\W\ Amerikanski Slovenec im
I Ztf%	PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI	fl^^S
f Geslo: Za vero in narod — za pravico m resnico — od boja do zmogel	JIM ^JpJ
LET ZA SVOJ	GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA
NAROD	KUPUJTE VOJHK
AMPOP.	V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.	BOIfPEi
. 'i- j_■ ....... ' — i, ..i.,.. .....11 i — - _ _ i—^
ŠTEV. (NO.) S3___CHICAGO, ILL., PETEK, 7. JULIJA — FRIDAY, JULY 7, 1944_ ___LETNIK (VOL.) Ull
■JU-— 1 1	m	:.==.■.	, —--, t	■	-	" -r-T
Rusi začeli pritiskati na jugu
U VZHODNE PRUSIJE
SE SELIJO NA ZAPAD
London. — Nemci sami so priznali po radiu, da so se njihove čete umaknile iz mesta Kowel v stari Poljski, 175 milj jugovzhodno od Varšave in 490 milj jugovzhodno od Berlina. To kaže, da so morali Rusi začeti novo velikansko ofenzivo južno od strte nemške fronte v Beli Rusiji.
Berlinska radio oddaja tudi pravi, da so Nemci zapustili tudi celo kowelsko okrožje za-padno od Pripjatskih močvirij. Moskva molči, kakor navadno v prvem začetku vsake rdeče o-fenzive. Toda ravno na tem kraju, na jugu srednjega odseka, kjer je odprta pot v Slezijo in naravnost do srca Nemčije, so vsi pričakovali glavno rusko ofenzivo to poletje.
Poročila iz bojišča kažejo, da se Nemci kar nič ne morejo ustavljati ruskemu pritisku proti Latviji in Litvaniji. Sprednje ruske čete imajo samo še kakih 10 milj do Latvije in 15
milj do Litvanije. Mesto Wilno bo gotovo vsak čas v ruskih rokah. Od tam je pa prek zožene južne Litvanije čisto malo še do Vzhodne Prusije. Brzojavka iz Švice, objavljena v švedskem listu Dagbladet, pravi, da so Nemci že začeli preseljevati civilno prebivalstvo iz Vzhodne Prusije in da so jih 1^,000 že poslali proti zapadu.
Na Finskem so Rusi pred kratkim zavzeli mesto Viipuri, sedaj so se pa začeli v velikem številu izkrcavati na severnem obrežju Viipurskega zaliva, o-čitno zaradi tega, da si napra-
(Dalje na 6. strani)
it
MESTO CAEN PORUŠENO; NOVI USPEHTNA PACIFIKU
Londonl — Na jugozahodnem koncu Cherbourškega polotoka so se ameriške čete pretolkle skozi mesto La Haye du Poits do južnega dela mesta, zavzele železniško postajo in obkrožile zadnja nemška gnezda. Druge ameriške čete, ki prodirajo od mesta Carentan, so zavzele Raf-foville in prišle blizu prometnega križišča Periers.
Zavezniki so napravili močne klešče skoraj krog in krog mesta Caen, toda ne preblizu mesta. Teh klešč pa ne morejo stisniti in Nemcem priščipniti vratu; enkrat se jim posreči priti malo naprej, pa jih spet Nemci vržejo nazaj; to se ponavlja venomer. Tukaj imajo namreč Nemci svoje glavne središče in ne dajo mesta za nobeno ceno. Pravzaprav pa mesta samega že ni več. Neki ameriški letalec, ki je letel nad mestom, pravi, da v Caenu, ki šteje 61,000 prebivalcev (torej mora biti približno tako veliko mesto kot Ljubljana), stojijo samo še tiste hiše, na katerih je rdeč križ; vse drugo je že porušeno.
V Italiji so ameriške čete dospele do mesta Rosignano, 12 milj pod mestom Livorno. Nemci se vedno huje ustavljajo. Francoski Alžirci imajo še 28 milj do Florence, 8. armada pa je prišla blizu cestnega križišča pri Arezzo.
Nemški roboti še vedno nadlegujejo južno Anglijo.
Na pacifiški fronti so največ ameriški, deloma pa tudi angleški submarini potopili 26 na-daljnih japonskih ladij, med njimi eno lahko križarko, eno rušilko, dva mornarična tankerja itd. Japonska radio objava pripravlja svoje ljudi na izgubo Saipana in priznava, da so ameriške čete*že predrle skozi japonske postojanke na severovzhodnem koncu otoka. Edino na Kitajskem imajo Japonci nekoliko uspeha.	•
STALINOVI NAČRTI
ZA BODOČO POLJSKO
Springfield, Mas*. — Jožef Stalin želi tako Poljsko, v kakršni si bo ljudstvo samo odločilo, katero obliko vlade hoče imeti. Tako se je izrazil te dni Andrzej Witos, vodja poljske kmečke stranke, v izjavi, ki jo je dal časniškim poročevalcem znani
Rev. Stanislav Orlemanski. Sta-i ----
lin noče ne socialistične ne sovjetske Poljske — tako trdi ta izjava — ampak samo vlado, ki bo zadosti močna, da ustavi bodoče nemško tiranstvo.
"Nemcev ne morete uničiti tako, da ne bi spet vstali," je baje rekel Stalin. "Nekaj let po tej vojni bo spet nevarnost, da začnejo z vpadom. Zaradi tega je v našo medsebojno korist, da imamo močno Poljsko — Poljsko, ki bi lahko ustavila Nemčijo." ,
Witosova izjava sloni na Stalinovih besedah o priliki mo-
skovske konference glede Poljske v mesecu marcu. Po tej izjavi je Stalin se tole povedal:
"Mi bomo pomagali organizirati poljsko armado in se ne bomo obotavljali založiti vas z najboljšo opremo. Naša vojska bo rešila poljsko ljudstvo hitle-rizma in fašizma.
"Tega ne bomo storili zaradi gole zunanjosti ali ker smo bra-' tje Slovani, temveč zato ker zdrava politična sodba kaže, da . smo kot sosedje drug drugemu - potrebni."
'-----—.....V-______^^i-^v.flJ
Pr#d kxaflrim j« bil končan drugi protifašistični nftadinski kongres Titove osvobodilne armade t Jugoslaviji. Na sliki vidimo ponosne delegate is Črne gore. ki se ravno pripravljajo, da se pogrnejo domov. Pot skosi kraje, kjer je vse polno sovražnikov, bo trajala približno mesec dni. Na čelu skupine je predsednica kongresa Stana Tomaževič (v sredini), prejšnja šolska učiteljica. Tri leta se se bori proti nasijem.
--U-------
PARTIZANI IN PARTIZANKE
I	..... 11	m m	III	—
REV. LEONARD BOGOLIN POVIŠAN V KAPITANA
Chicago, III. — Preji par Inevi smo zvedeli, d* si je vo- t aški duhovnik Lt. Leonard E. j Jogolin po nesreči zlomil nogo g n se nahaja v bolnišnici. To ni >ila vesela novica. Več o tem .. e poročano na drugi strani te- y ra lista. Sedaj pa je prišlo dru-ro poročilo, ki je pa prav vese- t o. Dne 1. julija je bil povišan r kapitana. To ga je tako razveselilo, da je — vsaj prvi dan — na vse bolečine pozabil. Do- 1 načim piše namreč takole: c 'Počivam dobro. Bolečin ne ču- 1 ;im prav nič. Počasi bo vse v re- 3 iu." Tako se tudi Sentštefancf % ahko postavimo ne samo s po- 5 •očniki, temveč tudi s svojim * kapitanom. Rev. Leonardu Bo- c ?olinu pa častitamo, da se je po 3smih mesecih službovanja po- * rspel že do kapitan$kega čina. J --o--:
ANGLEŽI BODO MORDA DO- (
BILI DE GAULLEJEVE 1 POMAGAČE
London. — Kakor je sedaj ] začrtan sporazum med britiško vlado in začasno francosko vlado, ki so ga ravnokar izdelali j izvedenci, bo administracija generala Charles de Gaulle imenovala francoske uradnike tako na bojnem ozemlju kakor po drugih krajih Francije, kakor hitro bo dežela osvobojena. Ta določba je silno važna in čaka na podpise, ki bodo pa najbrž nekaj časa še zadržani, dokler se ne bo videlo, kako bo de Gaulle opravil v Washing-tonu te dni. Vsekakor so Borbeni Francozi zelo napredovali v svojih odnosa jih z Zavezniki.
-o--
ROBOTI REŠILI NAZIJSKO VLADO
Madrid. — Kakor se da sklepati iz pisanja v nemškem listu Das Schwarze Korps, so robot-ne bombe vsaj za nekaj časa ohranile nazijsko vlado na površju, ter dale nemškim vojakom in civilistom nekaj poguma. Hitler jim je obljubil, da se bo maščeval nad Angleži. Ko bi tega vsaj v neki meri ne bil mogel storiti, bi bilo zdaj že po njem.
KRIŽEM SVETA
—	London. — francoski pa-
rioti pod vodstvom generala ^ 'ierre Joseph Koenig so pri me- J ttu Lille presekali železniško * srogo, ki vodi iz obrežnega r Tancoskega mesta Calais vzpo- J •edno z belgijsko mejo v notra- * ljost Nemčije. Tudidrugod po r Franciji so patrioti udarili na c prometne zveze.	v
1
;— London. — Po dogovoru j ned čehoslovaško in rusko via- . io tiskajo zdaj v Rusiji veliko J nnožino čeških bankovcev, ki * se bodo uporabljali v Čehoslo-!^ /aški, ko bo oproščena. Tudi L zavezniške okupacijske čete j bodo rabile tam ta denar; je že ^ dogovorjeno.	^
—	Lizbona. — Letala nem- ? Ske Lufthansa proge so prispe- 3 la te dni iz Berlina s celo vrsto s zabojev zlata. London pravi, j da je to že druga pošiljatev t nemškega zlata v teku zadnjih , 14 dni. Vsako pot so ga poslali ^ po 80 kilogramov, to je nekaj nad 176 funtov.
—	London. — Nemško visoko poveljstvo poroča, da so spet trije nemški generali padli v , bitki, namreč generala Marti- i nek in Pfeiffer in lt. gen. Schue- ; neman. Padli so na ruski fronti, kjer je od 6. junija naprej padlo 11 sovražnih generalov, osem pa je bilo ujetih.
—	New York. — Britiški radio poroča, da je neki ujeti nemški častnik povedal: "V Rusiji so nam rekli, da je Luftwaffe (nemško letalstvo) na zahodu, v Normandiji pa so nam rekli, da je na vzhodu." Vsled tega se je častnik dal ujeti dva dni po prihodu iz ruske fronte.
—	London. — Nemške ro-botne bombe so ubile tudi tri znane osebe v Angliji. Ubit je bil vpokojeni Maj. Gen. Sir Arthur Scott, njegova žena pisateljica Aimee Byng, in Sir Percy Alden, ki se je dolga leta trudil za izboljšanje razmer med najbolj revnimi po mestih.
—	New York. — Maj. Gen/ Hamman, nemški poveljnik, ki so ga Rusi ujeli pri Bobruisku, bo najbrž sojen kot vojni zloči-
■
<
NADŠKOF STRITCH MOLIL i ZA RUSE	L
Chicago, 111. — ►raznovanje dneva Enotnosti erkva je ta, da molimo, da bi 1 lusija zavzela osnovno stališče . esnične verske prostosti, ki amČi vsakemu posameznemu ' »riliko, učiti se in odobravati azodeto božjo resnico, ki jo je »znanjal Kristus." Te besede sebujejo glavno misel pridige, ti jo je imel Most Rev. Samuel
Stritch, čikaški nadškof, 4.1' ulija v češki cerkvi sv. Proko- ! >ija na 18. St. in Allport Ave., > priliki slovesne škofijske sve- 1 e maše po starodavnem slovan-ikem obredu sv. Krizostoma. 1 daroval jo je Most Rev. Basil i rakach, škof bizantinskega ob- < •eda škofije Pittsburgh. Zbor i >0 bogoslovcev vzhodnega bizantinskega obreda iz bogo-»lovja sv. Prokopija, Lisle, 111., ie pel pri maši. -Navzoč je bil ;udi Most Rev. Francis Beck-nan, nadškof iz Dubuque, in Tije benediktinski opati. -o-
NESREČA NA ŽELEZNICI
Williams, Ariz. — Ko je na 4. julija razkošni vlak Santa Fe Chief na poti proti zapadu prehitro vozil po neki krivulji navzdol, je vlak skočil iz tira; lokomotiva in vozovi so se prevrnili na kup. Izmed 156 ljudi je bil ubit en kurjač in trije potniki, 50 pa jih je bilo ranjenih. -o-
SREČNA PROSLAVA
Chicago, 111. — V Chicagi in v celem Cook County ni bilo nobene smrtne nesreče na Dan neodvisnosti 4. julija. Po celih Združenih državah je bilo ta dan 170 do smrti povoženih, 140 se jih je utopilo, 129 je našlo smrt na kak drug način, vsled umetnega ognja ali "fireworks" ni bilo niti ene smrtne nesreče.
nec. Prej je bil poveljnik v mestu Orel in je bil tam odgovoren za splošno pobijanje civilistov in vojnih ujetnikov. Če ga bodo spoznali za krivega, ga bodo obaBili.
NAČRTI ZA PRESELITEV
20 MILIJONOV LJUDI
London. — Ko se že vidi, da se bo/Kemčija sesula, so se spravili uradniki U.N.R.R.A. (United Rations Relief and R$h*r bilitation Administration) v Londonu na delo m začeli izdelbvati podrobnejše načrte za eno največjih in najtežjih podv^etij v
zgodovini, namreč kako spravi---
ti skupaj člane posameznih družin, ki jih je vojska oziroma satansko postopanje nazijev vzelo iz njihovih domačih krajev in razkropilo po celi Evropi. Vse te bo treba poslati nazaj domov. Računajo, da bo pri tem prišlo v poštev kakih 20 milijonov ljudi.
Da so se podrobni načrti za ,to delo začeli v Lcftfdoau, p ;ro-;ča dopisovalka za list The Chicago Sun Sonia Tomara. Iz Wa-shingtona pa poročajo, da se bo druga seja zgoraj imenovane organizacije začela 15. septembra v Montrealu, Kanada. V raznih stvareh je že dose-: žen sporazum med zgorajšnjo organizacijo in zedinjenimi evropskimi narodi, med-katerimi J so tudi Rusi, kako se bo treba ^Ctati tega dela. £*i£akujej«Mi* i bo ta sporazum v kratkem podpisan, saj je vsaki evropski de-
želi mnogo na tem, da dobi svo-je razkropljene ljudi nazaj. Zato je tudi vsaka zavezniških dežel v Evropi pripravljena nositi svoj del odgovornosti v tej zadevi.
Med takimi ~ pomešanimi ljudmi so begunci, deportiran-ci, prisiljeni delavci, vojni ujetniki, nemški civilisti, ki so morali bežati pred bombardiranjem in nemški naseljenci iz majhnih dežel. Zadnjih pet let se je zgodilo toliko takega preseljevanja, da mu v dosedanji zgodovini ni para. Natančnih številk o takih razmestitvah sploh ni.
Kakor za druge, se bo U. N. R. R. Al gotovo potrudila enako tudi za razkropljena sloven-
denke, tfcr jih poišče in spravi
nazaj v njihovo domovino.
NASE BEGUNKE V EGIPTU UCIJ0 ZA BOLNIČARKE
New York. — Ameriški prijatelji Jugoslavije izdajajo v New Yorku mesečno okrožnico, kaj dela Združeni jugoslovanski pomožni sklad (United Yugoslav Relief Fund of America). V zadnji številki je bilo med drugim priobčeno pismo, ki ga je poslal Dr. Wilson F. Dodd iz	~
jugoslovanskega begunskega taborišča v Egiptu. Omenjeni sklad vzdržuje njega in dva druga zdravniška špecijalista in novo bolnišnico za približno 400 bolnikov. Dr. Dodd piše med drugim tole:
"Eden najpomembnejših dogodkov je prihod Miss Thereis Kerže iz Amerike. Rojena in vzgojena je bila v New Yorku, je jugoslovanskega pokolenja in zna jezik teh ljudi. Zdaj je ravnateljica bolniške postrežbe in ima v rokah tozadevni program, v katerega spada čudi poučevanje in vežbanje deklet in nadzorovanje bolniških oddelkov. Na vso moč smo zadovoljni ž njo in jugoslovanski ljudje so srečni, da jo imajo tukaj. Kako je zmožna in koristna, ne morem zadosti popisati. Centralni jugoslovanski odbor izpolni vsako njeno željo in zares napredujemo.
"Pred nekaj meseci je Miss
FaUst začela vežbati 18 deklet za bolniške strežnice. Pomagati si je morala s tolmačem. Miss Kerže je takoj ko je prišla začela poučevati novi razred, zdaj pa obe pod.učujeta vse skupaj; ker Miss Kerže razume jezik, poučuje predvsem teoretično delo. Meseca maja bosta obe skupini graduirali. Skušamo razširiti zanimanje za bolniško postrežbo, ker sodimo, da bolj ne moremo pomagati, kakor da izvežbamo dekleta za bodoče delo v Jugoslaviji, ko so prisiljena prebivati v puščavi.
"V bolnišnici je 130 bolnikov. Ko bo vse dozidano, bo prostora za 400. Tedaj bomo potrebovali več zdravniškega in strežniškega osobja. To taborišče se bo moralo nadaljevati vsaj kakih šest mesecev »tudi potem, ko bo njihova dežela oproščena in bomo mnogi šli Jnaprej."
RAZNE NOVICE IZ KRAJEV KI SO POD NAZIJSKO PETO
t
Washington, D. C. — Kakor je povzel Vojni obvestilni . urad iz objav po BBC, prihajajo v Jugoslavijo zavezniške zalo-i ge, med drugim tudi strelivo, živež in knjige. Prinašajo jih cela '
brodoVja letal prek jadranske obale, ki je v rokah Nemcev, — " sprejemajo jih pa čete Jugoslo-1 — vanske osvobodilne armade. Pri teh prenosih je treba silne spretnosti, ker so Nemci skrajno oprezni.	v Rušilne čete 7. oddelka jugoslovanske osvobodilne armade so prehodile kakih 180 kilome-!
trov, deloma po krajih* ki so v oblasti Nemcev, ter porušile važnrStampetov most na železniški progi Ljubljana-Trst dne 12. junija. Ta most so stražilc močne nazijske edinice. Po (Nadaljevanje na 6. str.)
Stran 2
AMERIKANSKI SLOVENEC
Pa+aIt 7. iuliia 1944 "
AMERIKANSKI.SLOVENEC j
Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene list v Ameriki.	Newspaper in America. g
Ustanovljen leta 1891	Established 1891	J
Ishaja vsak torsk is patak Iasutd •vary Tuts day and Friday i
Izdaja in tiska:	Published by
EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. ]
Naslov uredništva in uprave:	Address of publication office: <
1849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd.f Chicago
Telefon: CANAL 5544	Phone: CANAL 5544
Naročnina«	Subscription:
2a celo leto-„..$4.00 For one year_____-$4-00
Za pol leta----2.00 For half a year- 2.00
Za četrt leta_ , 1.25 For three months___ 1.25
Za Chicago. Kanado In Evropo: Chicago. Canada and Europe:
Za celo leto--$4.50 For one year-$4.50
Za pol leta_2.25 For half a year-2.25
Za četrt leta ___1.50 For three months_ 1-50 1
Dopisniki so pro»ni, da dopisa poiljajo vedno malo prej«, kakor sadnje ure prodno je* lisi zaključen. Za torkovo iiavilko morajo bili dopisi v urad« | niilTU najkasneje do petka zjutraj prej sni teden. Za patkoro številko pa najkasneje do sreda jutra. — Na dopisa brai podpisa se na ozira. — Roko* pisov uredništvo na vrača.	>
POZOR I Številke poleg vašega imena na naslovni atrani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno.
Entered as second class matter, June 10, 1943» at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
DEWEY IN BRICKER
Republikanska narodna konvencija je izbrala svoja kandidata. Za predsedniškega kandidata je izbrala new-yorskega governerja Tomaža Edmunda Deweya, za podpredsedniškega kandidata pa governerja države Ohio Johna Williama Brickerja. Izbor ni slab. Izbrali so najboljša kandidata, kar jih je zmogla republikanska stranka.
Ako gre le za osebnosti, sta Dewey in Bricker zelo dobra izbira. Dewey je iz vrst mlajših republikancev, star komaj 42 let, in ima kot upravitelj izredne sposobnosti. To mu je treba pač priznati. Kako bo te svoje sposobnosti uporabljal, je drugo vprašanje. Pred očmi je pač treba imeti dejstvo, da narodno politiko naših ameriških političnih strank vodijo gotove tradicijonalne smernice, katerih se premnogi prav trdno in krčevito .držijo. Posebno republikanci mislijo, da od njih ne smejo kreniti v stran, in bas to je mnogokrat v škodo naši narodni gospodarski in socialni politiki, da ne omenjamo mednarodne politike, katera je s starimi političnimi tradicijami mnogokrat občutno prizadeta. Willkie je zadnja leta mnogo proučeval mednarodno politiko. Prišel je do spoznanja, da je Roosevelto-va linija pravilna, dasi seveda kot republikanec tega ni javno naglasil. Podajal pa je nasvete glede tega in onega prav v istem duhu, v katerem deluje v marsičem predsednik Roosevelt. To Willkiejevo nagibanje je pa ostrašilo republikance, zlasti-one, ki stoje s svojimi podporami za stranko. Zato se je med njimi ljubezen do Willkieja kar nekam ohladila zadnja leta. Naraščala pa je naklonjenost do Deweya, in republikanski tisk je že celo leto napovedaval Deweyevo nominacija, do katere je zdaj tudi resnično prišlo na pravkar minuli narodni republikanski konvenciji.
Dewey je sposoben političen uradnik in upravitelj. Prav takega značaja je, kakoršnega mora biti ljubljenec onih, ki stoje s svojimi milijoni za republikansko stranko. Te glavne lastnosti so: kandidat mora biti moder, previden in pameten. Dalje mora biti poslušen in ne preveč samostojno odločen, ker vladati hočejo izza kulis oni, katerih dolarji vzdržujejo stranko. Dewey se je v tem duhu in prav-cu kar dobro držal. Pred par leti je zmagal kot governer v New York, največji državi v deželi kar se tiče prebivalstva. Tu si je brez dvoma pridobil mnogo administrativnih sposobnosti. Govoril ni mnogo, kakor n. pr. odpira pogosto usta Willkie. Nevidni gospodarji stranke ne ljubijo kandidatov, ki so preveč samostojni in preveč samostojno zgovorni. Ljubijo pa take, ki malo govorijo, so poslušni, in ki le izvršujejo želje višjih. Sploh Dewey je nastopal tako, da se ni dosedaj nikomur zameril. Je lične in prikupljive zunanjosti, mlad, postaven človek, in kdor bo gledal le na osebo, se bo zanj navdušil.
V svojem sprejemnem govoru je povedal dosti besedi, povedal pa ne mnogo. Obljube, ki jih je izrekel, so take, da so vabljive in privlačne in bi lahko pritegnile dosti vo-lilcev. Katfo se bodo obljube izvajale, je seveda druga zadeva. Najbrže pa, da bo nekaj let po vojni prosperiteta v deželi, in prva štiri leta bo lahko vozil, kdor že bo za predsednika deželi. Kaj bo pozneje, je zopet druga zadeva.
John Bricker, podpredsedniški kandidat, je skušal sam priti najprvo za prvega kandidata. Ko je pa opazil, da je Dewey preveč popularen, je prepustil prvo mesto Deweyu, sam pa sprejel mesto podpredsedniškega kandidata. Kot človek je Bricker fin mož. Moder, dalekoviden in dobro premišljen. Tudi on ima temeljite administrativne skušnje kot governer države Ohio in iz mnogih prejšnjih uradov v državi, okraju in mestu. Na splošno sta oba kandidata precej neoporekljiva. Drugo je, koliko bosta imela proste roke, če bosta izvoljena kot voditelja dežele, ali pa bosta le kot nastavljenca stranke, ki ju je nominirala pa tudi določila stališča, ki jih bosta zavzemala v administraciji, če bosta prišla v njo.
Ce vzamemo volilno kampanjo kakor neko politično trgovino, v kateri se proda narodu stranka in njena politika, potem je dobila republikanska stranka dva najboljša pro-
dajalca svoje politike, ki jih je mogla najti v svojih vrstah. Toliko se mora zapisati o Deweyu in Bricker ju.
Mi sicer dvomimo, da bodo republikanci zmagali v jeseni. Prvič, predsednik Roosevelt, če bo sploh kandidat za četrti termin, kar še ni jasno, bo njun mogočen nasprotnik v kampanji. Rooseveltovo delo dosedaj je odprta knjiga, iz katere vsak lahko čita, kaj je storil za narod tekom zadnjih 12 let. Nič ni treba na široko razlagati njegovo zasluženo predsednikovanje. Kdor ima oči, lahko vidi, in kdor ni prav hudo pozabljiv, ni pozabil kaj vse je predsednik Roosevelt storil za deželo. Vsak ve, v kakem stanju je deželo našel in kaj je naredil za malega človeka. Ameriški narod bo imel v jeseni pred seboj izbiro, da lahko krene v bodočnost z republikanci, ali pa z Rooseveltom in njegovo demokratsko stranko. Kar bo izbral, to bo imel. Kakoi [ si bo postlal, tako bo spal.
O Deweyu in Brickerju se mora pa zapisati, da sta kol j osebi najboljša moža, ugledna in odlična. Republikanski ^ stranka, katera je s svojo politiko precej oddaljena ot Rooseveltove demokratične linije v vseh ozirih, se štej« ; lahko srečna, da ju je izbrala in nominirala. O programih ki jih bosta razvijala pozneje v imenu stranke, tekom vo lilrfe kampanje, pa bo mogoče govoriti pozneje.
V SLOVO VELECASTITEMU DEKANU MATIJI ŠAVSU
Na pogrebu ^bvoril Msgr. Reardon
r	Milwaukee, Wis.
Spoštovani g. urednik: Ker
-	nisem mogel k pogrebu Fr. Šavsa, mi je Dr. John Gruden
I	poslal priloženo kopijo govora " ob pogrebu.
i Nekaj zelo dobrih misli, po-
-	sebno onih, ki se tičejo sloven-§ skih misijonarjev v Minnesoti, _ je v govoru. Vredno bi bilo pre-
stavitf in objaviti. — Rev. An-jton Schiffrer.
Takole je pridigal Monsig-
-	nor Reardon ob krsti Very Rev.
-	Matije Šavsa v cerkvi sv. Mar-ka v Shakopee, Minn., dne 23.
a maja, 1944:
"Izžreban je bil Matija, in " prištet je bil med apostole" 0 (Dej. 1-26).
a Mrtvo telo Father Šavsa, ki je bilo še včeraj tempelj sv. Du-O ha, leži pred tem oltarjem, na
II	katerem je tolikokrat žrtvoval božje Jagnje s krivnostnim mečem daritvenega obreda. Kraa-
. (lu ga bodo zanesli na njegovo J* končno počivališče na njivi mrt-c 'vih, da bo tam čakalo na pre-). i budilni glas "angela s trobento n in močnim glasom". V tej svoji ozki postelji bo ležalo med ^ I ljudmi te fare, katerim je služil ^ (kot duhovnik več kot četrt sto-" letja in je mnoge izmed njih V spremila na njihovo zadnje po-i. to van je beseda končnega odpu->.jščanja, ki so jo izgovorile nje-q gove ustnice.
L_ On, katerega duša je prej o-^ življala ta prazni tabernakelj iz mesa, je že podal račun o n svojem upravljanju darov in milosti, ki jih ne more uprav-e ljati nič več. Vsevedni in ne-a skončno usmiljeni sodnik živih 1 in mrtvih je izrekel obsodbo . | nad njegovim življenjem in tru-» dom, in ta sodba je izvršena.
j Kakor je zdaj, tako bo četo mb6->- nost. To je resna in globoka tni-t- sel za nas, ki žalujemo ob nje-v govi ločitvi od naših duhovni-[_ ških vrst, ko je stopil v kraljestvo neštetih, in žal, mnogokrat pozabljenih mrtvih. n; Danes Father Šavs sledi pio-e nirjem te župnije in mnogim L, njihovih potomcev v svoje traj-tino stanovanje pod s soncem o-0 žar j eno gomilo, ki pokriva po-e čivajoči prah njegovega pred-^ nika, Monsignora Pluta, ki smo bili pri njegovem pogrebu, leta a 1917, tudi nekateri izmed nas. e Farani in prijatelji bodo skrbe-e li od časa do^časa, da bodo s . travo zaraščeni grički, ki po-_ j kri vaj o trohneče ostanke teh j spoštovanih župnikov, ostali i zeleni in sveži v spominu, ter " j bodo o priliki izmolili tudi kak-> šen Oče naš in Zdravo Marijo
-	'za srečen pokoj njunih duš.
*
Na tak zaključek svoje duhovniške službe Father Šavs ni j bil nepripravljen. Vedel je, da je smrt ena osnovnih skrivno- i sti življenja. Sama na sebi pomeni malo, toda kot potrebna predigra za sodbo pomeni vse. Od nje zavisi uspeh ali neuspeh življenja. Smrt pomeni zaključek računa z Bogom. Tudi ene same številke ni mogoče spremeniti, ko življenje mine. Kako bo s pokojnim celo večnost, zavisi od tega, ali se njegovi računi ujemajo ali ne. Zaradi tega pomeni smrt tako veliko za [življenje. Podobno bi morala ! pomeniti prav tako veliko tudi za način, kako žrvimo svoje življenje. Kristjanu je vse to jasno, posebno pa še duhovniku. Premnogokrat pa, žal, to zveličavno znanje ni uporabljeno, da bi oblikovalo naše zadržanje ali dalo smernice našemu ravnanju. Luč, ki nam je dana,, je večja, kakor toplota, ki jo izžarjamo.
Tisti, ki smo poznali Father Šavsa skozi celo njegovo duhovniško karijero, lahko brez vsakega omahovanja izpove-mo, da je bil dober duhovnik (poklican k svojemu večnemu obračunu in se uklonil sodbi pravičnega Sodnika. Več let je bilo vsem jasno, da se je bližal vratom večnosti. Ponovni napadi bolezni so izmozgali živahnost njegove nekoč krepke postave in so ovirali delovanje moža, ki se je trudil in izmučil za duše. Toda neizogibnemu je gledal v obličje brez kesanja ali strahu, da, celo s hrepenenjem, da bi bil razrešen in bi bil s Kristusom. Kot priletni Hilarijon bi lahko rekel: "Zakaj naj bi se bal Smrti? Sedemdeset let sem služil Bogu." Od dneva mašniškega posvečen j a "je bila v njegovih ustih postava resnice," kot je dejal prerok Malahija, "in neresnice ni bilo najti na njegovih ustnicah." Bil je zares pravi duhovnik po redu Melkizedekovem.
Dober duhovnik veliko moli, je udan, goreč, blag in skrben. Išče duš kakor gre pastir za ovcami in spravlja tiste, ki so zašle, od prepada na varen I kraj. V spovednici je prijazen,! ker pozna slabost človeške na- i rave, ako je ne krepi nebeška j pomoč. Z Bogom hodi v svojem ] 'življenju, in živi, da občuje z! |Njim. Vsak dan drži v svojih ; rokah Sina Božjega in Mu gleda v obraz v hrepenenju na! blaženi trenutek, ko se bo za-grinjalo odgrnilo in Ga bo lahko gledal kakor je. Ko napoči 'tisti dan, dobri duhovnik zaspi1
v Kristusu in preide iz dela v na počitek, iz borbe m napora v D< mir, iz zemeljske žalosti v ne- nj bešV> veselje.	sk
(Dalje prihodnjič)	še
o--zv
PRIPRAVE ZA SO-LETNICO bi KSKJ	tu
Joliet, 111. g< Do sedaj se je že malo čitalo te v naših listih o pripravah za je praznovanje zlatega jubileja je j KSKJ v njenem rojstnem mestu, u< Joliet, 111., ki se bo vršilo v ne- v< deljo dne 30. julija. Zato mi je k< [pripravljalni odbor naročil, naj vi sporočim članstvu naše Jedno- ž: te in vsej slovenski Javnosti, da k so z vso vnemo marljivo na delu z uradniki in uradnice jolietskih s< in bližnjega Rockdale društev,z KSKJ ter tukajšni gl. uradniki, s da urede vse kolikor mogoče d prvovrstno za praznovanje te v , zgodovinske slavnosti v poČast s 50 letnice naše dobre podporne I matere KSKJ.	s
i Program in načrt za to pro- c | slavo je v delu in se urejuje. Ta j ! zgodovinska prireditev bo ena i j i najsijajnejših, kar jih je še bilo j j j prirejenih ob jubilejih naše £ jiJednote, ter bo v ponos vsemu 1 j članstvu kakor tudi vsemu slo- i »'venskemu narodu v novi domo- « [vini.	<
S Z jubilejem 50 letnice KSKJ < {slavi častni napredek dela in 1 bratoljubja prva slovenska or- i j ganizacija v Ameriki, kakor tu- -di lahko rečemo ves slovenski narod v novi domovini. Pred 50
-	leti so naši pionirji pričeli gra- i
i	I diti Ameriško Slovenijo. Težko a lin žrtvovanja polno je bilo nji--1 hovo delo v tedaj še tuji. deželi. >- A s slovensko vztrajnostjo in a pogumom so delali. Niso se u-t. strašili zaprek in žrtev; pri sr-
h.	cu jim je bil blagor svojega) i-1 naroda. Ko so videli da čim da-e lje več rojakov prihaja čez i-j morje v to obljubljeno deželo o | Ameriko, so začeli misliti, da le i- v skupnem združenju bo mogo-t- če ohraniti v svobodni Ameriki s- rojake v narodni in verski za-a vesti. Iz tega blagega namena a je bila ustanovljena prva slo-Li venska podporna organizacija e v novi domovini, in to je sedaj o naša slavna zlatojubilantinja i- mogočna KSKJ.
Neprecenljiva so dobra dela, ki jih je izvršila v 50 letih za svoje članstvo in v korist ame-u riških Slovencev. Njena zgodo-l»- vina bo vedno zapisana z zlati-° mi črkami v analih ameriške Slovenije, kakor tudi imena r onih bladih mož pionirjev, ki i- so nam dali KSKJ in vseh, ki so z v tej dolgi dobi bili njeni vodi-s- telji. Zato smo lahko veseli in k ponosni, da smo člani te lepe u prve slovenske Jednote, ter je »i prav, da kolikor mogoče veli-e častno proslavimo njen zlati juti bile j.
t- Kakor je naša dobra mati i- Jednota skozi vseh 50 let ved-no rada pomagala trpečim v e nadlogah in težavah, tako bo v il tem duhu praznovala tudi svoj e zlati jubilej, kajti ves preosta-a nek od te velike prireditve bo šel za pomoč po vojni prizadeli tim rojakom v tužni stari domo-
ii	vini. Radi tega pripravljalni od-i- bor vljudno vabi vsa društva in
vse članstvo naše Jednote, da d sodelujejo po svoji moči ob tej a zgodovinski slavnosti, ker ima
-	isti blag namen, kakor so ga k imeli naši nepozabni pionirji, o namreč pomagati ubogim sirotam, svojim rojakom. Poročilo
o o programu bo objavljeno prihodnjič.
i,	Michael Hochevar. -o-
a SKLEP ŠOLSKEGA LETA
0	>n
J BLAGOSLOVLJEN JE SPOMINSKE PLOŠČE Cleveland-Collin wood, O. a | Slovenska farna šola Mariji- 1
1	;nega Vnebovzetja se je pravza-
z prav končala na Materin dan, i1 i ko je šolska mladina, pod vod- ! -Jstvom čč. šolskih sester uršu-;-i link, priredila temu dnevu pri- 3
-	merne igre, ki so bile tako si-j1
-	jajno uprizorjene, tta je mla- 1 i dina žela pohvalo in priznanje . i Jod splošnega občinstva, ki je
apolnilo veliko dvorano Slov. 75 )oma na Holmes Ave. do zad- V jega kotička; ampak pravi A klep šolskega leta se je vršil Y
ele v nedeljo 4. junija ob 7:30 V ;večer v cerkvi. Po slovesnem l( blagoslovu je imel Rt. Rev. Vi- 1 us Hribar lep in podučljiv na- , covor; temu je sledila razdeli-;ev diplom graduantom, ki jih ie bilo vseh skupaj -33; .od teh " ie bilo enajst učencev in 22 j11 ačenk, torej ravno še enkrat i* reč deklet kot pa fantov. Po|r končani slovesnosti je nastopil v važni trenutek: Prva stopinja v * življenje je bila narejena in { končalo se je nad njimi nad- * zorftvo katoliške šole; danes 1 so tukaj še enkrat vsi skupaj zbrani, predno se razidejo — 1 skozi celih osem let so si bili dobri prijatelji in sošolci, bili 1 vedno zvesti drug drugemu ter ■ si pomagali v sili in potrebi; Bog ve, kedaj se bodo zopet vsi skupaj znašli in kam jih bo usoda zanesla. Pred oči so jim stopali oni mladeniči, ki so pred par leti tukaj graduirali in ko-jih imena se sedaj blestijo na Spominskih ploščah (Honor Roll) v cerkvi; tudi ti mladeniči so bili nekoč veseli in brezskrbni, se igrali na šolskem dvorišču, izpolnjevali verske dolžnosti, se učili, graduirali ter se razšli z najboljšimi upi in nadami. — Kje so pa danes? — Vojna vihra jih je zajela ter jih razkropila na vse vetrove; usoda jih je zanesla v neznanske daljave, da branijo domovino Združenih držav na suhem in na morju. To so vam bili mladeniči v čast katoliški šoli, v ponos slovenski Župniji, up in cvet collinwoodskih Slovencev.
Tem vrlim slovenskim bojevnikom je župnija Marije Vne-bovzete dala napraviti Spominske plošče ter v nje vklesati imena vseh vojakov, ki so nekdaj zahajali v župnijsko šolo in ki so bili farani slovenske col-linwoodske župnije. Skrb za plošče in nabiranje imen vojakov je bilo v rokah Rev. J. Ce-lesnika, ki je posvetil temu delu mnogo truda in časa, da se je vse imenitno dovršilo, za kar mu gre vsa hvala in priznanje.
Svečano blagoslovljenje teh , plošč se je vršilo v nedeljo 21. maja ob lOtih s slovesno sv.
■	mašo, ki jo je daroval Rt. Rev.
•	Monsignor Vitus Hribar ob asi-
•	stenci Rev. J. Celesnika in Rev.
•	V. Tomca. Slovenski govor je t imel stolni kanonik Rt. Rev. J. i J. Oman, v angleškem jeziku je
►	pa govoril Rev. F. Baraga.
■	Glavni oltar je bil ves okinčan i z belim cvetjem, visoko gori ob
■	straneh glavnega oltarja pa so
■	zrle na nas plošče z imeni slo-
■	venskih vojakov; pravijo, da je
■	do 600 imen na ploščah, kar znači, da so slovenski sinovi
t zdravi in krepki fantje in hva-
■	la Bogu, tudi kriminalci niso, ' kar je slovenski župniji v po-r sebno čast.
i Uniformirane kadetinje Slov. Ženske Zveze št. 10; od dr. Sv.
>	Jožefa št. 169 KSKJ; St. Mary's Cadets in St. Helen's Girl Squad so tvorile častno stražo; bilo je tudi nekaj vojakov in mornarjev, ki so bili slučajno na dopustu in ki so s svojo navzočnostjo poveličevali slovesnost. V nabito polni cerkvi je vladalo čudovito soglasje: zbranost duha ter čutstvo srca; vse "te množice so bile kakor med slovenskim — tako med angleškim govorom gin j ene do solz, zlasti pa starši, ki so tru-moma pristopali k sv. obhajilu ter izročali svoje drage Materi Božji v varstvo. Ceščenje Marije je plemenita vseslovanska čednost; njo častijo splošno vsi Slovani in od teh se pa najbolj odlikujejo Rusi. Njej na čast zidajo veličastne cerkve, postavljajo dragocene oltarje, hodijo na božja pota, pojejo rajsko lepe pesmi in Marijine podobe kujejo v srebro in zlato. Kadar morajo Rusi bežati pred sovražnikom, tedaj je prvo kar vzamejo iz hiše, podoba Marije, ki jo nosijo s seboj po skri-
(Nadaljevanje na 5. str.)
I DOGODKI |
mad Slovenci po ( /	Ameriki	'J
Rev. Bogolin se je ponesrečil
Chicago, 111. — Vojaški duhovnik Rev. L. Bogolin si je po nesreči zlomil nogo nad členkom in se nahaja v vojaški bolnišnici. Med tem je bila njegova edinica poslana čez morje. Njegov sedanji naslov je: Ch. (1st Lt.) Leonard E. Bogolin, 0535832, Station Hospital, Ward 21, Camp Butner, N. C. V bolnišnici bo moral biti več tednov.
V svojem pismu domačim o-menja tudi, da je ravnokar prejel pismo od šentštefanskega fanta William Kure, ki piše, da je bil v Rimu, o katerem se izraža zelo pohvalno; tudi velikansko in prelepo baziliko sv. Petra si je vso ogledal.
Farani pri Sv. Štefanu želimo svojemu prejšnjemu pomožnemu župniku, da bi čim prej ozdravel.
Hvala za obttk!
Chicago, 111. — Te dni sta prišla po opravkih v Chicago znana Mr. in Mrs. Steve Mo-horko iz Milwaukee, Wis., in . sta si pri tej priliki tudi ogledala našo tiskarno.
Iz Kansasa
Edison, Kans. — Po osemme-
■	sečni bolezni je umrl Frank , Krabanja, star 64 let, doma l nekje od Ptuja na Štajerskem. . V Ameriki je bival okrog 40 let, . Zapušča ženo, tri pastorke iri . dve pastorki, v starem kraju pa
več sorodnikov.
i # —
Duhovniška sprememba
i , Shakopee, Minn. — Za na-. slednika pokojnemu Rev. Mati-t ji Šavsu v Shakopee, Minn., je . imenovan Rev. Valentin Schif-. frer, ki se je do sedaj nahajal \
. St. Michael, Minn. > ___
r	Poroka
New York, N. Y. — Dne 24, i junija sta se poročila Mr. Ro-. man Selan in Miss Frances . Konchar. Poroka se je vršila \ . cerkvi Matere Božje (St. Ma-
-	ry's Church) v Cooperstown, . N. Y., ob 8:30 zvečer. 2enir 3 prihaja iz znane in ugledne slo . venske družine Selan iz Flj s Creeka, N. Y., nevesta pa ia . znane in ugledne slovenske dru i žine Konchar iz Maryland
j N. Y. } —
Mr. John Novak v Chicagi
-	Chicago, 111. — Te dni je pri-r šel iz Carlinville, 111., obiskal i svoje sorodnike Mr. in Mrs. Si-
-	mon Šinkovec v Chicagi Mr » John Novak, ki mu je pred ne-
-	davnim umrla soproga. Oglasi! j se je tudi v našem uredništvu
•, Iz Chicage se bo podal v Cleve-
•	| land, da bo obiskal še druge so--jrodnike in znance. Želimo mu
1 i srečno pot. , —
1 Šentstefanski fant ranjen }	v Rimu
Chicago, 111. — Corp. John ~ Meznarič piše staršem Mr. in I Mrs. John Meznarič na 2030
*	W. 21. PI., da je bil ranjen v ' Italiji 11. junija v bojih v Ri-| mu. Nahaja se v vojaški bolniš-^ niči v Italiji, kjer bo moral ostati kake tri mesece.
Rojak umrl T ""
Sheboygan, Wis. — Dne 23. L junija je umrl znani gostilničar i Leo Zorko. Star je bil 63 let, j Zapušča družino.
V bolnišnici
» Duluth, Minn. — V bolnišni-
■	;ci St. Mary se nahaja rojak ! j Frank Indihar iz Gilberta. Pod-" I vreči se je moral operaciji, ka-•jtero je srečno prestal. Tam čaka na operacijo George Muh-
■	vič z Elyja. Dobro sta prestali operaciji Mary* Gregorič in Mrs. Grahek, obe z Elyja.
Petek, 7. julija 1944
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran S "
V SPOMIN PIJONIRJU
ANTONU GREGORICHU
O smrti slovenskega pijonir-ja rojaka Mr. Antona Gregori-cha, st., je "Amerikanski Slovenec" že v zadnji številki poročal. Toda vrli pokojnik zasluži vsekakor malo več kakor samo kratko vest o smrti. Naši slovenski pijonirji, ki zadnja leta tako pogosto padajo in se selijo v večnost, dobijo v naši javnosti le prav malo priznanja. Skoro nihče se jih ne spomni. Temu je največ krivo to, ker .o njih nihče ne poroča. Tisti, ki
Anton Gregorich
še žive po naših naselbinah, sei malo brigajo za poročevanje v liste. Mladi pa v največ slučajih nimajo podatkov, in tako se zgodi marsikje, da polože v grob prav znamenite naše pijo-nirje, pa javnost še ne ve, da so preminuli. Glede podatkov o naših pijonirjih je mnogo storil slovenski družinski mesečnik "NOVI SVET", ki opisuje zgodovino slovenskih naselbin, slovenskih družin in posameznikov. Ali tudi za to jim je tako malo, da ko bi urednik ne imel pravega Jobovega potrpljenja v tem oziru, bi že davno vse to , jenjalo. In vendar je to zelo važna zadeva. Čas hiti naprej, , naši pijonirji padajo eden za drugim. Vojna doma je vse raz- , bila in razdejala. O kakih slovenskih rodovnikih bo tudi do- ] ma najbrže vsega manjkalo: , Kako prav bodo prišli razni družinski opisi tudi v tem ozi- ] ru, se danes najbrže nihče iz- j med
nas pravilno in zadostno 1 niti ne zaveda. Zato bi se za , "Slovenskega pijonirja" v "No- , vem Svetu" morali naši ljudje \ vse bolj zanimati, kakor se, in , biti bi morali hvaležni in veseli, * da se s tem sploh kdo hoče : ukvarjati.	I
I, O vrlem spoštovanem pij o- i nirju Antonu Gregorichu smo 1 posneli iz njegovega opisa v 1 "Novem Svetu" že zadnjič, ke- ' daj je bil rojen, kedaj je prišel i v Ameriko itd. To je torej že 1 povedano. Naj povemo zdaj o i vrlem pokojniku kaj#reč.	1
Anton Gregorich je prišel komaj dobro 19 let star v Ame- ] riko. Tudi njemu niso bila tla 1 in pota postlana s samimi ro- 1 žicami. Toda skozi vse težave ] življenja je šel kot junak, za- £ veden krščanski Slovenec. Pred < njim in aa njim so prišli tisoči in 1 tisoči v ta novi svet za kruhom j in zaslužkom. Toda Antonov c Gregorichev med njimi ni bilo > posebno veliko. Mnogo jih je £ bilo, ki so omahnili in popadali S proč od slovenstva, od vere, od c cerkve. Mnogi so jurišali na £ nasprotnih straneh. Pokojni c Anton pa je stal kakor hrast od i začetka do svojega konca tu na i zemlji kot neustrašen mož, za- \ veden Slovenec in neustrašen katoličan. Kot tak je ustanav- i
-	ljal slovenska katoliška dru-
-	štva, delal zanje kot uradnik in
-	član, pomagal ustanavljati žup-■ nijo, slovensko posojilnico "Slo-
-	venski Dom", kar vse je obilno r koristilo naselbini, slovenskim i ljudem in potom teh mestu in i okraju, državi in deželi. Yes, i kamni, ki so jih vzidavali taki i možje, kot je bil pokojnik Gre-
-	gorich, so tisti mogočni temelj,
-	na katerem stoji epohalni raz-p voj te velike zemlje Amerike, i Radi teh vzrokov je dolžnost
nas vseh, da postavimo vsaj ob slovesu, ko gredo od nas v večnost, takim možem vsaj en košček spomina.
Pokojnik je bil preprost slovenski delavec. Delal je menda precej nad 40 let pri znani McCormickovi firmi, ki ga je pred več leti upokojila in je zadnja leta živel v pokoju. Pošteno z delom svojih rok je preživljal svojo družino, katero je vzgojil katoliško po svojih naj-1 boljših močeh. Sam, kakor že s omenjeno, se je stalno udeleže-v val dela in gibanj pri društvih ' in pri KSKJ., katere glavni B uradnik je bil dolgo let. Bil je v previden, pameten in moder mož. Njegovo besedo so vedno 5 upoštevali pri društvih, pri Je-3 dnoti, pri župniji in povsod.
-	Vedno je znal dati pameten in 1 ' dober nasvet. Kot eden prvih
J pijonirjev je bil pokojni tudi » prava živ* zbirka za zgodovin-' ske podatke o prvih, dneh slo-j venskega priseljeništva v Chi-' cagi. Ako si kdaj hotel izvedeti,; 1 kedaj se je pričelo katero dru-
*	stvo, ali kako drugo gibanje, od
*	pokojnega Antona Gregoricha » si to gotovo izvedel. V tem bo 1 nenadomestljiv, ker takih ni ' več med nami.
Do par zadnjih let nazaj, do-! ; kler ni oslabel, se je večkrat ] ; osebno zglasii v našem uredni- j 1 štvu. Zanimalo ga je vse. V kakih sporih je znal vedno dati ' previden nasvet. Ko smo pred 1 več leti vodili kampanje za dnevnik, je bil za vse zelo nav- 1 dušen. Bil je tudi delničar naše tiskovne družbe do par let na- ' 1 za j. Ustanovitev mesečnika ] ; "Novega Sveta" ga je posebno 1 zanimala. Ko smo opisovali tega ali onega našega pijonirja iz te ali one naselbine, je na- ,
>	vadno vsakega poznal in se za take opise posebno zanimal.! Zanimala ga je tudi in rad jej; imel "Baragovo Pratiko". Prvo leto, ko je izšla, je dejal: "Glej j
>	no, saj se da vse lepo napraviti tudi v Ameriki."
Taki vrli možje, kakor je bil pokojni Anton Gregorich, pokojni Martin Kremesec, Louis Duller in še drugi spoštovani pijonirji, imajo zasluge, da je slovenska naselbina v Chicagi dosegla uspehe, kakoršne je.| ( Na nje se je lahko vsak oprl, ki je delal z poštenimi nameni za j dobre stvari in cilje. Naj jim bo ; vsem med nami časten spomin! h Spominjajmo se jih v molitvah, i Sledimo njihovim stopinjam, delajmo požrtvovalno, kakor so delali oni pred nami, tako, | da bo tudi za nami kdo vedel povedati kako dobro besedo o nas, ko bomo odšli za njimi v večnost.
Slava našim pokojnim pijo-nirjem!	—n.
MALO DR0BI2A
, Otok Madagaskar je 400 [ km oddaljen od afriške celine, ima pa čisto svojstveno živalstvo in rastlinstvo, da ga mnogi smatrajo za popolnoma samostojno celino. Od glavnih a-friških zveri ne živi nobena na Madagaskarju, Čeprav ima vse klimatske prilike.
Lastovka pojfe na dan 500 do 600 različnih muh in mu-
*c- f ..... ru « »
Pred sto leti še niso poznali petrolejske svetilke. Izumljena je bila Newyorku šele leta 1855.
Čeprav neverjetno, je vendar res, da je bilo prvo ladijsko sidro, ^zdelano IšeVe leta 578 po Kr.
Veliko več stane osvetiti se nad drivicami, kot prenašati jih.
KAKO SE ZAKOPLJEJO
■■raw* MHLfhii ^ii 'i i ^Eis^^^sfc-zzsas^s^^B^isysywAk-^^^
Britiške čeie, ki so dospele na tihem glajderju ali drsalnem letalu, vidnem ▼ ozadju« si kopljejo lisičje luknje na francoskem ozemlju. Take čeie so bile v velikansko pomoč pri zavezniškem izkrcanju. ker so varovale važne mostove in zaposlile sovražnika precej daleč v notranjosti.
TO IN ONO IZ ŽIVLJENJA IN SVETA
t
i NE MOREJO JAMČITI POVOJNEGA DELA
Detroit, Mich. — Zahteva ' unije pri Chrysler Corporation, da se ustanovi povojni zaščitni ifond, ki naj bi jamčil 40-urno delo na teden, ter tudi zavaro-l valnino za bolniško oskrbo, je i bila po Vojnem delavskem odboru v soboto odklonjena. Predsednik odbora Miriani, je izjavil, da vojni odbor je le vojna ustanova, ki nima pravice odločati glede delavskih razmer po vojni.
-o-
O ARGENTINSKI REVOLUCIJI
i
I Montevideo, Uruguaj. — Samo trije člani revolucijonarne vlade so še na v&ktftfb prvi obletnici argentinske revolucije, vsi drugi so bili vrženi po pa-lačnih revolucijah.
Možje, ki imajo še oblast, so predsednik General Edelmiro Farrell, vojni minister Poročnik Juan Peron, in ministeriza \ agrikulturo General Diego Mason.
Ti so bolj usidrani kot kdaj- : koli, ker so očividno pridobili -zaupanje in zvestobo čet v okolici Buenos Airesa.
A javno mnenje je bilo bolj razdraženo in- politično zavedno kot prej in opozicija i proti režimu bolj združena. Moramo priznati, da je vlada pridobila velike dele prebival- . stva zase z gospodarskimi u-krepi in z zasego nekaterih ne- i priljubljenih inozemskih tvrdk.
Vojaška administracija gre j po poti predvojne Nemčije. O-, čividno je politični program na drugem mestu, dokler ne bodo gospodarski* in socialni čroj-blemi rešeni.
Kar se tiče zunanje politike, i je namen administracije vpli- ] vati na sosednjo dežele, naj se ]
pripravljajo za narodno o-brambo.
-o
NAJTEŽJA BITKA
Marinski kapitan James E. 1 Tyler iz Baltimore je prišel domov iz bojev na Pacifiku, ki se jih je udeležil kot pilot. Tedaj pride k njemu neki časnikarski poročevlec.	j i
"Ali si bil kdaj v strahu?" vpraša poročevalec.	-1
"Samo enkrat," odvrne ka- ] pitan. Poročevalec si hitro pripravi papir in svinčnik, da bi J popisal posebno grozen vojni 3 dogodek.
"To je bilo tedaj," pripoveduje nadalje kapitan, "ko sem i moral povedati svoji ženi, da ; grem prek morja."
-o-
PREGOVORILA STA JIH Na Cherbourg polotoku je nemška patrulja ujela nekega 33 letnega ameriškega kapitana, ki je priletel tja na drsalnem letalu, in nekega infan-trijskega polkovnika. Oba sta imela namazane jezičke in sta začela govoriti vojakom, da se 1 Amerikanci nočejo boriti proti komu drugemu razen proti Nemcem, in kako lep kraj so Združene države. Bila sta, ka- , kor rečeno, ujetnika, ali ko ' sta nekaj časa govorila, je 156 ] vojakov odložilo orožje in bilo j pri volji, da jih onadva odpel- ■ jeta kot ujetnike -v zavezniški , tabor. Ta edinica je obstojala 1 iz Rusov, Poljakov in Čehoslo- ; vakov, ki so bili s silo vtaknje-ni v nemško armado.	1
-o-
CERKNIŠKO JEZERO « V AMERIKI Zdaj je tam. zdaj ga pa spet 1 ni nikjer! Tako jezero se na- 1 haja na farmi nekega Warren Gibbsa pri McCammon, Idaho. Leta 1933 se je to jezero prvič « pojavilo in pokrilo 192 akrov <
polja, to je celo Gibbsovo far-i] mo. Ko je prišla pomlad, je}1 voda spet nekam izginila in Gibbs je obdelal farmo, kakor 1 vsako leto prej. V jeseni je vo- ! da spet prišla, v marcu ali v aprilu pa se je odtekla. Gibbs ! je lahko vsako leto obdelal svo- i jo zemljo. Lansko leto se pa vo- : da. spomladi ni hotela odteči, j Gibbs si je moral poiskati de- 1 Io v neki vojni industriji, ker ' pač ni mogel obdelovati zemlje, ki je bila po sredi 25 čevljev poči vodo. Letošnjo po- i mlad pa je led popokal in ne- . nadoma se je voda odtekla, in ; to veliko bolj hitro kakor prej- 1 šnja leta. Menijo, da se umakne v kako podzemeljsko votlino, kjer počaka čez poletje. 1 Letos je Gibbs zopet obdelal svojo farmo.
-o-
ZAHTEVA TRANS JORDAN- <
SKE VLADE ZAVRŽENA
Jeruzalem. — Iz tukajšnih poročil se je izvedelo, da je ! britanska vlada zavrnila, zahteve transjordanske vlade za ukinitev britskega mandata in proglasitev Transjardanitfe kot neodvisno državo.
V odgovor na memoran- . dum, ki ga je transjordanska vlada predložila, je London ; rekel, da se pogajanja ne mo- < rejo začeti do konca vojne, j, medtem časom pa se morajo . odnošaji med tema deželama , nadaljevati na sedanji podla-:,
sri. ■	L
Ko je kabinet v Ammanu ■ dobil odgovor, je podal ostav-vko Emir Abdulahu, a ta je o- ^ stavko zavrnil na nasvet Sir ] Harolda MacMichaela, ki je « visoki komisijonar za Palesti- «
no. 1 -*- 3
"Amer. Slovenec" je vez, ki ] druži ameriške Slovence od j obale do obale.
p
PRAV KAKOR MOŠKI
S lo angleško - am erikansko igro se zabavajo čazlnice brifiikih in ameriških ženskih čet pri ne-uvnem nadziranju nekje v Angliji ▼ Najvišjem Zavezniškem Glavnem Stanu. Bilo je o priliki druge obletnice WAC.
0 POHORSKIH LJUDEH
Pohorje je svet zase. Pobor-ci pa prav tako ljudje svoje vrste. Kmetje, kajžarji, "ol-carji" in ogljarji, pa fabriški delavci in dekleta po mestih — povsod so in ostanejo isti. Glej te ponosne hrame, skromne kajže, bohotne travnike in v gozdove vrinjena polja, razvaline "glažut," žage in mline — vse priča o* preteklosti, ki tone v pozabo in o sedanjosti, ki je težka a še vedno polna upov na lepšo bodočnost. Sekira pradedov je krčila ta pohorski svet ter ustvarjala. Rodovi so prešli, doživeli so marsikaj, tegob več ko veselja, Oče so orali, kosili in drvarili, sin in še sina sin nadaljujejo delo. Pa so odhajali in še odhajajo Pohorci tudi z doma. S težkim srcem, ker so na dom preveč priklenjeni in kar zaljubljeni v svoje gozdove. Pa saj veste, kako je to: pri hiši je kopa otrok in ko dorastejo, si kujejo srečo vsak zase. Gospodarju je hudo, dokler ne potegne črte. Najstarejši ostane domačin, drugi se raztepejo. Potem se tdinjajo kot drvarji, hlapci, "flosarji," dekle, v fabrike in rudnike morajo. A kjerkoli, misel jim ostane za vedno priklenjena na domačijo, samevajoč o tem nekje sredi pohorskih gozdov.
Trdi in okorni so Pohorci na zunaj, a z mehko dušo in dobro mislijo. Pohorske grče so, zajedeni v svojo zemljo in zaljubljeni v gozdove. Marljivi, trezni, pobožni, gostoljubni in polteni so Pohorci pa zopet nekoliko vase zaprti in nezaupljivi. Nič čudnega, saj žive med gozdovi, navezani na delo svojih rok in vedno prisluškujoč govorici stvarstva. Ves dan so ob trdem delu: orjejo, sejejo, žanjejo, drvarijo in žgejo o-gije. Po večerih se delo nadaljuje v hiši. In ko že povsod poležejo k počitku, se v skrivnostni večerni mir oglasi zate-gel vrisk vasovalca in nato pesem.
Nedelja je tudi Pohorcem dan počitka. Če se le more se napoti v dolino al pa na daljne Vrhove v cerkev. Hiša je ob nedeljah počedena, na mizi je pogrnjen bel prt in na njej velika buča mošta. Pridejo sosedje, si natakajo mošt, kade pipe in čikajo. Govore bolj malo, ko pa jim stopi v glavo pijača, je pogovor živahnejši in nazadnje se oglasi še pesem. Tista značilna pohorska pe-jsem, ki privre iz grl navajenih petja, počasna in zategla, tudi ubranosti ni prave. Glavni motivi pesmi so nabožni, ne manjka paiudi mehkih ljubavnih in kar krepko šegavih pesmi.
Prej nekoč, ko ni bila tako j trda za denar, je tudi pri Po-horcih bila doma baharija, ki si je dala duška na gostijah in sedminah, pravijo, da je ob takih fpHlikah teklo vino po mizah, štrukljev, potic in svinjine pa je bilo, da se je vse šibilo. Ob harmoniki, klarine-
tu in trompeti se je tudi plesalo, in taki prazniki so se raz-vlekli v nekaj dni. — Sedaj je drugače. Minilo so časi, ko so Pohorci služili po "glažutah," sedaj je pa vedno tišja pesem sekir. Da, nekoč je bilo drva-stvo in~ ogl jarstvo cvetoč posel, in lepe denarce so služili pohorski "olcarji", le poslušajte:
"Sem olcarja imela * I . sem rajniše štela, ^ zdaj mlinarja imam pa moko petlam."
Danes kot vtisoči drugih, tudi Pohorci željno čakajo, da bi dobil v tujini naš les zopet nekdanjo veUavo! Les je glavni vir dohodkov pohorskih domačij in če ne bo skorajšnje odpomoči, bomo v nekaj letih imeli po pohorskih grabnih o-puščene žage, ki bodo enako kot razvaline "glažut," pričale o nekdanjih cvetočih dneh.
Mistika temnih pohorskih gozdov je rodila neštelo pripovedk in legend. Preprost pohorski človek si vsak neobiča- . jen pojav še danes razlaga po svoje in vpleta v vse neke nadnaravne sile. Znane so pohorske ljudske pripovedke o povodnem možu v šentlovren- • škem jezeru, o slovenski kal-variji, limburškem graščaku, o vozniku, ki je klical mrtve na pomoč, in še mnogo drugih. Sicer pa ima vsaka pohorska hiša svojo "zgodovino," prepleteno z važno vlogo peklenščkov, dobrih žen, svetnikov ter drugih nadzemskih in podzemskih bitij. Iz nekega pripovedovanja, razširjenega po Pohorju, o volku in godcu, ki sta se srečala sredi noči v gozdu in se" je slednji ubranil zverine z igranjem na gosli, je Aškerc napravil znano balado.
Po^ebjiost preteklih dni Pohorja, je znani ljudski pesnik Jurij Vodovnik iz Skomerja, . ki mu je življenjepis napisal skomerjanski kaplan Kramar-l šič. Vodovnik je živel pred ka-. kimi 80 leti in je bil zn^n sirom Pohorja. Bil je pravi po-. tuj oči ljudski pevec, ki je kar > iz rokava stresal razne prigod-. ne in druge, večinoma zbadlji-. ve pesmi. Za Vodovnika je i zvedel tudi naš veliki škof Slomšek, ki pa takrat še ni bil škof, temveč župnik v Vuzeni-ci. Slomšek je Vodovniku po-. pravljal nekatere pesmi, dal . pa mu je tudi novih vzpodbud, t Svojim rojakom — Skomerja-i nom — je Vodovnik posvetil . tako-le zbadljivko:
Ko se fant na svet uleže, mu že cokle gor priveže, t ga zažene ovce past — kak bi mogel s'rota rast'? Zatoraj 'majo sloke noge, široke pleče, debele glave, vsaki skoraj krofast vrat. -----1
* Vodovnikove pesmi so vzete
z Koprivnikove knjige "Pohorje."	i -
MEH ZA SMEH
MODEREN ZAKON , Reza je imela pri Kobetovih J oddati neki zavoj. Služkinja 1 jo je odpeljala v gospejino so- l bo.	'	j
Ko se je vrnila domov, je j začudeno povedala svoji gos- £ pe, da je videla v sobi gospe ^ Kobetove samo eno posteljo, s Gospa ji dobrohotno pojasni: j "Kobetovi imajo ločeni spal- s niči,"	e
Reza se zamisli. Ne gre ji v j račun. Naposled meni maj a je s z glavo:	^
"Zakaj neki sta pa potem poročena ?!"
KNEZ MILOŠ V DUNAJSKI OPERI	1
Knez Miloš se je mnogokrat mudil na Dunaju. Spremljal k
ga je njegov osebni tajnik, ki je Dunaj dobro poznal, ker je tam študiral. Nekega večera gresta v operno gledališče, kajpak v ložo. Med predstavo pa je knez neprestano postavljal svojemu tajniku razna vprašanja in sicer tako glasno, da se je začelo občinstvo razburjati. Tajnik reče knezu: "Gospod, nikar tako glasno, da vsi čujejo." — Knez: "Naj čuje-jo. Saj Švabi tako 4 ne znajo srbski in ne razumejo, kaj govorim,
KMALU BO STARA
Urša poboža Jožeta :."Ali me boš tudi ljubil, ko bom stara?"
Jože: Le počakaj, to boš kaj kmalu doživela."
Stran 4
t??'"!'/ : - . -	JT .	''»■—.•■	jjitfv,	i
: AMERIKANSKI SLOVENEC
T". Eetek, 7, julija 1944
V KREMPLJIH LEDENE GROZE
Besno je divjal snežni metež. To je bil eden izmed onih snežnih viharjev na gorskem grebenu, ki ti iztrga smuči izpod nog, ki zgrabi človeka za prsi in te trešči na led, med žamete, na strme brežine, kakor pač hoče.
Kdo bi si bil mislil, da bo tako? Nihče od te četvorice, ki je v temni noči čepela na kolenjh, ki se je v snežni vitri plazila po ozki ledeni grebenovi stezi nad Peklenskim breznom. Nihče bi ne bil tega pričakoval. Niti Švarc, to je bil prvi, ki je imel ženo in dva otroka; niti Fric Heger, drugi, ki se je bil pravkar zaročil in je vsak večer pisal svoji nevesti, niti tretji* Fos, ki je navadno imel naočnike in je zmeraj vse preudaril. Najmanj pa četrti — Anger —, krepki Anger, ki je v zadnjem ' tednu zlomil že dva para smuči j in to vsako jutro povedal.	:
A zdaj so tu čepeli. Ležali so na kolenih, na trebuhu. Bili so ; brez smuči, ki so jih bili morali 1 že koj spočetka, Bog ve kje — 1 pustiti. Vsak je imel po eno 1 smučarsko palico, katero si je i tisti pred njim privezal s pen- i tljo na nogo, tako so bili čudno 1 privezani drug na drugega. S < prsti so se zasajali v globoko le- J deno skorjo ali sneg, če ga vi- 1 har še ni odpihal v Peklensko 1 brezno. In vsi so tipali okoli in i iskali poti ob kolih za markaci- i jo, ki jo je moral najti Švarc, ki < je bil prvi.	]
Vsak košček poti, za en sam ] korak, je zahteval vsega napo- 1 ra in trajal celo večnost. In dasi J je bilo tako naporno iskat pot, se vendarle niso bali, da bi zdr- < čali po pometeni, ko zrcalo j gladko-ledeni steni na levi in 1 pod njo v Peklensko brezno. A < bali so se mraza, mraza! Nekaj 1 v njih je počasi zmrzovalo, Ne- i kaj gorkega v njih telesih, ki ] je poganjalo še nekaj krvi po ] žilah, kar se je obupno upiralo gladkemu ledu in se je vendar j bolj in bolj sesedalo. Vražje so \ bili utrujeni! In tako je bilo j zdaj že dve uri. Do blaznosti < hude bolečine na obrazu in v ] nogah so že popuščale. Toda — ] čemu naj bi se pa še dalje pla- j žili? Saj res: zakaj pa: Ker bi sicer zmrznili, kar na mestu bi , zmrznili, če svojih presnetih kosti ne bi več dvigali.
In tako so lezli dalje. Če je hotel kdo obležati, je njegovo J roko, ki je bila trdno privezana na smuči srednjega, sunil tovariš kvišku in jo sunil še enkrat, ' dokler se dotični ni premaknil, j Tako je Fos že nekaj časa suval Auger j a, pa ni nič zaleglo. Kaj se je zgodilo?
Sprednja dva sta se že ustavila. Fos je snel svojo roko iz zanke Hegerjeve smučarske palice in se je počasi obrnil. Tako, zdaj mu sneg vsaj ni več bril v obraz in je mogel odpreti oči. Anger je ležal na trebuhu, obe roki je imel po tleh iztegnjeni naprej. Jermen smučarske palice v roki se je razvezal, Fos se je splazil prav tik njega in ga je butnil v glavo. Počasi se je Anger zakotalil malo v stran, tako, da je bilo videti obraz, zaprte oči in napol odprta usta. Zdaj so se ustnice zganile. Izza ledu in snega, ki je bil z njima pokrit Anger j ev obraz in vse njegovo telo in vse okrog in ki je zmeraj iznova hrumel izza pečin, je zaslišal Fos nekaj strašnih besed: "Jaz ne — morem — več — pustite me — ležati."
Nepremično je Fos Čepel pred «Angerjem. Prav za prav se mu je kar lepo zazdelo. Burja je butala v njegov hrbet, pred njim pa je bilo vse mirno. Nekje je bilo zdajle toplo, tiho in zaspano . . . Soba je bila in polno luči v njej. Toda kaj, kaj pa sanjari? Ležal je v snegu in takole ne bo pič. Ni smel obse-deti. Ni smel zmrzniti. Počasi, z neskončnim naporom — kar zatulil je bil v joku, tako se je
napenjal — se je spet obrnil v vihro in se splazil naprej k Švarcu.
"Anger noče več. Naj ga pustimo ležati, pravi."
Zdaj se je Švarc splazil nazaj. Bil je le še ko pošastna ledena prikazen. Obraza sploh ni bilo moči spoznati. Kako se je mučil! Zdaj je že čepel zraven i Anger j a.
Fos in Heger sta nepremično ( čepela na kolenih in se z vso si- ■ lo upirala burji, ne da bi se bila prav za prav hotela. Le Fos se je obrnil, če bi naneslo, da bi mogel kaj pomagati.
Kaj mu je Švarc zarjovel ? Kaj? "Naprej?" Tudi on ni vedel ničesar boljšega. "Naprej, naprej" — zmeraj eno in isto. Vpili so, a v viharju je bilo ko čivkanje ptička. Gledal je An-gerja, a do njega pa ni moglo niti rjovenje prodreti.
Zdaj se je Švarc lotil Anger-ja. Skoraj smešno je bilo videti, kako je Švarc ves tresoč se in z vso težavo dvignil roko, ki je bila že skoraj zmrznila in ki ga ni hotela več slušati in jo je v silni vihri frfotaj e izpustil na ledeni zavoj, ki bi se moral zbuditi, a ki se ni zgani. Nato pa se je Anger mahoma — Fos je to j kasneje spet in spet pripovedoval in dejal, da se brez dvoma ni zmotil — premaknil ko bolna žival, prav zahrbtno, ko da ho-; če koga napasti in se je zagnal kvišku — čez pot — in se v hipu zakotalli v oblaku snega in ledu navzdol v Peklensko brezno.
Fos je to videl in se je začudil, silno začudil. Zaprl je oči, j jih spet dvakrat odprl in je prav tako dolgo nekaj toplega občutil. Skozi migetajoči sneg, 11 ki ga je že nekoliko obležalo! na ledu, je opazoval sključeno postavo Švarca, ki je dva metra pred njim čepel na kolenih.
"Kdo je še živ od nas?" je pomislil Fos. In ko je tako pre-udarjal in ni vedel, ali naj An-gerja še prišteje k živim ali tudi še Švarca, so se mu misli iznova zmedle v ono sladkobno mrzloto, ki se ji že kar ni mogel upirati.
A zdaj ga je nekdo potegnil za členek roke kvišku. Bil je Heger, ki je ves razburjen premikal svojo smučarsko palico. Fos se je spravil kvišku in potisnil Hegerja malo nazaj, da je tako dosegel Švarca. Švarc je bil telebnil naprej in je ležal z obrazom v snegu. Fos ga je stresal za pleča, dokler se ni zledeneli obraz dvignil kvišku in so oči bolščale van}.
"Naprej!" je zarjovel Fos, "naprej" in zmeraj le "naprej" . . . Prav iztežka je nato z jermenom svoje palice privezal roko Švarca in se je obrnil, videč, da se Švarc#spet dviga.
Ko je orkan hrumel čez greben in je v divjem rjovenju premetaval led in sneg skozi noč, so se le še trije ljudje plazili po kolenih v čudni verigi dalje. To verigo je videl prej Heger, tisti Heger, ki je moral vsak večer pisati zaročenki in ki nocoj tega ne bo mogel storiti. Le trije so še z razbičanimi dčmi buljili v noč, da bi našli pot in ki jo bo moral najti prvi, Heger, sicer
bodo zmrznili vsi trije.
* ■
Zjutraj, ko se je komaj zdanilo in se je vihar polegel in je bilo ozračje čistejše, so jih odkrili z daljnogledom in šli s sanmi ponje. Ko so bili prešli greben nad Peklenskim breznom, so bili obležali v neki duplini, kjer ni bilo burje in so si z rokami in palicami izkopali votlino v sneg in so ondi drug vrh drugega, obležali in so dočakali jutranji svrt.
Dali so: jim groga in kuhanega vina. Namazali so jim od ozeblin razjedene obraze in za-mrzle ude. Obdali so jih z belimi, debelimi ovoji. Tiho ko 0-
Pri kosilu, ki ga joJDruiba za zunanjo politiko priredila nJemu na časi ▼ Waldorf-Astoria hotelu ▼ New Yorku, razpravlja Sam Raybuzn, itolorav-nalelj t poslanski zbornici, o mirovnih problemih z admiralom Herbertom Leary. poveljnikom vzhodne morske fronle (na levi) in generalom Frankom R. McCoy (▼ sredi). Sioloravnalelj Raybura je zagotovil svoja dva poslušalca. da bo kongres že sioril "svoje", da se ohrani bodoči svetovni mir.
ČASTNI GOST
troci so ležali in vse jim je biio prav.
A že drugega dne so bili na nogah. Niso se dali kar tako ugnati! Opoldne so že sedeli za okroglo mizo in so skušali prinesti vročo kašo z žlico v poševno pretegnjena usta, kar jim ni bilo prijetno in tudi dokaj težavno. A slednjič so morali vendarle kaj jesti.
No, ko je bila miza prazna, so se s komolci naslonili nanjo in se spogledali. Govorili so o j tem.
Angerja včeraj še niso mogli najti in tudi danes se ne. Mogoče ga bodo našli šele spomladi. Za lep grob bodo poskrbeli. Tu j v gorah. Nato so molčali.
A kako naj bi bili ravnali, če bi ne bil tako zmešan? Le kako?
Prav previdno so se izražali o tem, kaj bi bili mogli storiti. Saj so še prav natančno vedeli, kako so ondi vsi ležali. In plazili so se okoli obvezanih glav med pleči, ko da še zdaj ne morejo verjeti, da sedijo v topli koči. Seveda, vlekli bi ga bili z dvema palicama. To bi bili storili. A kaj, daleč bi ne bili prišli.
"Bog ve, ali je Anger kaj vedel?" je vprašal Švarc, ki mu je šlo najbolj k srcu. »
"Mislim, da je vedel," je rekel Fos, ki je zmeraj kaj v tolažbo povedal.
Nato je pa govoril Heger, ki je običajno poslušal.
"Veste, dober fant je bil. Zmeraj sem si dejal, da bi bili vendar mi tudi taki. Tako veliki in tako močni. A zdaj že vem, da ni bil docela zdrav. Tako daleč ko mi, pa le ni prišel."
Pri tem je stisnil glavo med ramena in njegov obraz je bil videti naizlic ozeblinam in obvezam ves lesen in izžet. Oči so
r
se mu kar zmanjšale, pomeži-koval je z njimi in prodirajoče gledal, ko da bi mogel videti do dna zemlje.
"Ja je on danes že ondi, kamor bomo ljai šele kasneje prišli. Kamor bomo šele prišli, ko
bomo dovršili, kar nam je na svetu namenjeno."
Heger je zaječal in umolknil. Rad je imel Angerja in je bil sam jako skromen fant. Nato se je spet ^prisilil h govorjenju. Njegov glas pa je trdno zvenel, da sta se mu prijatelja kar začudila.
"Taki veliki, močni, vesta, niso zmeraj najboljši. Večkrat so za kaj majhni, ki se ne raznežijo. In le to je poglavitno! Samo to je prvo: da se ne raznežiš!"
To je povedal Heger, ki je bil doma zmeraj potisnjen v kot. Doma, kjer je njegov oče, stari kapitan Heger, jemal le starejša dva brata s seboj in je njega puščal doma in ga poslal na deželo, češ, da ni za nikamor. In brez dvoma so njegove besede zahrepenele po priznanju, saj je bilo vendarle nekaj resnice v njih.
In ko so tako sedeli, se je v njih sklonjena pleča zarisala podoba težke usode.
(Joern Badenhoop.)
DOGODKI
iz slovenskih naselbin
Nov grob v Minnesoti
Chisholm, Minn. — Umrl je Frank Udovich, po domače Pe-tričkov France, star 67 let in iz Velikih Lašč, odkoder je prišel v Ameriko pred 40 leti. Bil je samski.
Iz Kanade
Noranda, Quebec, Kanada. — Naglo je umrla Karolina Pezdirc, rojena Gustin. Zadela jo je kap. Doma je bila iz Dra-šič pri Metliki. Zapušča moža in triletnega sinčka.
Pismo iz domovine
Farrell, Pa. — Iz Iške vasi blizu Ljubljane je s posredovanjem Rdečega križa poslal svojim v Ameriki pismo France Kramar, po domače Antonov Francel, ki je tudi sam pred 45 leti bival v Ameriki. Tako piše:
NAZI JI V KLEŠČAJ
II ~	' t —T
^f^/p^ ^^Sjjfjj^ ^ j?"" ^ ž
a SWIBCNJi • \
v*	T	\	^ mm m«« mi tcttrr«
l_y\Z> ^CoyCk ft North Sea ^ \	/	JL ^^«.««
A' SL \ f f T
^^HjjjjHp	/	^^^p
Mogočne zavezniške sile pritiskajo na srce Nemčije i*'treh strani. Na tem zemljevidu je označeno, kje so Eisenhowerjeve sile naskočile francosko obalo, kje se zavezniška 5. in 8. armada pomikata proti severu v Italiji in j kje je zbranih 5 milijonov ruskih vojakov, da udarijo iz vzhoda. j
"Dragi moji otroci 1 Naše rodne vasi ni več; Italijani so jo porušili meseca julija 1942. Požga-no je vse do tal. Ljudje so bežali v hribe. Naš Krim je poln beguncev. Vojna je šla preko vasi. Bitka v Mokricu je bila strašna. Franceta, ki je bil oženjen doma, in Martina so Italijani ustrelili. Jaz in mati, ki sva stara nad 80 let, sva dobila stanem vanje v vasi Strahomer. Ne veva, kaj še pride."
Poroka
Cleveland, O. — V soboto 1. julija se je poročil v cerkvi sv. Vida Louis Majer, poznani slovenski trgovec s finim obuvalom, z nevesto Helen Corel.
-o-
JEZA MU JE KORISTILA
Mario Mastriani je bil samo par Čevljev proč od bombe, ko se je razpočila. Bilo je'pred 16 meseci v Tuniziji. Ko je prišel v vojaško bolnišnico, so zdravniki ugotovili, da je vsled prestrašen j a izgubil možnost govorjenja. Odpuščen iz vojske se je povrnil na svoj dom v Schenectady, N. Y.,* kjer je njegov 16 letni brat Tony ravno hotel obesiti šolo na klin in iti delat. Mario mu je kazal z rokami in pisal na papir s svinčnikom, naj nikar ne pusti šole, nazadnje se je pa ujezil do skrajnosti.
"Tudi prav," je siknil, "če greš ti delat, bom pa jaz ostal doma." Tedaj je pa spoznal, da spet lahko govori. Okrega-ni Tony, mati in ostala družina so kar jokali od veselja, da Mario spet lahko govori.
Mario, ki je bil odlikovan s francoskim Croix de Guerre za svoje junaštvo, je pozneje priznal. "Še nikoli prej mi ni koristilo, Če sem se razjezil, zdaj mi pa je."
--
■ Sunn •
SOILAX ima vedno v zalogi slovenska trgovina s barvami in šeleznino
MEDENA
HARDWARE STORE
1804 W. Cermak Road, Chicago, Illinois
Kupite si ga še danes in poskusite z njim umivati vaše stene.
PRODAM
4-stanovanjsko zidano hišo po 4 sobe. Nahaja se na 2547 So. Harding Ave. Cena je $10,500; .
3-stanovanjsko zidano hišo, centralna kurjava. Nahaja se na 2600 So. Millard Ave. Cena je §9,950;
3-stanovanjsko • zidano hišo, centralna kurjava. Nahaja se na So. Harding Ave., 21st St. Cena je $9,900.
Imam še druge hiše in bunga-love v Cicero in Berwyn. Ako želite hišo v Berwynu, pokličite L. Gradiser, telefon Berwyn 4979-R.
ANTON JORDAN 2552 So. Central Park Ave., Chicago, IU. Telefon Lawndale 1545.
■ -
DR. H. M. LANCASTER
Dentist j
U 2159 West Cermak Rd. j Telefon Canal 3817 | (ogel Leavitt St)	j
CHICAGO, ZUL.	<
Vi radi berete vestiiz dr* gih naselbin; drugi radi' bere novice iz vase naselbine. Poročajte novice in dogodke v "Am,
Slovencu".
$
| J. M. Trunk TEDENSKI KOLEDAR
9. Nedelja — 6. pobinkoštna
10.	Ponedeljek — 7 sinov mučencev
11.	Torek — Pij I.
12.	Sreda — Mohor in Fortunat
13.	Četrtek — Marjeta
14.	Petek — Bonaventura	x
15.	Sobota — Henrik
ŠESTA NEDELJA PO BINKOSTIH
"Bilo pa je teh, ki so jedli, do »tiri tisoč. In odpustil jih je" (Mat. 8-9).
Tri dni je ljudstvo sledilo Jezusu v puščavo, da sliši njegov nauk. To je bilo vrlo dobro, ker so se brigali za duševno hrano in na telesno pozabili. Zveličar pa ni pozabil na njih telesne : potrebe in e duševnim kruhom je poskrbel tudi za časni kruh. Tako dela Bog s človekom v svoji neskončni previdnosti, kadar se človek ti previdnosti ves izroči.
Previdnost božja je ravnanje od božje strani, ki poskrbi člo-1 veku duševne in telesne zmožnosti, da doseže človek svoj namen in bo mogel gledati Boga. Namen previdnosti je v prvi vrsti čast božja, potem dobrobit stvari, sredstva so deloma naravna, deloma nadnaravna, in središče delovanja božjega je včlovečenje sinu božjega.
Bog da vsakemu človeku primerne naravne moči, da človek more delati za svoje izveliča-
nje. Tem močem pripadajo telesne zmožnosti (zdravje in bolezen, moč in slabost, dolgo ali kratko življenje), duševni darovi (razum s stopnjami raz-vitka, volja . . .) in časne razmere, okolščine, kakršne prinaša rojstvo, stan, čas in kraj bivanja.
Bog nudi vsakemu človeku potrebne milosti ali zmožnost, da dela za svoje izveličanje, premaguje izkušnjave, se zopet dvigne, ko mu spodleti, in ostane končno stanoviten. Kdor se pogubi, je tega sam kriv.
Bog vlada svet in posameznika, kar pomeni, da vse tako uravna v splošnem in v posameznosti, kakor svetu in vsakemu človeku služi do namena.
Človeku vse služi, ako je on na svojem mestu, Bog celo hudo pripušča, da se človek utrdi v dobrem, dasi zlo kot tako ni od Boga.
Služi Bogu, in vse bo tebi v korist, ker roka božja je nad teboj.
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI
HRR LOUIS J. ZEFRAN
Wm 1941W. Cermak Rd„ Chicago, Illinois mM	Phone Canal 4611
NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN.
Najbolj« artomobfli n pogrebe, kzste In BeniloranfaL—Mrtraikm kapela na raxpolago brezplačno.—CENE ZMERNE.
DR. FRANK T. GRILL i
ZDRAVNIK in KIRURG	/f
Stanuje in ordinira na:	(f
1858 W. Cermak Rd.,	Chicago, Illinois )!
od 2 do 4 popoldne in od 7 do 9 zvečer. — Ob sredah in ob I) - nedeljah po dogovoru.®	I 1
Telefon v uradu in v stanovanju CANAL 4955	((
%
VASI SINOVI PRI VOJAKIH
bi radi razumeli, kaj jim vi pišete po slovensko. Pri trai jim je najboljši toknač za razne besede in izraze
"ANGLEŠKO-SLOVENSKO BERILO"
"ENGLISH-SLOVENE READER"
Sestavil in spisal Dr. J. F. K era
katero stane______
$2.00
To berilo je pripravno za učenje angleščine za starejše in za mlajše za učenje slovenščine.
Naročila pošljite na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
1649 West Cermak Rd., Chicago 8, Illinois
"" Petek, 7. julija 1944
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran S "
i!	Družba Družine i
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)	;
< |	Ustanovljena 29. novembra 1914b	!
ji	TEStlS? Sedeč Joliet, DL1^«^	:
j I	Ntle geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi ca enega, eden za Tee."	4
<;	GLAVNI ODBOR:
JI	fredsednik: George Stonich. 257-Lime Street, Joliet. Ilfinoi* *	*
<►	L podpredsednik: Frank Tusfaek. 716 Raub St. Joliet. IIL	< ►
;;	2. Podpred«dnik: KaUirine Bayuk, 528 Lafsyette St, Ottawa. Ill	>
S	Tajnik: Prank J. Wedie, 301 Lime Street Joliet I1L	J J
41	Zapisnikar: John Nemanich. 650 N. Hickory St. Joliet Itt.	4 >
J j	Blagajniki Joeeph Slepec, 903 Woodruf Rd-. Jolkt, IIL	< I
J ►	J?1?™ Kebe, 223 — 57tb St. Pittsburgh. Pa.	3 ►
;:	Vrh- »dravnik; Joeeph A- Zalar, 351 No. Chicago St, JoUet UL	; ►
NADZORNI ODBOR:
-!	Andrew Glava ch. 1748 W. 21st St. Chicago. IE.	* I
3;	J®~Ph L. Draaler, 1318 Adams Street North Chicago. Illinois.	3'
J [	J««** Jenaa«, 20 W. Jackson St, Joliet. IIL	31
3 f	POROTNI ODBOR:	3;
C	Jeeeph Pavlakovich, 39 Winchell St, Sharpsbnrg. Pa. J	\ \
<*	Mary Kovacich. 2294 Bine Island Ave, Chicago. IIL	3;
3 ►	J«h» Denia, 2730 Arthingtoa Ave, Chicago. IIL	3 ►
<;	Predsednik Atletičnega odseka: Emery Sobar.	< [
3»	540 North Bluff Street, Joliet, Illinois.	3'
31	URADNO GLASILO:	3 ■
"Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd., Chicago, HL	3 >
-»v	^ 1944 DSD ^kčala Svojim članom in članicam in < I
31	? , raznih posmrtnin, poskodnin, bolniških podpor ter drugih	3 >
i;	»zplafil denarne vrednosti dp četrt milijona dolarjev.	< J
3 -	Društvo za DSD. se lahko ustanovi v vsakem mestu Zdr. držav t	3'
4;	ne manj kot 8 člani C ca m i) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak kato-	< I
3,	ličan moškega aH ženskega spola v starosti od 13 do 60 let V mladin-	3'
i;	skj oddelek pa od rojstva do 16. leta.	< >
3 j	Zavaruje se za |25a00. $500.00 ali $1,000.00. Izdajajo se različni	3 ►
3 ►	certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year	3 ►
<'	Endowment Vsak certifikat nosi denarno vrednost katera se vsako	<'
<,	leto viša.	<,
3;	Poleg smrtnlne izplačuje DSD. svojim članom (kam? tudi bolniško	<!
3 >	podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tudi ca razne operacije in	3'
i [	poškodnme. ,	<[
3 ►	Mesečna plačila (assessments) so. urejena po American Experience	3 '
* y	tabeli.	<'
3 ►	DSD je 124.46% solventna; to potrjujejo izvedenci (actuaries).	3;
3 k	Uradni jezik je slovenski in angleški	< '
<;	Rojakom In rojakinjam se DSD. priporoča, da pristopijo V njeno	<!
3 ►	sreao!	<,
3 ►	Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismene ah' fist-	3 >
,;	meno na gl. tajnika: FRANK J. WEDIC, 301 Lime St, JoHet IIL	<;
i) Dopisi lokalnih ) 1 1 j društev ) J
' DRUŠTVO SV. DRUŽINE -št. 11 DSD
Pittsburgh, Pa. ]
Članstvo zgoraj omenjenega ] društva vabi odbor na našo pri- i hodnjo mesečno sejo, katera se i bo vršila v nedeljo 9. julija ob i 9. uri dopoldne v S. D.	I
Na tej seji bodo dali nadzorniki svoje poročilo o društve- s nem poslovanju prve polovice g tega leta. Volili bomo ponovno r delegate za prihodnjo konven- 2 cijo, pa tudi imamo še razmo- 5 trivati v prilog bodoče konven- a cije.	•	t
Tukaj so vam navedene tri s glavne točke za katere se bi mo- j ralo vse članstvo zanimati, in s vsled tega ste vsi prav vljudno r vabljeni, da se te seje udeležite t od začetka pa do konca. Oni r kateri pride k seji, da plača g svoj asesment, pa tako odide, ta c ni bil na društveni seji, in ne ve, n kaj se na istih sklepa in določa, n Taki se ne znajo vladati po J] sklepih društva, in s takim na- p činom ne more društvo napre- fe dovati, kajti z majhno udeležbo p na društvenih sejah izgubijo tu- d di uradniki voljo do poslova- g nja, in ko pride čas volitve, jih j je težko dobiti v odbor. Vi vsi j< veste, da društvo ne more ob- v stati brez odbornikov.	j,
Pri pregledovanju društve- n nih računov so nadzorniki opa- n žili, da je mnogo takih, kateri fc so zaostali z več mesečnimi ij asesmenti, kar bi v sedajšnjih v časih ne smelo biti. Tajniku je r naročeno, da prizadete opozo- v ri. Zatoraj vsi vi, kateri boste lj prejeli osebne opomine, da pla- c čate svoje prispevke, nikarte se p jeziti na	I
Tajnika. ij
IZ SUlT NASELBIN i
(Nadaljevanje z 2. strani)
vališčih in zasedah; Marija jih u spremlja skozi divje in temne n gozdove ter jih tolaži po begunskih taboriščih; in naposled, g ko se vračajo nazaj v osvoboje- s ne kraje, je Marijina podoba v prva stvar, ki nesejo nazaj v s
j hišo; naj svet laže čez Ruse kolikor hoče, naj jih obrekuje na vse pretege; Rusi so veliki častilci Matere Božje in Presvja-taja JBogorodica jih ne bo nikdar zapustila.
Na Poljskem imajo pri Lav-retanskih litanijah še posebno? prošnjo: "Krolowa Korone! Polske, modli sie za nami;" — Kraljica Polske Krone, prosi za nas! Tako bi lahko imeli tudi mi Slovani svojo skupno prošnjo: Kraljica vseh Slovanov -j-prosi za nas!
Ko smo bili tako zatopljeni, so naše misli letele k njim, našim dragim, ki se tam daleč za morjem vojskujejo za slobodo, za demokracijo in za slavo Združenih držav, in tvegajo svoje življenje za nas, da mi tukaj svobodno dihamo, se prosto gibljemo in — nepotrebno prerekamo; to besedičenje po slovenskem časopisju res ni primerno za današnje težke in hude čase, ko se kuje usoda Slova- j nov mogoče za petsto let, mogoče za tisoč let. Vsak lahko vidi, da to prerekanje med seboj ne koristi nič, pač pa škoduje našemu in slovanskemu ugledu in nazadnje je to prerekanje prineslo med nas'nič drugega kot zmedo. Zmešnjavo smo si pripravili sami in smo zanjo tudi odgovorni, ker nismo poslušali Father Zakrajška, ko nam je predložil svoj načrt. Rev. Za-krajšek je preudarno in previdno sodil; človek ki hodi trkat na diplomatska vrata, ne more odpirati vrat kot berač, marveč kot dostojanstvenik, ki hoče in zahteva svoje pravice, in to je delo, ki se ga ne more vršiti praznik rok. Tedaj bi morali Rev. Zakrajška podpreti z vsemi sredstvi, pa smo ga pustili popolnoma na cedilu. Slovenci se kaj radi postavljamo, smov ponosni sami nase, pa tudi kaj radi pozabljamo, da namie veliko razsodnosti primanjkuje. V tem oziru se prav nič ne razlikujemo od Poljakov, ki se prepirajo, kakšno naj bo pohištvo v novi hiši, ko še strehe nima jo; niti toliko niso razsodni, da bi uvideli, da pljujejo v svojo kastno skledo.
Slovenci potrebujemo modrega voditelja, ki bi nas vodit4 skozi to zmedo do prave smeri; { v tem smo veliko zagrešili, ko smo Rev. Trunka prezrli; tega(
; zaslužnega moza ter odlične-j liga narodnega boritelja. On ve dobro, kaj se pravi biti Slovenec in Slovan; skusil je vse to : na lastni koži. Veliki čas, v ka-1 ! jterem sedaj živimo, zahteva od | nas tudi velike preudarnosti in | opreznosti, kajti sovražniki | Slovanov se poslužujejo vsako-
>	vrstnih zvijač, da bi jih uničili. ; Rev. J. Trunk nas je skozi celih ; dvajset let na vse to opominjal, ; nas budil in nas treznil; njego-; va polemika je bila za nas na-; rodna hrana, ki jo sedaj tako j težko pogrešamo in ki jo zlasti J v današnjih dneh tudi krvavo ; potrebujemo. Želimo tedaj in j upamo, da bi častiti gdspod zo-l pet nadaljeval s svojimi raz-l pravami, ki naj bi nam prinesle ; več luči in več razsodnosti.
; Kadar ne moremo česaj?re-; baviti, tedaj protestiramo in če J nam ni kaj prav, tedaj ugovar-
>	jamo; ampak, ko smo gledali ; spominske plošče, se nam je za-; zdelo, da se vsa ta imena spre-; minjajo v živa bitja in vseh ; šeststo mladeničev se je razvr-; stilo pred nami; pa nobeden ni ; protestiral, nobeden ni ugovar-; jal. Tedaj smo sklenili, da bo-; mo imeli te mladeniče pred se-; boj za vzgled, ki za nas umira-; jo na bojiščih; in pokleknili
>	j smo ter jih priporočali Materi : i božji v varstvo. Marija naj jih \ j čuva in brani in ona naj jih pri-; pelje žive in zdrave žopet na-: zaj na svoje domove.
Ernest Terpin. -o-
V SPOMIN SLOVENSKEMU PIONIRJU Sheboygan, Wis.
Zadnji teden je tukaj preminul Frank Repenšek, obče-znana in spoštovana osebnost i v naši naselbini.
Mr. Repenšek se je rodil na : Rečiči v Savinjski dolini. Bite 1 sva soseda v starem kraju. V i j Ameriko in v Sheboygan je pri- 1 šel leta 1900, ter se par let za- < ,tem pQFOci^^^acy l^orašek. V i zakonu se jima je rodilo osem 1 otrok; dve deklici in šest fan- | tov. Trije sinovi so v vojaški l službi. Soproga Mary je na bolniški postelji, zato ji ni bilo i mogoče, da bi spremila svojega c ljubega moža na njegovi zad- č nji poti. Vsi ji iskreno želimo, i da kmalu ozdravi.	^
Rajni Frank Repenšek se je c vedno Zanimal za narodno in i versko življenje v naši naselbi- c ni. Posebno mu je bila fara pri i srcu. Razen treh let njenega obstoja je ves ostali čas upravljal } urad najprvo tajnika, pozneje < blagajnika. Celih 31 let je bil r odbornik naše fare, zelo vesten ^ I in skrben odbornik. Svoje od- ^ borniške dolžnosti je vestno vr- £ I šil ne le v dobrih časih, pač pa j"2
tudi v slabih in v kritičnih. Nje- f . *
! «
Ir
I
r
v
.
J
s
C
r
\
e
t
\
i 4
mmm:Mfc-jiMi r-a—111 \m 1 m 1.« 1»«,»" ■" PRIDIGAR BO
Pvt. Lew Ayres, prejšnji filmski	j1
igralec, pripravlja taborišče za svo-	J
jega predstojnika, vojnega kaplana v	i
neki bolnišnici na Novi Gvineji. Pra-	r vi, da bo po vojni postal "evangeljski
pridigar". Na Novi Gvineji je dobre	1 tri mesece.
-jgove zvesto De do rare in c^r-
ijkVe ni ničesar omajalo; njego-
-	va delavnost ni nikdar popusti-> jla. Sele bolezen mu je zabrani--1 la nadaljno delo, a tudi v bo-1 lezni je skrbel, kako se bo to in 1 ono izvršilo pri fari. Skrbel ga i je farni piknik, o katerem je
-	vedel, da se ga ne bo mogel ude-.. ležiti in pomagati. Naključje je 1 naneslo, da se je ravno na ne-, deljo, ko je fara imela svoj pik-
-	nik, Frank pričel poslavljati iz
-	tega sveta. Umrl je drugo ju-) tro. Naselbina in društva, h ka-i terim je spadal, so mu priredi-) la veličasten pogreb.
1 Soprogi in družini izrekamo
-	naše globoko sožalje, rajnemu
-	Mr. Repenšeku pa veljajo bese-i de, ki jih je v^ cerkvi izrekel
naš g. župnik Rev. Koren: "Go-. spod je poklical k sebi svojega j neumornega delavca, da ga na-. gradi za delo, ki ga je vršil v I korist naše slovenske fare! Naj . v miru počiva !*
Marie Prialand.
L	-O-
O KRALJICI I INSTRUMENTOV
Piše Ivan Račic
Chicago, 111.
;	vin.
Ko bi šel ves denar za pi-t ščalke, mehanizem in igralno mizo, bi bile marsikje orgle lahko večje in boljše, kakor so. Vendar, to ni mogoče. Orgle ne morejo kazati svojih reber, ampak morajo biti primerno zaprte, morajo imeti primerno obleko, primerno pročelje. O vsem tem bomo danes napisali par besed.
Recimo, da imate doma lep velik radio, ki stoji na tleh. Dober del svote, ki ste jo plačali zanj, je šel za zunanjo lupino, za lepo izdelano omarico, ki so v njej tube in drugi deli vašega radia. Radio bi deloval prav tako dobro tudi brez tiste lepe omarice; lahko bi bil pritrjen v navadni zaboj :od pomaranč, toda katera žena ali dekle bi ga potem hotela imeti v hiši? Nobena.
Podobno je i^ri orglah. Kjer imajo zadosti denarja, si lahko omislijo krasno orgelsko pročelje, ki znatno poveča lepoto in privlačnost cerkve. Ko človek ogleduje slike veličastnih orgel po raznih velikih cerkvah po Evropi, pa tudi po Ameriki, , drugega ne more, kakor požirati sline.
Če človek po sebi sodi, bi rekel, da zunanja obleka orgel (organ case) za organ ista ni najbolj važna. Njemu gre pred vsem za tisto, kar je notri v orglah. Skoraj vsi drugi ljudje pa brez dvoma sodijo orgle bolj po zunanjosti, kakor po čem drugem. Zato je zunanjost tudi važna.
V prejšnjih časih so orgelskemu pročelju posvečali po-j sebno veliko pozornost. Ustvarili so prelepe umotvore vseh' mogočih oblik in slogov, ki jih še danes občudujemo. V Ameriki pa zadnja leta, ko je vse vedno bolj komercijalno, delajo pročelje bolj in bolj preprosto. Še bolj prav bo povedano, če rečemo, da posebnega pročelja zdaj, razen izjemoma, sploh ne delajo ne. Deloma je tega kriv tudi razvoj orgel samih, kar bomo malo osvetlili ob drugi priliki. Zdaj navadno de-nejo orgle v dve ali več nalašč v ta namen pripravljenih sob (organ chambers), ki imajo na eni strani veliko okno Mi odprtino, da glas lahko ven pride. V tisti odprtini pa je vdelana več ali manj lepo izoblikovana posebna okenska mreža (grill), ki je lahko iz kovine, lesa, ali j pa iz neke vrste mavca. Takoj j za njo je včasih obešena neka-ika tkanina. To omrežje zavzema mesto prejšnjega pročelja.
Kar se glasu in igranja tiče, nič boljšega treba nj. Za oči je v pa lepo, če naobesijo okrog še : zlato pobarvane piščali v umetniško začrtanih skupinah, razne angelčke, ki piskajo na dol- 1 jge tanke trobente, iz hrastove-j
■	ga lesa izrezano vsakovrstno listje, cvetje, grozdje in podob-
•	ne okraske. Kakor rečeno, or-
■	gle zaradi vsega tega ne pojejo čisto nič boljše, dostikrat razni
1 okrasi celd ovirajo glas, vendar l pa naredi tako pročelje, če je ! umetniško zamišljeno, jako lep
-	utis. Ne samo ušesa, tudi oči s tirjajo svoje. Srečne cerkve,
■	kjer jim je možno omisliti si
-	tudi lepo okrasje, ne samo : stvari, ki so neobhodno potreb-
■	ne.
V	glavnem se mora zuna-
•	njost orgel prilagoditi vsemu ''drugemu v cerkvi. Narejena » mora biti ne samo v istem slo-1 gu, ampak tudi v istem tonu.
-	Ce je cerkev zadana v roman-l skem slogu in so oltarji in vse
■	drugo v romanskem slogu, or-l gle ne morejo biti napravljene
■	v gotičnem slogu, in narobe. Ce r je vse drugo v cerkvi bogato i vzorkovano, mora biti tako tudi orgelsko pročelje. Če je vse drugo gladko in preprosto, mora biti taka tudi vidna stran orgel.
Vse to pride v poštev, kjer stojijo orgle na takem kraju, da so posebno vidne. V nekaterih prav velikih cerkvah pa je kor tako na visokem in obdan spredaj s posebno Visoko pre-grajo, da se orgle sploh ne vidijo doli iz cerkve. V takem slučaju orgelsko pročelje seveda ni važno.
(Dalje prihodnjič)
Vaše molitve
SO ZA . POKOJNE
Vaše cvetlice j
SO POSLANE
i
K POGREBOM DA TOLAŽIJO ONE,
KI SO ŽIVI.
; i
1	•	t
*BM^HM^^J j
-..-....,,.„, .,. MU— < —- ;
DR. WM. M. TULLY ^ DR. W. J. FOSS
-:- ZOBOZDRAVNIKA -:-Cene znižane za nizke dohodke <
Od 10. A. M. do 8. P. M.
4740 S. Ashland Ave., Chicago \ Telefon: Yards 2148	j
DRUŠTVO SV. VIDA tj
štev. 25, KSKJ.	j *
CLEVELAND, OHIO	g
Odbor za leto 1942:
Predsednik: Anton Strniša;
Tajnik: Jos. J. Nemanich,
1145 East 74th Street Blagajnik: Loais Kraje.
Društvo zboruje vsako prvo ne- I P deljo v mesecu v spodnjih prostorih j stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Asesmcni se prične pobirati j ' ob 1:00. Na domn tajnika pa vsa- r kega 10. in 25. 7 mesecu.
V	društvo se sprejemajo katoli-
. čani od 16. do 60. leta v odrastii od- i delek; v mladinski oddelek pa od ] rojstva do 16. leta.
__. (
v
Pristopite k	(
DR. SV. J02EFA, !
štev. 53, K. S. K. J.	v
m i
V WAUKEGAN, ILL. t
Na razpolago imate razne vr- jj ste zavarovalnine. — Člani se
sprejemajo od 16. do 55. leta.
• \
FRANK JERINA, predsednik. ( JOSEPH ZORC, tajnik.
1045 Wadsworih Ave-	^
v No. Chicago. IIL
ANTON BESPALEC, SR., blag. s
Investirajte svoj denar v vojne bonde! Pomagajte svoji deželi do zmage!
—~~~~................ - - ■ —
V blag spomin
PRVE OBLETNICE SMRTI moje preljubi j ene in nikdar pozabljene soproge
MARIJE GOLOB
,	(po domače Tajdihla')
ki je zapustila ta svet dne 10. julija 1943.
i
Leto dni je že minilo.	Ah, kako je hiša prašna
Kar nas zapustila si . . .	Ko več ljube žene ni.
Prazno nam je zdaj življenje. Hiša, prej tako prijazna. Kar Te več med nami ni. Nevljudna, tiha se nam zdi.
S&j nam nikdar dan ne mine. Ah. čemu, ti mesec julij Da bi v duhu ne bili tam, Drag si meni vzel zaklad? Kjer zdaj snivaš večno spanje. Dneve srečne si spremenil Kjer Tvoj dom je zdaj hladan. Zdaj v žalost men' in jad.
Šele zdaj prav vsi spoznamo, V grobu hladnem sladko spavaj j I Kaj si bila Ti nam vse:	V kraju večnega miru . . . -
Vzorna draga moja žena. Ljuba žena — draga mati — Zlata duša in srce!	Večna luč Ti naj žari!
1,B
Tvoj žalujoči soprog JOHN GOLOB.
I >	' - "V^ > .	^	' T t " *
So. Chicago, IIL, 7. julija, 1944.
I H
I^BHBIMHHI^HMHaBBMl
==================^^
Novi! Blisčeči $^050 ZADOV?LJNOS-r
Največji svetovni ixde- '^BP^^^nfc^^f1^^ lovalci umetnih čeljusti
^^■t ' ^ff^jl	Izdelujemo čeljusti
filiUl^	P° Prejemu čeljust-
^^ffipr^	nih odtisov in naro-
^^^Hr	čila le od IIL licen-
KREDlTIRAMO Pridile k nam najprvo!	ziranih Dentistov.
če potrebno. OPOZORILO: Z^te-	convenient
Z glasit	pristen Fit-Rite	J^OCatlOftS
umo nrj[ tu;,	»4831 frvitfPfcffAl
BiaLBa^^M^^lill*!*^!')! liV/atlllf BfiuimTia ^^ ^slsiid Si. 5M
SSBogSSSSgSSS	liitisatfMi^
^■■■HlliBHBEHniHHHBH^HHEKaBHBBEBBBnaEBBBHII^BBaMi
=
l| SLOVENSKA RADIO URA V MILWAUKEE! ;|
\ > Edina na osrednjem zapadu, z izključno slovenskim programom v < > i I obeh jezikih, se oddaja vsako nedeljo od 9. do 10. ure dopoldne preko 41
i |	WRJN RACINE RADIO POSTAJE (1400 Kc.)	3 [
11 Oddaja jo slovenski list "Jugoslovenski Obzor v Milwaukee. — < J ] ► Za uvrstitev godovnih in drugih čestitk, ali društvenih in trgovskih \ ►
i* objaT pišite najpozneje do petka zjutraj na: YUGOSLAV (SLOV-	< >
J ► ENIAN) RADIO HOUR, 630 West National Avenue. Milwaukee. 4,	J ►
11 Wis. Telefon Mitchell 4373, ali Mitchell 5551.	< >
p	(Pray for Peace)	J
MM	je vrezano na tablici spodaj 'ji
Jr J	li^g	pod križem, kakor kaže
%	ii^^l	predstoječa slika.
Jj	Ta križ je narejen iz lepe-	/T.
U iHEMfH^B	ga brezovega lesa. Pod kri-	Ai
Bfc^S^K^P^V^^^^-	žem stoji mati z dvema otro-
^ bIkTI	koma. kar spominja, da je	^T
F IBM	sama ostala, ker mož je mo-	(£
''k l^piSg	ral v službo domovine. Po U
IEvS	mnogih domovih, kjer so od- ^
H llfa	šli sinovi ali očetje v vojno	^
^Jj IHl	službo, imajo take križe,	c{l
^HB	pred katerim opravljajo mo-	^T
'iaJ Baggil 7	lit ve ob večerih in drugače,	{r-
Križ je visok 7 Vi inčev in	^
fP	je pripraven za vsako sobo.	y
M wBtfiORS^	Križ in spodaj otroci so na-	y
^ ■ jfirnjU^^j^u	rejeni iz svetle medenine.
r?	Lep spomin in predmet je tat	j\
M	. križ za vsako krščansko hišo.	^
U j^M^^BBB^^SS^^ra	Stane s poštnino vred	\)
f	90 CENTOV I
&	Naročila sprejema	?
I AMERIKANSKI SLOVENEC |
11949 W. Cermak Road,	Chicago, 8, Illinois |
OGLASI V "AMER. SLOVENCU"
IMAJO VEDNO USPEH.
»_£, _____ ______________ ■
Straa g
_AMERIKANSKI SLOVENEC
Petek, 7. julija 1944
Preizkušena ljubezen
Roman. — Iz francoščine prevedla K. N.
fla Oraninem obrazu se je zrcalila globoka utrujenost. Nikoli ni pomislila, kako težko bo odreci očetu to, na videz tako upravičeno željo, kako težko bo, razočarati ga .. .
"Daj, daj, Orana, ne bodi tako nedo^ stopna. Zakaj pa tako žalostno strmiš predse? Ce bi naju kdo opazoval, bi celo mislli, da ti krivico delam."
"Oče, oprosti," je zajecljala. "Oprosti, da te ne morem ubogati... Ti ne veš . .. ti ne moreš vedeti___"
Gospod Le Cadreron jo je presenečeno pogledal: "Cesa spet ne vem?" je vprašal začudeno.
"Nič."
"Kako nič?"
Mlada žena je dvignila roke kakor v o-brambo; takoj nato jih je spet pobesila v zavesti svoje onemoglosti.
Besede ji niso hotele iz ust, kakor da ne bi mogle skozi grlo, stisnjeno od strahu. Zavedala se je pa, da je zdaj prišel trenutek, ko bo morala naposled priznati svojega moža. Bila je pripravljena govoriti, pripravljena prenesti ponižanje in trde besede, ni pa vedela, da bo tako težko, razočarati očeta ...
"Oče," je plaho pričela, "nisem ti še vsega povedala. Nisem še povedala vsega, kar sem pretrpela v Barceloni..."
"Kaj vendar?" je nejevoljno vzkliknil gospod Le Cadreron, boječ se novih tožba o vojnih grozotah, tožba, ki jih je bil že tako do grla sit.
"Nisem ti povedala, da so me na Katalonskem trgu aretirali z nekaj drugimi ženskami, ki sem se ž njimi skrivala v neki cerkvi. Le malo je maiijkžllb, da me m doletela ista usoda kakor nje. Bilo je strašno ... Anarhisti, ki so nas stražili, so se tako spozabili, da so nekaterim trgali obleko s telesa. Trepetala sem ob misli, kakšne grozovitosti me še čakajo. Oče, razumi me, morda slabo izbiram besede za takšno pripovedovanje ..
"Razumem, ljuba moja, razumem. Časopisi pišejo dosti o teh stvareh. Ne dvomim, da si morala pretrpeti strašne ure. Zdaj pa, ko je že vse tako daleč, daleč za teboj, pozabi na te grozote. Glavno je pač, da si se rešila . . ."
"Da, oče, rešila sem se. Ali pa veš, za kakšno ceno?"
"Kako? Za "kakšno ceno?"
"Vznemiril se je. Kaj vendar še skriva to dekle?
"Tedaj, ko sem mislila, da je že vse izgubljeno, ko malone ni bilo več rešitve zame, se me je nekdo usmilil. . . neki gospod ..."
"Neki gospod?" je zarentačil gospod Le Cadreron, kakor da bi se mu pričelo svi-tati. Resnica je bila pa še dosti krutejša od njegovih sluten j. Ponovil je-:
"Neki gospod? Govori vendar!"
"Oče, nikoli ga še nisem videla . . . Sploh ga nisem poznala. Sel je naravnost k meni... Dejal je stražam, ki so nas suvale in zasramovale: 'Izpustite to dekle, moja nevesta je. Se danes se bova poročila1 !"
Orana je v mislih tako živo doživljala prizor, ki ga je pravkar opisovala, da-se je oddahnila, kakor tedaj, ko so jo anarhisti izpustili in ji dovolili oditi z Morenom.
"No in?" je razburjeno vzkliknil gospod Le Cadreron. "Nadaljuj vendar!"
"Vidiš, oče, morda si že uganil," je olajšano dejala mlada žena. "Bilo mi je dvajset let. Vsaka žilica v meni je vpila po življenju ... In ko mi je neznanec dejal: 'Govorite kakor jaz, senorita/ mi ni prišlo na um, da bi drugače storila."
"Torej, kaj se je zgodilo?" je ves na trnju vprašal gospod Le Cadreron, sluteč, da je to šele uvod.
"Torej me je popeljal na poročni urad sredi Katalonskega trga, kjer so pod milim nebom vpisovali novoporočence."
Gospod Le Cadreron je bolj zarenčal, kakor vzkliknil: "Torej si poročena?" "Da."
"Menda vendar ne zares! Govorila si o nekakšnem uradu sredi trga, pod milim nebom..."
"Da, v vojni so sklepali toliko porok; pred odhodom na fronto so ke miličniki ženili kar na debelo ... Sto in še več parov so vpisali v enem samem dnevu . .." "In med njimi si bila tudi ti?" "Da. Poročila sem se, tako kakor so se poročili vsi drugi."
"Zakaj nam pa vse do danes o tem nisi črhnila niti besedice?"
"Ker sem vama z materjo hotela prihraniti žalost, ki vama bi jo povzročila ta novica."
.i "Res je, čisto iz sebe sem. Nisem pričakoval od tebe takšnega dejanja."
Na Oraninem obrazu, se je zazrcalila globoka žalost. Spoznala je, da ni podcenjevala jeze svojega očeta; očitki so se že pričeli.
"Ne pozabi, očka, da sem se sprijaznila s to poroko samo za ceno, da ubežim smrti ali pa še hujši sramoti."
"Za opravičilo kakšne neumnosti imamo zmerom pripravljen izgovor," je zago-drnjal gospod Le Cadreron..
"Prisežem, oče, da ni bilo prijetno, poročiti se z neznancem, s človekom, ki sem ga videla prvič v življenju!"
"In kaj je sploh bil ta tvoj 'neznanec'?"
"Letalec."
"Vojaški letalec?"
"Da."
"Ni mogoče, da bi bila ta pOroka veljavna. Prisilili so te, da si igrala vlogo neveste brez svoje volje. Zdaj si doma, na varnem in zdaj bomo že poskrbeli, da bo- ! mo to poroko razveljavili." Orana je resno odkimala. "Ne oče. Pozabljaš, da je bila ta poroka' nekakšno plačilo, nekakšen krvni dolg." | "Dolg?"
"Da. Ta Spanec je tvegal svoje življenje, da je rešil moje."
Gospod Le Cadreron se je porogljivo zasmejal:	i "Kakšno protislovje! Sama sebi lažeš! , Saj si vendar dejala, da ga nisi še nikoli videla!" i Mlada žena se je ob tem očitku spomnila I odkritega in dobrodušno žarečega letalče- i vega obraza in spravljivo pojasnila:
"Morda je to storil samo iz usmiljenja do bližnjega, iz zavesti, da je treba poma- I gati šibkim, ki se ne morejo sami braniti. | Nekaj je neizpodbitno: če bi bili anarhi- j sti izvedeli, da je lagal, govoreč, da sem njegova nevesta, bi bilo po njem."
"Vse to je prav nenavadno,je zagodr- ( njal oče.	j
"Nenavadno, a resnično," je potrdila	i Orana.
"Denimo, da je res," je dejal gospod Le	j
Cadreron nejevoljno. "To pa vendar še ni	(
vzrok, da bi vse svoje življenje žrtvovala	. i temu človeku."
Orana je začutila, kako jo je zbodlo v	j
srcu. Zavedela se je, da je njena sodba o	(
tej stvari drugačna, kakor mnenje njene-	1
ga očeta. Zavedala se je tudi, da je samo	(
ep način, kako poravnati takšen dolg, ki	]
si ga je sama določila. .	(
"Zdi se mi, da ima samo mož, ki mi je	(
rešil življenje, pravico, odvezati me tega	)
dolga," je trdno dejala.	\
Govorila je tiho, z očmi, uprtimi v da-	(
Ijavo, kakor da bi tam iskala potrdila za	I
svoje besede.	/
• "Morda je pa človek, ki o njem govoriš,	I
že mrtev," je po kratkem molku dejal go-	V
spod Le Cadreron.	(
Orana je odkimala.	/
"Kaj kimaš?"	I
"2ivi. Povprašala sem po njem."	)
"Kdaj?"	(<
* (Dalje prih.) ,	#
I!IZ VZHODNE PRUSIJE
SE SELIJQ NA ZAPAD j
(Nadaljevanje s 1. str.)
vijo oporišče zadaj za finsko fronto.
Rusi so ravnokar povedali, Ida so spet ujeli enega nemških J generalov. To je Lt. Gen. von Luetzow. Njega in 60 drugih nemških častnikov so zajeli v nekem gozdu blizu Bobruiska, daleč za rusko fronto. V zadnjih treh tednih je bilo na fran- r coski in ruski fronti zajetih ali | ubitih 22 nemških generalov. •
i - ■ ■ i ■
RAZNE NOVICE IZ KRAJEV KI SO POD N AZIJSKO PETO
(Nadaljevanje a X. strani)'
njem je šlo včasih do 80 tovornih vlakov na dan; vozili so zaloge za nazije v Italijo. Tito je poslal omenjeni oddelek tja za poskušnjo, kako znajo udariti. Lieut. Col. Moore, štabni ravnatelj pri Gen. MacLeanu, je bil tudi zraven in je izjavil, da je bilo porušenje tega mostu ibrez dvoma kar največja po-Imoč za 5. in 8. zavezniško armado v Italiji.
Londonski list Sunday Observer sodi, da je med nazijskimi vojaki v Franciji kakih 15 do 20 odstotkov tujega elementa, to je takih, ki niso Nemci. Med ujetniki, ki so jih Zavezniki do sedaj zajeli v Normandiji, so Rusi, Poljaki, Čehi, Hcvati, Slovaki in Španci. Celo za obrambo Cherbourga so Nemci porabili nekaj takih čet.
-o-.
ŠIRITE "AM. SLOVENEC" i" Wjif^j/r^j/r^jrmjffmjr^am
^fasramw^f/mf/mmw^m!^'murnli,
| Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
| Kranjsko-Slovenska | Katoliška @ Jednota
Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki... Posluje že 51. leto.
1	Članstvo: 39,150	Premoženje: $5,500,000
SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 128.43%
2	C« hočeš dobro tebi m svojim dragim, sevanj se psi najboljii, pošteni inaadBolventni podporni orfftafeadft KRANJSKO SLO-
S VENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer se lahko savarnjei sa J rartniae, rasne poškodbe, operacije, prod bolezni in onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in šensks od 16. do 60. !| leta; otroke pa takoj po rojstva in do 1«. leta pod svoje okrilja.
K. 8. K. JEDNOTA isdaja najmodernejše vrsta certifikate sedanje dot* od «25000 do $5,00040.
K. a. K. JEDNOTA je prava mati vdov In	še nisi
J Clan sfi flank* te mogočne in bogate	podpotite organi-
jj sadje, potrgdl ae in pristopi takoj.
Za pojasnila o zavarovalnini in sa vse drage podrobnoed se obrnite na uradnika in uradnice krajevnih drnštev * K. t. K. Jednota, ali pa na:
i 1 GLAVNI URAD V LASTNEM POSLOPJU
| 351-353 No. Chicago Street, Joliet, Illinois |
HOVI KRASNI KRIŽI
Vsem onim, ki so zadnje Čase naročali križe, ki se rabijo za pre viden je bolnikov, sporočamo, da onih križev, ki smo jih do pred kratkim prodajali po $2.50
f	nimamo več. Po-
_ _	srečilo pa se je nam
jr^	dobiti, toda le ome-
i^L ieno Število novih druge vrste sličnih 1 ^^^ P križev, ki so nare-^aValP^"^ jeni mnogo lepši in ne vliti, kakor do-I	sedanji, pač pa na-
1 AW rejeni iz lepega J Al A orehovega lesa, z j I A lepim pozlačenim bronastim križem, ki so dosti lepši in m teSr" jPBLA mnog,° bolje in na-ff^)	tančneje izdelani,
|j	m i/	kakor prejšnji. Ti
JH I M III	križi istotako vse-
N^V ^df/f bujejo vso pripra-
vo» ki se rabi ob času previdenja bolnikov in so narejeni da se križ odpre, kakor predalček in znotraj so spravljene svečke, stekleničica za blagoslovljeno vodo in prtič. Ti križi so lepi, ko se jih zapre za obesiti na i steno in ga kadar ga ne rabite imate na steni kot križ, ki je pravi kras za vsako katoliško hišo.
Teh križev ni mnogo v založbi. Kdor ga želi naj ga nemudoma naroči, ker pray gotovo bodo v krat- i kem pošlji.
STANEJO S POŠTNINO SAMO
$3.50
Naročila je poslati na:
KNJIGARNA AM. ..SLOVENEC
1849 W. Cermak Road,	Chicago 8, Illinois
Kardinal H. Pellegrinetti:
SV. CIRIL IN METOD
Kristusova filozofija.
1 '
a Ciril ima naslov "filozofa". ;u Ta naslov mu dajejo ne le sta-y- ri življenjepisi (dva staroslo-r- vanska m eden latinski), marveč tudi papeški knjižničar r_ Anastazij, ki je bil njegov soli dobnik in velik občudovalec; ^ o tako tudi drugi sodobni viri.
V staroslovanskem žitju beri remo, da se je dečku Cirilu 0 sanjalo, da inu je solunski voj-
0	/oda predstavil naj]epše so-
!unske deklice; on pa si je iz-l" bral najkrasnejšo od vseh, o-'-crašeno z zlatim nakitom in z biseri in z vso ljubkostjo; ime ^ :i je bilo Sofija, to je Modrost.
1	Sofija je bila in je v bizantinskem bogočastju Modrost božja, to je Beseda, to je Kristus,, ki mu je cesar Justinian posve-il najveličastnejšo cerkev, ču-io umetnosti, ki je še danes lajsijajnejša stavba mesta Carigrada, čeprav prej profani-•ana (spremenjena v mošejo) n sedaj spremenjena v muzej. Modrost božja, Kristus, je bila L-orej Ciril ova ljubezen od dedkih let in ga je navdihovala /se življenje. Zato je bila nje-nu filozofija ljubezen do božje Modrosti: ljubezen do IJri-;tusa. Na vprašanje, kaj je fi-ozofija, je jodgoVoril': "Filozofija je spoznanje božjih in iloveških reči, kolikor se more :lovek približati Bogu, ker člo-/eka uči, da bi bil s krepostni-ni deli podoba in obraz nje-nu, ki ga je ustvaril."
Niso nam ohranjeni Cirilovi pisi, ki bi nam mogli natančneje pojasniti, kakšen je bil ijegov nauk o Kristusu (kakšne so bile njegove ideje o kri-;tologiji). A vemo, da je bil ijegov najljubši pisatelj sv. Gregor Nazianški, ki ga je pro-lčeval in občudoval že od de-kih let ter mu klical: "O Gre-rorij, po telesu človek, a an-trel po duši! Tvoja usta kakor iden Serafov razsvetljujejo /es svet z razlago prave vere. 3odi mi učitelj in prosveti-tel j!'
f Ciril katehiat in branilec prave vere.
Vesoljnost Cirilovega delo- ( vanja za širjenje Kristusove vere in za zavračanje nasprotnikov kaže; kako je bila Ciri- , 'ova luša polna Kristusa. Nezmerni odmev Cirilovega de- i .ovanja med Slovani nas ne ] ime tako prevzeti, da bi po- , zabili, da je Ciril oznanjal in ( jranil Kristusa tudi muslima- < lom, Judom in Hazarom. Ne < .e arijska plemena (da rabimo • -a izraz, ki ga je novejša po- • itika spravila v modo), kakor ( [ Slovani, ampak tudi semitski 2 r Vrabci in Judi ter turanski O- , L jri in Hazari so bili deležni ] njegovega apostolskega delo- s I /anja. Pri vseh je uporabljal z isto metodo: najprej se je nau- j Ml njihovega jezika in črk. c spoznaval knjige in običaje, i , potenf pa je prost vsakih zahtev za sebe, vedno odklanjal darove in plačilo, govoril z vso i toploto od duše, uporabljal iz-l obrazbo in bistroumnost, rabil j ' podobe in prilike, včasih tudi g \ bojevito zavračanje, a vedno z ( I ljubeznijo in dostojanstvom, ' da bi Kristus zasijal samo z J ) moČjQ prepričanja in ljubez-i ni, z izključevanjem vsakršnega nasilja ali prezira. | <V Bagdadu so po kalifovem j naroČilu na hiše kristjanov njim v zasmeh naslikali hudi-I če ve podobe. Vprašali so filo-I zofa: "Moreš H razumeti, kaj to znamenje pomeni?" Odgo-1 voril je: "Slike demonov vidim in menim, da tu notri žive kristjani; demoni pa ne morejo z njimi živeti in beže ven. 'Kjer pa tega znamenja ni zu-k
• ": • i - • • - i'' .ii- ' naj, pomeni, da demoni bivajo notri!"
Umevno je, da je proti ju-dom in muslimanom moral predvsem graniti versko resnico svete Trojice in učlove-čenja druge božje osebe. Ciril je živahno dokazoval in zavračal s sklicevanjem na staro zavezo in na koran. "Jaz sem, tako je rekel, med vami osamljen, brez sorodstva in prijateljev. A disputiramo o Bogu, v čigar rokah je vse, tudi naša srca. Tisti pa od vas, ki so me razumeli, naj potrdijo, da je tako; kar pa niso razumeli, naj vprašajo, in jim bomo pojasnili."
Ko so ga vprašali, katerega rodu je, je skromno odgovoril, da je vnuk Adamov, ki je bil prej bogat in srečen, potem pa zavržen in nesrečen; njegovo prvotno dediščino skuša doseči po posredovanju novega A-dama, Kristusa. Proti j udom je dokazoval, da so krščansko novo zavezo napovedovali njihovi preroki in da je Mesija že prišel, kakor je razvidno posebno iz Daniela in nove zaveze.
Naj navedemo en primer iz preprosto iskrenega staroslo-vanskega 2itja, kako je po svojem sokratičnem načinu nasprotnika prepričeval in z zaporednimi vprašanji pritiskal da je stopnjema priznal j resnico. Razpravljal je o božjem učlovečenju. Judje so mu rekli: "Povej, kako more žena Boga obseči v svojem telesu, saj ga še gledati ne more, a kaj še roditi?" Filozof pa je s prstom pokazal kana (tatarskega vladarja) in njegovega prvega svetovalca, rekoč: "Ako kdo reče, da prvi svetovalec ne more sprejeti kana kot gosta, nasprotno pa reče: poslednji njegov sluga pa ga more sprejeti in častiti, kako ga bomo imenovali, nespametnega ali pametnega?" Rekli so: "Zelo nespametnega." Filozof pa: "Katera pa je najodličnejša stvar v naravi ?" Odgovorili so: "Človek, saj je po božji podobi ustvarjen." Zopet pa je filozof rekel: "Kako torej niso nespametni, kateri govore, da Človek ne more obseči Boga, a vendar je Boga obsegel oblak in vihar in dim, ko se je prikazal Mojzesu in Jobu? Kako je mogel obnemogli padli človek ozdraviti samega sebe? Od koga je mogel človek, ki je padel v pogubo, prejeti obnovljenje, če ne od samega Stvarnika. Odgovorite! Ce hoče zdravnik ozdraviti bolnika, bo li dal o-bliž drevesu ali kamnu? In v tem smislu je Mojzes po nav-dihnjenju Svetega Duha molil z razprostrtimi rokami: V gromu skal in v glasu trobente ne prikazuj se več, ampak vseli se v našo notranjost in odvzemi naše grehe. Tako namreč pravi Akvila v svojem prevodu." (Judje se posebno cenili grški prevod J. Akvile.)
_(Dalje prih.)_
POSLUŠAJTE
jugoslovanski radio program, ki se oddaja vsako nedeljo od 9. do 10. ure zjutraj preko radio postaje WGES v ChicagL —
DR. JOHN J. SMETANA
Praqleduje oči in predpisuje
očala. — 23 tot ixkuinje OPTOMETRIST
1801 So. Ashland Arami« TaL Canal 0523
Uradne ure: vsak dan od 9
gjntraj do 8:30 zvečer._