Pošinina plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezn' \ ° ___________
e-*
TRGOVSKI Cfi»T
Časopis za trgovino, industrijo in obrt.
ii
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. 0 Naročnina za ozemlje SHS: letno 120 D, za pol leta 60 D, za četrt leta — Dopisi se ne vračajo. — št. pri čekovnem uradu v Ljubljani 11.953.	30 D, mesečno 10 D, za inozemstvo 150 D. — Plača in toži se v Ljubljani.
LETO VL
LJUBLJANA, dne 22. februarja 1923.
ŠTEV. 22.
Zadnji čin.
Odigrava se zadnji čin velike žaloigre, v kateri se zrcali otroška • Ipbost naše mlade države in ostudna zahrbtnost velikega zaveznika. Italijanski parlament je razpravljal
o	sanmargeritski pogodbi, katera odpira Italijanom na stežaj vrata na Balkan, naš živelj v zasedenem ozemlju pa izroča uničevanju.
Igra se zadnji čin, ne vemo pa, koliko prizorov še bomo doživeli, ker italijanska zavijanja še niso izčrpana.
Mnogo žrtev, mnogo krvi je zahtevala ustanovitev naše države. Njeno rojstvo pa ni prineslo svobode celemu jugoslovanskemu narodu. Nad 600.000 Hrvatov in Slovencev je zasužnjil tisti zaveznik, kateri bi moral v prvi vrsti biti hvaležen nam, da je propadla njegova največja nasprotnica. Zasužnil jih je zaveznik, katerega smo v svoji jugoslovanski dobrodušnosti in zaupljivosti šli sami klicat kot zastopnika Antante, ga sami pripeljali na svojo zemljo in v svoje luke. Prišel je z belimi zastavami in s sladkimi besedami in obljubami, a sedaj bije naš dobri narod, kot bi bil afrikan-ski črni suženj.
Detinstvo in otroška nemoč naše države se vidi v činih kulture Italije. Doživeli smo za nas tragično komedijo D’Annunzia, italijanske topovske strele na naš Split, paljenje naše zastave.
Žalostnim srcem smo gledali, kako palijo in rušijo naše domove, naše trgovine, naše banke v krajih, katere je usoda izročila v roke modernim vandalom in barbarom, kateri imajo predrznost, da se hvalijo z »avita cultura millenarija«. Ti kul-iuronosci bijejo naš narod, mu blju-jejo v izmučeni obraz in mu s sadistično naslado uničujejo zdravje z ricinovim oljem. Hune, Avere in azi-jatske Turke nadkriljujejo v zverstvu sinovi »prosvetljenje in svobodne Italije«, potomci Giuseppe Garibaldija, Mazzinija in Cavourja.
Oropali so nas Trsta in Reke, za-. pirajo nam pot na • morje skoz li pristanišči ter računajo, da si drugih s svojimi skromnimi sredstvi sedaj ne moremo izgraditi.
Po sanmageritski pogodbi bodo italijanski trgovci in čožoti lahko mirno izkoriščali bogatstvo naše zemlje in našega morja, naš živelj na zasedenem ozemlju pa ne bo mogel niti mirno živeli na svoji rodni grudi. Mi moramo s svojimi žulji in s svojim znojem redili Zadar, to »trudno in nepremagljivo stražo ita-lijanstva v Dalmaciji«, kakor je rekel Mussolini. Naš živelj pa ne dobi niti odškodnine za škodo, katero je pretrpel po zverstvih kulturonos-cev. Italijani smejo še naprej zapirati narodne šole našega življa v julijski Benečiji, smejo uničevati čitalnice in druge kulturne naprave. Ima pa tudi pravico v naši državi ustanavljati italijanske šole in raznarodovati naš živelj. V očeh Evrope izgledamo kot italijanska kolonija. Dopustiti smo morali, da tujec gospodari v naši hiši, da nadzorjuje naše gospodarstvo in našo prosveto. Za vse to pa doživljamo le zasramovanje in poniževanje.
Vedno je vladala in vlada tudi le pest in sila. Jugoslavija pa te sile nima, da bi se ubranila zlobnosti Evrope se nam vsiljuje krivična in sramotna pogodba. Prepričani pa smo, kakor so prepričani Italijani in so tudi glasno povedali, da storjena krivica ni sramotna pogodba ne more biti trajna in ne bo trajna.
Verujemo, da pride trenutek, ko bode naš zasužnjen živelj zopet doživel svobodo, katere se je tako razveselil ob propadu stare krvnice Avstrije,katero svobodo pa je užival le nekaj dni.
Verujemo, da se bomo otresli sramotne in krivične pogodbe, da se bomo otresli poniževalnega vmešavanja tujcev v naše suveren-ske pravice, da postanemo neomejeni gospodarji vse naše zemlje, da postane naša trgovina neodvisna od tujega posredovanja, da bomo neomejeni gospodarji na svojem morju.
le naše vere, tega našega prepričanja se zavedajo tudi italijanski državniki, zato pa tako hinavsko zavijajo oči in govoričijo, da se je njim zgodila krivica s pogodbo in niso dosegli tega, kar bi morali. Zavili hočejo resnico, prikriti hočejo pred Evropo, da stopa v mednarodno veljavo krivična pogodba, katera ne more dolgo držati.
SL Kukla:
Bilanca »Narodne banke kraljevine S. H. S.“
»Narodna banka kraljevine S. H. S « objavlja svojo bilanco prejšnjega leta. Ta bilanca nas ne zanima radi tega, ker smo upniki banke, ali ker srn? njeni delničarji, zanima nas radi tega, ker je »Narodna banka« nasa novčana ustanova, katere , n„.?vci Podstavljajo naše glavno plačilno sredstvo, katera je glavni vir kreditov za celo naše norodno gospodarstvo, ter s tem glavni regulator našega ekonomskega življenja.
Zlati in srebrni denar se je vzel pri nas iz prometa ter so v prometu le bankovci, ki so sedaj glavno, to Se	edino	zakonito plačilno
sredstvo v naši državi. Naša valuta v teku zadnjega časa stalno nazaduje na svetovnem denarnem trgu. Ker predstavljajo našo valuto baš novčanice »Narodne banke«, se stavi samo ob sebi vprašanje: Nima
li to nazadovanje zraven ostalih razlogov tudi krivdo v kritju in poslovanju »Narodne banke«?
Z »Narodno banko« je v zvezi tudi drugo akutno vprašanje, o katerem se dnevno mnogo govori, to je: pomanjkanje denarnih sredstev. Ni li temu vzrok poslovanje »Narodne banke«?
Ker nimamo na razpolago lanskoletnega bančnega poročila, katero bi nam morda dalo marsikatero pojasnilo k temu vprašanju, se moramo za enkrat zadovoljiti s suhimi številkami objavljene bilance. Ker je velike važnosti, da zna naša javnost po večini čitati bilance in tedenska poročila svojega denarnega zavoda, hočemo poskusiti obenem razložiti vse glavne momente, ki so potrebni za čitanje in razumevanje bilance.
Prej ko preidemo na bilanco sa-nio, moramo navesti nekoliko občih podatkov »Narodne banke« ter za-k9f,,jih Predpisov o izdaji novčanic, njih kritju, državnem dolgu pri »Na-rodin banki« itd., ker je njih poznanje za raz.umevanje številk bilance in tedenskih objav potrebno.
»Narodna banka kraljevine S. H. S.« je nastala iz bivše »Privilegirane Narodne banke kraljevine Srbije«, ki je bila osnovana leta 1884., ter se je nje poslovanje z dnem 1. februarja 1920 razširilo po celi novi državi in je po tem tudi spremenila svoje ime.
»Narodna banka« ni državna ustanova, temveč delniška družba, katera je dobila od države razne privilegije, vsled česar podleži po zakonu državnemu nadzorstvu ter rnora odstopiti državi gotovi del svojega čistega dobička.
Prva in glavna privilegija »Narodne banke« leži v tem, da ima ona edino pravico (monopol) izdajati novčanice, ki so v celi državi zakonito plačilno sredstvo.
Novčanice (bankovci), stavljene v promet, morajo biti po členu 18. zakona o »Narodni banki« krite s kovinasto podlogo in drugimi trgovskimi in finančnimi vrednostmi, katere se lahko takoj prevedejo v go tovi denar.
Kovinska podlaga »Narodne banke« sestoji po členu 19. iz zlata in srebra v njenih blagjnah ter njenih postranskih terjatev. Kot druge trgovske in finančne vrednosti navaja člen 11. menice z najmanj dvema sigurnima podpisoma, z zapadno-slnim rokom, ki ne presega treh mesecev, varante domačih javnih ustanov, državne blagajniške vrednostne papirje in kupone, posojila na zalogo zlata in srebra, državnih obveznosti, srečke, bone itd., vrednostne papirje, za katere jamči država, in razni drugi domači vrednostni papirji, katerim je priznana popularna vrednost.
la lombardna posojila ne smejo imeti daljši rok od treh mesecev.
Vse te zgoraj navedene vrednosti služijo kot bančno kritje bankovcem, ki so v prometu.
Najvišja mera, do katere sme izdati »Narodna banka« na svoj račun novčanice, je določena sorazmerno k njeni kovinski podlagi. Pred vojno je bilo uvedeno n. pr. pri Avstro-ogrski banki razmerje 2:5, t. j. banka je bila pooblaščena, da je smela spraviti v promet dva in polkrat toliko bankovcev, kolikor je imela kritja v zlatu ali pa terjatev pri inozemskih bankah. Pri naši »Narodni banki« je določeno to razmerje na 1 :3, ker lahko slavi po čl. 20. »Narodna banka« kot reden kontingent v promet največ trikrat toliko, kolikor znaša njena kovinska podlaga.
Zraven tega rednega kontingenta ima »Narodna banka« v prometu še velike vsote bankovcev kot državni kredit, ki se pa po zakonu ne računajo v njen kontingent. Te postavke so navedene v bilanci pod označbo »Prejemki od države«, ki so danes:
A.	Državni dolg za odkup in izmeno kronskih novčanic, ki je zasiguran z intabulacijo na državne gojz.de in rude ter z državnimi blagajniškimi papirji. Znašal je v tisoč dinarjih:
leta 1920. 1,194.542; leta 1921. 1,267.089; leta 1922. 1, 238.194. Ta dolg je brezobresten ter je država dolžna, da ga izplačuje iz sledečih virov:
a) iz celokupnega svojega deleža na dobičku »Narodne banke«; z njim se je odplačalo leta 1921. 8,905.743-99 Din, a leta 1922. zopet 30,305.024-35 Din;
b) iz čistega dobička državnih domen in izvanrednih dotacij, ki je
v državnem budžetu v to svrho namenjen; do sedaj takih odplačil ni bilo;
c)	po preteku šestih let od izdaje tega zakona (torej leta 1926.) mora država amortizirati razen pod a) in b) navedenih odplačil še po \% redno vsako leto do leta 1929., a od tega leta naprej po 2 %.
B. Brezobresten dolg iz računa stalne zamene, po katerem je dvignila država iz banke 300,000.000 D za polog za razne inozemske valute ter odstopitev svojih terjatev od francoske vlade ter raznih bank v inozemstvu. Vrednost teh zastavnic je knjižena v isti vsoti na strani pa-sive pod »Terjatve države«.
C. Brezobresten dolg iz računa začasne zamene, ki je slično za-siguran po prenosu terjatev v inozemstvu ter po pologu starih bančnih novčanic, glasečih se na zlato.
D. Dolg iz rednih kreditov države pri »Narodni banki« v višini ene milijarde dinarjev, ki je zasiguran po državnih blagajniških bonih ter se obrestuje po \% letno. Do katere višine sme finančni minister ta kredit izčrpati, se določa vsako leto v finančnem zakonu. Dolg se mora koncem vsakega leta poravnati.
E. Dolg iz brezobrestnih izvanrednih kreditov v skupni vsoti dveh milijard dinarjev, ki je zasiguran po državnih blagajniških bonih. Ti iz-vanredni krediti se morajo do najkasneje konca 1930. leta poravnati, in slično kakor omenjeni dolg za izmenjavo kronskih novčanic osigu-rati z intabulacijo državnih domen, katerih vrednost je navedena v bilanci v iznosu 2.138,377.000 Din.
Novčanice ki so stavljene v promet po teh državnih kreditih ne pridejo v reden kontigent, ki je določen na podlagi metalnega kritja, vsekakor pa služi ta mentalna podlaga tudi za kritje teh novčanic.
Radi popolnosti moramo še pristaviti, da je vplačani delniški kapital znašal koncem preteklega leta
18,211.000	Din v zlatu. Od tega je bilo pred vojno vplačano 10,000.000 Din v zvenčenem zlatu, medtem ko je ostalih 8,211.000 Din bilo vplačanih v teku let 1920-1922 v bančnih novčanicah po kurzu 80 Din za en zlatnik.
S	tem smo podali vse potrebne podatke ki so potrebni za razmo-trivanje objavljene bilance »Narodne banke«.
(Dalje prihodnjič.)
Davek na poslovni promet.
I.	Davčna dolžnost.
Izza dne 1. oktobra 1921 je v veljavi zakon o davku na poslovni promet, kateremu je zavezan vsak promet stvari in storitev, ki se vrši poklicoma, brez ozira na višino. Ako izvrši promet stvari ali storitve oseba, ki se ne bavi poklicoma s takim prometom, je zavezana davku na poslovni promet le, kadar presega vrednost prometa ali odškodnina za storitev 5000 Din. Na eni strani so mu torej zavezani trgovci, obrtniki, ki se poklicoma ba-vijo s prometom stvari ali storitev, na drugi strani pa vse osebe brez razlike, kadar napravijo promet stvari, ki presega 5000 Din, na primer, da proda zasebnik svoje pohištvo za vsoto nad 5000 Din.
Pri podjetnikih, obrtnikih, trgovcih, ki dobavljajo odjemalcem tudi materijal, katerega porabljajo za
izdelavo ali predelavo, je davku na poslovni promet zavezana poleg odškodnine za storitev tudi vrednost materijala, n. pr. pri stavbenikih, ki grade s svojim materijalom hišo, pri krojačih, ki dobavljajo odjemalcem tudi blago itd.
Predpogoj za davčno dolžnost je, da se promet opravi v državi, to je da ostaneta tako prodano blago, kakor prejeta odškodnina v državi. Ako ni dan ta predpogoj, odpade davčna dolžnost. Praktično pride ta oprostitev v veljavo pri uvozih in izvozih, pa samo za promet med inozemskim prodajalcem in tuzemskim kupcem ali obratno, ne pa tudi za nadaljnji promet, ko tuzemski kupec v inozemstvu kupljeno blago proda naprej v tuzemstvu.
Davčna dolžnost nastane v trenutku plačila za kupljene stvari ali izvršene storitve. Ako se posel naknadno razveljavi, prestane tudi davčna dolžnost in je davkoplačevalec upravičen upoštevali razveljavljene posla pri odmeri davka, oziroma v prijavi.
Davek se ne sme posebej zara-čuniti odjemalcu, ampak mora biti vračunjen v kupno ceno.
II.	Oprostitve.
Davka na poslovni promet so oproščeni med drugimi:
1. kmctovalci glede prometa svojih lahnih proizvodov in kmetijske zadruge, kadar niso namerjene na dobiček in opravljajo promet izključno s svojimi člani, glede prometa lastnih proizvodov vseh vrst kmetijstva, kmetijskih strojev, priprav, orodia in opreme; oproščena torej niso konzumna društva, nabavljalne in podobne zadruge;
2. obrtniki, ki vrše svoj poklic z največ dvema stalnima pomočnikoma ali uslužbencema in se bavijo le s popravili, izdelujejo in predelujejo blago pa samo po naročilu, vendar brez pretežnega sodelovanja kapitala;
3. denarni promet, vštevsi promet na podstavi tekočih računov (denarni zavodi plačujejo davek na poslovni promet le zu bančne posle depozitov in safov);
4. vsok promet, ki je zavezan kakšni špe-cijelni davščini, n. pr. promet na železnici, promet kinematografov, promet premičnin v zvezi s prometom nepremičnin;
5. proizvodi hišne industrije, kolikor se Lavijo ž njimi izključno rodbinski člani brez pomožnega osobja;
6. promet z monopolnimi predmeti in uradnimi vrednotami (poštnimi in taksnimi), ki se prodajajo po uradno določeni ceni.
Glede definicije pojma »mali obrtnik« so v praksi nastali dvomi, ali se smejo med male obrtnike, katerim pristoja davčna prostost, šteti tudi lukrativnejša podjetja, n. pr. zobotehniki, fotografi, zlatarji itd., pri katerih so glede števila zaposlenega osobja dani pogoji za davčno prostost. Finančna delegacija v Ljubljani je v tem oziru naro-
LISTEK.
Gustav Freytag.
Dati - Imeti.
(Nadaljevanje.)
»Z vsemi bom dobro izhajal, le s tem gospodom Finkom ne«, je rekel Anton popoldne sam pri sebi, »preveč je drzen in preošaben«. Od lega časa je gledal Anton z nekakim strahom na gospoda Finka. Toda kljub temu je moral pogosto-ma pogledati nanj in se dosti v mislih z njim baviti, kajti osebnost gentlemanova mu je neznansko im-ponirala: aristokratska oblika glave, ozek obraz s finimi potezami, siguren nastop in odločnost v kretnjah in besedah. Anton bi se ga komaj upal nagovoriti in Fink mu tudi ni dal nikoli povoda za to, kajti zdelo se je, kakor bi sploh ničesar več ne vedel o navzočnosti novega učenca. Le,enkrat, ko je šel Anton slučajno pred Finkom po stopnji-cah, ga je ta nagovoril: »No, gospod Wohlfahrt, kako vam ugaja v tej hiši?«
Anton obstane in pravi, kakor se spodobi za dobrega mladeniča: »Izvrstno) Vidim in slišim toliko novega, da sploh ne morem priti do sape«.
»Vsega se boste privadili«, se
čila podrejenim davčnim oblastvim, naj pri odločbah o davčni prostosti takih podjetij polagajo posebno važnost na višino sodelujočega kapitala oziroma na ugotovitev, ali in v koliko nadomeščajo pomožno osobje z mehaničnimi silami.
Nadaljnji dvomi so obstojali v tem, da niti zakon niti pravilnik ne določata:
a) ali je med stalno zaposlene pomožne moči šteti tudi pomočnike ki se uporabljajo v posameznih strokah v dobi »sezije« za dotično stroko, ali pa le ono osobje, ki ie stalno zaposleno;
b) ali je za presojo davčne prostosti merodajno stanje davčnega, leta ali pa dobe, katere promet je podstava za odmero davka, onosno v katerem obsegu naj sc upoštevajo izpremembe, nastale tekom leta.
V	tem oziru je finančna delegacija pojasnila: ad a). Za stalno zaposlene pomožne moči je šteti tudi osobje, ki sc uporabita v obratu le za čas sezije, n. pr. krojač z dvema pomočnikoma ali vajencema vzame za čas spomladanske in jesenske sezije še tretjega pomočnika; v tem primeru izgubi davčno prostost.
ad b) Za presojo davčne dolžnosti naj bo merodajno število stalno zaposlenega pomožnega osobja po stanju davčnemu letu predido-čega leta. Izpremembe, nastale tekom leta, naj sc iz praktičnih razlogov vpoštevajo le pri presoji davčne dolžnosti za prihodnje davčno leto. Obrtnik, ki je zaposloval v 1. 1922 le dva pomočnika ali učenca, sprejme tekom 1. 1923 še tretjega pomočnika ali učenca. Ker sc izpremembe tekom davčnega leta ne vpoštevajo, ostane za 1. 1923 še prost davka na poslovni promet in stopi v davčno dolžnost še-le s 1. januarjem 1924.
Glede monopolnih in monopoliziranih predmetov je vezana davčna prostost na pogoj, da sc proda-jajo po uradno določeni ccni, n. pr. tobak. Ako cena za take predmete ru uradno določena, ampak se prodajajo v prosti trgovski konkurenci čim sc plača monopolna taksa, n. pr. za sol, petrolej, vžigalice itd., je promet ž njimi zavezan davku, kakor promet ostalih predmetov.
III.	Izmera in način plačila.
Davek znaša v vsakem primeru
1	% od opravljenega prometa. Pobira se na pet načinov:
1.	Davkoplačevalci, katerih promet je znašal v 1. 1922 več nego 360.000 Din, ga plačujejo po knjigi opravljenega prometa, odnosno po prijavi, ki se izpolnjuje in predlaga
zasmeje Fink. »Kot en dan, tako teko dnevi brez izpremembe celo leto. Vpeljani ste zdaj kot kolo v stroj, in pričakuje se od vas, da boste celo leto enakomerno drdrali«.
»Vem, da moram pridno delati, da si pridobim zaupanje gospoda Schroterja«, odvrne mali filister, razdražen vsled upornega tovariševega mišljenja.
»Čednostna pripomba«, sc norčuje ta. »V malo tednih boste uvideli, moj ubogi mladič, kako velikanski razloček je med principalom in ljudmi, ki pišejo njegova pisma in odpravljajo njegove stranke. Nobeden knez ne živi tako ošabno in tuje med svojimi vazali, kakor ta vladar kave v svojem kraljestvu. Sicer pa naj vas moje besede ne motijo«, dostavi nekoliko bolj dobrodušno; »cela hiša vam bo namreč rekla, da sem lahkomišljen in nisem sposoben za resno delo. Ker pa se mi zdite upapolni kontorist, vam dam še sledeči dober svet: Kupite si angleško vadnico in gleite da izginete, predno zarjavite tu. Nobena stvar, ki se je boste tu naučili, ne bo iz vas napravila zmožnega človeka, če imate sploh toliko razuma, da tak lahko kdaj postanete. Lahko noč!« S temi besedami se Fink obrne in pusti Antona zopet samega, srdečega se nad ošabnim
na podstovi te knjige tekom 30 dni po preteku vsakega četrtletja. Za knjigo ni predpisan poseben obrazec, ampak jo sme vsak davkoplačevalec prikrojiti po svojem pre-vdarku in po potrebi svojega posla. Knjiga se mora voditi tekoče in se mora v njo vpisovati vsak dan ves promet, opravljen v gotovini in na kredit.
2. Davkoplačevalci, katerih promet v 1. 1922 ni presegal 360.000 Din in tudi ni bil manjši nego 15.000 Din, plačujejo davek po prijavi, katero bodo vložili pri pristojnem davčnem oblastvu v roku, ki ga v kratkem objavi finančna delegacija. Na podlagi te prijave se jim bo odmeril davek, katerega bodo plačevali ob rokih, ob katerih zapadajo v plačilo tudi drugi davki (1 ./11.,
1./V., 1 ./VIII. in 1 ./XI.). Ako se po stanju dne 1. januarja 1923, niso več bavili s prometom, zavezani davku na poslovni promet, niso dolžni vložiti prijave o prometu, doseženem v I. 1922, ker za I. 1923 ne bodo več plačevali davka na poslovni promet.
3. Davkoplačevalcem, ki opravljajo promet stvari in storitev na drobno tako, da v minulem letu ni presegel 15.000 Din, zlasti krošnjarji, poulični prodajalci, vozniki z enim in največ dvema konjema itd., sc odmeri davek na poslovni promet hkratu z neposrednim davkom za dotično dobo in se tudi plačuje z davki vred. Ti niso zavezani vlagati za odmero davka na poslovni promet posebnih prijav.
4. Osebe, ki se ne bavijo pokli-coma s prometom, pa napravijo kljub temu slučajno promet, ki presega 5000 Din, so zavezani take slučaje prijaviti tekom 14 dni davčnemu uradu s posebno prijavo in plačati davek.
5. Dobaviteljem države se davek na poslovni promet odteguje povodom izplačila računov brez ozira na to, na kakšen način plačujejo sicer ta davek. Zato se sme promet opravljen z državo v prijavah odšteti od prometa, ki je zavezan plačilu davka na poslovni promet pri davčnem uradu. Da se more dobavitelj izkazati, za kateri del svojega prometa je plačal davek ob izplačilu računa, mu izda državna bla-gajnica potrdilo.
(Konec prihodnjič.)
Računski stroji
The Rex Co, Ljubljana.
tonom, v katerim je mladenič govoril.
Naš junak je v nekoliko dneh sicer občutil večno enoličnost ur in dni v trgovskem življenju; tudi utrudilo ga je to včasih, toda nesrečnega ga ni napravilo, kajti bil je od staršev navajen na red in enakomerno delo in te dve čednosti so mu pomoglc preko mnogih dolgočasnih ur.
Tako so hitro pretekli prvi meseci njegovega živlienja v glavnem mestu, in bila je velika dobrota zanj da si je za svoj prosti čas izbral knjige za prijatelje, ki so mu nudile potrebno razvedrilo. V enem oziru je imel Fink namreč popolnoma prav: Anton je ostal kljub vsakdanjim obedom pri gospodovi mizi zelo tuj hišni obitelji; kmalu je občutil, da stoji med njo in podrejenimi gospodi trdna, neprodirna stena. Bil je toliko razumen, da ni nikoli mrmral nad tem, toda dostikrat ga je to potlačilo; njegova mladostna gorečnost ga je kmalu pripravila do tega, da je v svojem principalu častil ideal trgovca. Modrost, razumnost, odločnost in ponosno poštenje tega moža so ga navdušile; le prerad bi se ga z iskrenostjo oklenil, toda razen v službenih urah ga je le redkokdaj dobil pred oči. Če ni bil trgovec zvečer pri zborovanjih ali v klubu,
Zakon o državni trošarini.
v S členom 2. zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah z dne Junija 1921 (Urad. list št. 100/259) )e bija veljavnost srbskega zakona o državni trošarini z dne 9. novembra 1909 za celo kraljevino — z nekaterimi malimi izpremembami — podaljšana do konca budžetnega leta 1922/1923, torej do 30. junija 1923. Ker pa v sedanjih razmerah na ustvaritev novega trošarinskega zakona še dolgo ni misliti, je gotovo, da bo veljavnost sedanjega zakona po preteku budžetnega leta vnovič podaljšana.
Zakon o državni trošarini se razteza sedaj na te-le predmete:
I. sladkor (trsni, sladni, sadni, mlečni itd.); 2. kavo; 3. kavine nadomestke (cikorijo, sladno kavo);
4.	riž; 5. pivo; 6.' vino (navadno in fino); 7. izvlečke, esence in eterična olja; 8. liker, konjak in rum; 9. sveče; 10. električno razsvetljavo;
II. svetilni plin; 12. kalcijev karbid; 13. kresila; 14. alkohol (špirit); 15. sadno žganje; 16. kisovo kislino in 17. bencin.
Vse te predmete imenujemo kratkomalo »trošarinske predmete«.
Na predmete, na katere se pobirajo trošarine in naklade edinole v korist občin, kakor n. pr. na meso, premog itd., se zakon o državni trošarini ne nanaša, zato se ti predmeti tudi trošarinski predmeti ne zovejo.
»Trošarinski pravilnik«, ki ga je na osnovi zakona predpisal finančni minister in čigar prvotno besedilo je izšlo v Uradnem listu št. 110/345 ex 1920, se deli v splošni in posebni del. Splošni del obsega določbe, ki veljajo za vse trošarinske predmete vobče, posebni del pa vsebuje določbe, ki veljajo za vsak trošarinski predmet posebe, kolikor niso za posamezne predmete proglašeni za veljavne še prejšnji avstrijski predpisi.
Trosarinskim predpisom je zavezan ne le vsakdo, ki trošarinske predmete izdeluje, temveč tudi vsakdo, ki jih prodaja ali z njimi trguje; zavezan pa je tem predpisom pri gotovih predmetih (sladkor, vino, liker, rum, žarnice, kresila, žganje itd.) celo tudi oni, ki ie predmete kupuje, prevaža ali hrani.
Večina naših čitateljev ima na eden ali drug način opravili s tro-šarinskimi predmeti, vendar jih je gotovo precej, ki jim predpisi o trošarini niso znani v oni meri, kakor bi bilo treba. To je tudi popolnoma razumljivo, ker so bili trošarinski predpisi izza septembra 1920, ko so stopili v veljavo, že nekajkrat znatno
je živel le za svojo sestro, katero je ljubil z ginljivo nežnostjo. Za njo je vzdrževal konje in vozove, nji na ljubo je obiskoval družbe in sam prirejal zabavne večere, h katerim pa Anton in njegovi tovariši niso imeli dostopa. Ob takih prilikah so drdrale pred hišo ekvipaže, uniformirani lakaji so hiteli po stopnjicah gori in doli, in pisane sence so švigale po razsvetljenih oknih, dočim je sedel Anton v svoji podstrešni sobici in gledal s hrepenenjem bleščeče življenje v domačiji, h kateri je vendar tudi on spadal; z gorečim hrepenenjem si ie tudi on želel tje doli, kajti naš junak je bil šele devetnajst let star in je poznal na-lišpano družabnost elegantnih krogov samo iz varljivega popisovanja v knjigah, ki jih je čital. Njegova pamet mu je sicer vedno dopovedovala, da on ne spada v prednji del hiše, toda njegova poželjivost se s tem ni zadovoljila; s pritajenim vzdihom se je večkrat splazil od svojih knjig k oknu, poslušal zapeljivo godbo, ki se je razlegala iz okrašenih dvoran, si nato v svoji bujni domišljiji slikal prizore, ki se odigravajo tam doli, dokler se ni premagan po utrujenosti, vznemirjen vrgel na posteljo in skušal pozabiti to, kar je bilo zanj nedosegljivo.
lUalie prihodnjič.)
izpremenjeni in je zato večkrat težko dognati, kaj je danes še veljavno in kaj ne.
Zato smo uverjeni, da bomo ustregli velikemu številu naših čita-Teljev, ako v prihodnjih številkah priobčimo vsaj najvažnejše pred-'pise o različnih trošarinah.
M. Savič:
Naša industrija in obrti.
(Nadaljevanje.)
V	dobi prve pogodbene perijode ,)e Srbija preživela težke dni. 1.) Ker je ta perijoda sledila dvoletni vojski in lačnim letom 1879 in 1880, vsled katerih je bilo obrtništvo tako oslabljeno, da je hitreje podleglo;
2.) ker pomenja ta doba drugi intenzivnejši stik z gospodarsko in v okusu razvito državo in sicer v dobi, ko se je najbolj začelo z naglim evropeiziranjem, za katero je bilo potreba v tedanjih časih znat- j nih sredstev, ki pa jih je bilo vsled nizkih cen poljedelskih proizvodov težko dobiti, ki so se morali prodajati, akoravno so bili pridelani v malih količinah pod ceno, tako, da se je še davke težko plačalo. To je doba najhujših političnih bojev, ki so nastali vsled spremembe v načinu življenja vsled zgoraj navedenih činjenic in nesrečne srbsko -bolgarske vojne, ki je zapustila zelo slab vtis na mestno in podeželno prebivalstvo. Obrtnik je bil nezadovoljen, ker je prodajal; trgovec je bil nezadovoljen, ker so se uvajale nove oblike trgovanja in nov način življenja ter novi predmeti, stari pa so propadli; kmet je bil nezadovoljen, ker je moral svoje pridelke prodajati skoro zastonj, da bi plačal vedno večje davke in kupil modno blago, o katerem je bil piepričan, da se nosi neopravičeno tembolj, ker prevozni stroški v deželi brez železnic, odnosno pri malo železnicah snejo blago tako, da je on kot producent zelo malo dobil.
Živina se je navadno do državne meje gonila peš ter se tam prodala in so jo tuji trgovci potem doma predelali. Tržni kraj za zapadno in jugozapadno Srbijo je bila Mitroviča in Rača. Svinje so se gonile po potih skozi Madžarsko in se po poti krmile in bilo jih je lahko goniti, ker so bile suhe. Suhih svinj se je izvozilo okrog 300 do 400 tisoč komadov, goved pa okrog 200 tisoč komadov. Suhe prešiče so potem debelili na Madžarskem ter so jih nato kot madžarske svinje prodajali v Avstrijo in Nemčijo.
Srbija je imela še tedaj zelo velike hrastove in bukove gozdove, ki so dajali mnogo želoda; zato je sreja mesnatih prešičev v teh časih stala malo (samo nadzorovanje). ■Madžarska pa je bila dežela koruze in ie lahko poceni redila prešiče, medtem, ko so ji suhi prišli zelo drago. Goveda se je uvažala in porabljala na Madžarskem, odnosno “v vseh obmejnih mestih ob Srbiji, medtem ko so Madžari svoja goveda prodajali v Avstrijo.
V	tej dobi začenja izvoz surovih jarčjih, in jagnječnjih kož v velikem ter se ukinja izvoz volne in strojene kože, širi se izvoz žita, izvoz sliv in začenja izvoz pekmeza, kakor tudi začne propadati nekdaj veliki izvoz češark, katerega je ubila amerikanska in japonska češarka. V tej dobi pričenja tudi izvoz debelih svinj, ki se začenjajo pitati na industrijski način. V tej perijodi se dovršuje izvoz loja, ki Te bil interesanten in ki ga je treba na kratko popisati. Koze in ovce se je priganjalo v Beograd, Tekijo, Smederovo in Milanovac, kjer so se zaklale; glava in jetra so se prodala, enako tudi koža in sicer po 0.20 dinarjev kg, ostalo meso pa se je z lojem naložilo v kotle in kuhalo .nato se je loj pozajel, ostalo pa se ije vrglo proč.
Ta perijoda je glede snovanja tovarn zelo slaba, ker razen malih za-
četnikov tvrdke Ilič, Teokarevič m Petravič v Leskovcu z izdelavo gajtana, in razen osnovanja usnjarske tovarne v Beogradu in Kragujevcu s pomočjo privilegija ter tovarne Godževac za predelavo kovin in keramične tovarne v Aran-dželovcu, se ni osnovalo ničesar novega. Izmed že obstoječih tova-ren je v tej dobi propadla steklarna v jagodini in volnena tovarna v Liži -cah. Pri koncu te perijode se je vpeljal 7 % obrtni davek na vse uvozne polfabrikate in fabrikate in to je deloma rešilo one obrti, ki so predelovali srbsko surovino.
d)	Druga pogodbena perijoda.
Druga pogodbena perijoda traja od leta 1893 do 1906. v letih 1891 do 1893 je bila prehodna doba, v kateri so veljale deloma stare pogodbene tarife. Ta perijoda začenja s prepovedjo prodaje živine na meji in s splošno prepovedjo prodaje suhih svinj in se mora vsa živina goniti v Budimpešto, da se jo proda na določene tržne dni. Vsled tega so bili oškodovani producenti suhih svinj in obmejni kraji^ kjer so se nahajala živinska tržišča. Naši trgovci so imeli s krmenjem živine v hlevih v Budimpešti velike stroške, posebno ako se živina na prvem tedenskem tržnem dnevu ne proda. Na ta način se ustvarja v Budimpešti veliko tržišče in baš srbska živina mu omogočuje važnost. Naši trgovci so bili izročeni na milost in nemilost madžarskih živinozdrav-nikov in pa tržni družbi, to je družbi, ki je bila zgradila pri sejmišču hleve.
V tej dobi se je zanesla iz Madžarske tudi svinjska kuga v Srbijo, ki je povzročila vsled crkavanja prešičev ogromne škode. Trgovci so zgubili v tem času velika premoženja pri prešičih. Bili so trgovci, katerim je crknilo po 500 do 600 komadov od 1000 svinj tekom enega samega meseca. Tako je ta nekdaj tako rentabilna stroka poljedelske industrije, na katero so se bili vrgli bogati kraji koruznih kultur v moraVski dolini, popolnoma uničila vsa mesta, kjer se je vršila, opustili so se salaši, kjer se je delalo na tovarniški način in svinje se gojijo v malih hlevih po 10 do 20 komadov, namesto 500 do 2.000 komadov kakor poprej, s čemur je stroka že zgubila svoj industrijski značaj.
V tej dobi začenjajo prepovedi izvoza prašičev vsled bolezni akoravno je bolezen na Madžarskem še bolj besnela, le iz političnih motivov Avstro-Ogrske.
Izgube vsled prepovedi izvoza so bile tedaj velike, ker so bile svinje godne za klanje in so se morale vsled prepovedi izvoza po cele mesece krmiti, ne da bi na teži kaj pridobile. Posledica teh prepovedi je bila, da se je najprej poskušalo z izvozom živih svinj v Marsaille, ki se pa ni posrečil. Na to so se osnovale klavnice v Beogradu, dve v Veliki Plani, ki so pričele v teh časih in v dobi prepovedi klati in predelavah prešiče in so nam v dobi carinske vojske med nami in Avstrijo zelo koristno služile. Uvozna carina na predmete iz Srbije je bila majhna, tako za vola 10 Din, za svinjo 4 Din,za pšenico L50 Din, za 100 kg. Carine so bile torej majhne in ako bi bila Srbija imela tedaj razvito denarno gospodarstvo dobre ceste in železnice, bi bila lahko kljub nizkih cen za kmetijske pridelke, ki so se začele od leta 1900 dvigati, imela od teh nizkih carin mnogo koristi.
V tej dobi se začenja tudi z vedno večjim izvozom žita, ki stopa pri izvozu na prvo mesto.
Uvozne carine v Srbiji so bile takrat specifično določene in so znašale v splošnem okrog 8 %, poleg tega se je določil 7 % obrtni davek, ki se je plačeval na vse fabrikate in polfabrikate.
(Dalje prihodnjič.)
Sevniška železniška nesreča.
(Iz prakse našega trgovskega sodišča.)
Trgovsko sodišče je omejilo razpravo na vprašanje, če železnico zadene jamstvo za povzročene škode ter je po končani razpravi vse tožbene zahtevke zavrnilo iz bistveno sledečih razlogov:
Po urniku in po izpovedbah prič je dokazano, da je bil vlak, predno se je odpeljal iz Zidanega mosta, od železniškega osobja pregledan. Vacuum-zavora je bila v redu, vsi štirje sprevodniki so bili na svojih mestih, zasilna vrvica je bila napeljana od stroja v službeni voz. Voz štev. 3152 v katerem se je zgodila nezgoda je imel ročno zavoro. Ročne zavore bile so pri vlaku štiri. Avtomatične zavore vlak ni imel, kakor jih osebni vlaki takrat niso sploh imeli. Sito v dimniku je bilo v dobrem stanju. Sprevodniki so imeli svoje signalne svetilke.
Po izpovedbah prič pa vlak ni imel razsvetljave. Šipe so deloma manjkale.
Nekatere priče so izpovedale, da je vlak vozil z izredno brzino, celo s hitrostjo brzovlaka, druge zopet, da je vozil normalno, kakor druge dni.
Strojevodja je izpovedal, da je še pred vasjo Orehovo paro zaprl in vozil proti Sevnici brez pare, ker ni mogel razločiti signala pred postajo v Sevnici.
Po izpovedbah skoraj vseh prič je dognano, da so iskre na gosto letele in da je bil vlak napolnjen s potniki, posebno doiični vagon 11. razreda, v katerem so se gnetli tudi na hodniku, zastavljenim vrh tega s prtljago. Od Zidanega mosta ni prišel v ta vagon noben sprevodnik.
Glede dogodka samega vedo priče le to, da so nekateri potniki pričeli klicati: »Ogenj«, na kar je sledila šele eksplozija in na to še druga. Vagon je pričel goreti in napolnil se je z dušljivim zrakom in dimom. Nek potnik je streljal z revolverjem, da bi ustavil vlak. Nekaj potnikov je poskakalo skozi okna.
Po vseh teh dokazilih in po mnenju zaslišanih izvedencev, ugotovljeno je toliko, da so bili potniki v dotičnem vagonu ožgani vsled eksplozije neke snovi nahajajoče se v tem vagonu. Da bi bili to snov prinesli v vagon uslužbenci železnice, tudi tožniki ne trdijo. Da pa sprevodniki nimajo dolžnosti in tudi ne možnosti, preiskati prtljago vsakega potnika, sta potrdila izvedenca.
Tožniki trdijo, da so dotično eksplozivno snov užgale iskre iz Strojevega dimnika. To bi morali tožniki dokazati, kajti to dejstvo je po njih trditvi ravno smatrati za oni dogodek v prometu, čegar posledice so bile poškodbe potnikov. Tega pa tožitelji niso dokazali, kajti ni bilo mogoče ugotoviti ali so eksplozivno snov užgale iskre ali morebiti kadeči potniki ali se je užgala iz drugega neugotovljenega vzroka, lukaj je vzročna zveza med bruhanjem isker in eksplozijo dotične snovi pretrgana.
loda tudi v slučaju, da so iskre iz stroja užgale dotično snov posredno ali neposredno, bi se ne moglo trditi, da tiči v tem razlika od navadnega in pravilnega obratovanja železnice 1. 1919.
Po pričah in izvedencih je dokazano, da se železnice v tistem času niso mogle posluževati drugega premoga, kakor domačega, ki bruha iskre v večji množini in te letijo tudi skozi sito v Strojevem dimniku in celo skozi zaprta okna pri vagonih.
Na podlagi zabelježk v urniku in izpovedb prič se ni dalo ugotoviti, če je vlak res vozil z izvanredno brzino. Pa tudi če je res vozil z brzino približno 70 km, s tem vendar še ni dana vzročna zveza z razletom eksplozivne snovi, ker ni dokazano da so ravno iskre to snov užgale.
Tudi drugih hib ni imel vlak. Dokazano je, da je dimnik imel predpisano sito, da je imel vlak vacuum
zavoro, 4 ročne zavore, zasilno žico od službenega voza do stroja in 4 sprevodnike, kar so izvedenci označili za zadostno. Zopet pa je pribiti, da ni dokaza, da so te hibe tudi če bi obstojale, povzročile eksplozijo.
Neutemeljen je tudi očitek, da železniško osobje ni takoj zapazilo eksplozije in vlaka ustavilo. V tem oziru je upoštevati, da predpisano število 4 sprevodnikov ni moglo biti navzoče v vseh 14 vagonih, tako da bi bil tudi v dotičnem vagonu ravno za časa eksplozije navzoč sprevodnik.
(Konec prihodnjič.)
Izvoz in uvoz.
Izvoz svinj iz Ogrske zopet prost.
Kakor se čuje je ministrski svet dovolil izvoz svinj, vendar najprej v majhnih količinah. Izvoz je pričel s 15. febr. Izvozna pristojbina bo znašala za vsakega prašiča K 15.000.
Omejitev izvoza iz Poljske. Iz Varšave poročajo: V zvezi s pobijanjem draginje je ekonomski odbor ministrskega sveta zabranil izvoz pšenice, rži, ovsa, krme, goveje živine, svinj, mesa, masti in prekajenine. I?voz ječmena,koruze, jajc in sladkorja pa je omejil.
Narodno gospodarskezadeve.
Trgovina.
Povišanje cen sladkorju. Domače tvornice sladkorja so s 15. t. m. povišale cene kristalnemu sladkorju na 85 kron, a kockastemu na 92 K za kg. Te cene se razumejo pri nakupu celih vagonov.
Živinski sejmi v Mariboru. Pokrajinska uprava za Slovenijo, oddelek za kmetijstvo v Ljubljani je zopet dovolila redne živinske sejme v Mariboru.
Povišanje cen železu v Avstriji. Z dnem '15. februarja je povišala Alpinska montanska družba cene železu.
Rusko žito v Nemčiji. Med Nemčijo in Rusijo je dosežen sporazum glede žitne trgovine. Iz Petrograda je že na potu v Hamburg žita za 2 in pol do 3 milijone pudov.
Cene blagu na tržaškem trgu so bile koncem preteklega tedna sledeče : Kava: Rio 6, 6.10 lir, Rio 5, 6.16; Rio 2, 6.56; Santos 7.20; sladkor v kockah
2.50,	kristal 2.33; riž: Karoline 2.20, italijanski glace 2.16, Saign 1.76, Bruch 1.64; amerikanska mast 7.15.
Trgovinski odnošaji med Poljsko in Rusijo. V prvi polovici marca se sestanejo v Rovnu zastopniki udružema poljskih trgovcev v svrho informacije glede trgovine z Rusijo in Ukrajino. Na istem sestanku se bo razpravljalo tudi
o	tesnejših gospodarskih stikih z Nemčijo.
Gospodarski stiki med Italijo in Poljsko. Poljski listi poročajo, da bo v kratkem ratificirana poljsko-italijanske pogodba glede petroleja. Ta pogodba dovoljuje italijanskim firmam eksploatacijo obsežnih petrolejskih vrelcev v borislavskem okraju.
Industrija.
Nova tkaninska tvornica v Nišu. Industrijsko - privredna banka v Nišu je sklenila, da osnuje tekom tega leta tvornico za sukno.
Nova sladkorna tvornica. Iz Beograda poročajo, da je ministrstvo za trgovino in industrijo odobrilo osnovanje velike tvornice sladkorja v Som-boru, d. d. Glavnica znaša 15,000.000 dinarjev.
Največja avstrijska predilnica ustavila obratovanje. Največje avstr, podjetje za prejo, tkanje in tiskanje bombaževih izdelkov »Trumau- und Ma-rienthaler Baumwollspinnerei, Weberei A. G.« je ustavila delo v tvornicah na aspanski in severni železnici. V obeh tovarnah je bilo zaposlenih več kot 15 tisoč delavcev, ki so prišli mahoma ob zaslužek in kruh.
Položaj steklarske industrije na češkem. Že par tedno sem se opazuje na Češkem nekako oživljenje v steklarnah, zlasti izdelovanje votlega stekla se je močno razmahnilo. Nedavno tega je počivalo delo v veliki večini steklarskih podjetij, danes jih obratuje že 46% z 12.000 delavci. Te dni je pričelo z delom pet steklarnic.
Kriza poljske tekstilne industrije. Velike tekstilne ivornice v Lodzu preživljajo težko krizo. Obratuje se le nekaj dni v tednu z omejenim številom delavcev. Tudi iz drugih poljsikh mest prihajajo taka poročila. Samo v preteklem tednu je ustavilo obratovanje več tekstilnih tvornic. Da je bil to hud udarec za delavske sloje, je jasno. Tudi državne blagajne so s tem prizadete, ker že itak s težavo zmagujejo ogromne izdatke za nezaposlene delavske sloje.
Carina.
Nove carinarnice. Državni podtajnik za finance je odredil, da se iznova otvori glavna carinarnica v Dravogradu z oddelki v Remšniku, Radlah, Muti in Libelčah. Pri glavni carinarnici na Prevaljah se otvori oddelek na Mežici. Glavna carinarnica II. vrsfe v Tržiču se v upravnem oziru podreja glavni carinarnici na Jesenicah. V Ma-renbergu se otvori sporedna carinarnica, podrejena glavni carinarnici v Dravogradu. V Kapli se otvori oddelek mariborske carinarnice, v Cmcih oddelek radgonske carinarnice, v Lu~ poldu in Solčavi pa oddelka celjske carinarnice.
Denarstvo.
Novčanice po 1000 dinarjev pridejo iz prometa. Zagrebška »Riječ« poroča, da pridejo novčanice po 1000 dinarjev koncem marca ali početkom aprila iz prometa. Nove novčanice se že tiskajo in bodo v kratkem razposlane podružnicam »Narodne banke«.
Nazadovanje obtoka bankovcev v Avstriji. Po izkazu 7. t. m. je od 1. do 7. t. m. nazadoval obtok bankovcev v Avstriji za 37 milijard na 4073 milijard.
Obtok bankovcev v Nemčiji se je povečal od 1. do 7. t. m. za 268 milijard na 2253 milijoni mark.
Cena zlatnikov in srebrnikov v Nemčiji. Iz Berlina poročajo, da kupuje nemška vlada zlatnike po 20 mark in to potom državne banke ter plača za
1	komad 140.000 papirnatih mark. Srebrne marke se plačujejo po 2900 papirnatih mark.
Vrednost zlatnikov v Madžarski. V Madžarski se plača sedaj 20 kronski zlatnik po okoli 16.000 mK, kar odgovarja 2600 milijonov mK za 1 kg čistega zlata. Zlatniki se zelo nakupujejo.
Češka krona
stoji nad dinarjem zelo visoko, toda še vedno mnogo nižje kot frank in lira. Nakup iz Cehoslovaške je vsled tega preje mogoč koi iz katerekoli druge države. Češki indu-strijci žele z nami trgovskih zvez, vsled česar znižujejo cene tako daleč, da je našim trgovcem mogoč nakup. Obiščite jih na VI. MEDNARODNEM VZORČNEM VELESEJMU v Pragi, kateri se vrši od 11. do 18. marca 1923. Legitimacije za poset izdaja Čehoslovaški konzulat in velesejmski zastopnik Aloma Company, anončna in reklamna družba z o. z., Ljubljana, Kongresni trg štev. 3.
Promet.
Nove železniške larife. V prometnem ministrstvu se vrši 26. t. m. seja tarifnega odbora, ki bo končno rešila vprašanje železniške tarife.
Železniška konferenca v Budimpešti se je pričela 15. t. m. Razpravlja se vprašanje o definitivni otvoritvi prometa za potnike in blago med našo in madžarsko državo. Z ureditvijo tega prometa se olajša prevoz po progi Beograd—Ljubljana. V Budimpešto sta odpotovala dva delegata.
Znižanje češkoslovaških tarifov. 1. marca bo izdan dodatek k tarifu I. B, s čimer bodo znižani tarifi na železo, tekstilije in tekstilne surovine. Poleg tega bo izdana vrsta izjemnih tarif, tako: za ostrovski premog, papir, porcelan, sladkor in les. Tudi pivo bo uživalo izjemni tarif v teži nad 5000 kg.
Znižanje tarife pri južni železnici v Avstriji. Južna železnica je znižala na avstrijski progi v istem razmerju tarife kot državna in sicer 15. t. m. Na večjo oddaljenost znaša znižanje 30 odstotkov, na manjšo pa 10 odstotkov.
Trošarina
Dohodki od državne trošarine so
znašali v mesecu januarju 62,665.393.83 dinarjev.
Davki.
Razglas. V smislu člena 158. finančnega zakona za leto 1922/23, štev. 324 U. I. iz leta 1923 se objavi, da je priredba pridobnine za leto 1922 za Maribor mesto dovršena izvzemši tekom leta 1922 novo olvorjene obrate glede kojih se bodo davčni zavezanci o predpisu pridobnine svoječasno obvestili s posebnimi plačilnimi nalogi. — 15 dne-ni rok za vpogled v odmerni izkaz se določa za čas od 2. do vštevši 16. marca 1923. Davčni zavezanci lahko vpo-gledajo v predpisni izkaz pri mestnem magistratu v Mariboru, davčnemu uradu ali pa pri davčnem okrajnem obla-stvu v Mariboru soba št. 2 med uradnimi urami. — Predpis davka onih zavezancev, ki v 15 dneh po preteku roka za vpogled odmere, torej do vštevšega 31. marca 1923 ne podajo pritožbe ali priziva davčnemu oblastvu postane pravomočen.
Dobava, prodaja.
Dobava mesa. Dne 26. februarja ob 10. uri dopoldne se vršijo pri Iniendan-turi Savske divizijske oblasti v Zagrebu in pri komandah mest v Karlovcu. Fužinah, Martinščici, Varaždinu. Čakovcu, Dolnji Lendavi in Murski Soboti ofertalne licitacije glede dobave rriesa za posamezne garnizije za čas od 1. aprila do 30. junija 1923. — Predmelni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani inieresentom na vpogled.
Prodaja stare pločevine. Pri ravnateljstvu drž. železnic v Subotici se bo vršila dne 2. marca t. 1. prodaja stare pločevine. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani intereseniom na vpogled.
Dobava modre galice in salmijaka. Pri ravnateljstvu drž. železnic v Subotici se bo vršila dne 3. marca t. I. ofer-talna licitacija glede dobave 5000 kg modre galice in 300 kg salmijaka. — Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava lesa. Pri direkciji šum v Sarajevu se bo vršila dne 5. marca t. 1, ob 11. uri dopoldne ustmena dražba
72.000 m3 lesa od iglastih dreves in
20.000 m3 bukovega lesa iz državne šume »Zižanska i Mala rijeka« na panju. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Trgovski register.
V trgovinski register so se vpisale nastopne tvrdke: Tvornica kmetijskih strojev v Celju, d. z o. z.; Društvo za prodaju Singer-šivačih Strojeva Bour-ne & Co., podružnica v Mariboru; Saks
&	Milinkovič, elektrotehnično podjetje v Mariboru.
V zadružni register sta se vpisali nastopni zadrugi: Zedružna elektrarna v Slivnici pri Mariboru, r. z. z o. z. in Gospodarska zagruga v Zavodnjem, vpisana z. z o. z. Izbrisali sta se: Mlekarska zadruga na sv. Gori in Mlekarna in sirarna v Zireh.
Razno.
Angleški kredit za Poljsko. Angleškemu trgovskemu in industrijskemu sindikatu v Varšavi, kakor tudi veliki strojni tovarni Dobsen in Barlaw v Bol-tonu se je posrečilo dobiti 450.000 funtov šterlingov kredita za obnovitev raznih tovaren v Lodzu.
Produkcija kave v Santosu. Produkcija kave za dobo 1922/23, namenjene za izvoz se ceni na 7,800.000 vreč. Leto 1921/22 je dalo vreč 8,179.000, leto 1920/21 pa 10,511.000 vreč. Izvoz se torej znatno niža.
Cene sladkorja v Franciji. Pariz, 16. februarja. Cene sladkorja so zopet poskočile. Današnja cena znaša 4 'A fr. za kilogram.
Borza v Petrogradu. Kakor poročajo iz Berlina, so priprave za otvoritev borze v Petrogradu končane. Tako bosta torej v Rusiji dve borzi, v Moskvi in Petrogradu.
Svelovna zaloga zlata se ceni na
7.911,379.000	dolarjev. Od tega pripada Zedinjenim državam 40%, Angliji 10%, Francaja 9%, Japonski 8%, Španski 6%, Argeniiniji 5%, Italiji, Holandski in Nemčiji po 3%. Ostalih 13% pripada ostalim državam.
Tržna poročila.
Zagrebški žitni trg (19. t. m.) Postavno baška, odnosno vojvodinska postaja notirajo: pšenica 435 — 455f. turščica žolta nova 237.50 — 262.50, „ umetno sušena 295 — 305, rž 362.5 — 387.5, ječmen za pivovarne 337.50 —
362.50,	za krmo 300 — 320, oves 275 — 300, fižol pisani 425, beli 400 (4051, moka pšenična »0« 700 — 725, »2« 675 — 700, »4« 650 — 675, za krmo 225 — 250,., otrobi drobni 180 — 200, debeli 225 — 250. Tendenca neizpremenjena mirna
Borza
dne 20. februarja 1923.
Zagreb, devize: Dunaj 0.14825 — 0.14900, Berlin 0.48 — 0.49, Budimpešta 3.90 - 3.95, Bukarešt 47.50 - 48.50, Milan 501 — 504, London 493 — 494,, New\ork ček 104 — 105, Pariz 625 — 629, Praga 311.50 - 312.50, Sofija 58.50-. — 59.50, Švica 1975 — 1980, Varšava 0.28. Valute: dolar 102 — 103, avstrijske krone 0.143 — 0.144, češke 306 — 307, madžarske 3.65 — 3.75, franki 620< lire 491 — 495. Efekti: Ljubljanska kre-dilna 215 — 220, Slavenska 102.50 — 104, Praštediona 1150 — 1160, Dubrovniška paroplovna 1400, Trboveljska premogokopna 800 — 860.
Beograd, devize: Bukarešt 47 — 48, Berlin 0.50 — 0.54, Dunaj 0.1485 — 0.15-Budimpešta 4 — 4.10, Solun 117 — 124, Sofija 61 — 63, Praga 305 — 312, Švica 1985 — 1990, Milan 502 — 510, London 492 — 497, Newyork 103 — 107.50, Pariz 630 — 640.
Curih: Berlin 0.0237, Newyork 529.75,.. London 24.87, Pariz 32.17, Milan 25.40,. Praga 15.67, Budimpešta 0.195, Bukarešta 2.40, Beograd 5.05, Sofija 3.05,, Varšava 0.0145, Dunaj 0.007450, avstrij. krone 0.0075.
Praga: Dunaj 4.75, Berlin 147/*, Rim 164.25, Budimpešta 1.26, Pariz 207.25, London 1607/8, Newyork 341.75, Curih
646.75, Beograd 33.75, avstrijske krone
4.75, lire 165.	______
me& a ro
m »si i
Z m II
Zu«!
»M ^
MLIMARJEM!
Obveščamo mlinarje in interesente za mlinske vodne kamne, da imamo
lastni kamenolom za mlinske kamne,
ki so danes pripoznani, kot najboljši na svetu za mletje vsakovrstnih zrn in za vse vrste žita. Naši kamni so v vsakem pogledu boljši od znanega Vranjskega kamna, ker ima v sebi več kvarca in je splošno bolj soliden. Naš mlinski kamen je bil odlikovan na balkanski izložbi v Londonu leta 1907.
Cene so zmerne in garantiramo za blago.
Industrijalci mlinskog kamena
Jovan Topalovič & sinovi, Trstenik, Srbija.
0*	•	iz	pisanega	platna	kakor
tudi iz molina s cefir prsi vl CII	in	razno	drugo	perilo do-
bavlja najceneje izdelovalna perila
R. Stermecki, Celje.
Vzorce 24 komadov vsakemu po povzetju na razpolago in kar ne ugaja se sprejme nazaj in vrne denar.
Pišite po en-gros cenik „B“ čez perilo.
Poslovne knjige
kupite najceneje pri tvrdki
LINEA
tovarniška zaloga
Alfonz Škof
Ljubljana, Gosposvetska cesta 10
(nasproti protestantovske cerkve)
Špecijalna naročila raznih journalov itd. dobavi v najkrajšem času. Za trgovce znaten popust.
trg.-ind. d. d.
.Han, Simon
prevzema in izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela.
Postrežba tožna is solidna, im zmerne.
Priporočamo: galanterijo, nogavice, potrebščine za čevljarje, sedlarje, krojače in šivilije, gumbe, sukanec, vezenine, svilo, tehtnice decimalne in balančne najceneje pri
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7.
Ill=lll=|||=lll=lll=lll=
Najboljše peči sedanjosti so emajlirane
lUC^ove PECI
Glavna zaloga, prodaja in zastopstvo za Slovenilo In Mne krai° Pri
F. P. Vidic & Komp.
trgovina stavbnega materijala Prešernova ulica L)UBL]ANA Prešernova ulica
»	  /~:i___•	 j___:i, nAkart	nMnrwnrni	nrrHnik*
t