58. številka. V Trstu, v soboto 19. julija 1890 Tečaj X] \T - v 1?E D I N O S T" izhaja dvakrat na teden. vsako Ereds m »oboto ob 1. uri popoludne „Edinost" stane : za vse leto gl. fi.— ; izven Avst. 9,— p), za polu leta „ 3.—: „ , 4.50 „ za četrt leta „ 1.50; „ „ 2 25 , Ponamične Številke se dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Trste po ."» nov., v Gorici in v Ajiovšćini po « no*. Na aaročbe brez priloženo naročnine se upravništvo ne ozira. EDINOST Oglasi in oznanila »e r»fmio po 8 nn vrhiiea v petim ; za naslove * debelimi črkami se plačuje prostor, k.ilikor bi pa obsedlo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, esinrtnice itd. »e račune po pogodbi. ^ ti dopisi ho pošiljajo uredništvu v ulici Carintia St. 25. Vsako pismo mora biti tnmkovano, ker nefrankovana -<• in* "prejemajo. Kokopisi ne nn vračajo. Naročnino, reklamacij« in iiisoraN" lire-jeina upravništvo v ulici Oarintia Odprt e reklamacije ho pronre poštnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. »V rdiT-st )<■ m-ć Vabilo na naročbo. Prvo poluletje tekočega leta je završeno. Stare naročnike prosimo nujno, da pravočasno ponove naročbo, da ne nastanejo neredi pri odpošiljanju lista. Prijatelje našega lista tudi prosimo, da gledajo nam pridobiti novih naročnikov. Cena je razvidna na čelu lista. Upravništvo „Edinosti". „Pro Patria" razpuščena. O namerah „Pro Pa t rije" nesmo dvomili nikdar. Nedavno že — govoreči o občnem zboru tega društva — povedali emo, kako drzno stega društvo „Pro Patria" svojo roko po našej lasti. Predvčerajšnem, včeraj in danes imajo sicer Italijani vedno na jeziku in v peresu rudi našo družbo sv. Cirila in Metoda. Ali ni res in ni res, da bi bila analogija v delovanju našega in italijanskega šolskega družtva, kajti mi nesmo pohlepni po tujej last', — v z a v o d i h nase družbe no nuj dete nijednega nemškega ali italijanskega otroka! Delovanjo družbe sv. Cirila in Metoda Bledilo je — in hočo tudi v bodoče Hlediti — vedno lo istemu smotru, ki jo dovolj jasno izražen v pravilih rečeno te družbo : obrana in obrana narodnosti svoje. Lo toni, kjer jo konstatovana resnična nevarnost za narodnost našo — lo tam, kjer nasprotniki naši sistematično in se železno konsekvencijo izpodkopujejo tla dragemu in milemu našemu jeziku — vabeč otroke slovensko z raznimi moralnimi in nemoralnimi sredstvi v italijanske ali nemško zavode — le tam zastavila je družba sv. Cirila in Metoda svojo roko, da rešimo, kar je še meči rešiti. Druga je s »Pro Patri jo" in z nemškim „S c h u 1 v e r e i n o mu : ti dve društvi kazali sti dan na dan glede na nas Slovence raznai odujočo tendencijo svojo. V otroškem vrtu „Pro Patrije* na Groti bili so letos skoro izključljivo otroci zapeljanih, dolžnosti svojih do rodu svojega ne /avedajočih bo slovenskih starišev — starišev, katerih zibelka je tekla po največ tam po Kranjskem. .Tili po tem takem v tem zadnjem slučaju možno govoriti o obrambi svoje lasti, svoje narodnosti ?! Gotovo ne! I)a so v zavodih „Pro Patrije" samo italijanski otroci, žal-besede ne bi prišlo iz naših ust, da: vso naše simpatije stale hi na njih strani. Ali oni no hranijo svoje, ampak hočejo imeti k a r j e na še . naše slovensko otroke zvnbljajo v svojo učilnico, da nam jili ugrabijo, da vzgajajo rod slovenskih jaoičarjev in gladijo pot slovenskemu odpadništvu. Kdor pa sega po ptujem blagu, ne brani svojega; iu velika laž je. daje društvo „Pro Patria" gojilo lo namen obrambo italijansko narodnosti v zakonitih mejah te narodnosti. Meje njih narodnosti so jim se preozke, j želijo si jih širše in šiiše; tendencija njih delovanju je ekspanzivna. Tej tendenciji služilo naj bi — in jo res služilo! — italijansko šolsko društvo „Pro Patria". Ako pa pomislimo na avstrijsko osnovne zakone, koji jamčijo v s e m narodnostim j to monarhije svobodno gojen je narodnosti svoje iu kojo nam svečano zatrjujejo, da ■ so — ali hi morali biti — tvsi jeziki mnogojozične Avstrijo ravnopravni v Šoli | in uradu : tedaj moramo reči, da jo bilo j delovanjo „Pro Patrie" avstrijskim osnov-, ni m zakonom protivno, torej nezakonito, kajti rušilo je ono, kar postava zuhteva, rušilo je ravnopravnost. V sredo še pisal jo „L' Indipen-dento" : „Naprej! Nov korak na dolgej in ; težavnej poti, nov korak: v daljavi jo 'zmaga vteloseno misli „Pro Patrije", v j daljavi blisčeča se prikazen; vzdiga se I altar, kjer ima slava svoje bronovo plošče, na katerih bodo vrezana imena vztrajnih, ki so se bojevali kot junaki, ki so padli smehljajoče j so odaljenej svotej prikazni. Zmagonosna pot je posuta z bolečinami, iiHiJicirena j-.! «e solzami in zaprekami, ki katero namere nam je jasno označil „L1 In-so nastale po člov škem delu; vzraku čuje dipendeiite"— še govoriti o lastil *j obrambi P se glas množili obnemoglih duš, ki n e s o 1 Iu to društvo razpustilo je slavno mitu o g 1 e doseči z a ž olj e n o g a cilja, nisterstvo za notranjo stvari j z odredbo z Taka je pot v velikem boju svitlobo .dne 10. julija t. 1. št. 2897/M. J., ki »love: proti temi, v kulturnem in nekrvavem boju „Nepolitično družtvo „Pro Patria", „Pro Patri je", katero mora prehoditi, da katero razširja djelovanje svoje po svojih doseže zmago. ; podružnicah po Tirolskem, Primorskem in Nihče bo ni še odtegnil, in, upamo, da Dalmaciji, jo pri svojem občnem zboru nihče ne stopi h težavne poti: „Pro Pa- v Tridentu, dne 2f). junija t. I., na predlog trija" potrebuj« pomoči, sil, vztrajnosti člana dra. Karola D o r di j a jednoglasno in svojih posinovljencev. Kedo bi odrekel pri občnem odobravanju sklenilo, da se svojo pomoč „l'ro Patriji", ki ga prosi izreče soglasje in najsrčnejšo čestitke Rim-jokajočim glasom ? skemu društvu Dante A 11 i g h i e r i, Danes, ko se naznanja nov napredek kakor tudi njega predsedniku Bongliiju. našega velikega podjetja,zdi se nam umestno,' Ker je notorično, da postopa Rimsko da vzpodbudimo nezaveduežo, da vnamemo društvo „Dante Allighieri" avstro-oger-apatične (nebrižljivce), da osrčituo malo- h kej monarhiji nasprotno in srčnežo, da \ zdramimo pozabljenco. ker se da iz raznih javnih pojavov — „Pro Patria" teče vesela zmagi na- katere so more poizvedeti iz italijanskih spioti, oddaljenemu oltarju : prinosimo vsi listov — posneti, da so napori tega društva davek svojih močij, da bode vztrajala pri naperjeni direktno proti avstrij-tem velikanskem teku, katero hi hoteli s k e m državnem i n t e r e s u, je toroj uničiti ljudje in osoda — in „Pro Pa trija" društvo „Pro Patria" po svojem gori ome-bodo zmagala. njenem sklepu pokazalo, da goji poleg v Pridobi tj e naše okolice pričelo pravilih označenih šolskih smotrov tudi ho je mirno, z vojsko, ki ima svojo moč druge in sicer p o 1 i t i h k o tendencije, v podučevanju. Stari krivi nazori rušijo katero bi se mogle celo zadese pred vidnim vspehom : „Pro Patria", v a ti ob določila kazenskega napreduje navdušena po lastnih sovražnikih, zakoni k a. kateiš;,ybeže pred njeno jasno in svitlo Taka nelojalna in n o p a t r i j o-postavo. 11 i č n a tendencija družbe „Pro Pa- V če raj je bila še omejena v mestnem tria" pojavila se je tudi s tem, da jo odbor, krogu ; danes vihra že njena zastava po ki se je vstanovil ob priliki občnega zbora naših h rdi h; jutri so razširi po'društva „Pro Patria" v Tridentu iu kate-. vsej okolici, po goratej Istri in po remu je bil predsednik podružnice v Tri-IFurlaniji. dentu, advokat dr. Karol D o r d i, rajši Njena zmaga jo naša zmaga: Nihče opustil naprošeno in dovoljeno okrafienje j naj no izostane pri vzkliku: ,Yiva „Pro mesta z zastavami, nego da bi bil ugodil Patria"! zahtevi policijskega komisarijata, da so Tako je torej še v sredo pisal mora na odličnem mestu izobesiti tudi za-; „1/ Indipendenie". Namero njih povedal stava v avstrijskih državnih barvah, nam je ta list s hvalevredno odkritosrČ-j Z ozirom na to odnošaje spoznalo je ' nostjo. Torej pridobitev Tržaške okolico ministerstvo za notranje stvari na podlagi njih namen — „Pro Patrije" zastava naj S?- 24. postave z dne 545. novembra 1867. bi vihrala po našoj okolici in po na-,drž. zak. zaukazati ruzpuščenje družtva šili brdih. Kdo moro torej z ozirom „Pro Patria". na delovanje in namere „Pro Patrije — j Društvo je torej razpuščeno I Kdor PODLISTEK. Ne pozabi me! List iz dnevnika; spisal J, M. Krivcev. (Dalje). „Gospodičina !" — ogovoril sem jo po dolgem molku. Pridvignila jo glavo svojo ter vprla vame očesi svoji tako ljubko, zaupljivo, .....prijatelj, tega pogleda ne bodem pozabil svoje živo dni. No, nesem mogel več dvomiti: tudi v nje angoljsko-Čisto srce dovršila jo svoj uliod — zmagonosna ljubezen. „Jelica!" — bilo je prvikrat, da sem jo ogovoril krstnim imenom. Ona pa je zopet vprla varao svoj pogled. „No pozabi me!" rekli ste, da značijo one cvetice. Ne le, da me neBte razžalili j s svojim pojasnilom glode pomena teh cvetic, ampak zatrdim vam, da bi Btalo tu prod vami nujsrčnojše mej vsem bitji na tem božjem svetu, ako bi se smel nadejati, da so bile besede vašo resen opomin, izvirajoč iz globine srca, — opomin to-li osrečevalen: ne pozabi me! In na ta opomin odzval bi so jaz so sveto prisego: no pozabim to nikdar, ker bi to niti no mogel, ako bi tudi hotel !" „Oh, doma me gotovo pogrešajo !" — vskliknivši te-le besede hotela je pobegniti. Ali prijel sem jo mehko za drobni ročici in — ostala je. „Gospodičina, povejte mi so enkrat, kaj da značijo cvetice potočuiče ! „Ne pozabi me" — zasepnila jo in prislonila glavo svojo na vzburjeno prsa moja. Jaz pa sem pritisnil nn nje čelo — prvi poljub. „Ne pozabi me!" — zašopnila je zopet. „Nikdar, nikdar te ne pozabim, drago bitje" bil je strasten moj odgovor, Izvivši ao mi iz rok odbežala je po drobnem pesku — bil sem zopet sam. Počasnih korakov ali vzburjenim srcem koračil sem proti domu. Stric mo je že nestrpno pričakoval. Težko me je stalo skrivati vzburjenje svoje; ali prevladal sem so, boječ se, da no bi vzbudil v stricu kak sum, kajti besedo njegove : „glej, da ne zaideš \ Blabo tovaršijo!" usiljevale so se mi v spomin. Neka neprijetna, toda nedoločna slutnja vznemirjala mi je du?o. Ni-li mogoče, da jo stric moj govoril v proroškeui duhu! Ali je morda kaj pozitivnega znal o znancih mojih P Ali so ga britke skušnje lastnega njegovega življenja silile v to, da me je svaril P Take in enake misli podile so se mi po glavi, odhajajočemu v sobo svojo k počitku. Ko-nečno je pa narava neizprosno zahtevala dolžni jej tribut in objol me je prijeten spanec. Ali nesem dolgo mirno spal: mučile ao me neprijetno sanje, koje so bile odsev onih vznemirjajočih slutenj, ki so me bilo preobdale neposredno prodno sem šel v postelj. Sanjal sem seveda o njej. Ljubkovala sva se dan na dan in prisegala si večno zvestobo. Vprašal sem starišo njene po nje roki in — dobil sem jo. Prišel je zaželjeni dan združitve. Bila jo angeljski-krasna v poročnej svojej obleki. Bil sem srečen, neopisljivo srečen. Odpravimo so do cerkve. Prišedšim do cerkvenih vrat poHtavi so nam nasproti nepoznan človek. Očesi sta se mu strašno vrteli; kakor šiba na vodi tresel sem so pod temi groznimi pogledi. Vsa družba bila je kakor okame-nela. Slednjič zagrmi stentorskim glasom: „Stoj predrzneš, ki stegaš roko svojo po ptujih pravicah ; ne prekorači božjega prahu in ne onečeščaj hiše božje! Pravico moje do tega dekleta so nedotakljive in nikakor ne mislim od njih odstopiti. Torej proč, proč!" Nastala jo grozna tišina, Boječe sem pogledaval nevesto svojo, hotcČ jo vprašati : Je-li ros tako, pojasni mi! Slednjič pa vzklikne nevesta, kazoč na nepoznanega tujca: Da, to je moj pravi ženin, z vami sem so lo igrala ! Po teh besedah zdrsni'a je v njega naročje. Meni se je pa zdelo, da se 'gore name podirajo — — — — in zbudil sem se. Jasno jutro pošiljalo jo svoje žarko v spalnico mojo. Glava mi jo bila težka in Iona. Oblečeni se in izpivši svojo kavo odidem na sprehod. Čisti zrak in vonjajoči vzduh, ki jo prošinjal naravo, vplivala sta kaj ugodno na čustvovanje moje. Slednjič sem se do cela umiril in smehljal sem so razgretej fantaziji svojej. Povsem pomirjen vrnem se domov. Dozdevalo se mi jo, da je stric za- pozna vlade naše čudno naklonjenost do nas Slovencev, pogodil bode takoj, da vzrok postopanja vlade proti „Pro Patriji" nikakor ne tiči v nezakonitem delovanju rečenega italijanskega društva proti nam Slovencem, ampak da morajo biti drugi tehtni vzroki, ki so vlado prisilili, da 8e je vzdramila iz svoje letargije. Da, bili bo tehtni vzroki : ugled in avtoriteta države naše na zunaj zahtevala sta, da zrušijo ono ognjišče, na katerem so neprestano in brezobzirno netili ogenj v e 1 e i z d a j-s t v a. Tedencija „Pro Patrije* bila je nam vsem od prvega začetka nje obstanka povsem jasna: pod krinko nepolitičnega društva hoteli so tirati visoko, interesom drŽave naše dijametralno-nasprotno politiko. Preparirati so hoteli Primorske dežele, da bi se prej ko prej mogle odtrgati od države avstrijske ter pridružili sosednjemu kraljestvu. „Pro Patria" bila je v tesnej zvezi z raznimi irredentovskimi društvi Italije, osobito pa z društvom „Dante Allighieri", o katerega Avstriji nasprotnem delovanji smo letos opetovano pisali. Delovanji „Pro Patrije" z jedne strani in družtva „Dante Allighieri" z druge strani bili »to paralelni — bila je to kombinovana akcija Avstriji sovražnih elementov. Začetkom obstanka „Pro Patrije" bili so še nekoliko oprezni, pozneje so pa po-stali drznejši in drznejši: pri letošnjem občnem zboru v Tridentu prišli so že tako daleč, da so sramotili avstrijsko zastavo, zastavo avstrijske cesarske hiše in da so brezobzirno izražali a o m i šljenje svoje z društvom, ki je avstrijskej državi neizprosno protivno. Pojavi pri rečenem občnem zboru imeli bo na sebi vse znake veleizdajstva. Do tega spoznanja prišla je tudi naša vlada, kar nam priča odstavek v minister-skej naredbi, ki trdi, da je društvo „Pro Patria" gojilo poleg šolskih Binotrev še druge politiške tendencije, katere se celo zadevajo ob določbe kazenskega zakona. In „Triester Zeitung" piše: „Razume se po Bebi, da so po Italiji navdušeno pozdravljali idejo „Pro Patrij«- in nastala so tam slična društva, katerim na čelu so bila najodličnejša imena iredentovske stranke. Napori skoro vseh teh društev bili so obrnjeni proti Avstriji, vsa ta društva tirala so politiko, katero so potem zanesli tudi v „Pro Pntrijuu ; to poslednje društvo pa tudi ni; ničesar opustilo — da-si se je skrbno oziralo na vnanje forme, — kar je moglo pospeševati približevanje italijanskim društvom a la O i o v a n n i Prati v Bolonji. Pri drugem občnem zboru, vršivšim se pred dvemi leti v Trstu, pokazala se je Že jasnejše politična fizignomija „Pro zadevi bije ob isto struno z liberalci. V Patrije" in se je pojavila posebno pri pomirjenje Nemcev naj bi Heinrich od-predstavi opere „Ernani", ko so morali stopil ! Ali za Boga, kam pa pridemo ako pri burnem odobravanju zopet in zopet j bi hoteli ugoditi vsakej nepostavnej za-ponavljati neko mesto, kateremu so samo-, htevi gospodov Nemcev samo tako, radi vlastno pripisovali politično važnost. Pri ljubega miru. S tem bi se pa mir nikdar zadnjem občnem zboru v Tridentu so pa j ne dosegel, kajti vznemirjenje mej ne-kar brezobzirno pokazali politično-narodno nemškimi narodi bilo bi v permanenci. tendencijo „Pro Patrije" : drzno in tele-. Naredite prostor pravici odločno in brez-grafnem potem podajali so roko svojo obzirno — res da bode nastal hud vihar nekemu iredentiškemu društvu in zasra- mej krivičniki — ali uverjeni smo, da se movalo se je zakon gostoljubnosti in. vihar kmalu poleže in mir bode trajen, uljudnosti s tem, da so se branili pripo- ker bode slonel na solidnej podlagi, znati barve države, pod katere okriljem j Rieger uvideva sam, da jo je je procvitalo društvo „Pro Patria". S tem močno zavozil, kajti namerava — kakor se je približala potrpežljivost vlade svojemu piše sam Olomuškemu „Pozoru" _ od- koncu in razpustila je nelojalno in stopiti s političnega pozorišča. Ako se to nepatrijočno društvo". In prav obistini, postalo bo obilo Staročehov — ima „Triester Zeitung" ko vsklikne : Kedaj Mladočehi. se je še čula cesarsko pesem pri kakem Večina Poljskih listov zaganja se občnem zboru „Pro Patrije", kedaj se je v Praški mestni svet, radi „provokato-čula jedna sama beseda spoštovanja in ričnega njega postopanja". Vsaj pravimo: dobrohotnosti do Avstrije?! j Poljaki ostanejo vedno Poljaki; volk menja Razmerno energične, nenavadne be- 'dlako, a nravi svoje nikdar, sede „Triesterice" pričajo nam, da so do- j Kakor znano priborili so Šlezijski seglo stvari pri „Pro Patriji" skrajno mejo Slovani pri ravnokar dovršivših se dežel-in da se je jelo to prepričanje polagoma nozborskih volitvah 6 mandatov, imajo torej j širiti tudi mej onimi odličnimi krogi, ki so večino v kmetskej skupini deželnega zbora. I bili do sedaj — plašeči se pred namišljeno 8 tem pride en slovenski poslanec v deželni i slovansko ekspanzivnostjo — prenaklonjeni odbor. Za to mesto določen je katolišk du-1 ire.dentovskim nestrpnežem. Kasno, jako hovnik in profesor verstva S w i e z y. | kasno prišlo je to prepričanje; ali bolje i Narodno probujenje na Ko-kasno, kakor nikdar, pravi znan francoski roškem kaj lepo napreduje. Kakor pi-1 pregovor. Nadejamo se, da bode ta vladni gej0 nsiov. Narodu" udeležilo se je zad-korak ugodno vplival na javno mišljenje' njoga _ petega — shoda političnega mej nami, da bode nekoliko očistil oku- j družtva toliko posestnikov in kmetov, kakor ženo politiško atmosfero in da bode zbistril ge nobenega njega prednikov — bilo je nazore glede čutstvovanja obeh, v našej navzočih kakih 300 slovenskih možakov. Primorskej živečih narodnosti. In zato po- Govorilo je več znanih rodoljubov, ali tudi : zdravljamo zadovoljstvom najnovejši ukrep kmetje sami so se oglašali prav pridno avBtrijBke vlade! Hočeš ali nočeš smo zopet pri lju-beznjivem našem Pahorju. Zoperno nam za besedo. V zadnjej številki smo že povedali, da je vlada razpustila Dunajsko dijaško , je, da se moramo zopet in zopet baviti s j društvo „Osterreichischer Studentenverein*. tem čudnim možem, ali ker ima ta čudak Ta vladin ukrep napravil je kolikor-toliko mej okoličani brezdvojbeno svojo stranko senzacije, kajti to je bilo jedino dijaško — žalostno ali resnično — treba je, da društvo, ki je gojilo tendenco narodne neutrudno kažemo na politiške grobe nje- strpljivosti. Bilo je nasprotno veliko-nem- gove. Kaj pravi gospod Pahor o razpuščenju jkjm dijaškom družtvom. Vlada je ute Pro Patrije" ? Bode-li uvidel, da je bila meljila svoj ukrep trdeč, da se je društvo pazil vzburjenost mojo, toda rekel ni ničesar; zato pa sem postal jako pazljiv in se skrbno izogibal vsemu, kar bi moglo pozornost njegovo na-me obračati. Z Ivanom sešla sva se Še istega jutra — — — — sporočil mu je pozdrav Je-ličin. Pogovarjala sva se o dogodkih vče-rajsnega dne. Zgovorno in brezskrbno iz-raževal je svoje opazke o vožnji, o okolici Zagrebškej, o gradu — kateremu je veljal naš pohod, — o znancih, itd. Zlato ne-brižnost izraževalo mu je jasno lice! Po meni pa bo pluli prve ljubezni burni valovi, provzročujoči tolike slasti in — tolikega gorja. „Ti Filip I imaš-li posebnega posla danes na večer P" vpraša me slednjič. „Ne, da bi znal!" odgovorim mu. „Pridi torej k nam! Sešli se bodemo v prijaznej lopi našega vrta! — Ti ne veš, kako prijateljski in zaupljivo se da pogovarjati v istej zelenej lopi poleg žu-borečega vodometa, potem ko je hladni pomladanski mrak razpel svoja krila nad vso divno naravo ter nas objel v tešilno svoje naročje. Kako prijetno se da sanjariti v Bvetej mračnej tihoti!" (Dalje prihodnjič). ona zahvala, katerej je tudi on pritisnil svoj „placet*, gorostasna breztaktnost — in ne samo breztaktnost, ampak čin, ki se nikakor ne strinja z dinastiškimi čutstvj lojalnega naroda slovenskega P! Kaj pravi sedaj oni okoličanski Bencich, ki je naše poslance dolžil neuljudnosti in netaktnosti?! In slednjič, kaj poreko sedaj oni okoličani, ki verno pobirajo stopinjice svoje za gospodom Pahorjem. Nesmo še izgubili upanja, da jih vender kedaj sreča — pravo spoznanje. In ko bo to zgodi, stisniti jim čemo roke bratski in prijateljski. Razpuščenje „Pro Patrije" radi nelojalnih nje tondencij je pa sijajno zadoščenje značajnim našim poslancem ! —t— Politični pregled. Notranja dežala. Volitve v Gorenje-avstrijski deželni zbor vršile se bodo dne 25, in 26. avgusta in 3. septembra. Razni listi so bili raztrosili vest, da je po Praškem mestnem zsstopu v deželni šolski svet voljeni dr. Heinrich odložil naklonjeni mu mandat. Včeraj došli Dunajski liati pa nam javljajo, da je bilo to le pobožna želja vladnih krogov. Dr. Heinrich nikakor ne misli odložiti svojega mandata nemškim liberalcem in nacijonalcem na ljubo. Prav ima ! Voljen je bil povsem pravilno in postavno, kajti postava o deželnem solškem svetu ukazuje mestnemu zastopu Praškemu, da voli jed-nega zastopnika nemško narodnosti kot zastopnika v deželni šolski svet, nikakor pa ne zahteva, da bi moral dotičnik biti nemški liberalec ali nacijonalec. Čudimo so Dunajskemu „Vaterlandu", da v tej bavilo s politiko in da so se v nje vrinile socijalistiške tendencije. Ali mar nemško-nacijonalna akademiška družtva ne tirajo politike ? ! Vnanje države. „N ovoje Vremja" javljajo, da namerava Rusko ministerstvo mornarice graditi 5 novih vojnih ladij za mornarico v Črnem morju. „N. Fr. Pr.u povdarja neutrudno in vsaki dan, kako izborni odnošaji da so sedaj v Bolgariji. Trudoljubivost svetovnega tega lista je nekako sumljiva, ako pomislimo, da jo je slavni Koburžan kar nenadno popihal iz Bolgarije in da je opetovano konferiral s člani njegove obitelji, katera ima mnogo zvez z vplivnimi orleanisti. Ves politični svet bavi se sedaj z vprašanjem, se-li Koburžan vrne na Bolgarsko ali ne. Celo njegova obitelj prišla je neki do spoznanja, da se je stališče princu do cela omajalo. Pa drobiža tudi nemajo doli v Sofiji, zadnje posojilo so že pohrustali. Kaj pa potem, ako sorodniki Koburžana zatisnjejo svoj mošnjiček. Ali hoče morda plemeniti princ se svojimi pretnjami velevlasti prisiliti, da ga pripoz-najo. Ta nada se mu pač ne izpolni. Domače vesti. Osobna vest. Nj. eks. g. dr. Defacis predsednik prizivnega sodišča je odšel na dopust. Za podružnico sv. Cirila in Metoda na Greti oziroma za otroški vrt v Rojanu nabralo Le je do dno 18. julija iz pušice v krčmi g. Josipa Pertota v Rojanu 22 gld. 25 kr. — V isti namen daroval je g. Anton Bone 1 gld. — Lepa hvala. Prijatelji „Pro Patrie" nabrali so dne 17. t. m. za družbo sv. Cirila in Me^da 90 nvč. Polaganje temeljnega kamena novej župnei cerkvi vrši se, ko pišemo te-le vrstice. Poročilo prinesemo prihodnjič. Stav-bišče in vse hiše v njega okolici okrašeno so z zastavami — in tudi slovenske narodne vihrajo ob hišah — in transparenti. Na tisoče občinstva vre po ulicah k redkej tej slavnosti. »Slovencu" V odgovor. Slava Vašemu rodoljubju, javljajočem ae v tem, da hujskate tukajsne trgovce proti gospodom, „ki imajo tudi besedo pri „Edinoati" — in sicer hujskate v istem trenotku, ko so ti gospodje zapričeli energično akcijo za slovenske napise! Hvala Vam, hvala, da tako lepo podpirate rodoljubno naše delo ! Pogrešek glede dopisnic — kojega je zakrivil vajenec naše tiskarne — zapazili smo tudi mi kmalo, a bilo je vender prepozno, ker je bila stvar z ozirom na prevažno sedanjo našo situacijo jako nujna. „Slovenca" smo dobili ravnokar — in pišemo soboto v jutro — rečeni pogrešek smo pa že včeraj popravili vabeč iste zaupne može v zopetno posvetovanje. „Slovenčev" opomin nam je torej došel prekasno. Kar se tiče slovenske zavednosti ne snamemo pred nikomur klobuka, pred poročevalcem „Slovenčevim* pa že celo ne ! 0 „Pro Patriji" piše nam slovensk delavec: Torej „Pro Patria" je šla — zgodilo se je, kar smo davno pričakovali, kajti to družtvo je škodovalo dobremu avstrijskemu cesarju in domovini našej. Čeprav bodo morda ustanovili drugo društvo, ali veB svet ve sedaj, kakšni da so. No Bog ve, če bodo naša gospoda še vo-tirali zahvalo municipiju v Tridentu ? Kje je tisti Goriški poslanec (Knez Ilohenlohe. Op. Ured.) ki je rekel, da so neki rogo-vileži Avstrije najzveatejši podaniki? Sedaj bodo menda okoličani uvideli, kakšni možji so oni, ki so njih otroke vlačili v vrte „Pro Patrie". Žalost V Izraelu. Odposlaniki mesta Trst na dogovore gledč odprave proste luke in vpeljavo državnega užitninskega davka v našem mestu, koji dogovori so se vršili niinoli teden na Dunaju, prišli so domov in prinesli neveselo novico, da je vlada odločena vpeljati po odpravi svobodne luke tudi svoj užitninski davek. 9-tem bode mestu odpal glavni vir njega dohodkov, s koji mi so tako dolgo mastili sami sebe ter pomagali svojim zvestim privržencem. Še jedno leto in slavni magistrat zgubi ta vir zlata, iz katerega je zajemal ter širil laško kulturo in jezik vstanovljajoč šole, urade itd. Potem si bode magistratna gospoda morala pomagati s pristojbinami in dokladami; zadnjih bodemo imeli na koše ter bodemo težo istih tembolj občutili, ako bode ▼ meatnej kolibi še dalje trajalo sedanje malomarno gospodarstvo in nesramni nepotizem. „Mat-tino" še upa, da se bodo vlada uklonila želji Tržačanov ter uvedla nižji davek. Vederemo. Vendar pa mislimo, da bi naši okoličani, videč se tako zatirane, vendar enkrat odprli oči ter tirjali boljšo uprave ali upravne ločitve od mesta. Stvar je resna in pomiselka vredna. Lahom je prišla voda že do grla, radi česar vlada sedaj v tržaškem Izraelu velika žalost iu obup. Slavni čini naših kulturonoscev. Zopet nam je zabilježiti sramoten dogodek, s kakoršnimi se odlikujejo kolovodje italija-naŽke stranke v Trstu. Vetrnjak „Cittadino11 in lahonska kavka „Indipendente" sta se dlje časa kavsala ter bruhala jeden na druzega najstrupenejsi strup. Prvi se je naveličal tega umazanega boja urednik Indipendenteju, dr. Izidor Reggio; hotel je poskusiti tudi svojo moč in začudjenemu svetu pokazati vso svojo doktorsko omiko. V ponedeljek zjutraj srečal je na ulici sotrudnika „Cittadina" g. Petra Degana ter mu je meni nič tebi nič prilepil par za- uenic, na kar je zadnji kulturonosec rea-goval ter mu zaušnice povrnil. Na mestu borbe teb dveh novodobnih junakov se je seveda zbralo obilo radovednega občinstva, koje jo borilca kmalu ločilo. — Ta dogodek ni osamljen v zgodovini tržaškega lahonskega časopisja. Že večkrat smo bili priča enakim prizorom, ki Btavljajo v kaj neugodno luč toliko hvalisano lahonsko kulturo. Po tej aferi nadaljuje se peresni boj v „Cittadinu" in „Indipendenteju", ki je jako interesanten, kajti gospoda neodre-šenci spravljajo na dan stvari, katerih bi se morali sramovati mestni fakini, ne pa „omikani časnikarji". Sploh se toliko opevana laška kultura, čije raznoševalei in gojitelji so uprav časnikarji, izraža večinoma v pouličnih pobojih, ščuvanju itd. Omeniti nam je, da sta oba ta „veljaka" tujca naseljenca, kojih eden — dr. Reggio — menda niti avstrijski podanik ni ; oba pa pridigujeta o tukajšnjej d o m a č e j zemlji, d o m a č e j laškej narodnosti, o laških pravicah, i. dr. Medici, c u-rate vos ipsoB . . in ne mojte nam vsiljevati svoje slabostoječe kulture, ki ni za nas; skrbite rajši, da si vzgojite mož, ki vam ne bodo v tako nečast, kakoršni ao sedanji vaši časnikarji. Ubogi avstrijski denar 1 Izvestno so v tržaških mestnih srednjih šolah vzgoju-jejo najhujši nestrpneži; mladina, ki je te šole obiskavala, navadno ostane zvesta svojim paulahonskim načelom ter jo potem laškej nezmernej stranki v Trstu v največjo podporo. Letošnji maturanti na mestnej gimnaziji v Trstu nabrali so 404 35 frankov za f »Pro patria41 slabega spomina, in 200 tudi frankov za spomenik Danteju v Tridentu, čigar odkritje izvestno ne ostane brez političkih demonstracij, koje so tej gospodi istinito k srcu prirasle. Vzgled pajdašev na gimnaziji so posnemali tudi učenci mestne realke, kateri so tudi nabrali množico franko v za ranjco „Pro patrio" in imenovani spomenik. K sreči je bilo že prekasno za prvo, kajti šla je že mej ranjce. Avstrijski goldinarji imajo preslabo veljavo, da bi se smeli rabiti v lahonske idealne smotre ! Škandal! „Obzoru" ttlegrafujejo iz Splita, da je državno pravdništvo dvignilo zatožbo proti upravi družtva „Associa-z i o u e D al mat i ca". Zaplenili so vse knjige in spise tega družtva, pri katerem so se dogajale uprav gorostasno stvari. — Predsednik društva bil je glasoviti Baja-monti! Od meje Furlanske piše nam rodoljub-kinja: Obljubivši vam v zadnjem listu, da vam hočem pogosto pisati, nadejala sem se, da mi bo moči kaj veselega poročati. Toda nada moja bo mi ni obistinila. Čudni, pravi narobe odnosaji so pri nas: zunaj hiše govore ženske našo še precej rade slovenski, v družini jim je to za-, branjeno. Ni-li to žalostno P Kdo jim to brani P Brnnijo jim možje in tudi sta-riši teh mož — iu branijo ao celo otroci i sami slovenske besede. In pradedje teh' mož bili so sami slovenji! Da, tu so bila i nekdaj izključno slovonka tla! Imena vasi, polja, hišnega orodja — v furlanščini samej rabijo obilo slovenskih izrazov — : vse to nam priča o silovitem prodiranju ptujega elementa, ki nam krusi kos za kosom naše lasti. To je tista žalostna pesem o slovenskem odpadništvu. Naj že vzame Slovenec tujko ali pa Slovenka tujca, vedno jedna in ista prikazen : jezik nas pride ob svoje pravice! In tako so ob mejah pretvarjajo čiato slovenske vasi v italijabske. Premno-gokrat se dogaja, da si poštena slovenska družina pri ustih pritrguje, lioteč izšolati sina svojega, češ postal bode zvesta opora starišem in zanesljiv steber narodu svojemu. Ali kaj se zgodi! Mladenič pride srečno do svojega cilja — in se o ž o n i. Ali vzame si p:ujko za ženo, ki sovraži ina-terni naš jezik in sovraži celo starišo njenega soproga, ki r so poštene slovenske duše. Mož je izgubljen: varjeni so njegu ga je ženski upliv. Poreče mi kdo: ženska je nevedna stvar in nema pojma o narodnosti. Ne ne : ženska je tudi Človek, tudi njo je Vsemogočni po svojej podobi vatvaril ; tudi njej je posadil v srce kal domovinskega čutstva, ali gojiti je treba ta kal pravočasno in privesti ga do razcvitja. In zopet sem — oprostite gosp. urednik, ni mi namen žaliti! — pri svojej trditvi: možki imajo neizbrisljiv greh na tej prikazni. Mesto da bi bili oni vestni voditelji ženstvu, dajo se po njem prevladati ali je pa ignorujejo. Mesto da bi vodil družino razum, vodi jo ženska nevednost, pod- — „Hotel Adel-tberger ILif*. srariši in varjen je ubogi narod naš. Uničil mesecev zapora poostrenega/. enim postom, Postojina. - • * • • " ~ .... prance što k pa 13 mesecev — Hotel „Pri ogorski kroni*. — Grad. 1 — Okolica jame. — Odtok Pivke. — Most vsaki način opravičiti. Pazite na svoje — Zastor, otroke, učite jih dobrega in vodite jih po jama (It nlike). pirana po možkej nebriŽnosti. Torej dragi: ludne igral jo Mikelič naj m laj i zapora. V Vašem velecenjenem listu . .,. . . 4 . . „ v jami. — Uhod v jamo. — Plesišči«. — ste bili omenili te tatvine. A naši Gn- n l ^ i . r i i . , Grob. — Orlova peruta. — Lfp razgled. renjci in Povirci hoteli so se takrat na _ Vrsta stebrov. — Šotor. — Kalvarija. " * Podrt steber. — Otoška — Pivka jama. — Crna poti poštenosti! Tako" boste obvarovali .^"V'- arHii Planinski. — Planina. — __. li*. ... . . . . . ... Mali Grad. — Skratovka. — Planinska svojo čast, čast svonh otrok in čast celih • \r ■ ■ m . . J jama. — Vranja jama. — Cerknica. — vasi! Ako pa kak list omeni te ali one Cerkniško jezero. — Velika Karlovca. — nedostatnosti v kakej vasi, ne smete mi- Skocijanski naravni most. — Pred-jnma. sliti, da hoče s tem žaliti vso vas. j — Prestranska kobilarna. — Skocijanska iin„j n „ i t l _ . i • jama. — Slike so prav dobre, ves album izpred sod sca. Dne 14. t. m. stal ie „„ „l„„„„ • „ i j ti i. i * j . , , , J pa ukusen in ga bode vsakdo rad kupil pred sodnim stolom Aleksander Mikelich, ^ Zrt prjjeten Hpomin. Cena mu je samo 70 kr. zatožen ubojstva. Dne 15. ro. m. popo- 1 „____________ v nekej krčmi v| DunajsU« toorsa možje, ne dajte se vladati po ženstvu v Via Media v družbi treh pajdašev na' , . . . ,, iU,,Jft' in tudi ne prezirajte je. ampak vodite je, „moro". Pridružil se jim je tudi nek Filip Ea°tm ^ 'v I Z ^ «*'* poučujte je, da bodo ženske naše izpolnje- Husso ter z njimi igral. Ali kmalu so se ?'at* ren.t.ft"--------- vale dolžnosti svoje - kot verne slo- 8prii in zat„žcnec Mikelič vstavši izza1 oltc"1 nTrolne"bankT Z Z I Z ' venskematere. j mij!e zadr, je H|l8flU 09tr0 orf)dj0 globoko v Slavnost odkritja spomenika hrvat- prsi, radi česar so zadnjega prenesli v skemu narodnemu pesniku Mil. Mijošič- (bolnico, kjer je kmalu potem umrl. Mi-Kačiću v Makarskej v Dalmaciji, bode keliča so obsodili na 5 let težke ječe. —■ dne 26. avgusta; Za to slavnost delajo se Dne 15. t. m. se je vršila porotna obrav-velikanske priprave. 1 nava proti Štefanu Marini, italijanskem Kreditne delnico — — — — — — London 10 lir uterlin--— — — Francoski napoleomiori — — — — C. kr. cekini — — — — — — — NomSke marke — — — — — - — 89.40 109.10 101.25 Mo,— 80M 50 11 G,45 !l 94 67.-- Listnica n |i r n v n i s t v (K Sp. v Poreču. Flačano! Zabilježeno ni Imenovanja. Finančno ravnateljstvo je podaniku in vojaškem begunu r"adi po- ^fiS™" uprftvite,ja ~ proBimo imenovalo Ivana Pavlina oficijalom iu »kusa samomora in umora. Ta nepridiprav j — ^ Josipa Perozzija kancelistom pri istem j° M dvakrat obsojen radi pretenjaj ZlVIC iti tlfllŽb. V TrStll ravnateljstvu. proti svojej materi in I. 1887 na 18 me-'. • • , . .. . .. _ J i , . „ . ., - . . ,i>m«l° v svojej zalogi, ulica Zonta št 5, C. kr. mornarica odide dne 22. t. m. Becc radl 8,uPar9tva. Malopridnež je imel j V8akovrstne stroje za kmetijstvo in vsako i iz Pulja v Baltiško morje. Povrne se dno žo 8edem ,ot znanjo 7' "eko Ivan° Mora-; drugo rabo, kakor tudi vse za stroje po- 24. oktobra v Trst, kjer se bodo vršilo Cutti' delalko v nekej tovarnici v Škednju.' trebno Posebno pr.poročajo sesal ko ^ volilro u f i .i*., Zadnjič bil je tudi pregnan h avstrijskih , (l>uraPe) 211 kalanje vode, pretakanje vina, in sv e ar ' ' " deželi. Prodno je o d šef, hote, je v ijej ! ^ požarev škropljenje trt in drevj,; 1 presv. cesar. J . . ' •> j cevi za vodovode in vsako drugo rabo I Tnlminftkn • i • ^ Hudobnosti se umorit, svojo ljubico, kojo j ijslitega in kovanega železa, svinca, kaučuka, Tolminsko Učit. društvo imelo je dne je nflVndno pretepal in suval. Dne 26. m.! lana; mlatilnice in čistilnice za žito. mrvil- 9. t. m. ob 8. uri popoludne svoje letno marca vzel je s seboj samokres ter šel 'niče za koruzo, slamoreznice, stiskalnice zborovanje. Udeležba bila je, kakor še na dom svojo ljubico, kjer jo ostal ves!'" m»8t'I»'co za grozdje itd. nikdar prej, polnoštevilna. Dnevni red dan; na večer je pa zahteval, da Kre z'. , le 'dušeno izvrstno vnanje izvršil se je v čast in v ponos zavednega njim do sv. Jakoba. Slednjič se io ona'"1 ' • **rani,V»!!°• g° P° "iskih niji0i. 1bb rji i • ■ i » 1 J ' o«t.unjil se jo ona cenah, ter je razpošiljalo prosto carine do uuiieijsiva na loimmsKem. uilobravalo se udala in šla sta. Na povratku je pa tri-: deželah. 2 je z navdušenostjo in enoglasno letošnje krat nanjo vstrelil. Potem jej je stopil' Z« zdaj posebno omenjamo mlatilnice odborovo postopanje, sosebno postopanje na trebuh ter jo drl. Zmagala je ona ter i^^H"*«« Zft žito» z opazko, da stroje, proti dvemi zloglasnimi, društvo in uči- ušla proti bližnjej krčmi, V tem ie on! P" "f tudi P"P/«vlj«mo. kadar teljstvo psovalnimi in žalečimi pismi. Pri-' trikrat nase vstrelil. Oba so prenesli v J° * ' ^^ & Comp. proste psovke, kakor : lažnjivec, hudobni bolnico, kjer sta kmalu ozdravela. Sodišče potuhnenci, zlobni ljudje itd. In to od š. je obsodilo Marinija na 7 let težke ječe dostojanstvenika. Umevno je, da v takega jn izgon iz avstrijskih dežel, društva odboru ..e pusti nekemu vernemu Knjižnica „Družbe sv. Cirila in Me-smku niti osebna čast, niti vest biti, - toda" pomnožila se je za V. zvezek. Naslov Zborujoče učiteljstvo zahvalilo se je po rou je: „Tržaško-koperski škof Matej deputaciji 5 članov preblagorodnemu gosp. Ravnikar, »lavni pisatelj in pedagog glavarju za izključno slovensko uredovanje 8]0venski. V spomin razkritja spomeniške m občevanje z učiteljstvom, na obrambi ploftče v dttn 13< ju)ija 1890> ,. v njegovej učiteljev itd. Po zborovanju podalo se je rojstvenej hiši na Vačah, slovenskoj mladini učiteljstvo incoporo v bližnje Volče, ogle- poklonil jernej Ravnikar, slovenski dat s. krasna spominka, ki ju jo društvo uiit„lj, Ta z Ravnikarjevo podobo okrašena postavilo umrlima kolegoma, pok. g. Faj- klljižica nain je v pravi čas došla. Pisana gelj-nu in g. Kogoju. V miru naj počivata. je praT lepo in poljudno in nam kaže vse Društvo je izročilo s posebnim aktom spo- vrline »lavnega pokojnika. Cena samo 10 kr. menika »1. županstvu v varstvo. - V priz-, „Slovanski Svet" prinaša v 13. štev. nanje taktnega postopanja volil se je eno- n98,ednjo V8ebino. DežeIni zbori in 8prava glasno stari odbor. Predsednik društvu je _ Boj za šolo. - Po volitvah na Šta-A n d. V e r t o v e c, podpredsednik Josip jedkem. - O kritiki dr. Mahniča. II. K na-Ivančič, tajnik Ivan Krajnik, bla- Bprotnidki(ii razpravljanjem o nam očitanem gajnik Josip K e n d a ; odbornik Krist- razširjanji protestantskih načel. (Konec Kogoj; namestnika Josip Hakovšček tega odatavka.) - Odnošaji Tržaških Slo-in Anton Miklavič. Mi želimo od- Vanov. - Moj dobri prijatelj. (Očrt iz boru da dela tudi za naprej nevatrašeno "„ukega življenja, spisal Roščin.) - Pogled v pnd in v povzdigo ljudskega šolstva, v po Blovanskem svetu : a) Slovenske de-čast „, v ponos zavednega učiteljstva in že|e. b) Ostali slovanski svet. - Književ-v tzomiko milega nam naroda. »noat> _ N()vine in jtiop|li# Varujte otroke. Pišejo nam iz S e-1 „Učiteljski Tovariš", štev. 14., ima na- ž a n e : Dne 15. t. m. bila je končana «l«dnjo vsebino: Prof. Fr. Orožen — Ljub- razprava pri deželnem sodišču v Trstu lj«na: O zemljepisnem pouku. (Dalje). — proti 21 letnemu Andreji Karišu iz Povirja, Giirtner — Dobrava: Kako bi se našo in 16 do 18 letnima bratoma, Karlu in Fran- š°le najlaže oskrbele s potrebnimi učili. cetu Stok, kateri so pokrali to zime janu- — Jožef Novak — Dobrava: Nekaj besed varja in februvarja meseca vreče kave, 0 čitanji. — J. Marn: Knjiga slovenska. lešnjikov in smokev iz tovornega vlaka, — Ukazi in odredbe šolskih oblastev. — kateri je vozil mej 10. in 11. uro iz Se- Književnost. Dopisi: Iz Šont Jurija žane v Divačo. Ti mojstereki mladenči P" Kranji. — Z Dovjega. — Iz Polho- stopali so na vlak, odprli vagon in metali veBa Gradca. — Z Dobrave. — Iz Šent- vreče na železno cesto. Potem pa so po- Jerneja. — Iz radovljiškega okraja. — Iz brali vreče in prodajali kavo in drugo Postojne. — Iz Črnomlja. — Iz Iga. — ukradene reči. Šlo jo to čisto in lahko do Ljubljane. — Iz Gorice. — Vostnik. 2. marca. Istega dno so jih pa sprevodniki — Uradni razpisi učiteljskih služeb. zapazili in spoznali ter so vlak takoj „Adeisberfl und Umgebung — Postojna ustavili. Obtoženci so odločno tajili svoj 'n °k°Hca — Contorni d'Adeisberfl". Tako čin ali slabo jim je to pomagalo, kajti 8'°? V Z,1?tih 6r^h "H.8,oV ^ ,„m . , , , . J gantnem albumu, ki ta je priredil in izda laž ima kratko noge. Obsojen, so bili: °osp. tiakar R.' gehbeJr / Po8tojini. Ta Andrej Kariš m Kari Stok dobila sta po 18 prav lepi album obsega 38 podob. Te so: 1 — 10 P. n. gospodi, ki želi poletni čas prebiti v zdravem in prijetnem kraji na deželi, kjer je pošta in v bližini železnične postaje, naznanjam, da imam na razpolago tri spodobno urejene sobe v I. nadstropji. Postrežba, hrana itd. po sporazum-ljenji. Marija Štavar 13 krčmarica v Žagorji pri Št Petru. Lekarna FRANZONI ulica sv. Antun št. 5 (pri cerkvi). Velika zaloga vsakovrstnih zdravil. 100 do 150 goldi linrjev in tudi v2o umrejo si iih ineHcc prislužiti dostojno o«obo, katero so nofojo h pridnoHtjo poprijeti prudajanja po obluHtvih dovoljenih Kročok in državnih papirjev. Kapitala ni trolm. Rizika tudi ni. Onim OHolmui katere bi v kratko in d<»noglo povoljen VRpeh, dovolila bi ae, polog pristojno provisijo, tudi utiiluit plaiV Po-praiuti je pri .1. f , Bankh^us. Buda- pest, Hatvanergasse 17. 2-10 Naj bolj Aa 33-40 Brnska sukna razpofiilja po originalnih tovarnlfikih conah tovarna finoga sukna Sigel-Imhof v Brnu, Za elogantuo pomladno in poletno muško obloko zadosti jo I odfozok v dol-goHti H-10 metra, lo jo 4 Dunajski vatli 1 o dr oz o k iz pristno o v rje volno volja: jfld. I.ttO i7. navadno tfld. A v/, lino gld. I0.5« 17. jako fine" t? 1 * 1 - I 't IO i7. rmjlinejSo Nadalje no v najvefji Izbori: h svilo protkiom grebenaKta nukna, blago /.a ngrtmV iodon za lovce in turist«, peruvienno iu tnnkiii),' za Rnloiiske obleke, propisana sukna za aH-uradnika, blago i/, nukutira za mo&ko in dečko, ki ko hiiio prati, pristna pii^m'-gilct-blnga itd. — Za dobro blago, natančno odgov&rj^jno in toono dopošiljatev >e jamči. Uzorci zastonj i franko. Creolina Pearson priporočena po odličnih zdrimiikiH in higijenikih kot s|. .'itifn ■ neoltovutto, najizdutnojšo in naj-Wll('jM' srodstvo, ki uniči v-ako okužonjo že v kalu in iMranjuje neprijatni in Škodljivi duh in v'h! p m t Tomu -' f prednost pred o>;ljoii-ictii kislino zaradi ' i-lno mu splošne vspešno«ti proti parazitom in mrčesom. < folin.i l'i-ar-tni v svojoj najkori«tnejšej porabi kot Milo (žnjla) alla Creoliua p i/ ijii hiši emu gospodinjstvu najboljše, najzdra-ve,j>»« i n najcenejše milo z« dišavo in toaleto: je pravo milo bodočnosti. Ivdor po«kusi te izdelke, kateri se dobe pri lekurničarjib in drogistili, in jih porablja, ta u važu je gl'ivna pravila zdravstva". prividtio«li in varčnosti H —10 3-a C. kr. notar Dr. JOAHIM ZENKOVIGH odprl je >vojo pisarnico v Sežani. Riccardo Dinellil A/ ' tn I ' t Via S. Lazzaro št. 15, Trst. Zaloga a/abastra vsake kvalitete in oblike. t-fi i Tikl !!lnf m ii Mr fi Tovarna za gips i različnih vrst na drobno in debelo. lil Izdeluje kipe iz (jipsa po ni/.kih J4] j|y cenah. 25 — 44 it m Znaten post- ansk zaslužek, ki se vedno veksa in ki (I o IQ o let traja, morejo si pridobiti pripravno in zanesljive osebe (odsluženi žandarji imajo prednost), katere so v vednej dotiki z občinstvom. Vpra anja jo pošiljati r | „G. S. 1800" G raz, postbgernd." ' 14-25 i Kwizda-ja c. k- izklj. pri v. restitucionalni fluid (voda za pranje konj). Služi vsled mnogoletnih izkušenj za jneo-neje pred in po velikem trudu in po delu dajo konju jMisehno vztrajnost o dirkah ird. 1 steklenica gld. 1.40. Kwi'/.de Vaselina za konjska ko-pita proti suhim in lomečim se kopitomi Lonček f. 1.25. Kwizde Ićp za kopita (iimeteljni rog). 1 d rožič 80 kr. K w izd e milo zu pranje domaće živali, kositrova nkutlja po 100 gramov 80 kr., kositrova skatlja po JjOO gramov Klet. 1.60. (0) Pristno se dobi po vseli lekarnah in pro-dajalnicah mirodij avstr.-og. monarh'js, l)a se varuj o pomot, prosimo p. n. občinstvo, da zahteva o kupovanji teh sredstev vedno K \v i z d h preparate in pa se pazi na gorenje varnostno znamko. Pošilja so po pošti proti povzetji vsak dan po glavnem skladišči: Krois- i apotheke Korneuburg pri Dunaju j Fran/. Joli. Kuizdn, e. kr avstrijski in kralj, rumunski dvorni dobn- ! vitelj za živinozdravniske preparate. Prvu Brniku firmu za razpošiljanje inniiifnlmirnega blaga Bernhard Ticho — Brno n* >t 4» 4 mi n i' k t št. 1H, — razpošilja po postnem povzetju. P.ATE CEEPE čista volu«, dvojna širokost 10 metrov ^ld. A. 2T0UVEAUTES snovij za ženske obleke: z modnimi črtami in carreaux, dvojna široko.st, 10 fi!. gl.* PISANO praktična snov za hišno oldoke 10 metrov jjld. I. G'adkubarveua moderna snov v vs-h novih barvah dvojna širokost loiaot. gld. — CHEVRON nove vrste, črtana snov, d vojno široko -t 10 m. J»'.~>0 Trožica Oreiiraht) dobre kako vo.%ti l" in. ^.* vatlovgld.41, SIPON 1 kom,30vatlov I.vrsteg.5 50 najboljše kakovosti g. 41 i»0 KANEVAS ll k. !I0 vatlov lila gl. 1-80. 1 k |3o vatlov rudeč gl. .i'L'H Kane | Zastor od jute turški vzorec, kompletni zastor gld $!lO lllolaudsko dolge preproge (o-l (Stanki) 10 - 12 mor. dolge 1 stanok ffld ;i Najnovejši frii ne o s k i voili, kisel jvas iz niti I k :i > vatlov lila iiiflmorojo pruti, krasnih načrtov, 1 (J rudeč gid. 41 r.AJETJPS v vseli barvah, lOm. gl. il 50 OKSFORD |ki se more prati, dobre kakovo-| v.tsii, 1 kom. SO vatlov gld' 1'50 Zsfir za srajce Inajboljše, kar se moro priporočati,! kom 80vatlov gl.o-so BOSTON ki se more prati, najnovejši d !seni, 10 metrov gld. it' - Jadna Ei v 3 garnitura ibstojoča od 'J pogrinjal za poste* jo iu 1 za mizo, se svilenimi traii-žutili gld. I — Tunis-portiere za I okno,kompletne? dela f.3'50 Jsina garnitura od juta 2 posteljna in 1 namizno pregrinjalo z franzani gl •!. il.SO metrov gld il 51» 'Rjuhe brez siva iz dobrega doma'1 j čega platna .'I kom. gld, iliaOj Platneni Java-robCi Z zavozlani mifraniSarni«kotil, gld. 9 IO Ženske srajce iz s i luna in platna! s lino štikari jo3 kom.gld. Ženske srajce iz trpežnega plat. ibrobljenu s čipkami (S k. g. It a.'iJ Možke srajce lastnega izdolkabe i lo ali barveno 1 kom. 1 vrsto gldi ■ HO II. vrsto gld. |30 Srajce zadelalce iz rumburškega| oksforda, kompletne, veliko. H kom, gld — Normalna srajca kompletna veli ka, i kom.g i. .Mt Normalne hlače! konip. velike, 1 kom gld I 5(1 1 Polcmoogrinjalo'^dolgo g.l.2n| i konjska plahta najboljšega iz-| delka, 100 cm dolga. 130 cm široka, gl. I'54>, Carskorumetia i plahta za fijakerje i kom g a4r»oj BOSB Vzorci gratis in franko llustrovan modni žurnal ,.Briinner Ncuheitenu gratis in franko. Srečke Dunajske razstave po 1 gl. i«—9 Vsaka srečka je veljavna za obojna žrebanja. Nexnaniok dobitkov xn ohOjna jrreha iijjti. I S Prvo žrebanje 14. avgusta 1890. Drugo žrebanje 15. oktobra 181)0. i dobitek vreden 50000 gld. I dobitek vreden 50000 gld. 1 r.ooo „ 1 5000 i 'Jonn I ?ooo i 104>0 t IOOA 2 dobitka vredna \>nk 500 2 dobitku vredna vsak 5 dobitkov vredni •iOO .» dobitko\ vredni %4>0 10 „ „ IOO 10 IOO S40 r.o 20 50 50 «4» 50 tO 200 „ po IO sreč. razst. 200 IO 2000 » n - 2000 s Srprkp nn 1 crlH v trstu ph: kDl pu 1 Gius. Bolaffio, Alessandro Vozni listi in tovorni listi v ilmeriio. Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEARN IJNIE" iz Anlverpena direktno v New Jork & Pfiiladelfijo konoesijonovana črta, od c. kr. avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-eesijonovani zastop 22—42 Liuhvig Wielich na Dunaju, IV \Veyringergasse 17, ali pri Josip-u Strasser-u Speditionsbureau filr die k. k. Stiiatsbnlirien in innsbruck. Mejnarodni promet prve Primorske družbe za prevažanje mebiev KONRAD EXNER via 8quer > Nuovo št. 7. skladišča via Ferriera št. 'J (Telefon št. 265) v Trstu. Speditian Schitiilri! I' ."O. A k MiJicltrijuipertn .j J J ... f i . . ' Podružnice v Pulji, acrici, na Ujki in v Opatiji Zavod za shranjevaje meblev in efektov. Prevažanje mćblov vzprejemljo se na vse strani. — Razpošiljajo in vzprejemljejo se v varstvo kovčegi, zaboji, koši itd. 7 rgovimka agentura državnih Železnic. — Spedicijski bureau c. kr. južne železnice v OPATIJI Redna dovažanja in odvaianja do in od parnikov, — Nakladanja in razpošiljanja na vse strani. — Z fltopniki v vseh mestih doma in v inozemstvu. Služba za poštne in hitre pošiljatve iu pošiljatve S—S prtljage. Glavna agentura paroplovnih družb za Istro in Dalmacijo. Nit. Prazni vozovi zu provažnnje inčblov odpošiljajo se točno na vso postajo. Informacije točno in gratis. Vprašanja je stavljati direktno na centralo v Trstu. Carlo Pirelli mejnarodni agent in špediter Trst, Via Arsenale št. Oddaje listke za žele/,niče in parobrode mornarjem in delalcem po nizkih cenah in na vse kraje. s-a J.&S. KESSLER, v BRNU 1(5 lfi (MORAVSKA). Največja in najcenejša razprodaj al niča za poletje. Ceniki mo^ke^a in ženskega perila, tkanin in ^alanterijskogn blaga, vzorci sukna in odrezki brezplačno in franke. Uazposiljatev po povzetju. Ziiloga suknenoga blagu. Itjllhe, 1 komad brez šiva, 2 ni. dolg f. ■.;><» Olngo za poletno obleko more se oprati, najnovejše, praktično, (i iu pol motr. zu popolno moško obleko, for, SI,— Modne stvarij za gospode. Srajc« za gospode iz sifona, kretona, oxford, najboljši izdelek I.a f. 1.80 11.a f. I .«4» Sukneni ostanki za možke obleke in ionske dožuu haljine, 3.10 m. za celo obleko f. n.flo Oxford- srnjce za delavce močne dobro kakovosti, 3 komadi prve vrste for. 9. 1'rislni angležki Ševiot. ;{■ iu m za popolno možko obleko for. 8.50, 7.50 in f. 41 — Spodnje hlače iz trpežnega platna, zu 3 komade 1. v. for. 2.f)0 ll vrste for l.*4> iNago za vrlino suknjo iiujnovcjših barv, najfinejše kakovosti, H* 1»» m. za popolno vrlino suknjo for. 41.— ■ Normalno perilo, Jiigerjov zistcoi, iz čiste volne, za gospodo in gospe, I srajca f H.fiO, 1 hlače 3 f„ iz pavolo 1 kom f. 1 ,'iO Molke nogovloe za poletjo, liele in barvano pleteno, (S parov for. 1.IO Svileiio-Finicli nogovice za potne uo^e, 18 parov for. i «o IMe^.antno urejeni uzorniki z 400 podobami gospodom krojačem nefrankirano. Potni plašči, volneni, 3 iiU dolgi 1-00 široki " tor. I.AO Blago za ženske noše. Žepno rute, 12 kom , obrobljene, z barvani m obrobljom, za možke f. 1.20za gospe f. I,— !! Najugodnejša prilika!! Čepice iz stlkiia iz najlinojšega brnskoga sukna, za gospode iu dečke, « kom. f, | '.SO itlago-zelli', pristno barvano, najkras-nojšili barv 10 metrov for. .*!.."»O Perilo za gospe. 4'arirovann in progasto modno blago, i;0 cm. široko, za ponočne suknje, žensko in otroško obleko, 10 metrov for. SO Žensk« srajce, (i kom , iz trpežnega platna z zobci f. 3.25 s štikarijo for. 15.— Žttpon- in trožično bi lleoeat-, Jakuart in volneno Itips bla^o, ii eni. široko, v vseh mogočih barvah 10 Nočni korseti iz finega Sifona in finim štikanjoni, 8 kom I v f. 4. II. v. f. 1 HO Ženski predpasniki iz oxforda, kretona, Burovega platna ali Sifona, C! kom. for. 1 4lO metrov for. !l.4tO Nervi. HO cm. širok, nožno lisasto modno blago najnovejših barv. 10 metlov for. I.SO Spodnje kitlje za gospe iz rouge, surovega platna ali Sifona. 3 kom. f. 3.— iz nmhairja ali zoiirja. 1 kom f 1 50 in f. 18 — Iteige in Doi'is najnovejše gladko iu kari-rovano sukno iz čisto volne 10 nu tr. f. 4t.I»0 Rute za na glavo iz fqila, najnovojSih uzoreov, ti komadov for l ®0 Terno in kašmir, dvojnato široko, črno in barvano 10 metrov for. 1. —, Ženske nogovice za poletje, bele in barvane, ti parov pletenih for l.C»0 Plavi tisk in francoski Creton za opralno obleko, 10 metrov f 250 f. 9.50 Blago iz platna in tkanine. 1 komad = 29 vatlov Volneni atlas, dvojnato široko volneno sukno, Črno in v vseh barvah, 10 in. f. 41 .'tO Zastori, odeje, preproge. Domače platno močne kakovosti, 1 kom. (89 vatlov) su for. 6.50, 4/* tor. I-20 Zavese iz jute, najnovejših tiskov, po- Klng-tknnina, bolja od platnu, najboljšo znamke 1 kom for. 7.50, ili for. A.N4> (.laruitum iz jute, - odeji za posteljo in 1 za mizo, najnovejših tiskov, dvobarvonc for. 3.50, četverabarveno for. 41,— Oxford najnovejših uzoreov, 1 kom. (29 vatlov) for. 4.SO (,'hifon za možko in žensko parilo, 1 kom 80 vatlov) 1 v. for. 5.50, II. vrate for. 1 &0 Rtepane Ronge-odeje, popolno dolge in široke, komad for il — Cannevas za postoljne preprope, 1 kom (30 dunajskih vatlov) I. v. <> f., II. v. f. 5 »O Jaciptard-Manillu preproge, 10 metr. dolge trpežno kakovos i for. 3.50 Atlas tiradi za posteljne preprogo, 1 komad (30 dunajskih vatlov) I vrsto for 7.50 II vrsto for A.KO > Kips-garniturn, 2 posteljni in 1 namizna odeja, naj moden jše bar vene sestavo f, 1.50 Lastnik pol. drnžtvc .,I^inost4'. Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotlč. Tiskarna Dolenc v Trstu