Obzor Zdr N 1998; 32: 215-20 215 UGOTAVLJANJE POTREB VIŠJIH MEDICINSKIH SESTER PO KONTINUIRANEM STROKOVNEM IZOBRAŽEVANJI POROČILO O RAZISKAVI IDENTIFICATION OF FIRST-LEVEL NURSES' FELT NEEDS FOR CONTINUING PROFESSIONAL EDUCATlON RESEARCH REPORT Slavko Cvetek UDKlUDC 378.046.4 DESKRIPTORJI: izobraževanee sestrsko nadaljevalno Izv1eček - V tem prispevku so predstavljeni rezultati raziskave o potrebah po kontinuiranem strokovnem izobraževanju (KS!) višjih medicinskih sester (VMS), kot jih čutijo same VMS. V svojem teoretičnem delu se raziskava ukvarja s pojm,, kot so kontinuirano in kontinuirano strokovno izobraževanje, proJesionalnost, proJesionalizacija in proJesionalna kompeten--nost ter s pojmom izobraževalne potrebe. Pregled tuje in domače literature s področja izobraževanja in zdravstvene nege je potrdll domnevo, da proces proJesionalizacije zdravstvene nege poteka v Sloveniji počasneee v primerjaii z visoko razvitimi post-industrijskimi družbam.. Empirični del raziskave teme/ji na vprašalniku, kije bil izveden med VMS, zaposlenimi v treh zdravstvenih ustanovah v Mariboru. Rezultati so pokazali, da VMS čutijo potrebo po KSI. Ugotovljeno je bilo, da sedanji obseg in kakovost KSI ne ustrezata potrebam, kijih čutijo VMS, kot tudi, da temu izobraževanju manjka sistemaiična organiziranost in priznanee ter podpora ustanov, kjer so medicinske sestre zaposlene. Klinična praksa in menedžment sta glede na rezultate raziskave, področj,, kjer so potrebe po KSI največje, medtem ko lahko med področja, kjer so te potrebe majhne, uvrstimo poučevanje in ocenjevanje dela, dokumentiranje, ukvarjanje s pritožbami, Jinančno področj,, raziskovalno delo in pisanje člankov za objavo. Raziskava je dala vrsto podatkov in inJormacij o tem, kako bi najbolje zadostili ugotovljenim potrebam po KSI. Uvod Pojem kontinuiranega strokovnega izobraževanja (v nadaljevanju KSI) zaposlenhh ima v Sloveniji že dolgo tradicijo, saj je bil, sicer ne ravno s tem imenom, neločljiv del samoupravne socialistične prakse, kar mu je dajalo močno ideološko naravo in vsebino. Sprememee v političnem in gospodarskem sistemu DESCRIPTOR:: education nursing continuing Abstract - This article describes the Jindings oj a research into first level nurses' Jelt needs Jor continuing proJessional education (CPE). The theoreiical part oj the research discusses the concept oj continuing and continuing professional education, the concept oj proJessionalism, proJessionalisation and proJessional competenee and the concept oj learning need. The search oj Joreign and domesiic literature in the fields oj education and nursing supported the assumpiion that the process oj proJessionalization oj nursing (occupaiion) in Slovenia lags behind the development in highly developed (postindustriall societies. The empirical part oj the research is based on a questionnaire conducted among Jirst level nurses employed in health institutions in Maribor. The study conJirmed the existence oj Jelt needs Jor CPE among first level nurses. It has been Jound that the present pattern (quantity and quality) oj CPE does not meet the needs as Jelt by first level nurses, as well as that it lacks systemaiic organization, recognition and support oj the institutions where nurses work. Issues related with clinical practice and management were Jound to be most important areas oj CPE. Most urgent needs were Jound in those areas oj nurses' work in which nurses perform their everyday nursing tasks while areas like teaching and assessing, documentation, complaints, finances, assessmen,, writing Jor publishing purposes and research were Jound to be less urgent. The research provided some valuable data and inJormation on how the identified needs Jor CPE could be best met. države od začetka 90-ih let in že začeti proces integracije v Evropsko unijo so prinesii nove zahteve po primerljivosti na praktično vseh področjih poklicne dejavnosti, tudi na področju zdravstva in zdravstvenega varstva. Dramatične sprememee v družbenem življenju, kijih prinaša tehnološki razvoj in hiter prehod slovenske družbe iz socializma v kapitalizem (sem Slavko Cvetek, Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta, Visoka zdravstvena šola 216 ObzorZdrN1998;32 sodi tudi povečana stopnja nezaposlenosti, upad družbenega standarda in zmanjšanje pravic posameznika do socialnega in zdravstvenega varstva oziroma njuna naraščajoča odvisnost od posameznikovega premoženjskega stanja) so vzrok številnih novih zahtev in pritiskov, s katerimi se soočajo zaposleni v zdravstvu, med katerimi so že zaradi narave dela in svoje številčnosti posebej izpostavljeni zaposleni, ali bolje rečeno zaposlene, v zdravstveni negi. Vse naštete in druge spremembe niso slovenska posebnost, saj gre za globalni pojav, ki se mu ni mogoče izogniti. Izkušnje drugih, zlasti razvitih držav, kažejo, da se zdravstveni sistemi na te nove zahteve in pritiske odzivajo s povečanjem zahtev po učinkovitosti in profesionalni usposobljenosti zaposlenih v zdravstvu - zdravnikov, medicinskih sester in drugih strokovnjakov. To paje možno doseči le s stalnim (kontinuiranim) strokovnim izobraževanjem in usposabljanjem zaposlenih. Oblik in metod tovrstnega izobraževanja in usposabljanja je veliko, vsem pa je skupno to, da so uspešne le, če izhajajo iz resničnih potreb tako zdravstvenih ustanov kot zaposlenih na posameznih strokovnih področjih in nenazadnje tudi uporabnikov zdravstvenih storitev. Ugotavljanje potreb po KSI je zato nepogrešljiv del vsake zavestne aktivnosti na področju izobraževanja in usposabljanja zaposlenih strokovnjakov. Definicij KSI je več in se med seboj prekrivajo. Po tisti, ki zapisana v Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju (Ministrstvo za šolstvo in šport, 1995), se kontinuirano (lahko bi rekli tudi nadaljnje ali nadaljevalno) izobraževanja začne, ko se posameznik po zaključenem ali prekinjenem začetnem izobraževanju, namenjenemu predvsem pridobitvi temeljne splošne in strokovne/poklicne izobrazbe, na kakršenkoli način znova vključi v izobraževanje. Seveda mora biti takšno izobraževanje namensko in organizirano. Prav medicinske sestre, ki predstavljajo v celotnem sistemu zdravstva najštevilčnejšo poklicno skupino, pa imajo pri soočanju z novimi zahtevami, ki jih prinašajo spremembe v družbi in poklicu še dodatno težavo - so namreč ena najmanj izobraženih poklicnih skupin v državi. Na pragu tretjega tisočletja namreč v Sloveniji še vedno ni mogoče pridobiti univerzitetne izobrazbe na področju zdravstvene nege. Raziskovalni cilji, populacija in uporabljene metode raziskovanja V tem prispevku so predstavljeni rezultati raziskave o potrebah po kontinuiranem strokovnem izobraževanju višjih medicinskih sester (v nadaljevanju VMS), kot jih čutijo same VMS, zaposlene v zdravstvenih ustanovah v Mariboru. Z raziskavo, ki sodi v okvir mojega podiplomskega študija izobraževalnih ved na Univerzi v Surreyu v Veliki Britaniji, sem želel poiskati odgovore zlasti na naslednja vprašanja: 1. Kako medicinske sestre (VMS) vidijo svojo vlogo in status v kontekstu sodobnega razvoja zdravstvene nege in njenega prehoda iz poklica v profesi-jo1? 2. Kakšen je odnos VMS do strokovnega usposabljanja in profesionalnega razvoja? Ali čutijo potrebo po KSI? Če jo, kakšne so glavne značilnosti te potrebe? 3. Kakšne izobraževalne oblike bi po mnenju VMS najbolje ustrezale ugotovljeni potrebi po KSI glede na vsebino, oblike in metode, kraj in čas izvajanja ipd.), še zlasti v luči sprememb v kontekstu zdravstvene nege. Ciljna populacija raziskave, ki je potekala v letih 1996 in 1997, so bile višje medicinske sestre, zaposlene v treh zdravstvenih ustanovah v Mariboru (Splošna bolnišnica Maribor, Zdravstveni dom Maribor in Dom upokojencev Danice Vogrinec Maribor). Profil višje medicinske sestre je bil izbran zato, ker je VMS v Sloveniji opredeljena kot nosilka zdravstvene nege, kar omogoča primerljivost s t. im. medicinsko sestro prve stopnje (angl.: first level nurse oziroma Registered Nurse (RN)) v državah ki imajo oziroma posnemajo anglosaški sistem priznavanja strokovnih oziroma poklicnih kvalifikacij, med drugimi tudi Velika Britanija in ZDA. V teoretičnem delu se raziskava ukvarja s pojmovnim in zgodovinskim razvojem kontinuiranega strokovnega izobraževanja (angl. continuing professional education), profesionalnosti in profesionalizacije v stroki oziroma poklicu ter s pojmom izobraževalne potrebe, še zlasti glede na ugotavljanje izobraževalnih potreb na strokovnem področju zdravstvene nege. Empirični del raziskave temelji na vprašalniku (po predhodno opravljenih intervjujih), s katerim sem zbral mnenja in stališča višjih medicinskih sester do številnih vprašanj, povezanih z vlogo in statusom medicinskih sester, potrebami po kontinuiranem strokovnem izobraževanju, prednostnimi področji takšnega izobraževanja in usposabljanja ter prioritetami glede izvajanja tovrstnega izobraževanja v prihodnje. Na vprašalnik je odgovorilo 240 (79 %) od 305 VMS, ki so vprašalnik prejele. Rezultati so bili statistično obdelani z uporabo programskega paketa SPSS-X na centralnem računalniku Univerze v Mariboru, obdelava pa je bila zaključena v maju 1997. Rezultati raziskave V nadaljevanju so v kratkem predstavljeni statistično obdelani odgovori na vprašalnik. V tem prispevku 1 Pojma 'poklic' in 'profesija' sta podrobneee-obravnanana v sami raziskavi in v prispevku 'Profesionalnost in profesionalizacija v zdravstveni negi v spreminjajoeem se kontekstu zdravstvenega varstva' istega avtorja. Cvetek S. Ugotavljanje potreb višjih medicinskih sester po kontinuiranem strokovnem izobraževanju____________217 so predstavljeni le rezultati osnovne statistične obdelave, medtem ko so rezultati višjih stopenj statistične obdelav,, vključno z rezultati preizkusov nekaterih predpostavk, podrobneje predstavljeni v sami raziskovalni nalog.. Odgovoee na vprašalnik, ki gaje sestavljalo 17 vprašanj, je možno strniti v naslednee sklope: 1. Podatki in ocene o udeležbi v formalnih in neformalnih oblikah KSI v zadnjih dveh letih Iz odgovorov je razvidno, da je večina anketrrank v zadnjih dveh letih sodelovala v do petih organiziranih oblikah KS!. 17 % VMS ni v tem obdobju sodelovalo v nobeni obliki KS!. Udeležba je bila bistveno večja pri VMS na vodilnih funkcjjah (glavna medicinska sestra oziroma namestnica). Glavne značilnosti formalnih oblik KSI so bile naslednje: a) Vsebina: Prevladovale so tako imenovane klinične teme oziroma vsebine, nekaj je bilo tem s področja menedžmenta, medtem ko tem s pedagoškega področaa skorajda ni bilo. b) Oblika/metoda: Največje bilo predavanj (36 %), sledijo seminarji in delavnice ali kombinacije prej našteiih oblik. c) Organizator: Večina oblik KSI je potekaaa v organizaciji Zbornice zdravstvene nege (40 %), ustanove oziroma oddelka, kjer je VMS zaposlena (20 %) in Društva medicinskih sester (13 %). d) Trajanje v dnevih oziroma urah: Prevladovale so krajše oblike in sicer do enega dneva (37 %), od 2-3 dni (46 %), 28 % oblik pa je trajalo več kot tri dni. e) Značjj prisotnosti: Slaba polovica VMS, ki so odgovorile na to vprašanje, je prejela vabilo, medtem ko seje ena tretjina sester udeležila oblik KSI na lastno pobudo, 15 % pa na zahtevo svojih institucij oziroma nadrejenih. V posebnem vprašanuu so anketiranee ocenile priložnosti za KS! v minulih dveh letih in kako so bíle izkoriščene. 27 % anketirank je menilo, da so izkorstile vse ali večino priložnosti, 50 % približno polovco in 11 % nobene oziroma skoraj nobene priložnosti. 10 % vseh anketirank je izjavilo, da v tem obdobju niso imele nobene priložnosti za KSI. Na vprašanje, ali so se v zadnjih dveh letih strokovno izpopolnjevale na kak drug način, je pozitivno odgovorila dobra polovica (58 %) sester. Glede na odgovoee jih slaba polovica med njimi bere strokovno literaturo, 9 % jih je vključenhh v neko vrsto formalnega izobraževanja, 7 % pa izpopolnjuje in razvija svoje profesionalno znanje s samoizobraže-vanjem. Razlogi za preslabo izkoriščanje priložnosti za KS! do katerih so se opredeljevale anketrranke, ki so odgovorlle na to vprašanje, so našteii v spodnji tabeli, in sicer po deležu dobljenih soglasij, pri čemer so lahko anketiranee navedle več kot en razlog: - Nisem bila predlagana (izbrana) s strani predpostavljenih 54% - Osebni razlogi (družinske obveznosti, zdravje, ipd.) 28% - Teme (vsebine) niso bile ustrezne glede na moje potrebe 27% - Od svoje institucije nisem mogla dobiti nobene finančne podpore 24% - Nisem bila obveščena 21 % - Čas ni bil ustrezen 20% - V službi nisem mogla najti nadomestila 18 % - Zato, ker KSI ni ustrezno vrednoteno in nagrajevano 12% Iz odgovorov je razvidno, da je izraba priložnosti za KSI precej odvisna od dejavnikov, na katere večina potencialnih udeležekk nima veliko vpliva. Pomemben razlog, na katerega so medicinske sestre opozorile že v predhodnhh intervjujih, je tudi dejstvo, da medicinske sestre nimajo ločenih finančnih sredstev za KSI. Iz odgovorov na vprašanje, katere domače in tuje strokovne časopise in revije medicinske sestre berejo redno ali občasno, je razvidno predvsem dvoje: prvič, daje dostopne literature s tega področaa izredno malo in, drugič, da skoraj polovica anketrrank ne uporablja strokovne literature za svoje strokovno izpopolnjevanje in profesionalni razvoj (Je 123 od 240 sester je izjavilo, da redno berejo Obzornik zdravstvene nege, ki med vsemi naštetimi naslovi pravzaprav edini ustreza kriterijem, ki veljajo za strokovne revije). Po odgovorih sodeč je VMS, ki berejo tujo strokovno literaturo, zanemarljivo malo, saj nobena izmed navedenhh tujih revij ni dosegla spodnje meje 10 bralk med 240 anketirankami. Med razlogi za nezadostno uporabo strokovne literature (domače in tuje) je več kot polovica medicinskih sester navedla nezadovoljivo znanje tujih jezikov, predveem angleškega. Ostaii navedeni razlogi so pomanjkanje časa, pomanjkanje prevedene strokovne literature in finančni položaj anketrran.. 2. Mnenaa in stališča VMS o njihovi vlogi in statuuu Anketiranke so izražale svoje soglasje oziroma nesoglasje z naslednjimi trditvam,, ki se nanašajo na vlogo in status VMS v ustanovi oziroma oddelku, kjer je zaposlen,, in sicer: 1 = popolnoma se strinjam, 2 = delno se strinjam, 3 = se ne strinjam, ? = ne vem, ne morem se odločiti. 218 Obzor Zdr N 1998; 32 V odde1ku/instttuci,i, kjer sem zapos1ena 12 3? % % % % 1. so medicinske sestre odgovorne in predane svojemu delu oziroma poklicu 67 30 1 1 2. imajo medicinske sestre profesionalen odnos do dela, ki je v skladu z načeli, zapisanimi v Kodeksu etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov 64 31 O 5 3. se medicinske sestre zavedajo, da so za svoje strokovno izpopolnjevanje in razvoj odgovorne predvsem same 45 34 16 4 4. imajo medicinske sestre status, ki ni v skladu z njihovimi nalogami in odgovornostmi 23 37 25 15 s. so medicinske seStre premaJo odJočne pri vprašanjih, ki zadevajo njihovo profesionalno vJogo in status 55 33 6 6 6. se medicinske sestre zmeraj bolj soočajo z novimi zahtevam,, na katere pred tem niso biJe ustrezno pripravljene (izobražen)) 47 35 10 8 7. bi morale medicinske sestre bolj upoštevaii individualne potrebe bolnikov in varovancev 61 26 10 3 8. medicinske sestre ne bi podprle predloga, da naj bi profesionalno usposobljenost (kompetentnost) redno ocenjevaii 23 24 23 30 9. bi medicinske sestre podprle predJog, da naj bi bila udeležba v oblikah strokovnega izpopolnjevanja in razvoja zanje obvezna 63 23 6 8 10. bi medicinske sestre podprle predlog za uvedbo univerzitetnega (ob obstoječem visokem strokovnem) izobraževanja medicinskih sester 53 23 10 14 Namen tega dela vprašalnika je bil ugotoviti, kako VMS dojemajo svojo vlogo in status kot pripadnice poklica, ki je v procesu profesionalizacije. Stališča VMS do štirih izmed gornjih trditev, in sicer do trditev pod zap. št. 1,2,9 in 10 brez dvoma govorijo tako 'v korisť' profesionalizmu VMS kot tudi o relativno visoki stopnji profesionalizacije poklica zdravstvene ~ege. Zato pa nekateaa druga mnenja in stališča anke-tiran~ postavlja zgornji ugotovitvi pod vpraša,, saj zanje nikakor ni mogoče trditi, da govorjjo 'v korisť' profesionalizmu v zdravstveni negi, kot je značilen za to stroko oziroma poklic v razviiih poindustrijskih ~ružbah. Gre za stališča do trditev pod zap. št. 7, 5, 6 in 3;, v katerih medicinske sestre ugotavljajo, da posvecajo premalo pozornosti individualnim potrebam bolnikov in varovancev, da so premalo odločne pri ~prašanjih, ki zadevajo njihovo profesionalno vlogo in status, da se zmeraj bolj soočajo z novimi zahtevami, na katere pred tem niso bile ustrezno pripravljene, in da se premalo zavedajo, da so za KSI odgovone predvsem same. Posebej velja omeniti trditvi pod zap. št. 4 in 8, ki sta prejeii enak delež popolnega soglasja anketirank ter razmeroma velik delež 'neodločenih' odgovorov. Med~em ~o se zdi ~okaj razumljivo, da bo ideja o ocenjevanju dela tezko naletela na splošno podporo anketiran,, se deljenott odgovorov na trditev o neustreznem statusu VMS izmika enoznačni razlag.. Med možnimi razlagami, ki pa so nujno spekulativ-ne, sta tudi naslednii dve: 1. VMS opravljaoo v ustanovah, kjer so zaposlen,, različno zahtevne in odgovorne naloge, čemur ustrezaoo stališča anketiran.. 2. Dejanske odgovornosti in naloge VMS se razlikujejo od tistih, ki so zapisane v normativnih aktih. Nekateee anketrranee so pri odgovorih na to vprašanje imele v mislih prve, nekatere pa druge. Podrobnejša primeraava med posameznimi institucijami je pokazala, da je med anketirankami, ki so prepričane, da njihov status ne ustreza odgovornostim in nalogam, kijih imajo, večji delež VMS, ki so zaposlene v bolnišnici. Iz odgovorov na vprašanee ali so zadovoljne z delom, ki ga opravljajo kot medicinske sestre je razvidno, daje večina medicinskih sester (62 %) zelo zadovoljna z delom, ki ga opravlj,, 37 % medicinskih sester pa je izrazilo delno zadovoljstvo. VMS, ki bi bile nezadovoljne z delom, ki ga opravljajo, kot kaže, ni. 3. Potrebe po kontinuiranem strokovnem izpoponjevanuu in zadovoljevanje teh potrbb Predpostavka, da čutijo VMS potrebo po KSI, seje potrdila. Pri dveh tretjinah anketrrank je ta potreba stalna in pri eni tretjini občasn.. Natančnejša statistična analiza ee pokazala, daje stalno potrebo po KSI navedlo več anketrran,, ki so zaposlene v Zdravstvenem domu Maribor kot v ostalih dveh ustanovah, ki sta bili zajeti v raziskav.. V spodnji tabeli so našteta področja oziroma vsebine KSI, do katerih so se opredeljevale anketrranee glede na svojo potrebo po KSI. V prvem stolpcu so (v odstotkih) navedeni odgovoii anketiran,, ki so menile, daje KSI na teh področjih nujno potrebno (NP). V drugem stolpcu je v skladu sprej opisanim kriterijem navedeno mesto oziroma rang (Rl), ki ga ima posamezno področee oziroma vsebina KSI znotraj posamezne kategorije (na primer klinična praksa,, medtem ko je v tretjem stolpcu navedeno mesto oziroma rang (R2), ki ga ima posamezno področee oziroma vsebina v primerjavi z vsemi ostalimi naštetimi področji oziroma vsebinami. NP Rl R2 Področja KSI % Klinična praksa Sodobna načela in metode izvajanja zdravstvene nege 52 8 9 Spremljanee in vrednotenee standardov zdravstvene nege 47 9 14 Sprem1janje sodobnega razvoja ZN na ožjem strokovnem področju 60 3 5 Zdravstvena nega v urgentnih okoliščinah 64 1 3 Cvetek S. Ugotavljanje potreb višjih medicinskih sester po kontinuiranem strokovnem izobraževanju 219 Področja KSI NP Rl R2 % 50 5 10 45 7 17 49 6 11 63 2 4 54 4 8 48 5 13 57 4 7 73 1 1 71 2 2 46 6 15 44 7 18 60 3 6 25 8 24 35 3 19 46 2 16 49 1 12 21 4 26 33 3 22 20 6 27 27 4 23 34 2 21 35 1 20 25 5 25 Preprečevanje nesreč in incidentov Dokumentiranje zdravstvene nege Pravni vidiki v zdravstveni negi Profesiona1no komuniciranje v negova1nem timu Pospeševanje zdravstvene vzgoje Menedžment Načrtovanje in organiziranje ZN v okviru oddelkaJustanove Nače1a učinkovitega timskega dela v zdravstveni negi Obv1adovanje stresa, reševanje konfliktov Vzpostavljanje in ohranjanje dobrih odnosov v negova1nem timu Reševanje pritožb Učinkovita uporaba materia1nih sredstev Obv1adovanje kva1itete v zdravstveni negi Finančni menedžment Pedagoško delo Načrtovanje učnih ci1jev Metode poučevanja študentov in dijakov Poučevanje mlajših sode1avcev in pomožnega osebja Ocenjevanje de1a drugih Drugo Uporaba učnih virov in sredstev Pisanje č1ankov za objavo Raziskova1no delo v zdravstveni negi Uporaba računalnika v zdravstveni negi Tuj jezik - angleški Tuj jezik - nemški_________________________ Iz odgovorov oziroma stališč anketrrank je razvidno, da so najbolj nujne potrebe po KSI predvsem na področjih klinične prakse in menedžmenta, manj na področuu pedagoškega dela in najmanj na področjih, ki so navedena pod naslovom Drugo. Tako imenovna 'top lista' petih, po mnenju anketirank najbolj in petih najmanj nujnih področjj oziroma vsebin KSI pa izgleda takole: Največje potrebe: obvladovanje stresa, reševanee konfliktov, vzpostavljanje in ohranjanee dobrih odnosov v negovalnem timu, zdravstvena nega v urgen--nih okoliščinah, profesionalno komuniciranje v negovalnem timu, obvladovanje kvalitete v zdravstveni negi, spremljanje sodobnega razvoja zdravstvene nege na ožjem strokovnem področju (zadnji dve področji sta glede na odgovoee enako pomembni). Najmanjše potrebe: pisanje člankov za objavo, ocenjevanee dela drugih, finančni menedžment tuj jezik - nemšk,, raziskovalno delo v zdravstveni negi. Gornji rezultati kažejo na prioritete, ki jih VMS dajejo področjem, kjer čutijo potrebo po KSI, kar dodatno odslikava doseženo stopnjo profesionalizacije zdravstvene nege. Seveda pa moramo biti pri razla- ganju teh rezultatov previdn.. Na področju finančnga menedžmenta, na prime,, VMS, kot kažejo odgovori na vprašalnik, ne čutijo nujne potrebe po KSI, čeprav po drugi strani ugotavljajo (rezultati opravljenih intervjujev), da predstavlja ravno neurejeno financiranee veliko oviro za KSI. Zdi se, da se vse VMS ne zavedajo dovolj povezave med svojo nemočjo, da bi si izborlle večji delež sredstev za KSI, in svojim pomanjkljivim vedenjem o zadevah, kot ee recimo finančni menedžment. Če je neko področee trenutno izven 'doseg'' VMS, to ne bi smelo pomeniti, da na tem področju ni potrebe po KSI. Prej nasprotno. Na vprašanje, kaj bi jim najbolj koristilo glede na njihove potrebe po KS!, so anketiranee kot nujno potrebne opredelile naslednee oblike strokovnega izobraževanaa (možnih je bilo več odgovorov): - občasna predavanaa ali seminarji na področju, ki me posebej zanima (83 %) - druženje in izmenjava strokovnhh izkušenj s kolegi (57 %) - izobraževalne oblike oziroma metode, ki zahtevajo aktivno sodelovanje udeležencev (51 %) - organizirano in praktično usmerjeno usposabljanje na delovnem mestu (48 %) - izobraževalne oblike oziroma metode, ki spodbuaajo kritično razmišljanje in zavest (46 %) - delovne izkušnje pri delu medicinske sestre (36 %) - prožne izobraževalne oblike oziroma metode, ki omogočajo avtonomno in samostojoo izobraževanje (32 %) Na vprašanii o času in kraju možnih bodočih oblik KSI sta skoraj dve tretjini anketirank navedii ustanovo oziroma oddelek kot najustreznejši kraj možnih bodočih oblik KSI, več kot polovica pa jih je menila, da so dopoldnevi najustreznejši čas za KSI. Povzetek razprave in sklepov Rezultati opravljene raziskave kažejo, da VMS razumejo svojo vlogo in status na način, ki ni statičen, temveč se giblje med dvema različnima in nasprotujočima si poloma, kjer je na eni strani novo razumevanje (rečemo mu lahko filozofija) zdravstvene nege v modernih poindustrijskih družbah in na drugi strani podedovana podrejena vlogo zdravstvene nege in medicinskih sester v zdravstvenem sistemu, v katerem sta moč in oblast osredotočeni v medicinskem poklicu in strok.. Vloga in status medicinskih sester v slovenskem zdravstvenem sistemu tako odsevaaa doseženo stopnjo v procesu profesionalizacije poklica zdravstvene nege, ki je v zadnjem času pridobll nekaj značilnosti tradicionalno uveljavljenih poklicev. Sem sodi uvedba visokošolskega (strokovnega) študija, 220 Obzor Zdr N 1998; 32 etični kodeks, delovanje profesionalnih združenj, mednarodno povezovanje ipd., s čimer zdravstvena nega v Sloveniji skuša slediti profesionalnemu razvoju stroke in poklica v visoko razvitih družbah. Po drugi strani pa je raziskava opozorila na nekatere ovire za nadaljnji razvoj zdravstvene nege v sodobno profesijo. Dejstvo je namreč, da Slovenija še ni dosegla zadostnega števila - lahko bi rekli tudi 'kritične mase' - medicinskih sester, ki bi imele poleg praktičnih izkušenj v stroki tudi zadostna metodološka in transferna znanja, predvsem znanje in usposobljenost na področju raziskovalnega dela, komuniciranja, tujih jezikov, računalništva in publicistične dejavnosti. Naštete pomanjkljivosti ob še vedno preveč prisotni mentaliteti 'zatirane stroke' seveda močno ovirajo prehod zdravstvene nege v sodobno profesijo. Tuje izkušnje kažejo, da gre pri tem prehodu oziroma spremembi za dolgotrajen in boleč proces, pri katerem morajo imeti medicinske sestre aktivno vlogo, kar pa ni mogoče brez nenehnega (kontinuiranega) strokovnega izobraževanja in usposabljanja, kije povsod po svetu ena temeljnih značilnosti sodobnih profesij. Pri tem ni dovolj, da imajo medicinske sestre pozitiven odnos do stroke in poklica, temveč morajo svoje sprejemanje profesionalne ideologije dokazovati tudi z ohranjanjem in izboljševanjem svoje profesionalne kompetentnosti na vseh področjih svojega dela, da bi lahko uporabnikom - bolnikom in varovancem - zagotovile visoko raven storitev zdravstvene nege. To pa ni mogoče brez sprejemanja in aktivnega uveljavljanja idej vseživljenjskega učenja in kontinuiranega strokovnega izobraževanja. Sedanji obseg in vsebina strokovnega izobraževanja in usposabljanja zaposlenih medicinskih sester ne zadoščata potrebam, ki jih VMS čutijo. Res pa je, da lahko ugotavljanje teh potreb, predstavlja le del v procesu ugotavljanja izobraževalnih potreb na določenem strokovnem področju oziroma v poklicu/profe-siji. To pomeni, da je potrebno v zdravstvenih ustanovah in zdravstvenem sistemu kot takšnem vzpostaviti učinkovit in pregleden sistem za ugotavljanje potreb po KSI medicinskih sester, ki bo priznaval in spodbujal profesionalno usposobljenost in kompetentnost medicinskih sester ter skrbel za zadoščanje njihovih potreb po KSI skozi različne oblike strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja. Pri izgradnji takšnega sistema morajo sodelovati vsi 'interesni udeleženci:: obe stroki oziroma profesiji (medicinska in zdravstve-no-negovalna,, država in zdravstvene ustanove ter uporabniki storitev zdravstvene nege. Morda bi bilo za začetek potrebno na institucionalni ravni na novo določiti poslanstvo poklica/profesije zdravstvene nege, v katerem bi bila, kar zadeva kontinuirano strokovno izobraževanje, zdravstvena nega izenačena z drugimi poklici. Med najpomembnejše naloge na strokovnem področju zdravstvene nege sodi razvoj baze znanj v zdravstveni negi, predvsem na podlagi raziskovalnega dela. Zaradi omejenih izkušenj in sredstev bi veljalo spodbuditi takšne raziskovalne dejavnosti, ki jih je možno opraviti v krajšem času in ki imajo praktično korist za stroko. Povezava in sodelovanje z Visoko zdravstveno šolo sta lahko pri tem v veliko pomoč. Okrepiti je potrebno prenos najsodobnejših spoznanj na strokovnem področju zdravstvene nege v Slovenijo. Več medicinskih sester, še zlasti tistih na vodilnih mestih, se mora izpopolniti v znanju tujihjezikov, računalništva, komuniciranja, še zlasti pisanja člankov za objavo. V okviru stroke je treba poskrbeti tudi za prevode aktualne strokovne literature v slovenščino. Prihodnji razvoj KSI bo izredno otežen brez ustrezne institucionalne podpore. Število zaposlenih medicinskih sester v regiji in ugotovljene potrebe po KSI opravičujejo ustanovitev Centra za kontinuirano strokovno izobraževanje, profesionalne enote, ki bi bila organizirana v okviru Mariborske bolnišnice, kjer je zaposlenih največ sester ali v okviru Visoke zdravstvene šole kot najvišje ustanove za izobraževanje medicinskih sester v regiji. Center bi zagotavljal potrebno institucionalno podporo aktivnostim v zvezi z ugotavljanjem potreb po KSI, načrtovanjem in organizacijo različnih oblik KSI za medicinske sestre in druge zdravstvene delavce, imel pa bi tudi povezovalno vlogo med zdravstvenimi in izobraževalnimi ustanovami ter lokalno skupnostjo. Med številnimi vidiki, na katere je opozorila raziskava, je tudi potreba po širše zasnovanem in mednarodno primerljivem sistemu priznavanja in podeljevanja strokovnih kvalifikacij in nazivov v zdravstveni negi, ki bi medicinske sestre spodbujal k poglabljanju znanj in širitvi usposobljenosti na strokovnih področjih, kjer delajo, in s tem povečanju svoje profesionalne kompetentnosti ter graditvi njihove profesionalne kariere.