Štev. 15. Ljubljana, 10. aprila 1940 Leta XXII Napačna vzgoia - naše gorie Gospod urednik! Članek z zgornjim naslo- vom v zadnjem »Kmetskem listu« sem pazno prečital. Prečital sem ga z zanimanjem drugič in še tretjič. Prepričan sem, da je imel pisec najboljši namen ali se v celoti ne strinjam z njim. Res je, da obstoja beg s kmetske grude. Res je tudi, da je mnogokrat vzrok temu begu bojazen pred trdim kmečkim delom, še večkrat želja po večji komodnosti in prostosti, ali po- glavitni vzrok je mizerija, v kateri životari naš kmet. Dokler naš kmet za svoj trud, ki ga vlaga v zemljo, ne bo primerno plačan, dokler ne bo proti številnim izkoriščevalcem zašči- ten, dokler kmečki oče ne bo mogel nuditi svo- jim sinovom, svojim otrokom vsaj takega udob ja, kakor ga imajo navadni delavci, pa če ho- čete hlapci, toliko časa beg s kmetske grude ne bo prestal. Beg z rodne grude Pisec trdi, da kakor hitro kmetski sinovi dobijo le nekoliko več izobrazbe, že hrepene proč od rodne grude, proč od kmečkega dela. Jaz si to tolmačim nekoliko drugače. Fantje se v šoli naučijo misliti ter računati, posledica tega je, da s svinčnikom v roki znajo izraču- nati, kako veliko tlako opravljajo na svoji zemlji. Pregovor pravi, da se še tako vroča ljubezen pri praznem loncu kmalu ohladi. Po- dobno je tudi s še tako idealnim kmečkim fan- tom, ki hoče vsaj ob nedeljah nekoliko tistega razvedrila kakor so ga deležni drugi stanovi. Mi stari se znamo svojemu kozarcu vina, ako ne gre drugače, tudi ob nedeljah odreči, toda mladina hoče vsaj nekoliko življenja. Kje je vzrok za to kmetovo mizerijo? Kako temu od- pomoči? Za kmetijstvo samo 1 % Mnogo se piše, mogoče še več govori, da je kmet steber države, ter da mu je treba posve- čati vso pažnjo ter mu nuditi vso pomoč. Ka- ko je v resnici? Nacionalni dohodek Jugosla- vije se giblje letno od 40 do 50 milijard dinar- jev. Nad polovico tega nacionalnega dohodka daje kmetijstvo, vse ostale panoge pa komaj polovico. Kaj se pa po drugi strani za to renta- bilno panogo, za naše kmetijstvo, za našo vas, za našega kmeta daje, da se kmetijstvo pojača, da se kmeta uzadovolji, produkcijo poveča in izpopolni ter s tem utrdi in poveča tudi naš nacionalni dohodek? Za pojačanje te panoge, za razvoj našega kmetijstva se daje iz petnajst milijardnega proračuna borih 150 milijonov di- narjev, to je komaj en odstotek. Ako pazno zasledujemo, kako je ta suma razdeljena, ta- koj opazimo, da od tega odpade velika večina na razne institucize, od katerih ima kmet ma- lo ali celo nič koristi. V sosedni Italiji, ki gotovo ni agrarna drža- va, se je dalo v enem letu za kmetijstvo ter večji doprinos istega 3 milijarde lir. Poleg te- ga še 3 milijarde lir za napredno izkoriščanje zemlje, za kmetske kredite in ostale kmetske institucije ter potrebe vasi in kmeta. Tako v sosedni Italiji, kjer ni glavni vir dohodkov kmetijstvo, pri nas pa v agrarni državi, kjer daje kmetijstvo glavni dohodek, se daje okoli 150 milijonov din. Davčna osnova zemljarine je napačna Davčna oblika zemljarine, kakor je uve- dena pri nas, ni primerna. Ista se računa 10%> čistega katastralnega dohodka in tako izraču- nana vsota se mora plačati v vsakem slučaju, brez ozira na to, ali je kmet kaj priredelal ali ne. Vsi stanovi v državi, vsa podjetja izkazu- jejo in prijavljajo vsako leto čisti dohodek svojega dela. Po višini stvarnega dohodka se jim po tem odmeri višina davka. Edino kmeta se ne vpraša, koliko je imel dohodkov in če je sploh kaj dohodkov imel. On se obdavči z onim davkom, ki ga je izračunal davčni uradnik na podlagi katastrskega čistega donosa, ta da- vek mora biti plačan, pa če je kmet kaj pride- lal ali ne. Ali to bi kmet še nekako prenesel. Treba pa je k temu še plačati avtonomne do- klade, ki v nekaterih primerih presegajo 300%. Tega pa kmet ne zmore. Kmetijske zbornice — kmetovo breme Mnogo nad smo stavili kmetje v kmetijske zbornice. Po daljši borbi smo jih končno dobi- li. Ali kaj imamo od njih? 5% doklade na zem- Ijarino in ne dosti več. Zbornični proračun za dravsko banovino izkazuje letos 1,102.000 din dohodkov in prav toliko stroškov. 90% vsega proračuna se porabi za aparat sam, za uradni- štvo, potovanja itd. Le 75.000 din, to je nekako 6% je določenih v svrho prispevkov raznim stanovskim organizacijam, za razstave, tečaje in predavanja. To se pravi, da kmetje plačamo vsako leto za kmetsko zbornico okroglo mili- jon dinarjev, nazaj pa dobimo 6% teh naših da- jatev. Jaz sem mnenja, da bi morala i država i banovina votirati vsako leto določeni odsto- tek svojega proračuna kmetijski zbornici, kate- ro naj bi vodili res kmetje in kmetijski stro- kovnjaki ter skrbeli, da bi se ta denar racio- nalno porabil. Železniška politika pr.vti kmetom Kot bivši predsednik kmetiske podružnice, podružničnih članov. V ta namen sem zapro- sem organiziral kmetijsko poučno potovanje sil ministrstvo za promet za četrtinsko, ako pa to ni mogoče, vsaj polovično voznino. Odgo- vor se je glasil: »Ni zakonske mogočnosti.« Ako se par izletnikov združi in prosi za polo- vično voznino v svrho razvedrila, jo dobi. Za člane kmetijske podružnice in to v poučne svr- he — pa v kmetski državi ni zakonske mogoč- nosti. Pa poglejmo cene kmetskih pridelkov. Pri nas v ljubljanski okolici daje glavni vir dohod- kov mleko. Cene močnim krmilom so porasle za 50%. Ko smo pa kmetje zahtevali za mleko 25 par več pri litru, se je pa kričalo na oderu- štvo kmeta ter klicalo oblast na pomoč. V Za- grebu stane liter mleka 3 din. Okolica Zagreba je vsekakor bolj izrazito kmetska kakor pa ljubljanska, v kateri je že precej industrije, še več obrti. Zakaj potem ta razlika? Vsekakor večja uvidevnost zagrebškega konsumenta in pa trdnejša organizacija kmetov. Pri nas ni ne enega ne drugega. Velikih reform je treba za naše podeželje Gospod urednik! V navedenem tičijo vzro- ki kmetove mizerije in tudi bega s kmečke gru- de. Velikih reform je treba za naše podeželje. Brez teh velikih reform je nemogoče zadovolj- stvo našega podeželja, nemogoče blagostanje našega kmeta. Sedanji gospodarski red, ki slo- ni na preživelih načelih, kjer je narod prepu- ščen neusmiljenemu izkoriščanju kapitala, ab- solutno ni sposoben rešiti obstoječe gospodar- ske, socialne in tudi moralne krize. Industrij- ski kapital, gibalo njegove delavnosti, ne sme biti edino profit, temveč tudi potrebe in kori- sti naroda. Država mora tu poseči vmes in za- konitim potom odrediti kapitalu meje izkori- ščan ja. Neurejenost pri kmetu se da nekoliko časa izkoriščati. Toda naj vedo oni, ki to delajo, da to veselje ne bo trajalo dolgo. Kajti, če kmet propade, se bodo pogreznili pod kmetovo živ- ljenje vsi ostali stanovi. Kmet je res steber dr- žave. Na njem sloni državna neodvisnost in narodna svoboda. Kmet je že po svojem po- klicu, po svojem delu, po svoji ljubezni do zem- lje državotvoren. To naj premislijo oni, ki od- ločajo o kmetovi usodi. K. B. okoliški kmet Zakaj beg z dežele Oprostite mi, gospod urednik, da se danes spet oglašam. Gre namreč za članek o begu z dežele, ki ga je »Kmetski list« nedavno objavil. Ako človek po mnogih težkih preizkušnjah raz- motriva vse to, kar je videl in sam preživel, se mu vsiljuje svinčnik kar sam od sebe v žuljavo roko in napiše vsaj nekaj glavnih vzrokov, zakaj zapuščajo ljudje svojo rodno grudo. V moji kmečki bajtici je danes vse mirno. Niti žvrgolenje ptičkov me ne moti, ki jih tako rad poslušam pri okencu. Krivda bega z dežele leži v nekmetski po- litiki in veljavni zakonodaji, ki ne Ščiti revne- I ga kmečkega človeka niti glede zaposlitve, niti I za slučaj bolezni, niti za starost. BAJTARJI — NAJMANJ ZEMLJE — — NAJVEČ OTROK Vsakomur mora biti jasno, da bajtarji, ki imajo največ do tri orale zemlje in ki imajo največ po eno ali dve glavi živine, pa kopico otrok, ne morejo vseh obdržati na zemlji, ki jim kljub garanju ne da kruha. Pomanjkanje zemlje je med tehtnimi vzroki bega z dežele. Treba bi bilo izvesti veliko bolj temeljito agrarno reformo in veleposestniško zemljo vseh vrst v kar največji meri dodeliti malim kmetom. V bližini mest propadajo kmetije z odpro- dajo zemlje za stavbne parcele, zunaj na deželi pa jih pogosto uničujejo previsoke dote in pre- užitki, hipoteke in druga bremena, ki jih mala kmetija s kopico otrok nikakor ne vzdrži. Mali posestnik, ki nima gozdov za gospo- darsko rezervo v stiski, mora obupati, ako se je zadolžil z nakupom strojev, orodja in s pre- zidavo in popravilom poslopij. Zlasti v gorskem svetu je za marsikatero kmetijo popravilo po- tov težko breme. Vse te težave dostikrat človeka prisilijo, da se umakne z zemlje. Ako se ne sam, ga poženejo prisilno, ker ne more zadostiti ne- izogibnim obveznostim. BAJTAR IMA NAJSLABŠO, VELEPOSESTNIK PA NAJBOLJŠO ZEMLJO Medtem ko imajo graščinska in samostan- ska veleposestva ugodno lego, so kmetije cesto v hribih, kjer zemlja leto za letom manj rodi, davki in druge dajatve pa naraščajo. Najbolj te dajatve, zlasti kolki, takse, monopolski in napol monopolski predmeti, ki jih mora kmet kupovati in plačevati po predpisani ceni, tepejo malega kmeta-siromaka. ZA KMETA NI VSAK POKLICAN Končno je treba pomisliti, da tudi vsak na kmetih rojen človek nima poklica za kmetski poklic. Saj zahteva danes upravljanje kmetije Na sestankih, ki niso ne javni ne tajni, ne zakoniti ali protizakoniti, se zbirajo tudi poli- tično organizirani delavci iz bivše socialistične stranke. Skoraj ne razpravljajo o temeljnih osnovah, ki so svojčas dajale toliko zanosa zbi- rtnju proletarcev. V njih živi še neugašena ve- ra v načela socializma. Toda nekateri dogodki današnjih dni jih silijo, da o njih razmišljajo, da jih obravnavajo ali odbijajo ne glede na svoje svetovno naziranje. Preobrazba Jugoslavije iz enostavne države v državo, kjer ima celota druge in drugačne po- goje obstanka, kakor nekateri deli, predstavlja tudi za socialiste prevažno vprašanje. Dogovor med Hrvati na eni strani in Srbi na drugi smatrajo socialisti kot stvar, ki je bolj izhod za silo kakor kar koli drugega. Ne zamerjajo sicer izvedbi načela o sporazumu, toda v soglas- ju s svojimi nauki in opiraje se na svoječasni domenek združene opozicije poudarjajo, da je edino pravilna pot obnova demokratske vlada- vine. Kar naj bo trajno, po njihovem mnenju ne more izvirati iz dela, ki nosi na sebi vse znake začasnosti. Da bi bilo zagotovljeno trajno in plodno sožitje jugoslovanskih narodnih vej, bi bilo potrebno iti po potih, ki so jih ugotovili kot edino pravilne pravi predstavniki Srbov in Hr- vatov. Vstopajoč v volilne boje na strani opo- zicije, kjer so bili Hrvatje vodje, so tudi socia- listi potrdili to, kar sta bila sklenila Davidovič in Maček. Glavna vsebina njegovega dogodka je navajala kot prvo točko vrnitev ljudskih svo- boščin in kot drugo, preureditev države po svo- poleg ljubezni do rodne grude tudi veliko stro- kovnega znanja. In kakor pri obrtniku ali urad- niku znanje ni dedno, tako tudi pri kmetu ni. Marsikje se vsem drugim kmetovim težavam pridruži še nagajivost in maščevalnost okolice. Iz najrazličnejših vzrokov, med katerimi pogo- sto tudi politični nagibi igrajo veliko vlogo, uga- njajo nekateri ljudje hudobije in delajo kmetu škodo: tatvine v gozdu in na polju, samolastno prestavljanje mejnikov, podiranje plotov In ograj, uničevanje dreves v sadovnjakih, zaple- tanje v razne nesmiselne pravde, vse to so hu- dobnosti, ki kmeta gospodarsko uničijo in mu tako zagrene življenje, da obupa in res pobegne z zemlje. Ob meji je velika kmečka rana tihotapstvo in veriženje. Nagel in lahek zaslužek zapelje lju- di, da se začno baviti s prepovedanimi posli, to- da stara resnica je, da tak denar nič ne izda. POSLEDICE 40-LETNE PROTIKMETSKE POLITIKE Tako sem omenil le nekaj vzrokov za beg z dežele. Priznam, da je bil vaš članek v načelu pravilen, hotel sem ga le izpopolniti v podrob- nostih kot človek iz prakse, ki vsak dan čutim te težave na lastni koži, toda štiridesetletna pro- tikmetska politika v Sloveniji je zapustila stra- hotno moralno in gospodarsko opustošenje na kmetih. Seveda bi bilo treba omeniti še marsi- kaj, vendar naj končam z željo, da naj se vse življenje, zakonodaja in zlasti tudi uprava ure- di tako, da bo kmetu življenje na zemlji omo- gočeno, pa ne bo nihče bežal z nje. Verujte, da pravi kmetski človek le nerad zapusti zemljo. Kjer jo zapusti, stori to s krvavečim srcem pod silo razmer, ki so močnejše od njega. Kadar bodo merodajni spoznali kmetov po- men v družbi in bodo to spoznanje potrdili z de- janji ter omogočili kmetu človeka vredno živ- ljenjsko raven kot priznanje za njegovo delo in zasluge, tedaj bo kmet šele deležen svojih pravic in bo rad ostal na grudi, ki jo bo toliko bolj ljubil in toliko bolj vestno in zvesto obdeloval in gojil . Miha Noč, kmet. bodno izvoljenih predstavnikih naroda. Začetna družba, ki jo je zapustil dr. Maček na ta način, da je prvo točko zapostavil drugi ali se ji more- biti sploh odrekel — je s tem sicer izgubila močnega člana, toda držala je dano besedo. So- cialisti vidijo v nadaljevanju svojega sodelova- nja s skupinami, ki so si ostale v opoziciji — ra- dikali, demokrati, nacionalisti — močno zaslom- bo končnemu uspehu demokratičnih načel. Ka- kor ostalim skupinam opozicije je tudi sociali- stom najvišje načelo: narodna vladavina. Oni menijo, da brez sodelovanja naroda pri javnih poslih ni možen napredek. Danes brez njega ce- lo ni možna sama ohranitev življenjske sile obu- božanega ljudstva, ki ječi pod jarmom davščin in draginje. Poleg načelnih političnih misli: svobodne volitve v skupščino in samoupravne enote, je za socialiste nad vse važno gospodarsko vprašanje. Tudi države, ki neposredno niso v vojni, so po- sredno v vojni. Vojskovanje držav, ki so si ob- javile sovražnosti, je do pičice podobno miru med državami, ki si takih sovražnosti niso ob- javile. Posledice, ki tuintam nastopajo za delav- ski razred, so si enake. Nekdo mora plačevati vojne stroške. Če ne zadoščajo davščine, se kri- jejo z novim denarjem. Nov denar, to je toliko kakor nižja plača, toliko kakor pomanjkanje — poleg obubožanja pri onih, ki kaj imajo. Drža- va mora trositi le toliko, kolikor pridobiva. Čim prične trošiti več, če načne osnovno glavnico, pri pravlja gospodarski pogin. Ta pripravlja zmedo, zmeda pa nikoli naprej ne pove, kaj bo še, razen to, da bo nekaj hujšega. V državah, kjer ne- omejeno vlada kapital, morajo nastopiti naj- hujše posledice, ker je kapital nenasiten in ni- koli ne popusti od izkoriščanja naroda. Zato je potrebno uvesti gospodarstvo po načrtu, kjer ne bo mogoče, da se sploh prične trošiti osnovna glavnica. Načrtno gospodarstvo bo onemogočilo neutemeljeno skakanje in naraščanje cen fh bo nujno omejilo, če že ne izločilo brezobzirno do- bičkaželjnost kapitala. Seveda ob takem gospo- darstvu tudi ni mogoč izvoz tega, kar je doma najbolj potrebno, in uvoz tega, kar za resnične koristi naroda nima nobene važnosti. Ta gospo- darska načela se niti ne morejo začeti preizku- šati, če zastopniki delavstva nimajo dostopa v ustanove, kjer se odloča o uvozu, izvozu in ce- nah materiala in dela. Socialisti smatrajo, da ima delavstvo pravico sodelovati povsod, kjer so prizadeti interesi razreda. To je bežen pregled nazorov socialistov o dveh najsodobnejših vprašanjih naše države: o političnem in gospodarskem življenju. Iz njih je posneti, da se dopušča najširša svoboda, a ob- enem najbolj omejuje svoboda gospodarskega izkoriščanja drugega. V vnanjepolitičnem pogledu odgovarja nev- tralnost najbolje sedanjim prilikam. Ni treba, da bi mali narodi posegli v borbe velikih sil, to- da ni tudi prav, da veliki teptajo male. Glede na dejstvo, da so mednarodne zveze proletariata silno zrahljane, danes nimajo socialisti dogovo- rov glede vzporednega nastopanja in jih pove- zuje bolj njihov nauk kakor določeni meddržav- ni cilji. Eno je gotovo: da bo po končani vojni delavstvo ponovno oživilo svoje sile — politič- ne, gospodarske in kulturne — in da ne bo pu- stilo iz rok domovine, ki si jo bo na novo pri- borilo z lastno krvjo, pomanjkanjem in trplje- njem. Notranje pravično sožitje najde v tem gle- danju odgovarjajoče razmerje z narodi izven dr- žave. To bi pomenilo, da svojčas globoka skup- nost vsega delavstva sveta ni opuščena kot vo- dilna misel, da pa bo povzeta in popoln j ena po izkušnjah, ki so jo in jo bodo še prinesla vsa razočaranja, ki so se vrstila od 1. 1918. naprej in se še vrste pred našimi očmi. Ni slabo, če se dopušča prost govor in iz- našanje misli, ki nimajo namena škodovati. Mi- sli, ki jih izpovedujejo socialisti, so poučne in prav dobro potrjujejo načelo angleške zgodo- vine, »da je naloga državnikov tudi ta, poslušati dobre nasvete ter preprečevati revolucije vsaj tam, kjer se v stvarnem razgovoru lahko od- stranijo vzroki nesporazuma.« Naziranja socialistov so tudi za nas kmete poučna. Razkrivajo, da je za delavstvo in za kmeta življenje težko iz istih vzrokov. Zvišanje poštnih tarif Z odlokom poštnega ministra se zviša s 1. aprilom prodajna cena poštnih vrednotnic in sicer: 1. za poštne nakaznice za notranji promet od 0.25 na 0.50 din, 2. za poštne nakaznice za inozemstvo od 0.25 na 0.50 din, 3. za brzojavne nakaznice za notranji pro- met od 0.25 na 0.50 din, 4. za spremnice za notranji promet od 0.25 na 0.50 din, 5. za spremnice za mednarodni promet od 0.25 na 0.50, 6. za odkupne spremnice za notranji pro- met od 0.50 na 1 din, 7. za carinske deklaracije od 0.10 na 0.50 din, 8. za kuverte za denarna pisma od 0.50 na 1 din in od 0.75 na 1.50 din. Zvišane so tudi poštne takse in sicer: 2. za priporočena pisma: 9 notranji promet: a) krajevni promet od 2 na 3 din in b) medkra- jevni promet od 3 na 4 din, Pogledi socialistov na naša državna vprašanja