Poštnina plačana v gotovini II. lejtnik 1925. julius 20. 8. numera. Meszecsne verszke novine. Podgovorni reditel: LUTHAR AdAM v Pticonci. Cejna na leto 20 din., edna numera 2 din. -•— Pom. reditela: FHszar Janos i Kovats Stevan Rokopiszi sze v Puconce rnajo posilaii. v M. Soboti. Naprejplacsilo g-orivzeme vszaki ev diihovnik i Lasztnik i vodavntk: Prejkmurszka evangf. sinyorija. vucsitel. Prekmurszka evang. sinyorija je ietosnye szvoje rčdno szpraviscse, poleg szkonc?anya lan-szkoga szvojega gyiilLsa, v Gor. Petrovci juniusa 29. dr'zala. Vu lepom racsiini szo sze szpravili vkiiper pn toj priliki Prekmurja vsze evangeli-csancov zavupniki. Nazocsi szo bili: A) Kak sinyorije csesztnici: Kov^ts Stevan sinyor, szobotski dtihcvnik, kak gyiiHesa cčrkevni predszedm'k. Benko Jd'zef veleindusztrijalec, kak gyulesa szvetszki predszednik. Luthdr Ada"m pu-conszki diihovnik, kak sinyori]e cčrkevni zaper-nik. Darvas Ferenc vpok. vucsitel sinyorije szvet-szki zaperoik, zednim Q. Petrovszke fare inspek-tor. FliszaV J&nos vpok. vucsitel, sinyorije penez-nik. Darvas Alad^r kri'zevszki diihovnik, kak sioyorije penezni kontrol. Dr. Skerlak Alada"r szobotski fiskdlis, sinyorije pr^vdenik. Sifta^r K^roly bodonszki-, Heiner Qeza hodoski diihovnik, Obdl Jeno szldvecske fare presbiter, Fenyves K^roly hodoski- i Osv^th Sdndor puconszki kdntor, kak sinyorije szodooga sztolca kotrige. B) Poleg szlii'zbe: Kuzma Stevan domany-sevszki-, Oodina Stevan Q. petrovszki-, Hima Sa^ndor mordvszki diihovnik, Dr. Vucsa^k Stevan bodonszki-, Vezer Qeza, szobotski-, Fartek Fereoc G. szldvecski inspektor, Pojbics Qyula G. szla-vecski levitakdotorvucsitel. C) Kak idrni poszlanci: z D. Lendave: Varga M^tyds kur^tor- i Horvdth Mdt^ds pres-biter; z Bodonec : Siftdr Miha"ly ; Beznec Stevan ktira^torje, z Hodosa: Lacd Mihdly i Abrah^m Jo'zef kunitorje, z Mor^vec : Kiihar Jo'zef gla*vni-kurdtor, Dsub^n Ferenc, Zrinszki Stevan, Bencik Franc, Vucskics Jo'zef i LuthaV Ivan presbiterje; z Krrzevec: Kutos Jčinos giavnikurdlor i Kozic Joz'ef peneznik ; z Szobote : Oomba Jo'zef kurdtor i Vezir Joz'ef presbiter; z Pucooec: Fraoko Miklos kura*tor, Sods J^nos presbiter i Frank6 Jo'zef: z Gor. Petrovec: Balek Jo'zef, Ko-rosec Jdnos, Mikola Ferenc, Ldzdr Joz'ef i Kercs-maV Sandor: z Domanjsavec: Osvdth Jo'zef ku-rdtor; z Gor. Szldvecs : Csurman Ferenc i Ma-kovec Iv^n. D) Kak gosztje : HaVi Lipdt, Skalics Sdndor teologusje, Dsuban Jo'zef, Vukan K^lmdn, V^rtes Aladar. Lippai Vendel, Skalics DeJz6, Bakd Ka*roly, Makari Aladdr, Tit^n Jo'zef, Hima S^ndor, Paulik Janos, Varga Endre, Luthdrova-, F. Sarolta vucsi-telje, Dr. Rituper Sandor, Ba^a*r Iva"n, Vezer Kd-roly, Zsupa^nek P^!!, Kiih^r Jdnos, Andrecs Stevan, Kiih^r Stevan, Szmodis Lajos, Godina Ivan, Skra-bao Elek, Skodnik Ferenc, Hajdii^k Mdt^a^s, Balek Sa*ndor, Pors Jdnos, Ziskc Ja*nos, Skerldk Jdnos, Kiicsdn Jdnos, Szabados Ja"nos, Kercsm^r Zsigmond, Csarni Ja^nos, Abrahdm Vilmos, Siitdr Ferenc, Horvdth Janos, Szever Sdndor, Sifta*r Stevan, Dsuba"n Jo'zefova, Godina Stevaoova, Paulik Ja"nosova, Vuka*n K^lmdnova, Skrabdn Elekova, Bakd Ka*rolyova, vdov. Sdrkdn^ Sdndora i zvon tg imeniivani escse doszta drugi. Siftdr Geza poszMnec, szodnoga sztolca za-pernik, z-ednim mara*vszki iospektor i Vukdn La-jos dolnyalendavszki inspektor szo za volo dru-goga poszla n^ mogli pridti na szprdviscse. Pred gyulesom je oszvetna bo'za szluzba drza^na. Po vrelom szpevanyi szo Godina Stevan Sztran 90. DUSEVNI LISZT julius 20. petrovszki diihovnik pred oltdrom naszlediivajocs Boga" moHli: Szveti i vszamogdcsi Bog, miloscse pun nas Ocsa nebeszki! z-szrdca* pravimo mi tebi hvaio, ka szi i na"sz po evangeliomi Jezusa Knsztusa na obcsinsztvo vere pozvao. Proszimo Te, zdr'zi na*sz z vszšmi vervajdcsirni na onom jedinom fundamenti, steri je dja"ni, steri je szam Jezus Krisztus ! Vl§ vo na n&si, na nase gmane Dii-ha* vere, modroszti i mocsi, da tebi vugudno 'zivčmo i vuvszem sze dopddnemo, da gotovi i vreli bodemo na vsza*ko dobro delo i neszlfsi-mo k onim, ki sze imeniijejo za 'zfve i donok szo mrtvi! Obtfdi pasztere dtihovne i vucsitele, ki sze dr'zijo molitvi i szltfzbe tvoje recsi, na-puni je z mocsjov z viszine, naj te szpajocse bii-dijo, te blodecse na prdvo pot ravnajo, te szla-be pokrepijo, te vu vcag:;nyi dolipobite gori-ždignejo i te dreszelne z nebeszkini lrostom obeszelijo. Podeli oam tvoj blagosziov k-ooomi deli, stero dnesz eti oprdvlati 'zelemo. Podš'i nam k-tomi diihamer, naj edni bodemo vu liibčzni, stera je za*/ezek popolnoszti, naj mi li diko tvojega imena pred nnsimi ocsmi dr'zirao, z-rdzlocsnimi ddrmi i mogocsnosztami sze vje-dinamo i tak tvoje kralesztvo cimpramo, razsir-jdvamo. Obudi vu nasem szrdci szmilenoszt proti nasim vu sziikesini bodčcsim bratom i gmaoam, da tak vsze mMcsnoszt i nemdratnoszt nasega szrdca* oblddamo i z-vrglosztjov opraV- lamo, stero 'zelčs Ti od nasz. Dopiiszti povszud, gde sze tvoj evangeliom glaszi, nyega szemeni r^szti, naj vszi, ki szo na ime tvojega Szina" okrsztseni, sze vjedinajo vu duhi, da sze tak szpuni nyegovo obecsanye »i bode edna csreda i eden paszter«, ki je Jezus Krisztus ! Amen. Potom szo epistolo csteli (I. Petra 5, 6—11). Po bo'zoj sz!u'zbi je offertorium poberani na si-nyorije podpornico. Vkiiper je dano 502*75 Din. 1. Benko Jo'zef sinyorije inspektor szo z- • aaszlediivajdcsim govorfinyem odprli gyiiles : Visziko postiivani siny6rszki gyiiles\ Poleg nase cerkevne oasztave szino du'zni vszdko leto reden sinyorszki gyliles vkiippozvati, dopiisztite mi zdto, dapri etoj priliki prvle kak . sinyorszki gviilžs odprem, vasz pozdravlam i na nas cerkevni zitek gledocs tak na premi-nocsi, kak na prisesztni sztalis moje miszli, stimanye pred vasz poszta'vim. Edno leto je 'ze dojpreteklo, ka szetn vu eto, predmenom tak visziko postiivano cseszt notri szpelani, na stero vremen szi vszigdar vu dusi navdehnyeno nazž. zrniszlim. Csi ba*r eto pot nemam drugo praviti, kak szem pred ednim letom napre dao, donok sze pa nebi prisztdjalo, csi bi ono szamo znabidti z-drugimi recsami pona"vlano napre dao, stero szem pri notri-szpelanyi meo priliko glasziti. — Edno leto je prekrdtko vremen escse i vu cslovecsem 'zitki, PodHsztek. Kaple vode. (Isztinszka pripoveszt. Poszlov. Fliszar Janos.) (Nadaljavanye) Dobra szrecsa ga je pelala ta'. Zemelszki goszpod, koga je telkokra*t za neszmilenoga, krv-cdcajocsega, sziromaski liidi szilnika titulaVivao, pomiliivavsi ga, nyemi je nč szamo delo dao, nego je pc> doktora poszlao i na szkrbno vracse-nye pora"cSao szvojo indasnyo orocsno szliizbe-nico. Szmilenoga szrdcd mila goszpodina sze je vcsaszi napotila bete!znika gl^dat i edno velko kosaro je napunila z-razlocsoe dobi zivisom za deco i bete'zno mater i za szebom je d^la neszti. Gda ie szirota bete'zna !zenszka v-hi'zo szto-piti i pri poszteli sztdti zaglednola szvojo indasnyo goszpo, szkuze szo jo pobile, cžlo m6cs szi je vkiip pobrdla, malo sze je gori pozdignola, po-pddnola je te dobrocsinitelkinye goszp^ roke i szktisiivala je je. — Z-szlabim tihim gldszom je hv^lila, ali oszlablena je naza na vankis szpddnola i zamalo sze v-tihi szen pogrozfla. Ooszpodina je vo z-kosare oa szto szkldla prineseni 'zivis. Deca szo sze zaprva szreme'zlivo na sztran vlekli, ali szledi od gldda gndni,^ szo batrivnesi gratali i 'zmahno z^csali trositi. Szploj keszno je odisla domo od Fdrgosovi i bete?znik sze je escse itak ne zbudo. — T6 je dobro znamčnye. — prdvi deci — mati :ze gori ozdravijo, szamo lepo Bogd molte za nyih. I kak je ta" szmilena goszpodina vo sztopila na dveri, Pistek, te ndjsztaresl je doj poklekno i zdcsao nagla*sz Bogd moliti, ti mensi pa zanyim : — Oorecs te molimo Ocso, Ozdravi nam mater naso, Da mo te z-szrdca hvdlili 'I 'znyov navkiipe dicsili. Povrni nye naza zdr^vje Z-nebeszke milosztse tvoje. Naj szpunya*va szvojo du'znoszt I zvis^va tvojo miloszt! julius 20. DUSEVNI LISZT Sztran 91. ali vu tiivaristva drustva 'zitki, stero |e nš k-vršmeni prikapcseno, je pa escse 20—30 let ne predugo Vu vezda^nyi par let vremeni je nasa szv. rnati cerkev nesztamnim nevarnosz-tam, premenykvanyom bila i jeszie vodjdna. V-szlčdnyi 10 15 leti (ak velika premenya'vanya vid;mo, da vndgi eto 'vremen dr'zijo szvetovne prftjode (historie) za te na';veksi de!. Privszerr. tom pa donok tak verj-m, posiiivani gyules, ka ba> kakste velke mere r*zo bile i kakste velke mere majo bidti one institucije, naszlave, stere dneszden cslovecse tiivaristvo gfblejo, nyega j sztdvo podig^fvajo, kakste ;;loD^ko obhodijo | narode modroszti zn-inya, eta premeuyavanya, eta velke znajnenHoszti dugova'nya szo. csi je i k-pred dve jezero lelmi zgodjenim prigiihavamo, doszta mense znameoitoszti. Celoga szveta prigode na^znam-nitese csinenye je krszf.sans^tvo. Krsztsansztvo je pobudilo i prineszlo cslove-csansztvi nove, popolne idee, novo obcsiitenye, nove dtVznoszti i nove na"sztave. Szttiroga vrg-mjna na"iosznovienesi narodov vadiiivanye je k-ednomi meszti, k-drVavi, k-ednomi n^rod' p»"ikapcseno vadliivanye bilo. Drzava i vera szta eden k drugomi bila prikapcseniva. Krszt-saosztvo je prineszlo cslovesztvi ono idec, ka je ; Bog ne szamo cšloga cslovesztva Bog, nego escse vecs; ,,ee/oga cslovesztva liibez-nlvi, szmileni Ocsa." Kf je ne bio iv-onoga naroda, ki je nž bio one drza"ve koiriga, szo - Forgos Jdnosa je doktor pri zene poszteli oaisao. Tam je szedo z-doj povisznyenov glnvov. Viditi je bilo nanyem, ka ga tezki kamen te'zi i burka sze vu dusi. Doktor ga ie ne jdko prestimao. Z-viziterivao je bete!znika, zravnao je vnfsztvo i vodao zapoved, kak sze ma oiicati i odfsao je. Vszdki d^n je jo pogledno, jako szkrbno je jo vrdcso, vszdki den je bogsa gratiivala. Forgos Ja^nos, te dela sze ogibajocsi mo'z je pa zacsno delati, nesztanoma je pri zemelszkom goszpodi bio v deli. — Lehka sze na dobro pot povrne — szo szi zgovarjali vescsarje, zoszago sze je, ka nyemi Jzena vmerje. Bogme sze je bojao, to je szam ne , ¦ szamo ednok pravo. Nateliko je escse nž bio po-kvarjeni, ka bi za nikoj dr'zao 'zeno i deco, na-imre v-gojdno, gda je escse csfszto glavo meo, popadnola ga je za szrdce edna nevidocsa roka i niksi szkriven znotresnyi gldsz nyemi je etak sosnyao: i — Ti jo vmoris, csi vmerje ! Ti bos nyeni vmorec! Nedti'zno mdlo szvojo deco ti vcsinis za pogiibleno ! Ti jo szprdvis na szirotinsztvo ! Taksega hipa je pod bremenom laszne to'z- ga za barbdra drVali, csi szo ga ba"r nakeliko-teliko trpeli, je donok tiihinec bio. Zato je krsztsansrtvo z-tem na*vukom, ka je Bog celoga csiovesztva Bog i vsze na"rodov mi!i ocsa, je bralinsztva id^o razpresztilo na vsze n^rode. Krsztsansztvo nepozna ni mesztni, ni drzavni, ni na^rodni pregradov, razlocskov : Krsztsan-sztvo je cslovesztva, vadliivanjre. Za navekso diirznoszt csloveka : nLuhi Goszpodnn Doga z-celoga szrdctt, bliznjega pa kak sznmoga szebe" poszt^vj, I da sze zezdvamo na ete recsi, neszmimo po/^biti Janos apostola opo-minanve: ,,Sto pa prari, ka liibi Boga i odurjavit szvojegn bli'znyega, la'zec je." Tak sze krsztsansztva duh more vu Boga* i bli'/oy»rga lube^noszti vjaviti i proti b!ifzayim vu dobri csinenvai szka"'zuvati. Te nove idee, t6 novo obcsiitenye je poleg novi duziu-szt z-novimi oasztavami obogatilo cslovesztvo. Edna tčiksa nas?tnva je mati cerkev, stera je pri szvojoj znam^oiioszti i na"sztavi ne szta'!a pod obrambov dr'z.4\e. Krsztsansztvo sze je ne pod obMszti obrambov* razsurilo, tembole je prega^-nyanyi, netrplivoszti bilo vodja^no. Preg^nvala je je z-edne s^tr^ni tiranistva bl6dnos«t, zagri-"zenfj netrpiivoszt, z-druge sztr^ni pa z-hudo-tolmacseni dr'?a'vni interessov tak, de szo vu kraztsansztvi dr'/.4ve neprija"tele vidili ino iszkali. Pa je kr-~'ztsansztvo dald caszari, ?lera szo sze caszara doszta*jala, szamo je ne privolilo be i na 6csiirH.tanyem obte'zeni, rnandigao vo z-hi'ze, szkrivomd szi ;e briszao z-6csi szkuze. Aii diisneveszti potvaVjan^e je ii hitro zada-vila palinke v'zivanya 'zelnoszt i pokdre, zbogsa-nya obcsiitenye je vuszpdla neszrdmen !zitek'zivo-csa lubezen. Preminocse zdšnye je bilo pokore ndgiba rdno vupanve, ka z-Forgos Jancsia trezen Janos bode. Eden meszec je hodo k-Goszpodini. Vecs-krdt sze je prigodilo, ka je i v-tom hipi globoko v-gla!z pogledno, ali za^to szo nyemi dčinok haszek vzeli, ali bole, trpeli ga za bete'zne fzen6 volo. Ali pehdr sze je napuno, dr ednok, kak sze je zapojo, delo da*vaj6csega goszpoda sp^na je sztrahsno preklinyao. Zemelszki goszpod bi nyemi escse i te odpuszto, ali span je vonaznano, ka ga je du'ze nemogocse pri v^rsztvi trpeti, &r ali on odide, ali pa Forgos Jdnos. Tak je vodjdni zszlu'zbe i pd je brezi dela vadldro. I kak je zena zdravesa gratiivala, ndsztopno sze je naza-pogra'zdrzao vu prvčso vtepeoo zivlenye i zna"sa-nye. H]a sto duso oda* tomi hudomi, tesko je io odnyega naza dobiti, (Nadaljrfvan^e pride.) Sztran 92. DUSEVNI LISZT julius 20. nyega i nyegove sztebre za Boga" drzati i mo-liti. Za steroga volo szo nezrecseno mantrnik-sztvo i prega*nyanye mogli trpeti. Privszemtom sze je pa krsztsansztvo razsiirja*valo, dr je od szvčtoga diiha" navdehnyeno i navdiiseno bilo. Tš krsztsanszka szv. mati cericev sze je za-prva osznovaMa, kak diihovno obcsinsztvo, z-stere podsztave sze je oszoovdla organizerana ndsztava. Szv. m. cerkev je kak zvonesnya or-ganiza"cia tiivaristva, povremeni po vecs preme-nya*vanyi prek sla. Ali csi szv. m. cerkev, kak vidocsa tuvaVistva oganiza"cia je podvr'zena vszem ODim obhodom, pod sterimi cslovek vu zemel-szkom ''zitki sztoji, poleg te zviinesnye szv. m. cerkvi i od znotra nye jeszte edna druga nevi-docsa szv. m. cezkev, na stero cilajo ete szve-toga piszma recsi: »Szv. m. cerkev lehko za Boze kralevsztvo imenujemo«. I gda szo, kak oam to szv. piszmo prdvi, pitali Zvelicsitela: gde je kra*levsztvo Boze? je odgovor bio: ,,Od Bozega kralevsztva nemremo praviti, ka je eti, ali je tam, Boze kralevsztvo vu vami, vu csloveka dusi jeszte." Tak, visziko postuvani gyiiles, Bo:ze kra*-levsztvo sze ka"'ze med vszemi onimi, ki sze pascsijo krsztsanszkoga ndvuka zapovedi, kak je odnyi mogocse, n^jbole szpunyavati. Jeszte tak edno nevidocse diihovno obcsinsztvo, szv^t-cov szpr^viscse. Nase szvete evangelicsanszke vere eden te najjaksi navuk od nevidocse szve-te materč cerkvi vcsi. Krsztsansztvo je napddanyi bilo vodj^no vu indasoyi, preminocsi vremenaj i napa*danyi, nevaraosztam je i dneszden vodja*no. Ona zna-menita gorinajdenya, vu technicsnom sztdoi naprgideDya, stere nasz vu vezddsnyem hipi opojijo, vrednoszti razpreszteranya vnoge na-dujejo i zviszijo, tak da na vero kaj neda"jo, meszto ove drugo iscsejo, ali jo pa celo vo szrdcd zbrisejo i mammoni szlu'zijo. Pa je cslovek bogme ja*ko nepopolen krhki bivatek, szamo li pri ti zemelszki 'zelenyaj je nedopu-nyeni. Kakste zaveliko zmoznoszt drzijo zemel-szko vrednoszt, kakste za znamenito slfmajo zoaooszti, modroszti velikoszt, ni te eden, ni te drugi ne szprdvi blazensztva, niti zadovolnoszti neprinesz^ ndrodom. Na"roda veksi tdl nemre bidti modrozevcseni. Td veksa vecsina v-prvoj vrszti vu diisnom obcsiit6nyi 'zive, to obcsiitž-nye nyemi trbe tak vozadovoliti, t6 obcsutenye i prdvo zadovolnoszt pa nika drugo neszpravi csloveki, szamo li krsztsanszko vadliiv^n^e, nev-kleknyena vera vu Bogi i prisesztnom vekivecs-nom 'zitki. Postiivani sinyorszki gyiiles ! Szv. m. cerkev diihovni motimovje osznovčjo i diihovno vezdl-je dr'zi vkiip. Najkrepse diihovno vezaije je lii-b^znoszti obcsiitenye, stero je i z-ednim vere navuka fundament. Sinyorszki gyiiles je nase prekmurszke evang. szv. m. cerkvi ravnanya vezda ndivisisi fdrum Ali cerkevno delo — nyega ravnanye sze nema szamo vu denesnyem gyiilžsi odpr^v-lati i szka!ziivati, nego mdmo szi za diiznoszt posztaviti, da szvoje mocsi vu c^rkevnom tii-v^ristvi z-delorn pok^!zemo. Szv. mati cerkev je ne szamo diihovniksztva, ali obldszti kotrig lasznoszt, nego vszdkoga evangelicsanszkoga vernika. Za toga volo je potrebno, da sLe szvetszki elementi tiidi brigajo, interesžrajo za nyo i nye ocvetek pred ocsmi noszijo; vszdki vernik more obcsutiti, ka csi szv. m. cerkvi kdkso szlu'zbo vcsini, Bogi vcsini szlu'zbo. Na tom ma*mo bidti, da vu cerkevnom nasem dela-nyi jdkosztna, mordlna vrednoszt vodi ino sze szka'zuje. Obcsinszki interesi mdjo Mdati i nš szebicsnoszt; liibezen, endrugoga postiivanye i ne nezbivanye i nemaratnoszt. Ka sze te cil naj doszčgae je potrebno, da vu prvoj vrszti vis/iko postiivani voditelje szami na sz^be gledocs ga za teme! poszta^vijo. Vu nasem csinenyi preraz-mgnye, prestimanye, dii'znosztj obcsutenye, dela vernoszt, z-recsjov ltibezen blfznyega i dela po-mocsnikov postiivanye szka'zujmo. Kak je znčlno v-preminocsem sinyorszkom gyiilesi je dokoncsano bild, ka D. D. odpremo. Uprav szmo ga odprii i v-doj pratecsenom solszkom leti szmo 7 vucsenikov meli gori vzeto, z-steri je eden z-cela, eden z-polojoe, placsiivao z-peoezi, dvd z-td\a vu naturiaMaj, dvd szta k-senki bil^, eden je pa sžamo szd-las meo v-nyem, dr szo ga z-hra"nov g. Dobrai obravnali celo solszko leto. Zacsetek je teski bio, ali z-gedrnosztjov, z-Boga i vreli vernikov aldiivanya pomocsjov szmo prvo leto voszpre-vodili. Eti sze morem szpomenoti, ka szo sze neobtrudno trudili eti v-Szoboli vpokdji bodocsi vucsitelje pri vucsenikov diihovnom pe-lanyi; Szobotskoga 'zenszkega drustva hvdle vrgdne kotrige szo ne szamo csiivale na vucsenikov potrfibno prehrdnenye, nego szo escse vu velikoj meri materidlno podp^rale D. julius 20. DUSEVNI LISZT Sztran 93. D. Poszebne gmajne szo necsdkano velko a*l-dovnoszt prika*zale, naimre piiconszka, szobocs-ka j mordvszka. Brezi pogovdrjanya rnoremo vadliivati, ka szo oisterne gmajne vu tom ta*li veliko mlacsnoszt szka'ziiva!e. Ali nesz.vamo po-zctbiti. ka je vu vezd^snyem vremeni teski raz meraj ja^ko nezahvaino delo vernfke nesztanoma prisziljaVati na dariivanye, donok pa lehko po-leg diisnevčszti vadlujemo, ka oni gmajn verni-ki, ki szo natč szvčti cil poprgiscsi prineszli aMdove, nika menye nemajo od tL, steri szo nč aldiivali, nego lehko povemo, ka escse vecs mdjo. Ar Bog da\ Bog vkra vzeme, stero nigda*r neszme-mo pozdbiti. Vu denesnyem gyiilesi poleg redo-veka ednoga punktoma bodemo od Deacskoga Doma poveksaoya sze tandesivali, stero je bog-me ne premdlo gorida^e. Dopiisztite mi postiivani gyiilčs, da va*sz z-liibeznoszti recsjov gori pozovčm i proszim, bojdite od bli'znyega ltibeznoszti i postiivanya, vu vasi dobri szrčc&\ od szvetoga diiha navdčhnyeni, da na etoga jedino evangelicsanszkoga prekmurszkoga szpra"-viscsa poveksanye i goridrPza"Dye vszdki pč>leg szvojega m6dusa i premocsi, na ete vszč nasz szveti oltdr dobrovolen aldov prineszč. Naj sze z-novi vretin obiljava szv. nasa m. c^rkev, da obarjemo po tekdji prigode med velikim bojom szebi vc5 zbojiivani nyeni cerkevni karakter i vrčdnoszt. Pobo'zni vernici, ki dn^vov teske Spravice z-trudavnim delom, z-'ziilnatnimi roka-mi z-tek6csim znojom sze bojiivavsi, pozva"nye szvoje odprdvlate i gda bi od toga bila recs, ponflditi aMmostvo deteti, stero je oeduzna dtisa na zemli, v-sterorn sze znanoszti klica ga'ji, dr ovak povčgne, veszne i zgubi szvojo vrgdnoszt — neverjem, nemrem vervati, ka bi sze escse to n^jtrdse, okoroo szrdc^ nebi zmčhcsilo i eden zdlos kruha, ali nisterni krumpis bi nyemi nebi dariivalo. Jeszte vu nasoj szv. materi cčrkvi povoli kotrig, steri bi pri toga szvčtoga cila naprepomdganyi lehko z-dobrov pčldov hodili oapre f primerni dldov prin^sali, stero bi sze prinyi z-Bogd pomocsi niti nebi poznalo, ali obcsinsztvi, nasemi prčkmurszkomi evangelicsan-sztvi i tak ttidi szamim, na szlufzbo szlu'zilo. Za duJznoszt bi mogli szpoznati ober vszega vise, da sze vu nase mladčzni szrdca^j obarje i vtrdi evang. krsztsanszki kulturni mordl i ka-rakter. — Ta edna ndjvčksa oasa gmajna, kak szem ze prvle pravo je primčrno celo mdli dldov prineszla. Domajnsevci szkoron oika. Ne verjem, ka bi vu oni gmajo kotrigaj druge dfise prebivale; ka bi rdvno te gmajnarje i gmajna-rice bile priszpodobne k-trdoga, okornoga szrd-cd 'zenszkam ino mo:zkom, vu steri szamo sze-bicsnoszt i neszmilenoszt prebiva; nego bole to moremo miszliti, ka pri voditelaj fali am-bicia i ona dobra vola, ka bi sze potrudili k-vernfkov dveram trup«t, dr bi sze one zagviisao ttidi 6dprle pred tisztim, ki sze k-nyim z vugod-nim na^klonom priblfza. Za toga volo znova gori oproszim visziko postiivane inspektore, kurdtore, diihovnike, prezbitere naj vovtegnejo szvoje podpdrajocse rokd, peldo ka*!zejo na szv. materecerkvi napreidenvaneobtrudnom delapresz-tori. Celoga nasega dela ndszhaj je vu Bo'zoj roki, 'znyega pomocsjov mdmo tak szvoje pozvdnye krepiti i odprdvlati. Od vecs, i tak tiidi z-moje sztrdni sze ona vidma naznanyuje, ka bi na sinyorie racsun edna piszaV-nica bila oeodia^sano potreboa, kama bi sze kam-csi cseresz tjedna, vu gviisnom dnevi vu voodlocse-noj vori stoste, ali za kakse to'zbč, ali prosnye, ali za drugoga cerkevnoga poszla volo lehko po-vrno i odpravo. Szaini moremo vadliivati, ka bole intenzivnese delo potrebuje szpela*vanye i ravnanye nase szv. cerkvi. Znova proszim tak viszikopostiivane cerkevne, kak szvetszke voditele i delavce na podperanye. Mocsno verjem, ka ne nateliko z-szkonc3anymi i z-szklepmi, z-zapovedami, ali z-paragrafusmi ogviisarao prrfvo, zeloo ravnaDye cerkevno, nego z-nova porod-jen^d duhom. Za steroga volo je potrebno velko szkrb obracsati, da sze pra*vi intenzivni verszki 'zitek zbiidi vu vernikov szrdcdj. Z-etimi recsa*mi to namenim doszegnoti, naj nasa cčrkevna odsztava i 'zitek nebode paragrafusov labirintus i z-paragrafusi zamre'zena, prepletena szteza, naj sze oasa cerkev ne vsziihsi vu brez zitka bodocsa mrtva zrendeliivanya i predpisze, nego naj bode popravici z-diihovnim 'zitkom napu-nyeoo szprdviscse. Vu etom postiivanom pozva^o^i szvoje principiume, temelne i potkdzajocsa stfmanya, nš za szvoje oszobe prevecsnoga cenenya volo zel€m v-'zitek po-sztaviti ino je mogocse kak ndjbole priblfzati, &r sze i jasz tiidi podvrzem popržsnomi szkon-csanyi i za du'znoszt drzim podati sze po cer-kevnom gyiilesi i po pravdenom tana^csivanji prinesenim szkoncsanyom i szklepom. 1 ra'vno z-etoga principiuma idocsi, kak etoga gyiilesa eden voditel, niti nescsem probati i nezelčm Sztran 94. DUSEVNI LISZT julius 20. moje stimanye, mojo volo z-szilov pretirati, na szklep oktrojdlivati, nego tčtn bole !zelčm ogvii-sati vsza^ke kotrige szlobodscsino govorLnya i jns szlobodscsine vere obarvati. Ali tiidi za dtiznoszt dr'zim csuvati i paziti na to, da tana*-csivanye nase od oszobni na"klonoszt gndno, ali zndbidti zburkanye cflajocsi velleita*sov szhdja-jocsi protivni, neprerazmeny volo, nezavdari doli z-pra*voga omurnoga tana"csivanya tla na zburkanye i szmetlingo iszkajocsi presztor. Moja ldsztnoszt je vszigddr sztanovitoszt bila, stero je vcsa*szi, povčmo csi rdvno ne na zdmerje, ali na nikeliko mčnse preercsenye do-nok zrok zoalo prineszti. Proszim vasz da na to gledocs me nedte poleg vrednoszti szodili. Edno lehko brezi szamne hvaie cdkrito vSnaz-vesztim, ka szem vu szrdci i dtisi napunyen z-csisztov volov, z-dobrim ndgibom, hasznovito szltTziti szvčtoj materi cčrkvi, stero sze i pri-va"sz trostam. Prvle kak bi nase tana*csivanye zacsnoli, liibdznivo vasz pozdrdvlam i sinvorszki gyiilLs vu bo'zem irneni odprem. pride.) Csi scsete, naj md nasa cerkev za-doszta verni, du'znoszti znajocsi, vreli, omurni kantorvucsitelov i diihovnikov i katehetov, podperajte DIACSKI D0M\ Toldia Sztaroszt i Szmrt. Pfszao: Arany J., poszlorencso: Kardos J. III. Szpčv. (Nadaljavanye). ?Ze szta Toldi Miklos, ino sztari szluga z ovkraj po Rakosa poli potiivala, Toldi napre, Bence za nyim natihoma, tak da sze ni konyev sztopaj csiiti nčma. Nyi kopito sze do na*szlonye pograrza v peszek, nega sztopnye naprž, ni odzaja, csi bi taki bila, nyo bi zagladila, ponocsnoga votra vejacsa i szila. Sztopa sztari Toldi v miszli vtonyen, sztopa sto zna, ka zdaj miszli, ar li mucsčcs sztčpa; znam jasz, kaj i voda gde je najtihesa, je vszigdar v tekdcsem potoki najglobsa, Ni Bence, od kemao ideta, ne gucsi ali on mucsanye li te'zko zadr'zi; li prvo edno recs vo naj povš Toldi, preci de jo znao on z vecsimi zvrsiti. Tak je szkoncsao zdaj on, kaj sze bliizi k v6rti pridrurzi, tak da ni na pamet ne's vzeti, teda gde sze szkasla (poleg szvoje dobi), gde sze pa z jahancom szvojirn gucsecs lodi. Ali i to potom on celo taniha, ar modro previdi, kaj nika ne vala; sla, potiivala szta escse dober presztor, geto Miklos csiiti da ete pregovor: >Nž szva najne jame, n^ zaman kopala, vis, Bence, eti sze neva vecs poznala, frliko vcsinijo i z mene dnesz viitro i praviti majo: vorjemo csi scsčmo . . .« Tu malo taniha, ali sze zadene, zna csi de vecs giicso, kaj ga jocs prevzeme, i tak neve, csi je edna szkrivna szkuza ne polejala zdaj nyegvoga obraza. Li mali csasz trpi — dvž i tri megnenyi, kaj je Toldi v diihi na szkuze nagnyeni, potom pa raocs vzeme nad zburkanim szrdom, i dale govori z prav omurnim glaszom: wPred vr^menom rne v kroniko denejo, zdaj me vfdijo i dčnok ne vorjejo; lehko nyim je prevecs, ka jasz sztarec csinim, grumszka sztrela! sto pa menye, liki jasz nyim? Lajos, ti segav kral, jalen sztari kral ti! bogse oko tvoje pozna moje poti, poznao szi varvacsa, ki je tvojga 'zitka z teiom szvojim pokrio v zviri telko bitja. Zdaj me ne poznas vecs, pa mocs mojo vfdis, hm! kaj bi poznao ti sztare barate vis! mrzlo genes z plecsom na moja dela vsza; sztari krao! leszica je ne leszicnesa. Ali lehko 'zeles, jasz kak csrv naj lazim tebi pred nogami i miloscso proszim ? zakaj bi jo proszo ? za koj pojbfcs mali, koga divji sztaris brezi zroka sali! Jasz miloscso proszit? jasz, gda je on krivec? vem ti vidis, Bence, ka szem zdaj jasz, sztarec 1 kmicsna mi je dflsa, liki kmicsna t^nya, tak hodim, kak da me zemla nebi stela. Ka szem pregreso z t6m, kaj szem prčtisztano, ino pokvarjen dvor krala kazao trdno, v sterom komaj eden dober vojnik jeszte, li v dekčl obršzi nistere opice ? julius 20. DUSEVNI LISZT Sztran 95. Vidocs, kaj z vogrina vlaske mule hobli: n6 je szlobodno 16! szem povedao kršli, Lr csi veszne zdavnya n&roda navada, ka je vredna szveta bliscsčcsa maszcsava? Ne sztaroszt, ka me v grob naszkori dj&ti ma", z zdavnyim mecsom rama escse ladati zna, bolezni me gdate nareci ranijo ali te manyoszti vore me vmorijo. Ne zganyam jasz 'ze ne vecs miloscse krala, ali lubo szem ga, Lajosa, kak szam zna, duh sze k-nyemi vlecsč . . . ka vala ? kavala"? szkrij sze sztarec, meri! to'zba nika neda" !« Z szilov je presao vo ete szlLdnye recsi, Iiki gda sze z voszke poszode kaj cedi, naszlednye sze vszigd&r na"jvecs szune vo'znyč, tak glasz z Toldia menye i vecs tecse. Vkraj sze je obrno, gda sze je vftzgucsao, halo je na ocsi potčgno i miicsao, tak je so on dugo, dugo proti votri, i szkuze ocs szvoji pripisuvao praji. Od Pesta sze medtem, liki kaksi obl&k, z pra"jom, rfimom blfza \usztvo, gda je z'e mrak; velko juvkanye de, gda ga zavidijo, Toldi! he nas Toldi! vszi goriszkricsfjo. Tere sze vno'zina, tak sze napre tiszka, da vidi Toldia, hiti, be'z;, treszka, okoli ga vzeme, pot presztopi nyemi, ino ga pozdravla z gla"szom, znamenyami. Zmed konyenikmi pa en gčszpod vosztopi, erkocs: ,,Toldi, kral te veli pozdraviti; dugo ti 'ze drzi on miloscso gori, ino te viditi 'zelč v szvojem dvori. Dao bi ti jo on rze szt6 i nS ednokkr^t, ali gl&sz je zisao: v grobi je rze baršt; zdaj, gdare sze te glasz za \&'z drzati znd, poj, vzemi miloscso, stero ti z szrdca d&." Tak je giicsao; i gda bi konec bio gucsi, prijdtelsztva rokč je podao vitezi; ali on sze miidi ny6 preci prijeti, blodi z ocsmi, liki da bi steo dvojiti. Kama sze zglčdne on, v obršzi vsze liidi, radoszti trdk szija, radoszti v pogledi, li on szam jedini z dvojnim okom gleda, vemda je odevcsen od radoszti rčda, Potom trdk radoszti i nyega prehodi, poglčd nyemi gori, roko d& goszpodi; ali geto szvojo radoszt zele szkriti, idocs, etak zacsne vu szebi muviti: wSztira br^da moja, ti goszt nepozvani! / vis, jasz szem od krali zdaj v Biidino zv&ni, lehko me mladenci md\o tam spotati; ali kršl zapovč, jasz morem bogati. No csi bos sze znala tam zadomesztiti, i cdcavne decske na dobro navcsiti, z d'ziind'zom te okladčm, sztara brada moja; csi de pa szramote pot eta p6t tvoja, Po koszmini te mam, vOri, vosztrgati, i na varaski plac med szmeti zmetati; zato sze tak szka'zuj, szčra br^da moja, da zlato ino d'ziindrz b6 korona tvoja!" (Nadalja"vanye pride.) Szpravte szi ,,Vsze je dobro, csi je konec dober" knizico, v steroj na 80 sztrani nivucsne, vero krepecse lepe pripoveszti nijdete po nasem jeziki. Dobi sze pri vszdkom diihovniki, kantorvucsiteli i v Prekmurszkoj Tiszkarni. Cena 5 Dinfirov; siritelom popuszt. Prekmurja znameniti evang. mo'zje. (Nadalj^vanye.) Kardos Jdnos. 1801-1875. Naveksi nas piszatel i pesznik i vend-szlovenszkoga jezika i litereture sztvoritel, ki je te jezik napopolno kiincsnoszt osz-n6vo. Od 1830-ga do 1835-toga leta je v-Zalavarmegyovi na Szepetniki, od 1835-toga leta mao pa na Hodosi bio duhov-nik. Narčdo sze je v-Norsinci 1801. febr. 13. od paverszkoga sziromaskoga ocse, ki je na vezdasnyega iasztnika Banko Viktora sztanyS prebivao z-temrazlocskom, ka do-kecs je vezdasnyi iasztnik prve vrszti prč-mocsen porgar, tecsasz je on bogme liki ti drugi nyegovi kriisni (ali bole brez-krusnij zemlžki, sziromaski goszpocsinar bio mordvszkoga zemelszkoga goszpodina Batthanyi grofa. Zagvusno na piiconszko-ga duhovnika Berke Xaver Ferenča pora-csanye je privolo te sziromaski kmet szina Sztran 96. DOSEVNI LISZT julius 20. szvojega, ki je med" vrsztnikmi szvojimi nepriblfzano osztroga razuma bio, vo dati vcsiti. — Szirmaskomi sztarisi vodati vcsiti dete! Steromi sztaris nigdar nevzeme haszka, szamo na nyega trosi, je bogme velko pitanye. Ar csi sze nyega vcsenye za sziromastva volo pretrgne, kak to seg6 majo praviti: nede szlaszti goszpčd i ne delavec Zvontoga szoszedov z-nevoscsč-noszti zhajajčcse ospotavanye, ogrizavanye: korni je kčdisi pesz? i driigi prebrani ti-tulusje! Kardos je v-Sopron v-gimnazium poszlani, v-evang. alumnii je kak dober, sziromaski vucsenik dčbo zaprva poleg mčnsega, sziedi pa brez placsila sztrosek. Na knige, na vcsenya i piszanyaskLri i za kvarteo potrebne pčneze szi je pa tak pri- szkrbo, ka je druge premocsnšse diake pčieg szvojega vcsenya vucso, — zagviis- no je nika ma!e podpore todi dobo od ev. szlovenszki gmajn. Tak je nadaljavao med teskim sztradanyem vcsenyč szvoje. Bog- me bi doszta v-le?zesem sztani pretekle doli mladoszti nyegove lčta, csi bi doma, kak paszter, giincsar, delavec i csi bi bar prikom, kak szlii'zbenik bio, kak pa, ka sze je cseresz 12—14 let med sztrada- nyem z-teskim vcsenyom nocs i den trapo.) Vszako leto dva meszeca na velke pocsit- nice domo pridčcsi, je pomagao materi (ar je ocso predcžtom zgubo) pri versztvi, — kravji paszter je bio, slero je nikse za- vr'zeno delo ne. Ti ovi szo na p61i, na goszpocsini delali, on je pa krave paszao i prinyi sze je 'ze na prisesztno leto naprš vcsio. Zgodilo sze je pa ednčk, ka 'ze kak 5 ti gimnazista krave paszecsi i v-knige sze vtonovsi, je ne vz^o napamet, ka szo one na goszpodszki travnik prevdarile. — Ed- n6k szamo zacsuje larmo, kreganye: ?ze te navcsim vonyecsi paver stoste szi, ka ti szvojo marho v-prepovšdanom meszti szm6s paszti, — dv§ kravi ti nedta za- doszta na povrnenye kvara i krave eden csrvati goszpčd notri scse gnati. Kardos sze gorizglednovsi vara krave v-tilosi i dvorszki je vkup vracsa. Gori sztane, v-ro- kaj dr'zi knige, batrivno pred nyega hiti i deacski govori: ^Goszp. dvorszki, n& nedo csemerni, krav pasztčr szem jasz, trnok szem sze v-knige vtono i ne szem vzeo napamet, ka szo prek odisie, — naj tni odpusztijo, ar szern \\ ne szamrad puszto". Dvorszki, ki je tiidi znao deacski, sze je zadrezno. ka te paszter, kak v-csisztoj la-tinscsini gucsi, ga pita: ,,Sto szi ti?" Paszter je povedao, ka sto je! Na stero nyemi je dvorszki pravo: ,,Pove materi, nž z-tebom vecs neda krav paszti, k-meni mores pridti, dokecs nebodes naza v-solo so. v-mojoj piszarnici dobis delo, sztrosek i na den eden ranski" (persze seina), ste-ro je bar szamo 40 krajcarov bi:o, a!i v-onom vršmeni donok zados2ia lepi szlii'z, z-steroga sze je on Iepo obiekao. Po etom je Knrdos v-pocsitnicaj vszigdar pri dvor-szkom bio, ki ga je jako poiiibo i pod-perao, da sze !e'ze vo navcsi. Teologicsno vcsenye je tiidi v Soproni szpunyavao, potom pa vecs let bio escse v zviinszki orszagaj, Kardos za diihovnika vonavcsen jena dela presztor sztčpo. Sto je on i ka je nam bio, vszaki evangeiicsanec dobro zna. Kak piszatel je dalecs poznani, kak pred-gar lubleni diihovnik ne szamo od szvoji gmajnarov. nego visziko prestimani odvsz^ szlovenszki i dalecs bodocsi vernikov. On je piszao vsze nase verszke knige, cerkev-ne iepe, nedoszegnyenoga stilusa i diiha peszrnij na minisferiuma zavupanye je doli obrno po vogrszkoj ^ladi za. narodne vesz-nicske sole vodane knige na nas szloven-szki jezik. Po Kardosi z-ta!a piszane, z-sztala doj obrnyene knige: 1. Dr. Luther Martona mali katekiz-mus obprvim vodani 1837. 2. Kratki navuk krsztsansztva 1837. 3. Mala Biblinszka HistSria 1840. 4. Krsztsanszke cerkevne peszmi 1848. i szledi mrtvecse peszmi zčszeb. 5. Doj je obrno G0ncy Pala ABC-szke knige 1870. 6. Gaspar Jdnosa cstenya knige (II-IV zlfics) 1871—73. 7. Nagy Laszloa fliszanye vu govorš-nyi i razm^nyi Il-gi zlGcs 1871. 8. Nagy Laszlča jezicsno fliszanye II-zl6cs 1871. julius 20. DUSEVNI LISZT Sztran 97. J 9. Maszak Hugo: P6ti kazacs na za-csčtno rovatanye 1871. 10. Dr. L. M. velki katekizmus 1851. 11. Pobo'zne molitvi 1851. 12. Novi Abecedar 1853. 13. Navod na fliszanya govorenya i razmenya za vucsitele 1871. 14. Navod na vogrszki jezik I. II. zlocs. 1872. 15. Navod vu szlovenszke ABC-szke i zacsetne knige za vucsitele 1873. 16. Evangelicsanszke vere ino cerkvi obcsinszki Prigodi (ne vostampano.) Piszao je escse: Sztarisinszke knige, narodne hvaleke, popevke, doj je obrno V6rosmartya: Sz6zat (Nabud: Domovini nevkleknyeno), stero je peszniksztva re-mek; Arany Janosa ,,Toldija" i Toldija ve-cser, stero je vu ilpoj nasoj szlovenscsini z-vogrszkoga tak verno presztavleno, stero csi cslovek cste i vkup priglihava zvogr-szkim, csi nebi znao, stero je koreno, bi miszlo, ka je to vogrszko z-szlovenszkoga povogrscseno. Sto scse nasega jezika le-poto viditi, na precste te peszmi i csi je nL neszebicsen sovinista — nede nesz-ramno gucsao, ka je nas jezik: grdi, kak v t6 niki zgrebni jezicsarje i piszatelje po-mensavajocs trdijo, ka mi nemamo laszno-ga piszmenoga jezika. Mene nabole dre-szeli vu szrdci, csi od szlava morem csiiti, ka je drugi szlavszki jezik grdt. Csi bi to driigi narodje pravli, bi nebi tak tu'zno bilo. Doli je obrno M6?zesovi 5 i Josua knige, stere szo escse ne vostampane, nego vu napiszki sze varjejo vu szobot-skoga farofa knigarnici. Vunyem zaisztino sztrahsno velikorod-noszt i csiidiivajocso mocs vidivsi moremo pitati, kak je mogčcse bilo v-ednom krat-kom cslovecsem 'zitki telko piszati. Tak da bi prorok bio, z-vecs kak petdeszetimi - letmi je napreobcsiito, kakse szktisavanye csaka na ndsz i pascso sze je vsze vcsiniti, f ka je od nyega sztalo. On je obprvim, kak jezicsar nas jezik :> po tisztoj p6ti, stero je Kuzmics zacsno, na teliko osznovo, ka sze v-nyem vszaka znanoszt, kiincsna literatura lehko pravi. On je nam to bio, ka je vogrszkomi jezf-ki Kazincy Ferenc bio. On je obdrugim, kak szpgvnik, kak pravi poeta doszta vcsi-no. On je nas prvi v-pravom r&zumi vzeti poeta. Nyegovi versusje pravi poeticsni diih szka'ziijejo i na formo gledocs naosz-trčso kritiko presztojijo. Presztavlanya ver-susov je z-taksov popolnosztjov vcsino, da bi je on szpravo. Nyegov Toldi, nyegove cerkevne peszmi, nyegovi vnčgi v-razlocsni solszki knigaj vodšni versusje sze tak dajo csteti, da bi z-prve vretine prisli vo. Pred 35-timi 40-timi, med 1880—890 letmi je z-Ljublane eden profeszor i pisza-tel hodo v-Kri'zevci primeni (ime szem nyemi pozabao), nase szlovenszko pisza-telsztvo je iszkao i Kardosove knige, stere je csuduvao. Dao szem nyemi nistere: ed-ne Szij&rto mrtvecse, Kardosove peszmene i mrtvecse knige, soiszke cstenya knige. On piszatel je miszlim od loski piszatelov doszta vise sztao i prestirnao drugo szlav-szko literaturo. Kardos Janos sze ;e 1875. aug. 12. povrno k-szvojim ocsakom i iiyegovo meszto na hodoskom brutivi proszti kameni szteber oznameni, grob je fze zarasztseni i notrifleknyeni, v-nyega poio'zeno telo je 'ze davno pr^h pepel. Kardos Janosa mi sztaresi ludje escse dobro p6mnimo, ko-reni vendszlovenszki tipus, glaszne recsi, mocsnoga tela, odkrite dusneveszti, od-prave steze negenyeni, vszakomi v-ocsi povedajocsi nyegovo zmenkanye, za stero-ga volo szo ga vnčgi za grobianszkoga potvarjali; prilizavcov je ne trpo, tem.me-nye vugibke na vecs sztrani sze nagiba-j6cse 'zivlence, za steroga volo je vu ab-solutizmusa vremeni pri osztrakszki beam-teraj v-csarne knige bio szpiszani i ne-dii'zno preganyani. Pomali vszi preminejo, ki szo Kardosa oszobno poznali, aii nyega peszmi, knige do 'zivele dovekoma. Kelikokolikrat 'znyi popevamo, aii cstemo, szi fznyim zgovar-jamo. — Csi bi Kardos doma osztano vu paverszkom sztani, bi zagviisno delaven polodelec bio 'znyega, ar szi je kak dU-hovnik z-polodelszkoga dela tiidi vo vzeo szvoj tal, (neobtriidjen oracs, koszec, vsza-ke feie delavec je bio) — bi zagvusno szvojoj familii vecshaszno, kak zda, — ali nebi haszno obcsinsztvi, nebi szpravo Sztran 98 DOSEVNI LISZT julius 20. Razlocsni mali glaszi. Na Diacski Dom szo dariiv&H : Z-Gor-nyi Szldvecs: Roposa Ferenc 10 d. 5 kg. pse- ; nice, 10 kg. 'zita, 5 belic. Bokan Matyas 2 d. | 5 kg. 'zita. Huber Ferenc 5 d. Skodnik Janos 7 j d. Huber Stevan 3 d. Ceiec Stevan 5 d. Huber Franc 3 d. Benkč Ferenc 2 d. Benk6 Stevan 2 d. Fartek Stevan 5 d. Krpics Franc 3 d. Krpics j Ferenc drugi 5 d. Krpics Ferenc tretji 5 d. Ce-lec Janos 2 d. Ceiec Ferenc 5 d. Celec Gyorgy 10 d. Pozvčk Jo:zef 2 d. Skodnik Ferenc 5 d. Skodnik Ferenc drugi 2 d. Skodnik Ferenc tretji 5 d., 5 kg. zita. Krenosz Janos 5 d, Kiszilak Jo'zef 2 d. Kiszilak Ferenc 2 d. Skodnik Stevan 10 d. Csurmann Forenc 2 d. Csurmann Jo'zef 3 d. Hajdinyalc Mihaly 4 kg. 'zita 5 belic, Haj- : dinyak Terez 5 d. Celec Stevan 5 d. Bokan Miha"ly 10 kg. zita. Fartek Mihaly 5 kg. 'zita, Hajdinyak Ferenc 5 d. Bratec Gyorgy 10 d. Bertalanik Franc 5 kg. fzita, Maitz Jo'zef 3 d. Skodnik Janos 5 d. Bokan Juli 10 5 kg. pse-nice, Benko Alajos 5 d, Bokan Franc 4 d. Bo-kan Ferenc 5 d. Huber Mikl6s 2 d. Kiizmits Stevan 2 din. — Z-Nuskove: Kranyec Stevan 10 d. Benko Ivan 4 d. Rogacs Miha4y 4 d. Ro- dike s/.vpjenii nzroč1 i cerkvi szvojoj, nebi bio poszvžt prekniurs^ki evangelic-a^cov, •nebi osztao nemrteien nv.^ov s>p6n^ene;< ! Vli tom pa, dra^i bratje moji, Bo'zi' prszt vidinic; ka 36g od hipn, do hipa z-pro^fi ludi da zh^jafi narodon apnstole. Szobotska evang. grna\na je injia szvoje.fja velikoga *?zina rodjžnva meszto z-mramoriv-v iablov oznarošnila v-1917 leti okt. 31 K-koncovi zamerkam, ka je Karnos j Janop. za vesznicsVi s6? vcsenya knig posz- j foveiicsanve od vopszre vlade 800 ranski j honorariumn dobo, stero je 1870-ti ie?- j ; velki p^nez bio i :a stero szi je on v-Sza- ; lafo veszi edno szr^cinye versztvo kflpo, stero je dnes?: norsinszko^ Banko Vi!^ | tora Sasziu szt. ; (Nadalja*vanye pride.) I *% Ka dariijes ti na *% • i nDIACSKI DOM" • gacs Stevan ! d. Sšrkany Stevan 4 d. 4 kg. 'zita, Rouosa Stevnn 5 d. Felkar Stivan 10 d. Kuzmics Lipot 5 d. Krenus Ferenc 4 d. Kocs^r Miklos 5 d. Knati.sz Ferenc 4 d. MoricS Matyas 10 ci. Horvath Karoly •"> d. Rogacs Ferencova 5 d. Recek Ferenc 10 d. iVlaiics Gusztav 5 d. Wagner Rabert 4 d Knausz Karl 4 d. Horvath Janos 3 d. Sarkany Franc 5 d. Kranyec Stevan 2 d. Jo'zef Rogacs 2 d. Benko Mihaly 3 d. Zsohar Franc 2 6. Kranyec Ste^an 4 d. — Z-Sotine : Csurmann Miha!y 20 d. Kuzmics Franc 5 d. Meckar Stevan 5 d. Meckar Franc 5 d. Rogan ]o'zef 5 d. Vakjc Jo'zefa 3 d. Zie^er Maria 2 d. Kocsar Stevan 4 d. Kiszilak Franc f> d. Wouri Franc 1'; d. Wouri Mihalv 10 d. Wouri jo'zef 5 d. Jud Janos 10 d. Rogan Au-guszt r> d. Bertalanics Mihaly 5 d. Skraban An-tal 10 d. Szkledar Istvan 5 d. Kuzmics Mihaly 5 d. Krenosz Franc 5 d. Skodnik Franc f> d. Jud Franc 10 d. Loffcsar J6'zef5 d. Kiizeti Franc 5 d. Sarkany Franc 5 d. Marics Juri 5 d. Csur-nnann Franc 5 d, Csurrnann Ivan 5 d Dervarics Ivan 10 d. Kosar Miklosova 2 d. Csurmann J6'zef 5 d. Rogan Terez 5 d. Szvetanics Franc 5 d. Brem Franc 5 d. — Z-Oerecsavec: Fartek Matyas 10 d Kuzmics Ferenc h d, Kiizmics Janos 3' d. Makovec Ivan 6 d. Horvaih Franc 5 d. Krpics Franc 5 d, Z-Szi-dice: Csur- ? niann 'Zu'za i 0 d. Horvath Franc 2 kg. 'zita Loncsar Franc 10 d. Skledar Ivanova 4 belic, Skledar Franc 6 d. Sktedar Karl 10 d. Skledar Lajos 2 kg. $)senice, Skledar !Zu!za 3 belice, 'Zelezen MiMly 10 d. Rogacs Stevan 10 d. Pozvek Franc 10 d. Pors Anna 3 belic Kiiz-rnics Franc 10 d. Szkledar Fianc 5 belic. — Z-Dolnji Szlavecs: Hajdinjak Matyas 1 d., 2 kg. psenfce, 2 kg. 'zita, Hajdinjak janos 2 d. Pozvek Mihaly 2 d. Pozvek Istvan 1 d. Szkle-dar Mihaly 175 d., Szijarto Istvan 150 d., Far-tek Mihaly 1 d. Fartek Matyas 1 d, Gomboc Ferez 1*5 kg. psenice Bokan Jozef 1 d. Mihalik Mihaly 1 kg. psenice, Kiiplen Matyas 3 d. i kg. psenice, 1 kg. :zita, Recek Juli 3 d. Vidonya Ivan 1 d. 1 kg. psenice, 1 kg. 'zita, Ivanics Matyas 1 d. 1 kg. !zito, Szijartb Jozef 4 d. — Z-Nemsavec: Szinic Jozef z-Jzen6v 10 d. — Z-Csrnelavec: Szinic Ferenc 20 d. — Z-Polane; Petek Karoly 40 d. — G. dr. Skerlak v. fiskalis szo prekddli po szodnii prinesene to:zbe 100 d. Z-Szobote Gorcsan kertesz 50 faldtov prprove flance, — Z-F6kovec: Horvath Ferenc mlajsi 2 julius 20. DUSEVNI LISZT Sztran 99. 1, mleka, 1 Vs 1- szmetane, 1*5 kg. kiszelaka. 6 kg. hajd. mele, 3V2 kukurcsne, 1 pint jeszia. — Z-Vidonyec : Hajdics Adam je vkiippObrao 12-75 din. 21 /2 kg. kriihove rne)e, 1 kg* graha 11 belic. Vidonszkim vernikom poszebna hvala, ki csi szo bar szarno 4 hi'ze i te ne kineike, nego sziromaski kiicsarje, donok szo pa z-szvojega sziromastva darii^ali. — Z-Sztrukovec: Siftar. Ferenc 10 d. — Z-Predanovec: Kocen Ferenc 10 d. — Z-Gorice Szecsko Geza i Karolina 15 d. — Petrovszka fara 217 din. 50 p. — Z-Pe-csorovec: Podleszek J/2 1. tikvenoga olis. —-Z-Moravec: Temlin S. 1 pint jeszia. — Z-Szr-dice: Csurmann 1 pint jeszia. — Szlavecska gmajna za vkupdano 45 kg. 'zfta po 14Vs koro-ni i za 11 kg. psenice pa 1G koron od^no 208 din. — Domanjsevci 30 din. — Z-Gradiscsa pri Dsiiban Ivana i Hon/ath Irme zdavanyi i gosz-tiivanyi: Vucskics Ferenc 10, Horvath Karoly 15, Horvath Sandor 10, Fliszar Stevan i Ivan 10—10 Perkics Stevan 5, Dsuban Ivan z-M. Petrovec 80, Z-Kiipsinec Norcsics Ivan 10, z-Gederovec Augusztin Kalrnan 10, z-Szobote Kovdcs Stevan 10 dinarov. — Z-Martjanec Novak Stevan 30, z-Vescsice edna pob. krsztsenica 50, z Krajne Szocsics Kalman z-tiivarisicov 100, z-Csrnelavec Szocsics Lnjos z-tiivarisicov 50 din. — Z-Pii-conszke gmajne kurator 395 din. — Z-Amerike z-Perth Amboya nas rojak (z-Sztanyovec visziko postiivani diihovnik) goszp. Szmodis Stevan szo med szvojimi gmajnarmi od tam bodocsi nasi vreli szlovenov vkuper pobrali i poszlali 54 dol-lare, stere szo aldiivali: Szmodis Stevan diihov. 4*50, Kiizma Janos z-'zenov zTesanovec 2, Ko-lossa Jo'zef Andrec '5, Kuzma Stevan Vucsago-mila 3, !Zilavec Stevan 2, Hari Adam 2, Kardos Ivan 3, Vajda Sandor, Voros Ivan, Hassaj San-dor z-'zenov z-Vanecsa, Kolossa Mariska z~Do-line, Gomboc Janos i 'zena, Kardos Jo'zef pa Sandor, Novak Janos i 'zena z-Kiistanovec 2—2 Szvetec Peter i 'zena 3, Proszics Adam z-'zenov Borecsa, Bacsics J6'zef z-'zenov, Celec Ferenc, Diih Ferenc, Zakocs Ferenc, Votek Jo'zef,' R6di Janos z-fzen6v, Hujsz Adamova, Gergar Jo'zcf z-Kifzevec, Feuertag Mihalyova z-Szobote 1—1 dol. Znnszki Imre z-'zenov 150, Felkar Istvan, Proszics Istvanova, Bacsics Stevan po 50—50 centov. Sebjanics Fani, F. Szvetec po 25 centi. — Szrdcsna hvala i pozdrav vrelim daritelom, ki szo sze tak lepo szpomenili z-szvoji bratov. Bog nyim daj vsza diisevna i telovna dobra ! 'Zelerno i hvalimo zoszeb vrelomi diihovniki za triid i proszimo ji, naj sze neszpozabijo i nada-le z-nasega vbogoga szpraviscsa. Bog blaczeni ji vodi i ravnaj pa blagoszlovi z-familiov i z-gmanarmi navkiipe! Hrastovac. junlus 6—7-en tartotta meg a felsShorvatorszagi senioratus evi rendes kozgyii-leset e kies szlavonorszagi tiszta protestans fa-luban. 6-an delutan erkeztek meg az egyes egy-hazak kepvisei6i, kiket egyes szives vendeglato hivekhez szallasoltak el. Ujonnan tapasztalni khetett, hogy nem a legjobb moduak voltak azok, akik szolgalatukat felajanlottak. Szomba-ton delutdn lelkeszi ertekezlet tartntott, amelyen a lelkeszseg megbeszelte a temat: Mikepen eb-reszthetjiiK uj eletre a kereszteny egyhazat ? Este Spelenberg es Luzuberger tartottak bibliai mag^^arazatot. Vasarnap aztan egy6egyiilt a messze kornyek n^pe s nMvel az imaterem sziik-nek bizonyult, az istentisztelet szabad eg alatt tartatott meg. Az iinnepi beszedet az ujonnan megvalasztott pozsegai lelkesz Ellenberger tar-totta, mely utan az osszes lelkeszek es predika-torok az urvacsorahoz jarultak. Meg delelott folyt le az esperessegi gyiiles! Dr. Popp meg-nyit6 szivhez sz616 szavai utan, orommel hal-gattak vegig evi jelentčset, amely arrol tanusko-dott, hogy az esperesseg, melynek igyekez6 erelyes esperese van, sokat včgezth^t Isten di-csosegere. Megbeszeltetett az iskolaiigy ; miriek-utan a felelkezeti iskolak nagy resz^t bezartdk, elhataroztatott, hogy az egyhaz gondoskodik ezutan a nemet nyelv lanitasarol, hogy a vallas oktatast tovabbra is anyanyelven lehessen tarta-ni. A synodusra is meg lettek valssztva az es-peressegi kikiildčttei: Dr. Popp esperes es Dr. Hoffmann esp. feliigyelon kiviil, akik hivatalbol tagjai a zsinatnak, a zsinat rendes tagjaiul meg-valasztottak a lelkeszek koziil Sostarec legradi es Tarczay antunovaci lelkeszek, a vilagiak ko-ziil Mayer mlinskai tanit6 es Schunelt hrastova-ci presbiter. — A gyiiles iinnepelyes befejezese utan kiki eltavozott lakasara, hogy felfrissiiljon. A d^lutan es este folyaman beszeltek meg Bassa antunovaci predszektor, mint az esperesseg ven-dege, Tarcay, Sostarec es Hircler lelkeszek, va-lamint Dully predikator, aki vallasos iratokat, falikepeket es bliblidkat is nagy menyis^gben arusitott el a hivek kozott. Az Istentisztelett alatt a hrasztovaci ifjusagi vegyes kar Ocno szaksze-rii vezetesžvel gyonyoru, osszhangzatos enekek- Sziran 100. DOSEVNI LISZT julius 20. kel gyonyorkodtette a hivek sereget A gyiilest Dr. Popp fejezte be meghato szivhezszolo be-szedde). (Ime egy igazi egyhazi gyiiles, hol epitenek, epulnek, nem pedig rombolnak es de-monstralnak. Szerk.) Antunovac. Junius li-en avatta fel Dr. Popp esperes a hivek altal szerzett 3 mm. sulyu harangot, melyet a gyiilekezet 20 ezer dinarert a zagrebi Berndorf cegtoi vasarolt, amely ujra j meginutatta, hogy gyarlmanyait kivalo anyagbol kesziti. Lovasbanderiummal, feherruhas lanyok-kal hozta el harangjat a gyuiekezet az allomas-r6\; a templom elott fogadta az esperes is a kozsegi eloljarosag meghat<5 rovid beszedben. Kovetkezett az unnepi istentiszletet, raely alka-lommal a templom kicsinynek bizonyult. A iela.v8.t6 . beszedet Dr. Popp zagrabi j esperes tartotta horvat nyelven, mig nemetiil es magyarul a heiybeli lelkesz trrtott rovid besze-det. Az istentisztelet vegeztčvel a hivek azonnal felhuztak a harangott, mely nemsokara kicsalta a konyeket az emberek szomebdl, aniidčn figyel-meztetett hangjaval ar čgi mondasra: vivos voko, mortuos plango, fulgura frango. Kisčrje e hang oket tovabbra is az igazsag utjein. Na znanye sze da roditelom, ki szvojo deco vu evang. Diacski Dom 'zelejo notridati vzeti zagimnaziumszkoga, ali polgarszkoga solari-vanya volo,*naj prosnye do 15-toga augusztusa gosp. Kovats Stevan sinyori notri dajo. Da je siny6rszki gyiiles dokoncsao te dom poveksati, sze v etom leti vecs vucsenikov vzeme gori, (mogčcse dekline tiidi) pčleg cžloga i v~mensem racsiini dobroga vcsenya sziromaska deca po mensem placsili i tiidi brez placsila. K-prosnyom naimre, ki sze pomčnsem placsili menijo gori vzeti, morejo sziromastva i dobroga vcsenya szvedocsansztvo priloziti i doticsnoga diihov-nika i vucsitela poracsanye. Opomfnajo sze sztarisje, ka csi ze ednok solarivanya sztroske raszk^rajo, je bogse deco v-takse meszto dati, gde szo pod gviisnov pazkov, da vremena za-man nezavadlarijo i vu jakoszti sze neszkvarijo. Tak miszlimo, ka sze eto 'zelenye roditelov tii hitrč doszegne, kak pa gde szo nS podpazkov. Na mladezen je predevszera potržbno verosztii-vati. Szam6 od szčbe sze razmi, ka sze nebo-gatni, okornoga znasanya i vtraglivi vucsenici z- Deacskoga Doma odsztranijo, ar sze i tii nikorai nemre znanoszt brezi triida vu glavo vlejati. Novi gmanszki inspektor. Bodonszka fara szi je vu juniusa 7-ga dr'zanom szvojem szpraviscsi za inspektora dr. Vucsak Stevan vracsa odebrala. Novi inspektor szo Bodonszke fare rojak. V Sztriikovci szo sze narodili, v onoj obcsini, stera je 'ze telko vrli rno:zov dala na-soj cerkvi i tuvaristvi. V Soproni szo szkoncsš-vali gimnazije, v Budapesti i v Graci vsze-vucseliscsa vcsenye. V-Budapesti na kliniki i v Ljubliani v spitali szo szi prek vecs let szprav-lali prakszo k-vracsitelsztvi. Pred edrxim letom szo sze na veliko radoszt vszčm nam v Szo-boto priszelili. Radi sze viiparno, ka z-neob-trudjenov volov i zliibeznosztjov bodo szlii'zili kak inspektor tiszto cerkev, stera dneszden eti vedno menye branitelov i vedno vecs szkrivni, ali kricsecsi gyamarov ma I Novoga inspektora z-szrdca pozdravlamo i Bo'zi blagoszlov 'zelemo na nyihovo delo! Na evang. podpornico szo aldiivali dari v Szobotskoi fari: konfirmandusje 271 d., offer-torium 35575 d., solarov poberanye po hizaj: V-Boreci 45 d, v-Kiipsinci 12575, v-Vancsaveszi 35*50, v-Renkovci 48*75, v-Gradiscsi 88'50, v-Vescsici 50, v-Nemsavci 112, v-Szoboti 345, v-Martyanci 142*5, v-Csrnci 14, v-Csernelavci 110, y-Norsinci 30, v-M, Petrovci, Sodisinci, Krajni 180, v-Mlajtinci 47 din. Vszevkup 2000 din. 75 par. Z-Szlavecske fare : solarje 284 d., offertorium 180*59 d. vszevkiip 464*50 d Morav-ska fara: offertorium 125 d. Vucsagomila 322*50 d., Moravci 241, Tesanovci 300, Kiihar J6'zef 50 d. vszevkup 1048-50 d. Hodos: 282-50 din. Salovci 111 d., Krplivnyek 39 d. poberanye of-fertorium 205*85 d. vszevkup: 637-75 d. Krrzev-szka fara: 572 d. Domanjsevci 186 d.Na 923—24 Petrdvszka fara 550 din. Velka hvala pobirav-com i daritelom. Novi doktor. Dr. Rituper Sandor z Kiis-tanovec szo 'ze pred ednim letom szkoncsali na vszevucseliscsi szvoje vcsenye i kak z-radosztjov csiijemo, tiidi k-nam bli'ze namenijo pridti. Velifca zelezniska neszrecsa sze je prigodila v Ameriki, nš dalecs od Chicaga. 42 potnikov je mrtvi i 60 te:zko ranyeni. Stampano v ,,Prekmurski Tiskarni" v M. Soboti.