Poštnina plačana v gotovini. MURSKA SOBOTA, 9. februara 1930. Cena 1 Din. Izhaja vsako nedelo. CENA: na sküpni naslov 25, na posameznoga pa 30 Din. V drügih evropskih državaj 75 Din. V Ameriki, Avstraliji z Marijinom listom vred 4 dolare. Cena oglasov: cm2 75 par, med tekstom 1·50 Din., v „Poslanom“ 3 Din. Naznanilom i malim oglasom do 30 reči 5 Din. Pri večkratnoj objavi popüst od 5%—25% Takso plača uprava, poštnino oglasiteo. Oglasi se plačajo taki, če ne posebne pogodbe. Oglase sprejema samo Prekmurska tiskarna. Rokopisi se ne vračajo. S prilogov: Marijin List s Kalend. Srca Jezušovoga Uprava: Črensovci. Pošt. ček. pol. št. 11.806. Leto XVII. št. 6. Glasilo Slovenske krajine Uredništvo: M. Sobota. Telefon št. 28. Naša domača obrt. Na konci januara so se vršili trije važni sestanki za pozdigo naše domače obrti. Na vseh trej je predavao g. Založnik Ignac, obrtno zadružni nadzornik iz Maribora. Jedro njegovoga predavanje je bilo sledeče: Obrt je dvoja: 1) štera potrebüje obrtni list, to je dovolenje oblasti, ka se sme zvršavati i 2) domača obrt, šteroj ne trbe pravice od oblasti. Prva obrt plačüje dačo; domača obrt nema dače. Domača obrt se je tam razširila, kde narod nema zadosta zemle, da bi se preživo, ma pa drüge reči, štere nadomestijo pomenkanje zemle. Tak se dela na priliko na Dolenskom, bivšem Kranjskom, kde je malo zemle, tak zvana süha roba: to je žlice lesene, sita, rešeta itd. Zemle nemajo, majo pa les, zato si z lesom nadomestijo pomenkanje zemle. Tak delajo na Tirolskom lesene cveke itd. Država vzeme vsako leto lepe šume penez za pozdigo domače obrti v proračun. Te penez je dozdaj šo največ v jüžne kraje naše države zato, ka so tej kraji bili najbole potrebni pomoči. Proračuni banske uprave bodo tüdi leto za letom jemali notri podpore za domačo obrt. Zato bo mogoče našo domačo obrt razviti, da pride kem več lüdi do dela i krüha. Zakaj se briga oblast za domačo obrt? Zato, naj zve kde i štera se zvršava i ka dobi vpogled, jeli majo te obrti pogoje za obstoj, da bi se mogo dosegnoti glavni namen, šteri je te, ka bi mogli z domačov obrtjov kem več lüdi obdržati doma, ka ne bi silile naše najbolše moči iz države v tüjino i ka bi znali za naše domače pridelke dobiti najbolše cene!? Prvo se dosegne, če se podpirajo tiste domače obrti, štere majo živlensko moč, to je šterih izdelavanje ne pride predrago. Če si mora črevlar drago küpüvati surovine, se njemi ne izplača delati domače obrti, ar fabrike falej napravijo. Te drügi namen se pa dosegne, če se zbolšajo naši izdelki. Morajo se zato küpiti modernejše priprave za izdelavo domače obrti, ka do naši izdelki lehko konkurirali i do je küpci radi jemali. Štera domača obrt se naj v Slovenskoj Krajini podpira i izvršava? Tkalstvo, pletarstvo, lončarstvo i rojarstvo. Poleg teh bi prišla na vrsto domača obrt za izdelavo domače škeri. Kak bi se naj ta domača obrt pri nas podpirala? Naj se držijo tečaji, naj se pošle par naših domačih dečkov v Ljubljano na obrt, šolo ali drüge šole, ti pa kda prido domo, so naj vučiteli naroda i ga včijo na domačo obrt, na finejšo domačo obrt. Potom pa naj se küpi šker za finejše reči kak mehanična nova krosna za tkalce, ke- ramična peč za lončare itd. Vsi pa ki izvršavajo domačo obrt, naj stopijo v edno zadrugo, štera de kotrigam šla v vsakom pogledi na pomoč, njim spravlala podpore, küpüvala surovine, njihovo blago prejemala i tržila. Na te način se sme na vsakom senji brez vseh stroškov tržiti napravleno blago i nega obrtne dače. Ka se je sklenolo na teh sestankaj? V Črensovcih se je sklenolo ka se naročijo mehanična krosa i ka se agrarna zadruga raztegne na domačo obrt i bo mela štiri razrede: za tkalstvo, lončarstvo, pletarstvo z izdelavov domače škeri pa za rojarstvo. Pravila zadruge se bodo v te namen razširila na letošnjem ednom občnom zbori. Zanimanje oblasti za našo domačo obrt je zbüdila lanska razstava domače obrti v Črensovcih, štero je obiskalo več jezér lűdi, od štere bomo v vüzemskoj številki obširno pisali. Za gimnazijo krala Petra Osloboditela. Spravišče staršov. - Sestanek županov. Kak visiko ceni naše lüdstvo svojo gimnazijo, kože spravišče, štero so meli v nedelo starišje gimnazijcov v M. Soboti i sestanek županov, šteri se je vršo v pondelek ravnotam, za lendavski okraj pa v Črensovcih. Kak na spravišči starišov tak na sestanki županov je bila izražena edna sama žela; naime, do bi Njeg. Vel. kral našoj krajini skazao to čast, da bi naša gimnazija smela nositi ime: DRŽAVNA GIMNAZIJA KRALA PETRA I. OSLOBODITELA. Sestavina je bila spomenica, v šteroj narod prosi, da Njeg. Vel. kral blagovoli spuniti njegovo gorečo želo. K bani bo šlo tüdi deputacija s prošnjov, da naroda želo podpira na najvišjem mesti. Navdüšenja i veselja, štero bo čüto narod, kda bo meo popolno državno gimnazijo krala Petra Osloboditela, si nemremo predstavlati. Gotovo pa je, da bo narod vsikdar zahvalen za to velko milost. 20 procentni boni. Kak smo že poročali, se bodo 20 procentni boni prejemali samo do 18. marca. Što nema zaostanjene dače (iz 1. 1928.), jih naj oda. Sprejema jih med drügimi tüdi Kmečka hranilnica i posojilnica v M. Soboti. Sprejemajo pa bone tüdi drüge posojilnice i banke. 2 NOVINE 9. februara 1930. KA JE BILO j KA BO? Kalendar. februar (28 dni) 7. teden. Židovski ka!.: 13. febr. Tubišvat. Senje: 11. febr. Ljutomer, 15. febr. Bogojina. Vreme: Dozdaj vremenski preroki neso meli sreče, ar je bilo vreme čisto inačiše kak so napovedali. Kak bo nadale, bomo videli. Za te teden napovedüjejo v začetki megleno, proti konci mrzlo in sneg. Vozni red. Hodoš: prihod iz M. S. ob 652 i 1524 vöri odhod v M. S. ob 707 i 1540 vöri Murska Sobota: prihod iz Hodoša ob 843 i 1716 vöri odhod v Hodoš ob 510 i 1340 vöri prih. iz Ormoža ob 909, 1210, 1905,2035 v. odh. v Ormož ob 516, 912, 1412, 1744 v. Ormož: prih. iz M. S. ob 702, 1235, 16, 1939 v. odh. v M. S. ob 726, 1024, 1502, 1852 v. D. Lendava: prih. iz Čak. ob 514, 906, 1257, 2031 v. odh. v Čak. ob 524, 940, 1407, 2126 v. Čakovec: prih. iz D. L. ob 623, 1050, 1508, 2236 v. odh. v. D. L. ob 420, 8, 12, 1925 v. Zveze: Sto ma opravke v Maribori, Ljubljani ali Zagrebi se naj pela z vlakom, ki ide iz M. Sobote ob 516 vöri, ravnotak tüdi iz D. Lendave ob 524 vöri. Murska Sobota — Beteg g. kanonika. Že 27. januara je preci močno zbetežao mil. g. kanonik Slepec. Sobe še zdaj nemire zapüstiti. Vnogim, ki so s strahom spitavali, kak ide g. kanoniki, sporočamo, da je njegovo stanje od dneva do dneva bolše i je vüpanje, da ga bomo prihodnji teden videli v cerkvi i na vulici. Kak se vlada svet? Ka novoga v Belgradi? Konferenca v poledelskom ministerstvi. Pod predsedstvom ministra dr. Frangeša se je vršila važna konferenca, na šteroj se je razpravlalo o pospešüvanji kmetijstva. Za povzdigo so potrebne zadruge, s pomočjov šterih kmečko lüdstvo lehko spravi svoje pridelke na trg i si priskrbi, ka njemi je potrebno. Velka pazka se mora posvečati tüdi kmetijskim tečajom. Pogodba s Španijov. Iz Španije se je povrno pomočnik trgovskoga ministra, ki se s španskov vladov razgovarjao o trgovskih zvezaj. Ta zveza se tiče posebno našega lesa, šteroga bo küpüvala Španija. Svetovna politika. Velka sprememba v Španiji. Primo de Riveri, ki je bio več let sko- ro neomejeni gospodar Španije, je nazadnje odzvonilo. Odstopiti je morao. Njegovo mesto je prevzeo general Berenguer, ki je sestavo novo vlado. Zbližanje med Avstrijov ino Italijov. Predsednik avstrijske vlade dr. Schober je odpotüvao v Rim. Namen njegovoga potüvanja je, da bi našeo pot do zbližanja med Avstrijov ino Italijov. Brezbožna politika bolševikov. Ruske oblasti idejo v svojoj brežbožnosti od dneva do dneva dale. Ne jim zadosta, da so zvone raztopili i cerkve zaprli, nego so začnoli zdaj cerkve tüdi rüšiti. Njihovo nakanenje je, da vničijo vse, ka spominja na Boga. Londonska konferenca še ne pripelala do uspehov i vnogi napovedüjejo, da niti ne bo pripelala do njih. Velesile ne da bi se razorožüvale, nego se celo še bole oborožüjejo posebno na morji. — Zaročo se je g. Anton Prelesnik, banovinski cestni nadzornik, z gdč. Lorbek Marijov iz Maribora. Prilüblenomi gospodi želemo že naprej vnogo sreče. — Nove telefonske zveze. Poročali smo že, da se je med M. Sobotov i Bečom odpro telefonski promet. Zdaj pa je ministerstvo dopüstilo tudi telefonsko zvezo s Trstom i Rekov (Fiumom). Za navadni govor se plača za Trst 24 75 Din, za Reko pa 31-35 Din. — „Miss Prekmurje“. Na sportnoj prireditvi v soboto je bila zvoljena za „Miss Prekmurje“ gdč. Gabi Kardoš. Drügo mesto je dobila gdč. Jonaš, tretje pa gdč. Nemeš. — Vodstvo športnoga kluba „Mura“ in pripravlalni odbor za veselico se na tom mesti zahvalüje vsem, ki so z darili, sodelüvanjom i osebnov navzočnostjov pripomogli, da se je športna veselica v moralnom i materialnom pogledi posrečila. Centralni antitrahomski ambulatorij. Ministrstvo socijalne politike in narodnoga zdravja je odobrilo ustanovitev Centralnoga antitrahomskoga ambulatorija za Prekmurje s sedežom v M. Soboti pod vodstvom zdravnika Dr. Josipa Pečana. Poslovanje v ambulatoriji se začne taki. Trahomaši se bodo zdravili v ambulatoriji brezplačno. Za naš kraj je zavolo razširjenosti trahome ta, ambulatorij velkoga pomena. — Vučitelske spremembe. V Puconce je prestavleni g. Franc Mencej. Na njegovo mesto je prišla gdč. Marica Majerova. Slovenska krajina Ka zaslüžijo Novine? Novine so pridobile z novim letom dosta naročnikov, a še itak ne telko, kak bi to zaslüžile. Vnoge milijonske haske so prinesle te že našemi lüdstvi. Če pomislimo samo dve reči, moramo priznati, da je ta trditev istinska. Kda se je penez pred desetimi leti dao štemplati, so ravno Novine pripravile narod, da ga je dao. S tem je milijonska vrednost ostala pri lüdstvi. Kak tužno so si v glavo segali, ki Novin neso bogali. Sto i stojezere so zgübili. Gledajte agrar. Če se Novine ne bi borile proti previsikoj ceni pred tremi leti i če te ne bi bile glasilo agrarne zadruge, bi lüdstvo pri plügi plačalo 3000-5000 dinarov več, kak je zdaj cena. To pa pomeni ne več kak ravno 50 milijon dinarov haska za naš narod samo pri agrarnoj zemli. Ka se je število posojilnic tak lepo povekšalo, ka jih mamo že okroglo 20, si štejo tüdi Novine v zaslüženje poleg drügih gorečih delavcov na zadrüžnom poli. Vsaka posojilnica bi si je zato morala naročiti. Dozdaj so si je samo tri. 9. februara 1930. NOVINE 3 Slovenskih hiš mamo 16 jezero v Slovenskoj krajini. Vsaka drüga bi morala meti Novine. Ve če se papir oda, se polovica cene nazaj dobi, kajti na sküpni naslov stanejo Novine samo 25 Din. na posameznoga pa 30 Din. Naj po dva verta vküp stopita, pa lehko plačata Novine. Jo pa tem bole, ar se lehko na mesec plačüjejo. Cena Novin na mesec je, če jih več vküp hodi 2 Din. zadnji mesec pa 3 Din. Cena Novin na posamezni naslov je na mesec 2 Din. 50 par. Če dva vküp stopite, en mesec plača eden, to malenkost, drügi mesec pa drügi. Što to ne bi zmogo? Tü je mesec februar, javite se v Prekmurskoj tiskarni za naročitev; položnice dobite brezplačno, ka vas pošilanje naročnine nikaj ne košta. Pozdravlajo vas vaše domače NOVINE. * — Naj se vzeme blagohotno na znanje. Ne znati s kakšega cila se širijo vesti, da bi podpisana firma Brata Šiftar in Hahn svojega bivšega poslovodjo g. Jonaš Janeza takrekoč prisilno izpüstila iz slüžbe i da bi njemi štela delati v škodo. To je izmišlotina, ar nasprotno je istina ta, da je imenüvani, ki je meo pri nas jako dobro slüžbo i dohodke, svojo slüžbo zapüsto prostovolno samo zavolo razlike pri takzvanoj 13. plači. BRATA ŠIFTAR in HAHN. — Dari za Martinišče. Flegar Anton Satahovci 100, Rajbar Ivan Tišina 200 za Marijino podobo, N. N. M. Sobota 55, Vogrinčič M. Cankova 50, Dermota Mih. Sv. Jurij ob Ščavnici 300, Žökš I. Satahovci 30, na gostiji pri Lapošovih M. Črnci 132.50, Gobar N. Gradišče 100, Hauko Otilija Žetinci 1000, Spindler-Jerebic Lokavec lesa za 150, Pertoška fara ofer 560, Sebeščanska fara ofer 300, Lutar Treza M. Sobota 20, gospe z Beltinec mešni plašč, Titan N. Krog dva venca, Balažic Anika M. Sobota zaveso pred tabernaklom, N. N. Bakovci 25 din. Bog plačaj vsem. — Rakičan. Preminočo nedelo je melo gasilno drüštvo plesno veselico. Ne bi pisali od nje, zgodilo se je pa nekaj, ka je jako zanimivo. Nekši plesalec je bio tak navdüšeni, da njemi ne bio zadosta plesni prostor, nego je skočo celo na bajs, tak da ga je potro. Plačati je morao 300 Din. — G. Slaveči. Lončarovo hišo je zadela velka žalost. V tork je bila pokopana mlada gospodinja, 29 letna Alojzija. Sirota je že več let bolehala. Zadnji čas je tak zbetežala, da so jo morali spraviti v bolnico. Bila je opererana. Pomoči pa tüdi tak ne bilo za njo. Med velkimi mukami je zatisnola oči. N. p. v m! — Naše ceste. V takšem vremeni, kak smo ga meli, ne čüdno, če je bilo velko blato. Tak velkoga pa, kak je bilo, ne bi smeli meti. Posebno na glavnih cestaj ne. Na glavnoj cesti D. Lendava—M. Sobota Rogašovci je bilo te dni takše blato, da niti poštni automobil ne mogeo voziti. Se zna, da je to na velko škodo prometi, zato bi bilo dobro, da bi se merodajni činiteli za cesto nekelko bole brigali. — Hranilne-, vložile knižice i tiskovine za posojilo (kak se nücajo pri posojilnicaj) se dobijo v Prekmurskoj tiskarni. Što jih nüca, jih tam dobi za fal peneze. Molitvene knige v našem domačem jeziki kak tüdi v kniževnoj slovenščini, v jako velkoj izberi i v vseh vrst vezavaj dobite najfalej pri ZVER IVAN knigovezari v Murskoj Soboti. 3 — Delo včelarske podrüžnice. Včelarska podrüžnica je v leti 1929 izposlüvala od mariborskoga oblastnoga odbora podporo, štero so sprejeli po toči prizadeti včelari i to: Džuban Josip, Križevci; Faflik Jožica, Kančovci; Gomboc Miha, Korovci; Titan Josip, Puconci; Tremel Miha, Bokreča; Vrečič Karol, Štrukovci. Podrüžnica ma 24 kotrig, njen vložni zapisnik 205 dopisov, blagajniška kniga 35126 Din. prometa. Podrüžnica je dognala vnožino meda v Slov. krajini — nad 10.000 kg. samo pri umnih včelaraj, — pošilala je vzorce po vsoj državi, celo v Budapesto, Bolgarijo i Nemčijo. Do pol milijona penez bi prišlo za med v krajino, če bi se vsi včelari organizerali i bi se našli trgovsko sposobni i požrtvovalni lüdje, ki bi dobro vodili podrüžnico. — Nikakšega dugoga postopka! Enostavno vgojdno i zvečer krepko namazati, skoz dneva nekelko kaplic na cuker, v mleki ali v čaji — to je zadosta, da ostanemo zdravi i odporni, pa da se obvarjemo prehlajenja. Govor je od Fellerovoga prijetno dišečega Elsafluida, ki je že skoz 33 let presküšen kak prijatel zdravih i tolažnik betežnih. Dobiva se v vseh lekarnah i spodobni trgovinaj že za 6 i 9 Din. Po pošti ž lekarne FELLER, Stubica Donja Centrnla 146. — Pregnani tolvaji v Krogi. V noči od preminoče nedele na pondelek so k Žitkovim po vsoj sili šteli vdreti tolvaji. Najprle so klonkali po okni prve sobe. Potem so šli h kühinjskomi okni. Domači so jih čüli, ar pa so mislili, da se kakši dečki norčarijo, se neso glasili. Okoli pol noči je šo Žitkov oča v štalo. Tolvaji so to čüli. Prišli so na dvorišče i prikrasti so se šteli v hišo. Pes jim je zabrano. Začno je močno lajati. To je čüo oča i je pribežao s posvetom iz štale. Bežao je v hišo i je zakleno. Ar so tolvaji dale ružili, se je podao na podstrešje i je začno zvati na pomoč. Sosidje so čüli kričanje i so pribežali vö. Kda so tolvaji to videli, so zbežali. Bili so štirje. ZA NEDELO. Po Trej kralaj peta. (Evang. sv. Mataj v XIII. táli 24 v.) Vu onom vremeni pravo je Jezuš vnožini priliko eto: Spodobno je včinjeno kralestvo nebesko k človeki, ki je posejao dobro semen vu svojo njivo, Kda bi pa spali lüdjé, prišao je neprijateo njegov i posejao je kokol med pšenico, i odišo je. Kda je pa zrasla setva i sad je prinesla; teda se je skázao i kokol. Pristopivši pa slugi hišnoga gospodára, pravili so njemi; gospodne, ne li si dobro semen posejo v tvojo njivo? odket tak má kokol? I veli njim: neprijateo človik je to včino. Slugi so pa pravili njemi: Ščéš, da idemo, i ga vö splevemo? I veli: ne; naj kak, pobérajoči kokol ne poskübéte vö žnjim navküpe i pšenico. Nihajte oboje rásti do žétve; i vu vremeni žétve povem žnjecom: poberte oprvim kokol i zvešte ga vu snopje za požganjé, pšenico pa spravte v moj škegen. V. C. Jahnson — spreobrnjenec. Velko začüdenje je zbüdo v Angliji prestop slavnoga anglikanskoga predgara Vernona Cecila Jahnsona. V anglikanskoj je igrač velko vlogo, zato je njegov prestop v katoličansko Cerkev za anglikance velki vdarec. Zakaj je prestopo v kat. Cerkev, razlaga v knigi: „Eden Gospod, edna vera.“ Med drügimi pravi: „Glavni vzrok prestopa h katoličanstvi je, ar se nesam mogeo braniti pred pravico kat. Cerkve, da je ona prava, od Jezuša Kristuša ustanovlena Cerkev, da čuva i vči istino pri vseh lüdeh do konca sveta. Ona edino ma pravico do toga, da jo nezmotno vodi Düh sveti v njenih naukaj; ona edina ma v papi naslednika sv. Petra.“ Kak pri vseh spreobrnjencih, se pri Jahnsoni vidi, kak velka je moč navuka, šteroga glasi sv. Maticerkev. Bio je predgar, po vsoj Angliji slaven mož. Komaj pa je oprvim prišeo s katoličani vküp, je začno razmišlati i spoznavati, da vera, šteroj je slüžo, ne prava. Več let je opazüvao, nazadnje je prišeo do očivestnoga spoznanja. Zapüsto je slüžbo, odpovedao se veri i je postano kotriga prave Kristušove Cerkve. 4 NOVINE 9. februara 1930. Grozen vmor v Dugoj vesi. V nedelo je bio zvršeni v Dugoj vesi vmor, ki po svójoj grozovitosti ne najde zlehka para. Vmorjeni je pekovski pomočnik Peter Cipot. Vmora pa sta obtoženiva njegova žena Marija ino zet, ki je ravno te prišeo na obisk. Kak je hüdodelstvo bilo zvršeno, se ne ve na tenci. Peter je prišeo v nedelo popoldnevi domo. Prineseo je klobase, meso i še nekše drüge drobnarije. Žena je meso skühala. Mož je začno jesti i piti. Med tem je prišeo v sobo sosed Gönc. Peter njemi je ponüdo jesti i piti, pozvao pa je tüdi ženo, da bi šla jest. Ne štela iti. Naskori potem je prišeo zet. Komaj je stopo v sobo, se je začnolo kreganje. Gönc je vzeo slovo i odišeo. Ne še bio daleč, kda je pribežao zet za njim i ga pelao nazaj v sobo, da bi vido, ka se je zgodilo. Peter je ležao na tleh. Žena i zet sta pravila, da se je šteo biti, ar pa je bio pijan, je spadno i se je vdaro. Drügi den je Peter vmro. Stvar so prijavili orožništvi. Mrtveca je preglednola komisija, ki je dognala, da je bio s sekirov vdarjeni po šinjeki. Ženo i zeta so zaprli. Tajita vse. Kak je v istini, bo dognala sodnija. Sosedje pripovedüjejo, da so meli Cipotovi nesrečno živlenje. Pozabili so na svetost zakona i na strah boži, zato so meli v hiši pravi pekeo. Za hišo i dom. Pacanje mesa. Vrši se Pacanje mesa na dva načina: 1. Za 50 do 60 kil mesa se vzeme pol drüga kila soli, v štero pomešamo 2 glavi skučenoga česneka i malo skučenoga prpra. Meso se paca (soli) 14 dni, menši falati pa do 7 dni. Vsakši tretji den se morajo falati obračati. 2. Za ravno telko kil mesa se vzeme 3 kile soli, 50 gramov solitra i pol kile cukra. To raztopimo v 20 litraj vode. Ta mešanica se mora skühati i kda se ohladi, jo vlijemo na meso. Paca se nekelko duže, kak v prvom slučaji. Spacano meso (v prvom i drügom slučaji) ocedimo i obesimo v dim. Okajeno meso se naj posiple s pšeničnimi otrobi, da njemi mühe ne bodo škodile. Što je že klao, si naj Zapomni to za drügo leto. Kak se delajo keksi? Zmeša se 10 dek sirovoga zmočaja. Tomi se pridene pol šalice kisiloga vrhnja, 3 belice, ena tretina kile cukra, 2 vanilijina praška, 1 pecivni prašek, ščip soli i do 80 dek mele. Testo mora biti preci trdo i dobro omešeno. Kakše frtao vöre naj počiva na hladnom. Potom se razreže na 5 ali 6 falatov i vsakši falat se razvala na pol prsta debelo. Iz toga se izrežejo keksi, ki se morajo pečti v rengli, namazanoj s sirovim zmočajom. 12.372 spreobrnjenca na Angleškom. Eden angleški list poroča, da da je v ednom leti (1928.) na Angleškom prestopilo v katoličansko cerkev 12.372 lüdi. Vseh katoličanov je na Angleškom 2 miljoni 156 jezer 146. Katoličani majo 4349 dühovnikov, 2205 cerkvi i kapel, 501 srednjo šolo i 1331 osnovnih šol. Krstov je bilo 66 jezer 347, zdavanj pa 22 jezer 89. Moč katoličanstva od leta do leta narašča. Ne spreobračajo se samo navadni lüdje i sirmacje, nego tüdi učenjaki i bogatašje. Med spreobrnjenci je tüdi več slavnih dühovnikov, šterih spreobrnitev je zbüdila začüdenje ne samo na Angleškom, nego tüdi v drügih državaj. Velikanska romanja v Lurd. Edna statistika poroča, da je prišlo v Lurd meseca septembra lanskoga leta 200 jezer romarov, v istini pa jih je bilo prek 300 jezer. V šestih mesecaj je obiskalo čüdodelno Mater božo v Lurdi poldrügi miljon romarov. Tam se zbirajo vsi narodi, da bi počastili Marijo. Ona jim ne ostane dužna, nego vnogim i vnogim pomaga v nevoli, ki se z zavüpanjom obračajo na njo. Zadnji čas je bilo več čüdovitih ozdravlenj. Med drügimi je ozdravela tüdi nekša židovka, šteroj doktori že zdavna neso mogli pomagati. Ar Lurd nemre sprejeti velikanskih vnožic pod streho, bodo zidali več novih hotelov. Ogenj, ki trpi že 7 mesecov. Lansko leto meseca maja so se v Romuniji pri varaši Mureni vüžgali petrolejski vrelci. Minolo je od tistoga časa že 7 mesecov, ogenj pa še ne pogašeni. Škoda je velikanska. Varaš pa ma tüdi nekši hasek od ognja. Plamen je tak močen, da po noči celi varaš razsveti, tak da ne trbe drügih svetilk. Obsojen na 250 let voze. Romunski trgovec Karol Hardt je bio zavolo svercanja obsojeni na polpet miljonov lejov plačilne kaštige. Ar toga ne plačao, so njemi sporočili, da ga zaprejo i to tak, da se njemi eden den zračuna za 50 lejov. Po tom računi bi morao Hardt sedeti 90 jezer dni, teda skoro 250 let. 85 vör igrao brez prestanka. V Zagrebi je umetnik Géza Lendovsky nepretrgano igrao na klavir celih 85 vör. Med tem časom ga je prišlo gledat na jezere i jezere lüdi. Lendovsky med igranjom ne jo sam, nego so ga hranili. Zdaj se poda v Ameriko, kde bo slüžo z igranjom jezere i jezere dolarov. 300 oficerov streljenih. Za grozote štere vladajo v dnešnjoj Rusiji, skoro ne najti reči. Oblasti se vojsküjejo proti vsem tistim, ki neščejo slüžiti njihovoj brezbožnoj politiki. Angleški list „Times“ poroča, da so v Rigi postrelili 300 marinarskih oficerov. Obsojeni so bili na dugoletno vozo, ar pa se jih je štela oblast naglo rešiti, so jih brez vsega nadalnoga pomorili. Rojstvo v vlaki. V vlaki na progi Zagreb-Križevci je rodila žena kmeta Antona Vračara iz Gjurgjevca moško dete. Ar je bilo dete v vlaki rojeno, je zaproso kmet prometnoga ministra, Radivojeviča, da bi bio za kumo. Minister je obečao, da bo sam neseo dete h krsti ZALOGA KMETIJSKE DRÜŽBE v M. Soboti. Kmetijska drüžba v Ljubljani je ustanovila za svoje člane v Slov. Krajini lastno skladišče za kmetijske potrebščine, ki bo v MURSKOJ SOBOTI Grajska ulica št. 6. Vsi člani naj ta prijavijo kemprle svoje žele, kakše potrebščine želijo naročiti i ki naj bodo v tom skladišči stalno v zalogi. 2 9. februarja 1930. NOVINE 5 Književna slovenščina. ŠTEFAN LAZAR: KRALJICA ESTERA. Povest po zgodbi iz Sv. pisma. — Kje? — se je zehalo poveljniku. — V judovskem delu mesta. — Kdaj?! — je odprl trepalnice. — Ti pasji Hebrejci! . . . Vstal je in hitel ven. Za dva vojaka mu ni bilo mnogo, le na Hebrejce je bil jezen. — Veliki gospod, bodi blagoslovljen! Mardohej se je globoko priklonil pred njim. — Ti si torej morilec? No, le čakaj! — se mu je jezno smejal. — Ti si torej oni? — Ni on! — je javil Papek. — Ne-e? — Perzijski vojaki. — Kaj praviš? — Perzijski vojaki so ju ubili. — Ali si nor ? — Nedolžen sem! — je dejal tiho Mardohej. — Videl sem, da je storil dobro delo, — ga je branil Papek. — Oh je zavezal Harpagosevo rano . . . — Slišal sem močno kričanje, ko pa sem prišel ven, sta ta ubožca že ležala na tleh . . . — In morilci ? — Oni so bežali proti mestu? — In kdo so bili? — Bil je jutranji mrak in sem videl le toliko, da so bili perzijski vojaki. — Lažeš! — Imam priče! — Koga? — Mamuel, izdelovatelj pušic in Zéráh, ki je Mesullamov sin . . . — Ta sta ravnotako Juda! — je zamahnil poveljnik. — Le obdolžujete jih . . . Ni se mu dopadlo, da so Perzijci morilci, ker je bil tudi on Perzijec. Medijec je pač Medijec, á Perzijec je — Perzijec. In iz tega lahko sledi neprijetnost. Med medijskimi in perzijskimi vojaki lahko pride do prepira. Najbolje bo, ako zadevo mirno reši. Obdolžil je Mardoheja. — Ti si ju ubil! — Gospod . . . ? — Ne govori ! — Nedolžen sem. — Odgovarjaš?! Vojakom je zaklical: — Izmerite mu petdeset! Mardoheja so zgrabili. — Ali to zaslužim za to, da sem storil dobro delo? — To! Udarili so mu petdeset. — In muli ostaneta tukaj . . . Vrzite ga ven! Mardohej je bil srečen, da je s trpljenjem lahko odrešil zatirano ljudstvo Izraela, oni nesrečni mestni del. Bardijo i Harpagosa so po medijski navadi nesli na polje in so ju pustili na prostem, da so trupla opkopale ptice neba. IV. Rdeči plašč. Skozi okna kraljeve palače je sijala solnčna svetloba. Z zlatim bleskom je okopala pojedinsko mizo Kserkses je dvignil motne oči in poledal solnce. — Bodi pozdravljen, Solnčni bog! — je dejal in zgrabil čašo. — Pozdravljam te z vso radostjo svoje duše! Sveto oko Ahuramazde, ki si dalo življenje meni, Kserksu in si dalo življenje majhni, prav majhni travici na polju . . . V očeh se mu je tresla vzhičenost. — Oh, Mitra, čigar ustvarjajoča skrb preseže vse! S plamenečim pogledom prodri v moje srce; čisto je ko tvoj svetlobni žarek, dasi sem rojen le od zemeljske matere . . . Artembares, norec, se je ironično smehljal. — Nad stosedemindvajsetimi mojimi deželami se blešči sedaj tvoja božanska svetloba. Svetiš meni, mojim ljudstvom kakor služabnik svojemu gospodu in jaz te itak molim, ker molim v tebi sebe samega. Kraljevi harfisti so brenkali h kraljevemu govoru mehko melodijo. V dvorani je vladal pobožen mir. Celo norec se je stresel; zamišljeno je gledal solnčne žarke, ki so kot bleščeče nebeške puščice, izginili v Kserksovi črni, gosti bradi. — Od kod prihajaš in kam se vračaš? Iz česa si — rojeno in kdo je bil tvoj oče? Na prsih katere matere si odprlo plameneče božanske oči? Ali živi modrijan, ki bi mi mogel na to odgovoriti? Slovesni ton kitare se je tiho, viharno dvignil. — Da si mi brat, vem. Da si v utripu mojega srca, vem. Da si v očeh ljubečih žena, vem. Tebe odseva tudi zlato. Tvoja podoba je tudi drobni prašek, ko se obleče v plašč solnčnega žarka. Povsod si navzoče, celo ponoči, kot upanje, ki ga čutijo oni, ki ne morejo spati in se prevračajo na pernicah v trpljenju in obupu . . . da, ti si njihovo upanje, da pride jutro in se sence razpršijo . . . Medli obraz mu je barval otroški, smehljaj. — Ti, zlata žoga! Sveta igrača Ahuramazde!. Kako sem hrepenel po tebi, ko sem v lepem vrtu očeta Darija skakljal kot otrok! Kolikokrat sem te zrl skozi zeleni pajčolan tamariš dreves, ko si tekla po nebu! Ob takih prilikah sem mislil, ti sveta zlata žoga, ali bi se našel, če bi jo zgrabil in zagnal dalečdaleč, še en Darijev otrok, ki bi te na mejah stvarstva ujel z božansko roko? Artembares je prikimal. — Taka si ko zlato jabolko. Največja krasota Ahuramazdovega rajskega vrta si! Morda si ti sad onega prepovedanega drevesa, o katerem govorijo svete knjige Hebrejcev . . . Ker žena, ki gleda v Solnce, pade . . . Oh, Mitra! . . . Tak si ko plameneče srce, ki ga svetodrešilni bog kaže ubogi, nesrečni zemlji . . . Verujem v tebe, molim te, izpraznim, to čašo na tvoj večni sveti žarek . . . Iz godal je pridonel orkan. Dvorana je odmevala od Kserksovega imena. Aman se je sklonil in poljubil kraljev plašč. — Ti si solnce sveta, oživljajoča sila vsega in ono drugo tam na nebu je le krasno brušeno ogledalo, ki odseva tvojo bitnost . . . Kserkses je sanjavo zrl pred se, potem pa se je obrnil k Meresu, ki je bil eden sedmih vladarjev Perzije in Medije. Spustil se je v živ pogovor in Aman je prav na to čakal; vstal je od mize in skrivaj šel k oknu, kjer je kraljevi svetovalec Memukám, istotako vladar, zrl na mesto Suzan, ki se je kopalo v svetlobi. — Dotaknil se je njegove rame, — Memukam! (Dalje.) 6 NOVINE 9. februara 1930. Za naše male. Alojz Škafar: Od kanarčka. Ednok je živo eden plemeniti grof. Meo je tri sine. Zozidati si je dao velko cerkev, v štero je hodo vsakši den po obedi molit. Kda je ednoga dneva prišeo v cerkev, da bi opravo svojo pobožnost, je našeo v njoj ednoga šterca. Te se je oglaso i njemi pravo: — Milostlivi gospod grof, jako lepo ste dali napraviti to cerkev. Samo ednoga kanarčka bi še trbelo, štari bi tak lepo spevao, da ne bi nücali orgul. — Kde bi se pa te dobo? — je pitao grof. — V devetoj deželi. Doma je grof sinom povedao, kak je obhodo v cerkvi. Najstarejši se je včasi odločo, da bo šo iskat kanarčka. Vzeo si je dosta penez i konja. Dugo je že jahao. Naednok je prišeo do križopotja. Tam je stala edna tabla z napisom: „Drži na pravo, ne na levo!“ Obrno se je na pravo. Za nekaj časa je prišeo do edne oštarije. Šo je notri. Začno je piti i kartati. Zapio i zakartao je vse peneze i konja. Še dužen je ostao, zato ga oštarjaš ne püsto dale. Morao je dug dolslüžiti. Doma so ga čakali duge-kratke, a njega od niked. Te se je spravo drügi sin i je pravo, da on zagvišno najde kanarčka. Vzeo si je tüdi dosta penez i konja. Zgodilo se njemi je ravnotak, kak starejšemi brati. V oštariji je zapio i zakartao peneze ino konja, nazadnje pa je morao ostati za hlapca, da bi odslüžo dug. Tak sta zdaj slüžila oba brata. Doma so znova dugo čakali. Vse je bilo zabadav. Zato je stopo pred očo najmlajši sin i njemi obečao, da on poišče kanarčka. Oča ga ne šteo püstiti. Dva sina je že objo- kavao, zato ne šteo šče zadnjega zgübiti. Sin ga je pa proso i proso tak dugo, da je oča nazadnje privolo. Vzeo si je malo penez i konja. Odhajao je. Tüdi on je prišeo do tiste oštarije, kak oba brata, a je niti ne pogledno, nego je odjahao naprej. Jahao je po samotnoj cesti i si premišlavao. Naednok je zagledno poleg ceste mrtveca. Obrno se je s konjom i je jahao nazaj proti oštariji. — Pri cesti leži mrtvec. Zakopajte ga! — je pravo oštarjaši. — Tisti mrtvec ne vreden, da bi ga zakopao — je odgovoro oštarjaš. — Potem pa dajte meni lopato, da ga zakopani. — Küpi si jo, če ga ščeš zakopati. Dečko si je küpo lopato i je mrtveca zakopao. Nato je jahao dale po cesti, (Dale prihodnjič.) Zanimiva naloga. Tonček je morao napisati nalogo od konja. Napisao je sledeče: „Konj je hasnovita žival. Ma štiri tace, na vsakšem vogli edno. Na konci ma rep. Na ednom konci ma glavo, ne tak kak elefant, ki ma na vsakšem konci eden rep. Konj je edina žival, ki nosi črevle, šterih pa ne züje, kda ide v posteo. Če bi jaz bio konj, bi bio rajši krava, ar kravi ne trbe telko delati.“ * Zdravilo za želodec. — Mama, črevo me boli — je künckao Tinek. — A tak? Preveč si se najo sladkarij i pogač. — Če pa so bile tak dobre. — Dobre, ja, dobre! To pa ne dobro, da te zdaj črevo boli. Ali ščeš meti kakše zdravilo? — Eden falat pogač mi še dajte! VGANKE. Rešitev ugank, ki so bile objavlene v zadnjoj številki: 1. Kda je največ lükenj? (Ob žetvi na strnišči.) 2. Pastir žene s paše dvajsti krav, ma pa samo edenajst štal. Vsakša krava mora meti svojo štalo. Kak je spravi notri. (Dvajsti krav.) 3. Ka je to: Dve deklici sta; edna se vsikdar mujvle pa je li čarna, drüga ma se nikdar ne mujvle i je vseedno bela? (Dve mlinskivi kole; zvünešnje je vsikdar v vodi, pa je itak čarno, znotrašnje pa nikdar ne v vodi pa je od mele le belo.) 4. Ka dobiš iz teh zmešanih slov? (Ne zasmehuj starosti.) 5. Ka Bog ne mogeo stvoriti? (Brez brega dola.) Nove vganke: 1. V logi je rojeno, v vodi živi i v ognji merje. Ka je to? 2. Ka je močnejše od človeka? 3. Ne bujo nikoga, ne grešo nikaj pa je li obešeni Što je to? 4. Šteri človek je bio po smrti najbole trdi? 5. Zakaj so ženske bole trdovate kak moški? 6 S šterim številom trbe povnožiti 2849, da dobimo 111.111. 7. P. Vejalec Reka Ka je njegov poklic? Vsem ugankarom. Od vseh strani je prišlo na uredništvo telko ugank, da jih ne mogoče taki objaviti. Mejte potrplenje! Vse pridejo na red. V prihodnjoj številki objavimo uganko, za štere pravilno rešitev razpišemo nagrado, da s tem zbüdimo med vsemi prijateli ugank še več zanimanja. N. Motovilci. Pošlite tüdi rešitev vaših ugank, inači jih nemremo objaviti! Za smeh. Nima časa za delo. Kodiš: Gospa, prosim za miloščino. Gospa: Zakaj pa ne delate? Kodiš: Nimam časa. Celi den kodivam. Sline je cedio. Nad možom, ki je sedo pred postajov i je bio čistilec obüteli, je visela debela klobasa. — Ka pa dela ta klobasa tü? — je pitao gospod, ki je šo mimo. — O, gospod, to je velka dobrota za mene! Sline cedim, da leži plüvlem na obüteo, kda čistim. Miškec pa Bogec. Miškec: Povej mi lübi Bogec, ka je tebi jezero let? Bogec: Kak eden hip. Miškec: Ka je pa tebi 1000 Din? Bogec: Kak eden dinar. Miškec: Lübi Bogec, posodi mi 1 Din! Bogec: Čakaj eden hip! Velikan. V Ameriki živi nekši Tarva Jim, šteri je tak velki, da bi njemi segnoli mi navadni lüdje komaj do prsi. Visiki je pol tri metre, vaga pa 170 kil. Svojo visikost nüca za to, da se kaže po sveti i si s tem slüži krüh. 9. februara 1930. NOVINE 7 Agrarne zadeve. Ka košta najbolša agrarna zemla na Vogrskom? Pred kratkim smo popisali, ka košta na Vogrskom po agrarnom zakoni srednja zemla. Zdaj popišemo ka košta najbolša zemla, štera je v prvom razredi i kakše je jako malo pri nas. Najbolša, prvoga razreda zemla, štera rodi 15 i šče več metrov pšenice, košta po agrarnom zakoni na Vogrskom skoz 25 let letno dobriva dva metra pšenice. Nekaj nad 400 Din. arende se da kak odplačilo i za 25 let je zemla brez vseh drügih stroškov agrarnoga interesenta. Kelko razredov agrarne zemle je na Vogrskom. Na Vogrskom so agrarno zemlo po agrarnom zakoni v sedem razredov spravili. Najvišiši je prvi, šteri plača letno nekaj nad štiristo dinarov arende skoz petdvajseti let i s tov arendov štera se vzeme kak odplačilo, je zemla popolnoma rešena. Vsi ovi razredi pa plačajo eden od ovoga ménšo arendo. Po priliki bomo vse natenkoma razložili v našem listi i naše interesente presvetili, kak si naj prosijo potom agrarne zadruge pomoči pri določitvi cen agrarne zemle i pri odplačili te. Zakoni drügih držav so zato, da je pregledavamo i se včimo iz njih: slabo odstraniti, dobro pa sprejeti pri naših zakonaj. Kda bomo meli uradne vöre v Soboti? Kak se zbolša pot i vreme postane toplejše, bomo meli pali v Soboti uradne dneve. Pravočasno bomo vse objavili v Novinaj. Kda se dobi vö penez iz zadruge, če što vmerje ali vöstopi? Po 9. § pravil se more vsako leto do 30. novembra odpovedati članstvo. Vsaki, ki do toga termina odpove, dobi drügo leto po občnom zbori za en mesec vö z intereši vred svoje peneze. To pa določi 18 § pravil. Občni zbor se mora zvršiti vsako leto do konca junija. Pošta upravništva. Horvat A. Bratonci 26. Tvoji dokumenti odposlani. Kda dobimo odgovor, te obvestimo. Tečas pa lepo moli Boga i mater bogaj. Küzma Štefan, Našice. Naročnino sprejeli. Škafar A. Uljma. Poslano zročili g. uredniki. Kalendar že davno poslali v Vršac. Če bi se zgübo, nam javite. Pozvedite na starom mesti. Bagari Jožef, M. Sobota. Vaša razlaga v tom pomeni je dobra dokeč nete meli občem sirotam pomagati. Gospodova zapoved je najmre, da se siretam pomaga. I nikaj ne rodi telko blagoslova kak smilenost. Kočar Ernest, Vučagomila. Kalendar brezplačen smo ti dali na pošto. Naročnino staro i del nove dobili Kustec Marko, Sudbury. Mati so plačali naročnino na lani i letos. Naslov spremenili. Kalendar doposlali. M. Škrbinc, Maribor. Najlepša hvala za nadplačilo. Šantavec Števan, Vadarci. Smo sprejeli oboje peneze. Geder Jožef, Vančaves. Na obe leti vse v redi. Šadl Janos, Večeslavci. Peneze dobili. Vašemi pomočniki damo tüdi brezplačno. Hvala za gorečnost, ka ste število naročnikov povekšali. To je tem več vredno, ar pri 70 letaj starosti, kak jo vi mate, je vse hvale vredno, da se brigate za dober tisk. Lutteršmid A. Mačkovci. Lani junija 28. ste plačali 45 Din. S tem so plačane Novine i M. List. Ne pa plačan ešče eden M. List! hodila sta najmre dva. Rogan M. Sotina. Novine i M. List pošlemo kak prosite, a kalendarov vam že nemremo poslati. Ki je pravočasno poslao peneze, je dobo kalendare, vsi ovi so zamüdili Hari Franc, Krašči 39. Vogrinčičovi so že plačali vašo naročnino za Francuško. Gomboc K. Kneževo. Naročnino sprejeli. Hvala. Petrovič Treza, Pečarovci 50. Pošli doli svedočanstvo od siromaštva, ka ti občina i g. plebanoš podpišeta' Te se spuni tvoja žela. Kuzmič Jožef, Sobota, Stara u. 6. Mi smo vam dali pošilati Novine, a nekak nam je nazaj poslao. Pozvedite, što je to napravo. V tiskarni smo naročili, naj vam je pošilajo znova. Zilavec J. Tropovci. Nese je dalo prečteti, ka je na karti bilo. Napišite ešče ednok. Žilavec Jožef, Avellnada. Vaše pismo sprejeli 3. febr. Ravno en mesec je hodilo. Že dosta pred novim letom smo dali kalendare poslati. Če kaj ne bi dobili nam javite. Plačate lehko vse za sebe i za ženo aprila, več ne sila pošilati, kak ste lani polali. Hvala za pozdrav. Jeli ste pisali v tiste kraje po dühovnika kak smo v Novinaj naznanili? Vsi bodite pozdravleni! Gospodarstvo Da vsakši vidi, kakše so cene zvün mej naše krajine, prinašamo na tom mesti tržne cene v Maribori i Ljubljani. Mariborski trg. Na mariborski trg so v soboto pripelali špehari 70 vozov 226 zaklanih svinj. Meso so odavali po 15 do 27 Din., slanino 18—22. Kmetje so pripelali 18 vozov sena, 12 vozov otave i 4 slame. Se- no je bilo po 75—95, otava 80 —100, slama 65—70 Din. Krumpli 0.80, lük 2—2.50, zelje, ena glava 1 — 3 Din. Česnek 12—14 Din. Kokoš 35—55, par piščancov 45—75, reca 40—50, goska 80—100, puran 70—150, domači zavec 10—35 Din. Pšenica 2.50, žito 2—2.25, ječmen 2, oves 1.25, kukorca 1.75—2, hajdina 2, hajdinsko pšeno 5—5.50, proso 2.50, grah 3— 3.50 Din. Kisilo zelje 4, kisila repa 2 Din. Jabuka 4—10, vrhnje 12, sürovi zmočaj 44—48, jajca 1.25—1.50, med 16-20. Ljubljansko živinsko senje. Na zadnje živinsko senje v Ljubljani je bilo prignanih 147 konjov, 75 jüncov, 43 krave, 14 telec i 14 prašičov. Od teh je bilo odanih 35 konjov, 47 jüncov, 18 krav, 13 telet i 14 prašičov. Za kg. žive vage so plačüvali: jünce I. 9 Din, II. po 8 Din., III. po 7 Din., krave debele po 5.50—7 Din., klobasarice 3 do 4.50 Din., teoce 13.50-14.50 Din. Konji so po starosti i kakovosti dosegli cene do 5000 Din., prašički za krmlenje 1500 do 3000 Din. za falat. Cene: Penezi (23. jan.): dolar Din 56·40, Argentinski peso Din. 21, šiling Din. 7 90, lira Din 2·90, pengő Din 9·80, marka Din 13·37, uruguajski peso Din. 50, frank Din. 2·20. Živína: biki, jünci i telice Din. 8—10 (jako debeli Din. 11), krave Din. 4—8, teoci Din. 16—16·50, svinje Din. 16—16·50 (debele do 18 Din.) V Beči se je odavala živina: biki i jünci od 8.50 do 12 Din. (jako debeli do 16 Din.) Zrnje: pšenica Din. 190, žito Din. 150, kukorca Din. 130—140 krumpli. Din 50, ajdina Din. 160, proso Din. 150, črešnjevec Din. 350, mešani Din. 200. Cene v Ljubljani: pšenica Din. 250, žito Din. 210, kukorca Din. 180. Novi Sad: pšenica Din. 200— 205, kukorca Din. 100—110. Budapešta: pšenica Din. 230— 235, žito Din. 135—140, kukorca Din. 140—145. UPRAVA VELEPOSESTVA v RAKIČANI ma na razpolago jaličove štange različne debelosti. Što šče küpiti, se lehko vsako sredo i soboto zglasi v rakičanskom marofi. 2 8 NOVINE 9. februara 1930. Mali oglasi. Več jezer ceplenoga trsja na podlagi Göthe 9 i Rip. Port. Vrste trsja: Velki Rizling, Poščip, Beli Burgundec, Muškat silvaner se dobi pri FRANC SENČAR, trsničari v Veržeji. 3 Občni zbor Prekmurske gospodarske posojilnice v Dobrovniki, r. z. z n. z., se bo vršo dne 23. februara 1930. ob 2 vöri popoldnevi v prostoraj Prekmurske gospodarske posojilnice v Dobrovniki. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva i nazorstva. 2. Odobritev računskoga zaklüčka za leto 1929. 3. Volitev nadzorstva. 4. Slučajnosti. POZOR!! POZOR!! ŠIVALNI MAŠINI „VERITAS“ najbolši za švelje, sabole i za vsaki dom. Dvokolesa (biciklini) najbolših svetovnih znamk v velkoj izbiri. Deli za šivalne mašine i za dvokolesa. Bogata zaloga železnine. Traverze! Kovački premog! Razstrelivo nudi po najnižjih cenaj i pod ugodnimi pogoji tvrdka VENČESLAV VILAR Ljutomer. 1 Okrogli les (hlode) HRASTOV najmenši premer 40 cm, najmenša dužina 3 m. OREHOV najmenši premer 35 cm. najmenša dužina 2 m. JESEN0V najmenši premer 30 cm. najmenša dužina 3 m. vsako vnožino i tüdi posamezne hlode (stebla) stalno küpüje i plačüje najbolše cene AL. NEUDAUER, lesna eksportna drüžba z. o. z. V GORNJOJ RADGONI. Vsaki kmet, šteri ma kakšo drevo na odajo, naj piše dopisnico na gornji naslov. Iščemo poštene naküpovalce v vseh krajih. Občinski urad v Bogojini naznanja, da se vrši živinsko i kramarsko senje 15. februara (ne 25. febr.) Senjari pridite v obilnom števili. Županstvo. 8. Redni občni zbor Hranilnice i posojilnice r. z. z o. z. v Beltincih šteri se vrši v hranilničnih prostorih dne 19. februara ob 15 (3) vöri popoldnevi s sledečim DNEVNIM REDOM: 1.) Čitanje zapisnika zadnjega občnoga zbora. 2.) Poročilo načelstva i nadzorstva. 3.) Odobritev računskoga zaklüčka leta 1929. 4.) Poročilo o izvršenoj reviziji. 5.) Slučajnosti. Opomba: če bi v določenom časi ne bilo navzočih zadosta število članov, se vrši pol vöre kesnej zborovanje na istom mesti i z istim sporedom, ki je v smislu pravil sklepčen, brez ozira na število navzočih članov. Vse ka iščete bodete najšli v novoj ilustriranoj domačoj knigi štero pošle že Čez 32 let znana svetovna razpošilalna tvrdka Suttner tüdi Vam brezplačno i poštnine prosto, če jo zahtevate. Najprimernejših novih izumov, praktičnih predmetov za vporabo, gospodinjski i oblačilnih potrebščin, glazbil, priprav za rezanje vlasi, škéri, perila, oblek, črevlov, igrač itd. ne küpite Nikde tak po ceni i tak dobro kak pri Suttneri, a poleg toga brez rizika, ar to ka ne vgaja, se zamenja, ali pa se vrne penez. Ogromen promet omogočüje tvrdki Suttner, da vso robo falej odava i da vklüb tomi pošila najbolšo kakovost. Zavolo toga zahtevajte taki zdaj z dopisnicov brezplačno veliko ilustrirano domačo knigo od tvrdke H. SUTTNER, LJUBLJANA št. 945. Fal se oda zavolo drüžinskih razmer vekše posestvo z viničarijov, obstoječe iz njiv, travnikov, vinogradov, sadonosnika i šum, hiše, kak tüdi gospodarska poslopja vse v dobrom stanji skoro novo, preša i velka klet, novo zidano. Posestvo je frtao vöre daleč do cerkve. Pita se pri posestniki, VINKO PLOHL Zagorje 14 pošta Sv. Tomaž pri Ormoži. 2 ŽENSKE SKRBI ne prenehajo nikdar — skrbi za mladost i lepoto, snažnost . . . Če tüdi Vas mučijo te tajne skrbi, te posküsite ednok ELSACREME-POMADO, štera s svojimi posebnimi sestavinami hrani, varje i pomlajüje Vašo kožo. Mozolje, sunčne brazgotine, zajedavci — vse mine brez sledü, minole so tüdi gübe, te prerane oznanilke starosti! Za nego vlas močna ELSA-POMADA ZA RAST VLAS, ki krepi vlasišče, odstranjüje prhljaj i napravi vlase mehke i blesteče. Po pošti 2 lonca edne ali po 1 lonec vsake Elsa-pomade stane 40 Din franko če se penez pošle naprej, po povzetji 50 Din. ELSA-SHAMPOO izvrsten za pranje glave 1 kom. 3 Din 30. ELSA-MILA ZDRAVJA v 7 vrstaj: milo iz lilijinoga mleka, lilijine kreme, iz žučaka, glicerinovo, boraksovo, katranovo i milo za britje. Po pošti 5 kom. Elsa-míla na izbiro stane 52 Din franko, če se penez vpošle naprej; po povzetji 62 Din. Den za dnevom negüjte telo z Elsa-preparati! To pomaga! Dobi se vsepovsedik! Kde nega, zvolite naročiti naravnost pri: EUGEN V. FELLER, lekarnar, Stubica Donja, Centrala 146. Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti. Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik FRANC KOLENC