iru ob M i V Stara navada je, da državniki ob novem letu naslove na narode poslanice z dobrohotnimi željami. Tudi letos je bilo tako. Med poslanicami, ki so vzbudile v svetu posebno močan odmev, moramo na pi~vem mestu omeniti besede predsednika Tita. Izvlečke iz njegovega govora po radiu so objavile vse svetovne agencije. Zlasti obširno so povzeli tiste dele, v katerih so predlogi za miroljubno' poravnavo mednarodnih sporov. Predsednik Tito je predlagal, naj bi čimprej sklicali kon- Če so bile minule občinske volitve uspešna preizkušnja naše visoke politične zavesti, če smo to priložnost porabili zato, da smo temeljito razčlenili naše delo in ugotovili vse dobro in slabo, potem bomo prav tako to storili sedaj pred skupščinskimi volitvami. Ko dajemo na tehtnico naše delo, rezidtate našega prizadevanja in hotenja za boljšim . ■ vi j en jem delovnega človeka — f z veda ne manjka v našem delu tudi pomanjkljivosti — skodela r7obri)i in uspehov daleč odtehta : se te pomanjkljivosti. Bogata je . etev naših skupnih prizadevanj ::a uresničitev načel in politike, ki smo jo spoznali za svojo v najtežavnejših dnevih naše zgodovine — načel, ki smo jih morali usodi dobesedno iztrgati, da smo jih presadili na naša tla. Kako bomo'ta načela gojili in kako bodo uspevala, pa je odvisno samo od nas. Od nas samih. Zato bo mo predlagali, kandidirali in volili v ljudsko skupščino — republiško in zvezno —• res samo ljudi, ki so nedeljiv del nas, naše socialistične skupnosti, del našega boja in naših naporov in prizadevanj za dosego velikega cilja. Že kot člani političnih organizacij bomo predlagali in kandidirali najboljše izmed nas. Biti moramo prepričani, da bodo dobro zastopali naše interese — to je, interese vse naše skupnosti — v najvišjih predstavniških telesih naše dežele. In ko nam bo kot volivcem na zborih volivcev pridržana pravica izbiranja in kandidiranja teh naših ljudi, bomo brez obotavljanja zastavili vse svoje sile, da jih bomo tudi uveljavili. To nam prav gotovo ne bo pretežav-no, saj bomo izbirali svobodno in preudarno. Vsi moramo zato pravočasno \ izpolniti našo državljansko dolžnost še pred potekom zakonitega [ termina in ugotoviti, če smo v vo- ! lilnem imeniku pravilno vpisani. . To velja — ponovno povedano — posebno za mlade ljudi, ki bodo — ali pa so že — do dneva volitev postali polnoletni, ki bodo dopolnili 18 let. Pogledali pa bomo mimogrede še za soseda, za odseljenega tovariša, za umrlo tovarišico, kako je z njimi v imeniku, da se morebitne nepravilnosti odpravijo. Kako bo tekel poštopek okrog predlaganja kandidatov, kandidiranja in volitev, pa borno zvedeli, če preberemo podrobnosti o tem na 3. in 4. strani današnje številke Slovenskega Jadrana. Razpravo je za. bralce pripravil predsednik okrožnega sodišča v Kopru tovariš Ivo Repinc. rb ferenco najvišjih predstavnikov, na kateri bi bile zastopane vse dežele sveta in na kateri bi preučili sporne probleme. Za uresničitev take ideje pa bi bilo seveda potrebno ustvariti določeno zaupanje med velikimi državami, ki so najbolj odgovorne za mirna svetu. Besede predsednika Tita so podprli številni časopisi v vseh delih sveta. Pa tudi mnogi državniki so se o njih naklonjeno izrazili. Naj omenimo samo indijskega predsednika Nehruja, ki je dejal, da je Titov predlog o sklicanju svetovne konference najvišjih predstavnikov dober izhod, da bi dosegli napredek v razorožitvi. Spodbudna novoletna ..želja je prišla tudi iz Moskve. Nikita Ilruščev je nazdravil ameriškemu ljudstvu in predsedniku Ei-senhowerju ter naglasil željo, naj bi se Sovjetska zveza in ZDA sporazumeli o opustitvi hladne vojne. »Ne smemo delovati v škodo drugih držav — je dejal — in na stvari moramo gledati realistično.« Predsednik Eisenho-\ver je na to poslanico odgovoril vljudno, z mnogimi lepimi željami, toda nekonkretno. Časopis Washington Post je pripomnil, da je bil predsednikov odgovor podoben »prepoznemu odgovoru na nepričakovano božično voščilo«. Ameriška vlada bi morala namreč po mnenju lista že prej predlagati Sovjetski zvezi razgovore za sporazum, ne pa čakati na novoletne poslanice. Mnogi trezni politiki so ob novem letu opozorili na nevarnosti atomske vojne. V svetu je vzbudila močan odmev zlasti izjava ameriškega senatorja Praterja, ki je opozoril, da lahko svetovno vojno sproži tudi slučajna eksplozija atomskega orožja. S tem je ameriški senator opozoril na nevarnost, ki jo že samo po sebi predstavlja nakopičenje jedrskega orožja. O nevarnosti atomske vojne ■ je obširno govoril tudi predsednik danske vlade^ Hansen. Predsednika republik Češkoslovaške in Indonezije, grški kralj Pavel in francoski premier Gail-lard so obravnavali v novoletnih poslanicah predvsem probleme, ki zadevajo njihove dežele. No-votny se je zavzel za ustanovitev brezatomske cone v Srednji Evropi, v kateri naj bi bile ČSR, Poljska in obe Nemčiji. Sukamo je dejal, da je bilo preteklo leto za Indonezijo leto odločitev, letos pa bodo te odločitve realizirali. Predsednik republike Josiji Broz Tito jo Novo Isto dočakal s svojo sop.ogo v Ljubljani. Na Silvestrovo je najprej prispel na Gospodarsko razstavišče skupno s podpredsednikom Sveznega izvršnega sveta Edvardom Kardeljem, predsednikom Ljubke skupščine EKS Mihom Marinkom in članom Zveznega izvršnega sveta Ivanom ¡Mačkom, nato pa je ob 23. uri odšel v Klub ljudskih poslancev. Naša slika kaže, da sta predsednik republike Tito in podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj pričakala Novo leto v prijetnem razpoloženju. V zvezi z najnovejšo spremembo v pi ••:>ieti; ?. ¿¡toni in moko smo naprosili Trgovinsko zbornico za okraj Koper, da bi našim bralcem posredovala nekaj pojasnil. S i. januarjem je bila ukinjena posebna taksa za maloprodajno ceno moke in kruha. Ta taksa je bila doslej 2 dinarja za kg moke, 1 dinar za kg kruha in 2 dinarja za kg peciva. Po drugi strani jia se je prodajna ce- na uvožene pšenice z 20, decembrom povečai.;. za 2 dinarja. Novo razliko 2 dinarjev pri prodajni ceni uvožene pšenice bo Zvezna direkcija za prehrano koristila za kritje stroškov vzdrževanja zalog, skladišč in za gradnjo silosov. Sprememba v prodajni ceni moke na debelo pa je zaradi oddaljenosti posameznih področij od središča za oskrbo z žiti, ki je v Novem Sadu. Za nami je Novoletna jelka, silvestrovanje, obiski dedka Mraza. obdarovanje in podobno. Kot vedno, smo tudi letos skušali pripraviti čim lepša praznovanja našim malčkom, obdržati čar pravljičnega dedka Mraza, ki jim prinese darila, če so bili pridni, stvari, ki jih razveselijo in ki jih potrebujejo. Pa tudi nihče od odraslih ni bil »razočaran«, če je našel v dedkovem košu prijazno darilce, ki mu je dokazalo, da ga ima nekdo rad in da nanj misli. Novost v letošnjem praznovanja jc bilo to, da so pripravila podjetja kolektivno praznovanje in obdarovanje za otroke svojih delavcev in uslužbencev. To bo od zdaj nova in hvaležna naloga naših sindikalnih podružnic, saj jim bo zagotovila simpatijo malih in velikih. V KOPRU Kot v vsem okraju so tudi koprska podjetja pripravila'praznovanje Novoletne jelke v okviru svojih sindikalnih podružnic. Pri tem sta se v koprski občini najlepše odrezali podjetji Slavnik in Lama v Dekanih. Sejem dedka Mraza' so pripravila tri koprska podjetja na vrtu hotela Triglav. Bilo je precej revno in neokra-šene jelke so samevale v precej velikem prostoru, ki je oživel šele ob prihodu dedka Mraza. S svojim številnim in prav nič hu- nt <5. ; Ü k . ■ ¿i sik ' „ s ^ . 1J1SI liti : V «t v V V :Y- < ivi «V W.-C ■ > A:>-V:.i.iX^A i s m dim spremstvom se je namreč pripeljal z barko iz Valdoltre, se izkrcal na pomolu, kjer ga je čakala množica otrok in. odraslih in ga spremila na sejmski prostor. Potem se je razvil sprevod po koprskih ulicah, kakor ga vidite tudi na naši sliki. O prireditvah ob praznovanju Novoletne jelke poročamo na naši kulturni strani (str. 5). V HRPELJAH Novoletna jelka in dedek Mraz sta tudi letos pripravila otrokom v hrpeljski občini prijetno presenečenje. Obdarovanih je bilo skoraj 2000 učencev osnovnih šol, gimnazijcev in predšolskih otrok. Občinski ljudski odbor v Hrpeljah je za to obdai-itev prispeval 200 tisoč dinarjev, za obdaritev 38 vojnih sirot pa še 150 tisoč dinarjev. Za novoletno obdarovanje otrok je dalo podjetje »Plama« iz Poclgrada 30 tisoč dinarjev, podjetje »Jelka« iz Kozi-(Nadaljevanje na 3. strani) Zato je Skupnost podjetij LKS za promet z žitom razdelila našo republiko na 3 potrošna področja, ki so mariborsko, ljubljansko in koprsko področje. Stroški prevoza glede na razdaljo znašajo med mariborskim in koprskim področjem 2 dinarja za kilogram. Stvarne kalkulativne cene podjetja za promet z moko so na obalnem področju pred podražitvijo bite 53 din za kilogram krušne moke in GG dinarjev za kilogram bele moke. Prodajna cena pa je bila za 2 dinarja nižja pri krušni, medtem ko je bila pri beli moki enaka kalkulatlvni ceni. Take cene so podjetja lahko zdržala zaradi možnosti nabave domače pšenice po nižji ceni. Nove prodajne cene naj bi bile po predlogu Skupnosti podjetij LRS za promet z žitom, ki je upoštevala povišano ceno uvožene pšenice in različne stroške prevoza na posamezna področja naslednje: krušna moka tip 1100 — 53 dinarjev za kg, bela moka tip 400 — 67 dinarjev za kg. Tako se je po tem že osvojenem predlogu povišala na koprskem področju cena krušne moke za i dinarje, cena bele moke pa za 1 dinar. Uvodoma smo omenili ukinitev taks na maloprodajo moke in kruha. Zato je bilo nujno, upoštevajoč vse objektivne okoliščine, spremeniti tudi v obalnem področju našega okraja ceno kruha. Tako bo veljal odslej kilogram črnega kruha v Kopru in Izoli 5'1 dinarjev, v Piranu 5G dinarjev, kilogram belega kruha v Kopru in Izoli 74 dinarjev, v Piranu pa 72 dinarjev. Ugotoviti pa je treba, da to neznatno povišanje cen ne sme vplivati na prodajo kruha v gostinskih in drugih prehrambenih obratih, ker je zaslužek pri njih že itak dovolj velik. □ tru droiza auBworf Sprevod dedka Mraza v Kopru, kamor se je pripeljal iz Valdoltre . Po daljši bolezni je v torek v Bukarešti umrl predsednik Pre-zidija velike ljudske skupščine Romunije dr. Petru Groza. Pokojnik se je rodil leta 1834 in se po pravnih študijah v Bukarešti, Berlinu in Leipzigu posvetil advokaturi. Kot voditelj naprednih sil v mestu Devi se je do zaključka prve svetovne vojne boril za združitev vseh Romunov. V parlament je bil prvič izvoljen leta 19.19, leto kasneje pa jc bil ime- novan za ministra za nacionalne manjšine, nato je bil minister za promet in minister za gradnje. Leta 1927 se je umaknil iz političnega življenja. Takoj po kapitulaciji Romunije leta 1944 je postal vodja transilvanske Zem-ljoradničke stranke, nato je bil dvakrat imenovan za predsednika vlacle LR Romunije, od leta 1952 pa je bil predsednik Prezidija velike ljudske skupščine Romunije. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Izhaja vsak petek. Izdaja Oasopisno-založniško. podjetje »Primorski tisk« v Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper, Kidričeva 26, tel. 170 Posamezni izvod 10 din. Celoletna naročnina 500 din, polletna 250 din, četrtletna ^30 din. Za inozemstvo znaša letna naročnina 1000 din aH S,5 am. dolarja. Bančni račun 65-KB-1-181. Prilogo »Uradni vestnik okraja Koper« prejemajo naročniki brezplačno. Rokopisov ne vračamo. KOPER — 10. JANUARJA 1958 LETO VIL — ŠTEV. 1 RAZŠIRJENA SEJA OKRAJNEGA ODBORA SZDL Britanska pobuda Britanski ministrski predsednik Macrwfian je te dni predlagal SZ, na/ Di sklenili nenapadalno pogodbo med Zahodom in SZ, Vsekakor je treba take korake pozdraviti, saj prispevajo k zbliževanju stališč dveh nasprotnih taborov. Žal pa je Macmillan k svojemu predlogu dodal tudi mnenje, da je treba krepiti vojaško moč Zahoda, ker je to »najboljši način za utrditev miru«. To pa pomeni, da je ostal na starih pozicijah, ki so spravile pogajanja o razorožitvi na mrtvo točko. Dokler bodo na Zahodu mislili, da se lahko pogajajo o razorožitvi le do zob oboroženi vojaki, toliko časa do razorožitve prav gotovo ne bo prišlo. Praksa je namreč pokazala, da je v razoroževanju nemogoče doseči napredek, dokler katera koli stran postavlja pogoj ravnovesja v oborožitvi, kajti idealnega ravnotežja sil med Vzhodom in Zahodom najbrž ne bodo nikoli dosegli. Kljub vsemu pa je treba tisti del Macmillanovega govora, ko predlaga nenapadalno pogodbo, pozitivno oceniti. Seveda je pogodba šele prvi lcoi*ak, ki mu bodo morali slediti še drugi. Vredno je tudi omeniti Macmillanove besede, naj bi s pogajanji po kakršni koli poti skušali odstraniti razna nesoglasja in trenja. Če bodo te besede spremljala tudi dejanja, potem la(hko svobodoljubni svet Macmillanu samo čestita. Sklepi azijsko-afriške konference Na zasedanju zastopnikov držav Azije in Afrike, oziroma na tako imenovani konferenci azijsko-afriške solidarnosti v Kairu so sprejeli vrsto sklepov o nadaljnjem sodelovanju nai-odov dveh celin. Med drugim so pozvali vse države Azije in Afrike, naj nudijo popolno pomoč narodom, ki se bore za neodvisnost svojih ozemelj (Alžir, Goa, Za- LONDON — Britansko oceansko letalo tipa »Britanija« je preletelo razdaljo med New Yorkom in Londonom v rekordnem času 7 ur in 57 minut. V letalu je bilo 10 potnikov. MOSKVA — V Kirgiziji je padel na zemljo velik meteor, ki se je popolnoma razletel. DETROIT — V ZDA je registriranih 56 milijonov 101 tisoč potniških avtomobilov. Lastniki motornih vozil pa so lani plačali 8 miliiard 200 milijonov davka. NEW DELHI — V Kašmiru so uvedli začasno raeionirano preskrbo zato, ker je bila žetev zelo slaba in primanjkuje živil. Podobno racioniranje živil so uvedli tudi v Bombaju in v nekaterih mestih države Ular Pradeš. TEL AVIV — Gospodarska delegacija države Gana namerava zaprositi Izrael za posojilo v višini 20 milijonov dolarjev. S tem posojilom bi nakupili gradbeni material in opremo za izvedbe projektov za razvoj dežele. CATANIA — Severovzhodno od žrela ognjenika Etne je te dni začelo bruhati skale in pepel skoraj 300 metrov visoko. Lava se je zlila po vzhodnem pobočju gore. Ugotovili so sedem do osem močnih eksplozij na minuto. BOMBAY — Organizacija žena Indije, Burme, Indonezije, Pakistana in Ceylona so predlagale, naj bi bila v februarju azijslco-afriška konferenca žena, katere naj bi se kot opazovalci udeležili tudi zastopniki mednarodnih ženskih organizacij in posameznih specializiranih agencij Združenih narodov, NEW DELHI — Češkoslovaška bo sodelovala pri izgraditvi velike metalurške tovarne v Indiji. Tovarno bodo dogradili do leta 1964 in bo predvidoma proizvajala 45 tisoč ton tehničnih proizvodov na leto. BERLIN — Vzhodna Nemčija bo začela graditi potniška in transportna letala, ki bodo lahko letela brez prestanka do 3000 km daleč. Hitrost teh letal bo predvidoma 850 km na uro in bodo lahko prevažala 40 do 70 potnikov. WASHINGTON — ZDA so v preteklem proračunskem letu dale državam Daljnega vzhoda poldrugo milijardo dolarjev za vojaško pomoč, več kot «00 milijonov dolarjev pa je znašala pomoč za druge namene. hodna Nova Gvineja, Okinawa in Kamerun). Obsodili so tudi poskuse z jedrskim orožjem in se zavzeli za miroljubno sožitje vseh držav. Poseben poudarek so dali gospodarskemu sodelovanju azijskih in afriških držav. Med drugim predvidevajo razne carinske olajšave in proučitev možnosti skupnega tržišča. Škandal v rimski operi Škandal, ki je nastal za Novo leto v rimski operi, je prišel zdaj celo pred rimski parlament. Kakor je znano, je svetovno znana sopranistka Maria Callas pela v rimski operi naslovno vlogo v operi Norma. Po prvem dejanju pa je nepričakovano izjavila, da ne bo več pela in vsa prizadevanja vodstva rimske opere, da bi jo pregovorili, so bila zaman. Vsa stvar mogoče niti ne bi bila tako tragična, če se ne bi predstave udeležili predsednik republike Gronchi in številni drugi ugledni državni funkcionarji. Odločitev kapriciozne pevke so seveda povsem upravičeno smatrali kot žalitev predstavnika države. Zadeva je prišla tudi pred italijanski parlament, kjer so poslanci zahtevali ostre ukrepe proti pevki, ki je »žalila umetniško tradicijo mesta, občinstvo in uradne predstavnike«. Hillary na južnem tečaju Zmagovalcu Mont Everesta No-vozelandcu Hillaryju je uspel še en pomemben podvig. Na čelu večje ekspedicije je dosegel Južni tečaj. Svetovno časopisje postavlja Hillaryjev uspeh v isto vrsto kot osvojitev Mont Everesta. Njegova skupina je prodirala proti tečaju v zelo slabih vremenskih razmerah. Saj je temperatura padla pogosto tudi do 70 stopinj pod ničlo. Hillary ne bo na južnem tečaju počakal angleške skupine, ki jo vodi znani znanstvenik dr. Fuchs, ker je ta oddaljena od tečaja še 500 kilometrov. Socialistična zveza delovnih ljudi bo po vseh občinah politično vzorno pripravila volitve — Takojšnja nujna naloga: popolna ureditev volilnih imenikov V četrtek je bila v Kopru razširjena seja okrajnega odbora SZDL, ki ,io je vodil predsednik ALBERT JAKOPIČ-KAJTIMIit in so se je razen odbornikov udeležili tudi posamezni zastopniki občin in nekaterih podjetij. Vsa poročila z razpravo vred so bila posvečena pripravam na volitve zveznih in republiških ljudskih poslancev, ki bodq letos od 23. do 28. marca. V tej zvezi je predsednik okrajnega odbora SZDL ALBERT .JAKOPIČ prikazal notranji in zunanjepolitični pomen, ki ga imajo te državnozborske volitve v naše najvišje zakonodajne organe. O organizacijskih pripravah SZDL na volitve pa je podrobneje govoril okrajni sekretar SZDL IVAN MAVSAR. Predsednik okrajne volilne komisije IVAN REPINC je obrazložil novi način določitve in izbire kandidatov ter tehnični postopek, kakor ga določa zakon o volitvah. V drugem delu razprave je direktor okrajnega zavoda za družbeni plan inž. PETER AL JAN -ČIČ govoril o glavnih značilno- stih zveznega in republiškega družbenega plana. Med prvimi nalogami, ki naj jih odločno pomaga rešiti SZDL, je okrajni odbor posebno poudaril temeljito ureditev volilnih imenikov, ki so tako rekoč osnova za dober potek volitev. Razen te prve takojšnje naloge pa se i bodo občinski in vaški odbo.ri SZDL hkrati z vso vnemo lotili politične priprave volitev. Rekorden prehod meja Naš dopisnik poroča iz Trsta: Zadnje dni pred koncem leta so se sestali jugoslovanski in italijanski predstavniki obmejnih organov, ki so dokončali zadnje podrobnosti glede novih obmejnih propustnic, ki bodo veljala za eno leto. Obenem so objavili tudi neuradne podatke o številu prehodov meje na podlagi Videmske-ga sporazuma. V prvih enajstih mesecih lanskega leta je bilo kar 5,798.817 prehodov. Rekordno število so zabeležili v avgustu, ko je prestopilo mejo 780.966 oseb. Pomorski promet Trgovinska zbornica je ob koncu leta objavila podatke o prometu v Tržaškem pristanišču v prvih 11 mesecih lani. Pomorski promet je dosegel 4,716.057 ton in je bil za 4,2°/o vis- - —.t.™..... ji kot leta 1950 v istem razdobju, 2e- izdela sedaj približno 23 milijonov leznlški promet pa jc znašal 3,195.241 to V Drihod- ton in sc povečal v primerjavi z JEKLA BO VEDNO VEČ Britanska jeklarska industrija ima velike načrte. Z avtomatizacijo produkcijskih procesov ji je uspelo, da JUBILEJ ŽIVLJENJA IN DELA 25. decembra je izpolnila 65 let življenja šolska upraviteljica v Košani Štefanija Puppis, ki je hkrati proslavila 45-letnico svojega prosvetnega in kulturnega dela na vasi. Zato, ker je bila zavedna Slovenka so jo fašistične oblasti kazensko premestile v Abruzze, od koder se je vrnila nazaj na Primorsko, kjer še danes z mladostno vnemo posveča vso skrb vzgoji mladine. Vzgojila je vrsto otrok, med katerimi je tudi več učiteljev, ki se s hvaležnostjo spominjajo njenega nesebičnega in požrtvovalnega mentorstva. Ob njenem dvojnem jubileju ji vsi njeni nekdanji učenci, znanci in prijatelji želijo, da bi v zasluženem pokoju živela še mnogo let in da bi bila s svojim delom svetel vzor mlademu rodu! B ton surovega jekla na leto. V prihod njih petih letih hoče svojo produkcijsko zmogljivost zvišati na 30 milijonov ton. Kapitalni izdatek za ta načrt znaša nič manj kot 6000 milijonov funtov. Nekako dve tretjini tega bo s svojimi rezervami zmogla jeklarska industrija sama, za ostalih 200 milijonov funtov računa na državno pomoč. NOVA SREDNJA POMORSKA SOLA Odprli so jo v Zadru ob 15-letnici jugoslovanske vojne mornarice letos 10. septembra. Da je bila v Srednjem Jadranu več kot potrebna, dokazuje naval mladine na vpis. Priglasilo se je nad 150 dijakov, sprejetih je bilo 86. Šola ima navtični in strojni oddelek. To je že druga javna pomor-, ska šola v Zadru v teku zadnjih 107 let. Piva je bila odprta leta 1850, so jo pa avstrijske oblasti predvsem iz narodnostnih razlogov ukinile že čez nekaj let. Kasneje so si Dalmatinci sami vzdrževali zasebno pomorsko šolo v Silbi na istoimenskem otoku. Četrt stoletja je vzgajala pomorske strokovnjake ' za našo trgovsko mornarico. Ni pa jim bilo z rožicami postlano, mnogi so morali v tujino s trebuhom za kruhom. Socialistična domovina je sedaj rešila tudi to, za Srednjo Dalmacijo od Raba do Korčule, pereče življenjsko vprašanje. letom 1956 za 4,7°/o. Podatki niso povsem zadovoljivi, saj je istočasno promet v drugih italijanskih konkurenčnih pristaniščih znatno porasel. Zmanjšanje sovjetske vojske za 300.000 mož Agencija Tass je objavila, da bodo sovjetsko vojsko letos zmanjšali za 300.000 mož. To naj bi bil po trditvah agencije prispevek sovjetske vlade za zmanjšanje napetosti v svetu, hkrati pa zgled drugim državam, predvsem velesilam Atlantske zveze, da storijo podobne ukrepe. Če računamo zmanjšanja od leta 1955, se je sovjetska vojska v zadnjih štirih letih zmanjšala za 2 milijona 140 tisoč mož. NOVA AVTOBUSNA PROGA KOPER—TRST Avtobusno-turistično podjetje » S 1 a v n i k — A d r i a «, Koper otvarja s 15. I. 1958 dnevno avtobusno progo Koper—Trst po naslednjem voznem redu: 6.00 odh. KOPER. prih. 13.30 C.05 Bertoki 13.25 G.10 Kr. Ankaran 13.20 6.15 Škofije 13.15 G.20 prih. Škof. BI. odh. 13.10 7.00 odh. Skof. BI. prih. 12.30 7.15 Žavlje 12.15 7.20 Sv. Ana 12.10 7.30 prili. TRST odh. 12.00 ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR JUGOPRESA •^¿7 O Ureja uredniški odbor — Glavni urednik Stane Skrabar — Odgovorni urednik Rastko Bradaškja — Za tisk odgovarja Franc Zdešar Tesnejše sodelovanje med članicami blokov ni ob koncu minulega leta obetalo svetu trajnejšega pomirjenja. Z nekaterimi potezami Vzhoda je zasedanje šefov članic Atlantskega palsta v Parizu vzbujalo na prvi pogled vtis, da se utegne trenutni položaj v mednarodnih odnosih celo poslabšati. Čeprav je na zasedanju v Parizu delno prevladovala želja po preudarnem in strpnem obravnavanju vprašanj in potreb Evrope, je vendarle ves miroljubni svet še vedno občutil negotovost. Do kraja ga ni moglo pomiriti niti realnejše obravnavanje trenutnih mednarodnih vprašanj, ker je še vedno prevladovala sodba, da se tako na Zahodu kakor na Vzhodu ne morejo popolnoma odreči težnjam po regionalnem in splošnem mednarodnem združevanju držav na osnovi blokovskega .sistema. Ob koncu starega leta in v prvih dneh novega leta pa se je jela uveljavljati odločilnejša protiutež blokovskemu razvrščanju sveta. Miroljubne dežele so se morale nujno zoperstaviti blokovski mednarodni politiki, ki se je skušala uveljavili tako na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov kakor tudi na posvetovanju atlantskih dežel v Parizu. Svojo aktivno in miroljubno politiko ko-cksistence (sožitja) so z odločnejšim poudarkom proti »pozicijam sile« položile na mednarodno tehtnico, da bi tako v največji meri zavrle nadaljnje težave v mednarodnih odnosih. Nasprotje sodobnim blokovskim težnjam je prišlo Se najbolj do izraza na tako imenovani konferenci solidarnosti narodov Azije in Afrike v Kairu. Ta težnja je bila osnovna misel v govorih predstavnikov največjega števila narodov na zemeljski obli. Zaradi ravnotežja se je morala nujno oblikovati na drugačni podlagi, kot pa je blokovska. Ponovno je bila na vso moč poudarjena miroljubna ko eksistenca. Uporaba take politike v mednarodnih odnosih, posebno še v odnosih dežel 7. različnimi družbenimi sistemi ali med bolj in manj razvitimi državami, je tako postala tudi na konferenci v Kairu nujnost sedanjega časa. Da bi dosegli ta osnovni cilj to leto v mednarodnih odnosih, bodo morale diplomacije vseh dežel sveta opraviti veliko delo. Aktivno miroljubno sožitje ni samo vsota novih političnih pojmov v mednarodnem življenju, ampak v določeni meri tudi zaloga novih sredstev in poti za praktično reševanje problemov mednarodne skupnosti v dobi jedrskega orožja, umetnih Zemljinih satelitov in medcelinskih vodljivih izstrelkov. Na takšna sredstva in poti je mislil predsednik egiptovske republike Gamal Abdel Naser, ko je v svojem novoletnem pozdravu narodom Jugoslavije dejal: »Treba je ustvariti podlago za boljšo bodočnost. Ta bodočnost mora biti zgrajena na mednarodnem razumevanju in miroljubnem sožitju,« V splošnem mednarodnem prizadevanju za izgradnjo takšne podlage bo jugoslovanska diplomacija — kot tudi prejšnja leta — vložila vse svoje sile, da bi, kot je dejal dr. Aleš Bebler, »korak za korakom našli možnosti za sporazumevanje.« Tržačani bodo služili vojake Za novoletno »darilo« so Tržačani letos dobili zvišanje tarif Acegata (tramvaj, voda. luč in plin), povišanje stanarine ter uvedbo obvezne vojaške službe. Zvišanje tarif ACEGAT, ki je občinsko podjetje, je določii prefekturni komisar na občini, da bi uravnovesil proračun, Obvezno vojaško službo pa je odredil vladni generalni komisar s svojim odlokom od 21. decembra 1957. Letniki 1937, 1938, 1939 in 1940 bodo vpisani v naborne sezname in bodo morali odslužiti vojaški rok, medtem ko bodo letniki 1932, 1933, 1934, 1935 in 1936 samo vpisani v naborne sezname in bodo morali na nabor. Njim ne bo treba služiti obveznega vojaškega roka, pač pa bodo morali na orožne vaje. Zdi se, da bodo mladeniči, ki so bili rojeni v prvem polletju 1937, morali na nabor in k vojakom že to pomlad. Tragična nesreča Tik pred Novim letom je tragično izgubila življenje 13-letna dijakinja Silvija Cernjava iz Gabrovca. Peljala se je s svojim očetom na motornem kolesu, pa so se nepričakovano zlomile vilice prednjega kdlesa. Motor in prikolica sta se zvrnila po pobočju ob cesti. Očeta je vrglo nekaj metrov v stran, hčerko pa stisnilo pod pre-vrnjeno prikolico. Takoj po nesreii so ju odpeljali v tržaško bolnišnico, a kljub vsej zdravniški skrbi je deklica nekaj dni pozneje podlegla poškodbam. V spomin slikarju Sirku V nedeljo, 29, decembra sta obe prosvetni društvi v Križu odkrili na njegovi rojstni hiši spominsko ploščo znanemu slovenskemu slikarju Albertu Sirku, ki je umrl pred 10 leti v Celju. Igralska skupina je po odkritju odigrala Golarjevo »Vdovo Rošlinko«, o Sirku pa je govoril tržaški slikar dr. Robert Iilavaty. Spet likvidacija podjetja Podjetje »Micron speciale«, ki je izdelovalo električne žarnice, je 23. decembra prenehalo svoje delovanje, Tako je ostalo brez dela in zaslužka nacl 40 delavcev, ki so bili zaposleni pri tem podjetju. Znova »azijska« Iz podatkov zdravstvenega urada je opaziti, da se v Trstu spet pojavlja azijska gripa. Prve dni po novem leta so zabeležili že 100 obolenj. Tržačani se borijo, da se bo zaradi slabega vremena bolezen še bolj razširila kot pred meseci. Še vedno stavkajo kovinarji Stavka tržaških kovinarjev traja že več kot 7 mesecev in nič ne kaže. da bi se lahko v kratkem uspešno zaključila. Delavci v ladjedelnicah Sv, Marka in Sv. Roka v Miljah, v Tovarni strojev pri Sv. Andreju in v Tržaškem arzenalu so zaključili staro leto in stopili v novo stavko. Zadnje dni preteklega tedna niso stavkali, pač pa so se sindikalni zastopniki pogovorili in sklepali o nadaljevanju in poostritvi borbe v prihodnjih dneh. Ce ne bo te dni prišlo do zagotovil in konkretnih pogajanj, se bo borba še bolj zaostrila in razširila. Prizadeti delavci v obratih CRDA in Tržaškem arzenalu predlagajo, naj bi jih podprli z enotno stavko delavci vseh drugih strok in da bi se stavke udeležili tudi kovinarji iz Tržiča, Do sedaj so stavkajoči delavci izgubili že približno pol milijona lit zaslužka, mnogo večjo škodo pa so utrpela zaradi stavke omenjena podjetja. Jasno je, da vse to slabo vpliva na splošno gospodarstvo, kar najbolj občutijo zlasti mali trgovci, obrtniki in gostilničarji. OPOZORILO DVOLASTNIKCM! Tajništvo za notranje zadeve okraja Koper opozarja vse dvqlastnikc, naj vlagajo prošnje za podaljšanje propustnic ie preko dvolastniškega združenja. Tajništvo ne bo sprejemalo prošenj mimo združenja. Tudi v ostalih vprašanjih, ki zadevajo dvolastništvo (razna pojasnila, intervencije itd.), naj se dvolastniki obračajo le na svoje združenje. Iz pisarne TNZ Koper NA POSTOJNSKEM SO DOBRO GOSPODARILI Gospodarska politika, ki so jo vodili na področju dosedanje občine Postojna organi družbenega upravljanja od leta 1955 dalje, je popolnoma ustrezala gospodarskim značilnostim tega predela koprskega okraja in mu omogočila pospešeni razvoj vseh gospodarskih panog. Medtem ko je bil družbeni proizvod leta 1955 približno milijardo 90 milijonov dinarjev, je v preteklem letu dosegel povečanje za okrog 11 %. V letih. 1955 do 1957 je bilo za izboljšanje kmetijstva investiranih v kmetijska posestva postojnske občine 18 milijonov dinarjev, ■kar pa je bilo še vse premalo, da bi postala živinoreja še močnejša veja tamkajšnjega gospodarstva. Na področju lesne industrije je bil dosežen velik gospodarski uspeh z delom obrata za proizvodnjo lesne galanterije v Postojni in s povečanjem furnirnice v Prestranku. Ta dva obrata sta omogočila zaposlitev več kot 200 novih delavcev, predvsem žena in deklet. Omembe vredna je tudi rekonstrukcija Tovarne mesnih izdelkov v Postojni. Bo pa treba prej ko mogoče nabaviti nove stroje v podjetju LIP Postojna, ker sedanji, že zelo (Nadaljevanje s 1. strani) ne 12 tisoč dinarjev, podjetje »Odpad« iz Ljubljane, ki ima svojo poslovalnico v Kozini, pa 5 tisoč dinarjev. Okrajni odbor Zveze borcev je oskrbel štirim otrokom, katerih starši so bile žrtve druge svetovne vojne, garniture zimskih oblačil. Zelo prisrčen je bil prihod dedka Mraza v občinsko prosvetno dvorano- Ob njegovem obisku so nastopili recitatorji, pevci ter škrati in vile. Veselo je bilo na silvestrovanju, prirejenem pod pokroviteljstvom DPD Svoboda. Ob veselih zvokih in dobrem prigrizku so z najboljšimi željami zaplesali v Novo leto J. Z. IN V POSTOJNI Tudi letos so bili otroci na Postojnskem nadvse veseli, ko jih je obiskal dedek Mraz in jim razdelil kopico daril. Dedek Mraz je razdelil tudi kolektivna darila učencem osnovnih šol, gojencem vajenske šole in dijaškega doma ter otroškega vrtca. Med te je dedek Mraz- razdelil darila v vrednosti približno 600 tisoč dinarjev. Dedek Mraz je najprej obiskal Planino, nato Studeno, BukovjČ, Ubelsko in Šmihel pod Nanosom. Ni pa pozabil obiskati tudi otrok v Ilruševju, Orehku, Prestranku in v Postojni. V Postojni so mu najlepši sprejem priredili v otroškem vrtcu. Podjetje LIV in Mizarska delavnica v Postojni sta izdelali vrsto igrač, ki so jih razmestili na otroškem sejmišču v mestnem parku. Ne bilo bi napak, če bi tako sejmišče priredili ob vsakem prazniku naših najmlajših, trgovska podjetja pa bi poskrbela za prodajo igrač, sadja, slaščic in drugih dobrot. — Skromen predlog in ne težak za uresničenje! iztrošeni, preveč slabo izkoriščajo surovino. Kovinsko podjetje LIV v Postojni se lepo razvija in je začetne težave dobro premostilo. Kljub temu, da je bilo v turizmu in gostinstvu v zadnjem letu marsikaj storjenega, se še vedno čuti potreba po večjih investicijah, brez katerih ni moč to panogo gospodarstva dvigniti na tisto raven, kot naj bi jo imela v postojnski občini. Skoraj vsa gostišča potrebujejo novo opremo in povečanje zmogljivosti kuhinj in prenočišč. V preteklem letu je zabeležila največji napredek Postojnska jama, ki je dobila nove jamske lokomotive, sedaj pa tudi okolico jame lepo urejujejo. Posebno skrb so pristojni organi posvetili stanovanjski izgradnji. Tako je bilo v zadnjih dveh letih zgrajenih 107 stanovanj, predvideno pa je, da bodo letos zgradili še 12 stanovanjskih blokov. Za gradnjo komunalnih naprav in za njihovo vzdrževanje je bilo od leta 1955 dalje porabljenih 108 milijonov dinarjev in to predvsem za vodovode, kanalizacijo, za ureditev vaških poti, za kulturne domove, igrišča, za potrebe zdravstva in prosvete itd. ŠTINA \ v ' \ - • \ i >• vsjfc s Pri svojem, obhodu ni dedek Mraz pozabil niti naše tiskarne. Na sliki ga vidite, kako je obdaroval malčke, ki se ga niso prav nič bali, nekoliko nezaupno pa so gledali velikega medveda, ki je dajal zavitke z dobrotami po navodilih radodarnega dedka. Obdarovanje je pripravila sindikalna podružnica podjetja »Primorski tisk« v Kopru NAŠ TEDENSKI GOSPODARSKI KOMENTAR Po sprejemu načrta petletnega gosisodarskega razvoja naše republike I y SIJ 8 Te dni je bilo na dnevnem redu Ljudske skupščine LR Slovenije sprejemanje družbenega načrta gospodarskega razvoja LR Slovenije za leto 1957 do 1961. Vsekakor je to dogodek, ki ima za našo republiko poseben gospodarski pomen, ker lahko iz njega sklepamo na naš razvoj v prihodnjih petih letih, zlasti pa lahko že danes ugotavljamo kakšne posebne naloge nas čakajo in kakšne uspehe in zboljšanje lahko v tem času pričakujemo. Družbeni načrt gospodarskega razvoja naše republike za pet let je seveda sestavljen v okviru postavk, ki jih je postavil že sprejeti zvezni načrt. Upošteva pa posebnosti naše gospodarske stvarnosti, saj so nekatere posamezne postavke v našem načrtu nekoliko drugačne lcot v zveznem, to je ali nižje ali višje. Odločilno je pri tem kako visok razvoj smo v posameznih dejavnostih dosegli že doslej. Kot vemo smo v nekaterih pogledih boljši kot pa je to splošno državno povprečje. Tako je pri nas proizvodnja višja, dalje je zlasti višja proizvodnost dela, hektarski donosi v kmetijstvu so znatno nad državnim povprečjem in podobno. Seveda pomeni zalo vsak odstotek, ki ga bomo morali doseči v bodoče nad sedanjim stanjem, več naporov in tudi boljši splošni rezultat. Naj omenimo samo nekaj podatkov: industrijska proizvodnja naj bi se v celoti povečala za J 7°/" letno, pri nas pa S''/o, podobna razlika je v povečanju proizvodnost i dela, pri porastu bruto dohodka v kmetijstvu, kjer je razlika še večja. Ne bi navajali podrobnosti iz načrta, temveč bi se omejili le na načela, ki jih vsebuje. Pri tem moramo vsekakor kot najvažnejše poudariti načelo, po katerem je glavna skrb naše gospodarske politike prihodnjih let dvig družbenega standarda' in s tem zlasti dvig osebne potrošnje. Zato bo potrebno vsklajevati glavne gospodarske naloge in s tem omogočili enakomeren in pravilen razvoj celotnega gospodarstva. Tudi bomo edino s skladnim razvo- jem vseh gospodarskih vej lahko dosegli postavljene cilje. Zato načrt poudarja 2^osebno skrb razvoju kmetijstva, proizvodnje energije, prometa in reprodukcijskega materiala, ker vse zaostaja za splošnim razvojem. Zaradi vskladitve splošnega razvoja naj bi na drugi strani vplivali na počasnejši in z narodnim dohodkom skladnejši razvoj investicij na povečanje blagovnega izvoza v tujino. S slednjim. zopet ne bi smeli rušiti notranjega trga, kot se to rado dogaja in se je dogajalo, čeprav samo glede posameznih vrst blaga, Gospodarski načrt ugotavlja, da ovira večji dvig življenjske ravni prepočasen porast proizvodnosti in proizvodnje. Če torej postavlja kot enega glavnih ciljev našega gospodarskega razvoja porast in dvig osebne potrošnje in dvig življenjske ravni, ncnn kaže tudi na naloge, ki jih moramo izvršiti, če hočemo, da se bo stanje v tej smeri dejansko zboljšalo: porast proizvodnje in proizvodnosti. Pri tem nam tudi nakazuje na široke možnosti, ki jih še imamo v popolnem in boljšem izkoriščanju zmogljivosti, v kar je tudi usmerjena nova delitev dohodka, ki omogoča vzpodbudnejše nagrajevanje. Glede investicij pa pravi načrt, da naj bi bile predvsem take. da bi omogočile čimprej doseči večji učinek glede na razvoj gospodarstva in na porast življenjske ravni. Z investicijami naj bi zlasti pomagali pri hitrejšem razvoju kmetijstva., obrti, trgovine, t ur i z ma in prometa. V ta namen so tudi določena tako v našem zlasti v zveznem načrtu gospodarskega razvoja velika sredstva. Posebna skrb in- sredstva- hod-o posvečena preskrbi mest in industrijskih središč. Končno naj omenimo, da bo na razpolago več sredstev za rekonstrukcije v podjetjih, kar je zlasti važno za slovensko industrijo, ki sicer s težavo pride do takih sredstev. Predvideva je zato, da bo .moči v ta namen izkoristiti več amort tzacijskih skladov. -dt- Pred molitvami zveznih in republiških poslancev Najvažnejša navodila o tem, kako je treba predlagati kandidature za volitve ljudskih poslancev — Koliko poslancev bo,mo volili v koprskem okraju Dne 23, marca 1058 bodo volitve v Zvezni zbor Zvezne ljudske skupščine in Republiški zbor Ljudske skupščine LR Slovenije, 25. marca pa v Zbor proizvajalcev Ljudske skupščine LR Slovenije v skupini industrije, trgovine in obrti, 2G. marca v Zbor proizvajalcev Zvezne ljudske skupščine v obeh proizvajalnih skupinah in 28. marca v Zbor proizvajalcev Ljudske skupščine LR Slovenije v skupini kmetijstva. V sistemu volitev zveznih in republiških poslancev je zelo pomembna novost v sami kandidacijski proceduri. Po novem sistemu se za vsak volilni okraj skliče kandidacijska konferenca, ki bo določila kandidate, ki naj se predlagajo zborom volivcev. To kandidacijsko konferenco sestavljajo delegati, ki jih-izvolijo zbori volivcev z območja volilnega okraja. Da bomo določili kandidate zborov volivcev, bomo morali najprej sklicati zbore volivcev, ki bodo izvolili delegate za kandidacijsko konferenco. To naj bi opravili od 10. do 25. januarja. Okrajna volilna komisija bo zatem sklicala sestanek kandidacijske konference, ki bo sestavila predlog kandidatov. To naj bi opravili najkasneje do 4, februarja. Zatem pa se morajo do konca februarja ponovno sestati zbori volivcev, ki • bodo določili kandidate zborov volivcev. PRVI ZBOR VOLIVCEV IN IZVOLITEV DELEGATOV ZA KANDIDACIJSKE KONFERENCE Obakrat se zbori volivcev sklicujejo z območja, za katerega se sklicujejo zbori volivcev, kadar gre za volitve odbornikov v občinski ljudski odbor. Skliče jih predsednik občine, na katere območju bo zbor. Na zboru volivcev imajo pravico odločati samo tisti, ki imajo volilno pravico in. prebivajo na območju, za katero je zbor sklican. Predsednik Občine oz. za to določeni odbornik začne zbor volivcev in ga vodi do izvolitve predsedstva. Predsedstvo zbora izvolijo volivci izmed sebe. Razen tega izvolijo tudi dva overovatelja zapisnika, ki gaje treba voditi o zboru in ki ga podpišejo predsedujoči, zapisnikar in oba overovatelja. Dnevni red prvega zbora volivcev obsega izvolitev delegatov za kandidacijsko konferenco za volilni okraj. Za ta zbor zakon ne določa, koliko volivcev mora biti navzočih, da bo pravno veljavno sklepal. Vendar pa je umevno, da samo nekaj volivcev ne more predstavljati zbora volivcev. Vsak zbor voli izmed volivcev s svojega območja naslednje število delegatov: Za kandidacijsko konferenco, ki bo predlagala kandidate za zvezne poslance na vsakih začetih 600 volivcev po enega delegata, za kandidacijsko konferenco, ki bo predlagala kandidate za republiške poslance pa na vsakih 200 volivcev po enega delegata. Vsak zbor volivcev pa voli najmanj enega delegata. Koliko delegatov volijo posamezni zbori volivcev, določi okrajna volilna komisija do 10. januarja. Delegate za kandidacijsko konferenco predlaga najmanj 5 volivcev, ki lahko predlagajo za delegate toliko kandidatov, kolikor delegatov voli zbor. Zbor volivcev glasuje za vsakega kandidata posebej ter po vrsti, kakor so bili predlagani, in sicer javno z dviganjem rok. Za delegate za kandidacijsko konferenco so izvoljeni tisti volivci, ki so dobili največ glasov navzočih volivcev. Ko je glasovanje končano, lahko volivci povedo tudi mnenje o kandidatih za ljudske poslance, o katerih naj razpravlja kandidacijska lconfcrenca. Vsak izvoljeni delegat dobi pooblastilo o izvolitvi. Ker so istočasno volitve v Zvezno in Republiško ljudsko skupščino in ker volilni okraji za volitve v Zvezno ljudsko skupščino obsegajo druga območja, kot za volitve v Republiško ljudsko skupščino, bodo tudi kandidacijske konference, ki bodo predlagale poslance za Zvezni zbor druge, kot kandidacijske konference, ki bodo predlagale poslance za Republiški zbor. oz. za Zvezni zbor proizvajalcev in za Republiški zbor proizvajalcev. Tako bodo morali zbori volivcev voliti posebej delegate za kandidacijsko konferenco, ki bo predlagala kandidate za zvezne poslance, in posebej delegate za kandidacijsko konferenco, ki bo predlagala republiške poslance. ZBORI VOLIVCEV GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ Z istim namenom in v istem času je treba opraviti zbore volivcev tudi po gospodarskih organizacijah ustrezne proizvajalske skupine. Takšen zbor skliče predsednik delavskega sveta gospodarske organizacije. predsednik upravnega odbora kmetijske zadruge. V gospodarski organizaciji, ki nima delavskega sveta, pa predsednik upravnega odbora oz. vodja gospodarskega zavoda ali poslovne enote, v kateri je poseben zbor. Pravico odločati pa imajo samo tisti delavci in uslužbenci, ki imajo splošno volilno pravico in ki so zaposleni v gospodarski organizaciji, za katero je sklican zbor. Za kandidacijsko konferenco, ki bo pred>agala kandidate za Zvezni zbor proizvajalcev, se na vsakih začetih G00 proizvajalcev-volivcev voli en delegat. Za kandidacijsko konferenco, ki bo predlagala kandidate za Republiški zbor v skupini industrije, trgovine iu obrti se voli na vsakih 100 proizvajalcev en delegat, v skupini kmetijstva pa na vsakih G00 polnih proizvajalcev en delegat. Vsak zbor volivcev pa voli najmanj enega delegata. SESTANEK IN DELO KANDIDACIJSKE KONFERENCE Ko poteče rok, v katerem morajo biti opravljeni zbori volivcev, najkasneje do 4. II., skliče okrajna volilna komisija sestanek kandidacijske konference. Predsednik okrajne volilne komisije začne konferenco, nakar izvoli konferenca 5-članski verifikacijski odbor. ki pregleda pooblastila delegatov. Nadaljnjega dela konference se udeležujejo samo delegati z verificiranimi pooblastili. Izmed sebe izvolijo predsedstvo kandidacijske konference in dva ovcritelja zapisnika. Dnevni red obsega obravnavo in določitev kandidatov za volitve ljudskega poslanca v volilnem okraju. Enega kandidata lahko predlaga vsakih pet delegatov, drugi pa lahko povedo svoje mnenje o predlogih. Delegati glasujejo o vsakem predlaganem kandidatu posebej in v vrstnem redu predlogov. Med kandidati, ki so bili predlagani, je sprejet vsak kandidat, za katerega je glasovalo najmanj 10 % vseh članov kandidacijske konference. Glasuje se javno in z dviganjem rok in se za vsakega kandidata s štetjem ugotovi, koliko glasov je dobil. Predsedujoči končno sporoči konferenci imena vseh kandidatov, predlaganih zborom volivcev in Koliko glasov je dobil vsak izmed kandidatov. O delu konference je treba pisati zapisnik. Po končanem delu pošlje kandidacijska konferenca svoj predlog kandidatov za ljudskega poslanca okrajni volilni komisiji. Ta pa mora takoj poslati predsednikom občin z območja volilnega okraja m sicer vsakemu toliko overjenih izvodov predlogov kandidatov, kolikor je v njegovi občini zborov volivcev. DRUGI ZBOR VOLIVCEV IN PREDLOGI KANDIDATUR ZA VOLITVE LJUDSKIH POSLANCEV Predsednik občine oz. pri proizvajalcih predstavnik gospodarske organizacije mora najpozneje v sedmih dneh potem, ko je kandidacijska konferenca končala svoje delo. sklicati zbore volivcev, ki naj določijo kandidate. Za ta zbor je določena v zakonu navzočnost volivcev, če hočejo pravno veljavno sklepati. Navzočih mora biti najmanj desetina vseh volivcev z območja, za katerega je zbor sklican, oz. desetina vseh proizvajalcev. Ce je na območju, za katero je sklican zbor, vsega manj kot 120 volivcev, se zbor lahko opravi samo, če je navzočih najmanj tretjina vseh volivcev s tega območja. Predsedstvo, ki ga zbor izvoli, pojasni, zakaj je zbor sklican in kakšno je njegovo delo. Predsednik občine oz. določeni odbornik mora zatem izročiti predsedstvu •zbora overjeni izvod predloga kandidatov, ki ga je sprejela kandidacijska konferenca. Predsedujoči sporoči volivcem predlog kandidatov in obrazložitev za vsakega kandidata. Zbor volivcev nato obravnava predlog kandidatov po vrstnem redu in glasuje za vsakega posebej javno z dviganjem rok. Sprejet je vsak tisti kandidat, za katerega je glasovala večina navzočih volivcev. Tudi o tem zboru je treba voditi zapisnik, ki ga je treba nato skupaj s predlogom kandidature predložili okrajni volilni komisiji. Predlog kandidature se sestavi na podlagi sklepa zbora volivcev. Zgodi pa se lahko, da zbor volivcev ne sprejme nobenega izmed predlaganih kandidatov. V tem primeru določi zbor sam kandidate. Postopek je v histvu isti, kot pri volitvah v občinske ljudske odbore. Zbor volivcev izvoli izmed sebe kandidacijsko komisijo, ki na podlagi predlogov volivcev poda zboru predloge za kandidate, Zbor volivcev predlog obravnava in če se z njim v celoti ne strinja, izvoli novo kandidacijsko komisijo. Kandidat zborov volivcev pa ne postane kandidat, ki ga predlaga samo en zbor volivcev. Za kandidata v Zvezno ljudsko skupščino postane kandidat zborov volivcev tisti, ki ga je predlagala najmanj četrtina skupnega števila zborov volivcev, oz. za Republiško ljudsko skupščino najmanj tretjina zborov volivcev, ali pa so ga predlagali zbori volivcev, ki obsegajo najmanj četrtino oz. tretjino vseh volivcev, vpisanih v volilnih imenikih na območju volilnega okraja. Isto velja za kandidate zborov volivcev v gospodarskih organizacijah. Predlog kandidature pa slednjič lahko vloži tudi skupina državljanov. VOLITVE V KOPRSKEM OKRAJU Po ustavni določbi, po kateri se voli po en poslanec Zveznega zbora na 60.(100 prebivalcev, en poslanec Zbora proizvajalcev pa na JO.OOO proizvajalnega prebivalstva in glede na to, da ima okraj Koper 101.343 • (Nadaljevanje na 4. strani) Z OBČNEGA ZBOIIA OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA V POSTOJNI Te dni Sc bil v Postojni plenum Občinskega sindikalnega sveta. Katerega delokrog je področje postojnske občine. Izčrpno poročilo je med drugim podčrtalo močno organizacijsko okrepitev sindikalnih podružnic v preteklem letu in njihovo vse bolj vidno uveljavljanje v javnem življenju. Občinski sindikalni svet je aktivno sodeloval pri reviziji in dopolnitvah tarifnih pravilnikov, pri analitični oceni delovnih mest. pri pripravah za volitve v občinski ljudski odbor ter na vseh področjih gospodarske, kulturnoprosvetne in socialne dejavnosti. V okviru priprav za I. kongres delavskih svetov so sindikalne organizacije priredile obiske svojih članov v vsa večja podjetja v občini, kjer so se zanimali za gospodarsko stanje, za realizacijo planskih nalog, s člani delovnih kolektivov so se pogovorili tudi o plačah in še o vseh problemih posameznih gospodarskih organizacij. Veliko prizadevnost je pokazal Občinski sindikalni svet v pripravah za volitve v delavske svete in vplival na to, da so kandidirali ter bili izvoljeni v občinski zbor proizvajalcev kar najboljši državljani. Žal pa sindikalne organizacije niso znale pritegniti delegatov I. kongresa delavskih svetov, da bi o delu kongresa izčrpno poročali in člane delovnih kolektivov podrobno seznanili o vsem, kar je bilo na kongresu sklenjenega. s k ii ij za Človeka na prvo MESTO Občinski sindikalni svet v Postojni je v preteklem letu poskrbel za podpore trenutno brezposelnim in socialno šibkim. Preverjal je upravičenost odpovedi in skupno s sindikalnimi podružnicami takoj odpravljal vsako nezakonitost pri odpovedovanju delovnega razmerja. Občni zbori sindikalnih podružnic so v veliki meri ugotovili prešibko sodelovanje članov sindikalnih podružnic pri obravnavanju gospodarskih in socialnih problemov. So tudi primeri, da so nekateri delavci in uslužbenci premalo seznanjeni s pravicami in dolžnostmi, ki jih imajo in da težnja po povečanju storilnosti dela še ni v vseh podjetjih zajela tiste širine kot bi jo morala. Občinski sindikalni svet pa se bo moral s pomočjo sindikalnih podružnic v kratkem spoprijeti z zelo perečim problemom. Gre za ustanovitev enotne delavsko-uslužbenske restavracije, ki bi nudila gostom dobro in ceneno hrano. Analiza prehrane tamkajšnjih delavcev in uslužbencev je namreč pokazala, da se jih večina hrani po gostilnah, kjer so cene zelo visoke. Zato Je bilo tudi ugotovljenih večje število nezadostno hranjenih oseb, ker njihovi prejemki ne zmorejo kriti vsaj dvojnega izdatnega in toplega obroka. Ustanovitev take restavracije b: izboljšala življenjski standard delovnih ljudi, predvsem tistih, ki imajo sorazmerno nizke mesečne prejemke. začeto delo je treba NADALJEVATI Na območju postojnske občine deluje 37 sindikalnih podružnic, ki vključujejo 231G članov sindikalnih organizacij, kar predstavlja 92 odstotkov vseh zaposlenih prebivalcev občine. Pri tem je treba upoštevati, da je v postojnski občini tudi večje šte-•. ;Io sezonskih delavcev, ki pa niso včlanjeni v tamkajšnje sindikalne organizacije. DOLENJSKI USÏ načrti v kostanjevici Turistično društvo v Kostanjevici na Krki ima že prav lepo tradicijo. Za! so marsikaj, za kar si .ie društvo dolga leta prizadevalo, uničili Italijani. L.e počasi so dvigajo iznad streh novi topoli, ki so .lili Kostanjevičani posadili na prizadevanje Turističnega društva. Pred nedavnim je imelo društvo občni zbor in si zadalo nove naloge. Ker pride naš camping na mednarodni turistični prospekt, bomo zgradili poleg lepo čolnarno in Jo opremili s potrebnimi čolni. Mestece uo dobilo nove klopi na vsa tista mesta, kjer so bila pred vojno. Uredili bomo tudi kopališče pri mostu. Prav tako je društvo te dni preskrbelo dohod do novega mostu, katerega smo dobili po načrtu arhitekta Jožeta Plečnika. Turistično društvo vodita zdaj predsednik Jože Likar in tajnik Jože Jankovič. Člani Občinskega sindikalnega sveta so med letom obiskovali vse sindikalne podružnice in z nasveti usmerjali njihovo delo. Občinski sindikalni svet je imel lani S rednih in 10 izrednih sej. Trikrat je organiziral posvetovanje predsednikov, tajnikov in blagajnikov sindikalnih podružnic. Delavne so bile tudi njegove komisije, saj se je na primer komisija za potrjevanje tarifnih pravilnikov sestala 15-krat, komisija za družbeno prehrano petkrat, komisija za ideološko vzgojo pa trikrat. Priredili so tudi pet seminarjev, na katerih so se tečajniki seznanili s politično ekono- Vzrokov nedelavnosti ni iskati samo v pomanjkanju primernih prostorov, finančnih sredstev in dobrega kadra, pač pa predvsem v upravnem odboru društva, v nezainteresiranosti nekaterih njegovih članov. Tisti redki, ki so pokazali dobro voljo in prizadevnost, seveda niso mogli rešiti vsega. PD v Vremskem Britofu šteje 120 članov in prav gotovo bi lahko našli med njimi dela-voljne ljudi. Vendar društvo kljub tc-m pomanjkljivostim ni popolnoma spalo, je rekel v svojem poročilu predsednik Ivan Li-pold, ampak je nastopalo na raznih proslavah in ima lepo urejeno knjižnico. V zadnjem času se za ljudskoprosvetno delo zanima zlasti mladina in pripravljajo Ocvirkovo dramo »Ko bi padli oživeli«. V načrtu pa imajo še dve igri. Med sklepi občnega zbora še beremo, da bo pevski zbor začel z rednimi vajami in da bo društvo pripravilo proslave ob večjih praznikih ter nekaj literarnih večerov. Za knjižnico, ki ima predvsem pozimi precej obiskovalcev, bodo nakupili nekaj novih knjig. d ovan mijo in z važnejšimi gospodarskimi vprašanji. Približno 50 sindikalnih funkcionarjev pa se je udeležilo seminarja o organizacijskem in finančnem poslovanju. Vsekakor pa bo treba poiskati boljšo povezavo med sindikalnimi in drugimi organizacijami in utrditi vez med sindikati ter DPI) Svobodo, v kateri je včlanjenih dokaj članov sindikalnih podružnic. Treba bo tudi, da sindikalne organizacije močneje vplivajo na potrošniške svete, ki za sedaj še ne upra-vičujejo svojega obstoja. To so le skromne beležke o delu sindikalnih organizacij na Postojnskem, ki pa kljub vsemu kažejo, da je to in takšno delo velikega pomena za uspešno in hitro rešitev marsikaterega problema, po drugi strani pa dokazuje, da je pravilno izvajanje vloge sindikalne organizacije v prid delovnemu človeku. STINA Kako bomo volili zvezne in republiške organe (Nadaljevanje s 3, strani) nrebivalcev - 43.100 proizvajalnega prebivalstva v skupini industrije, trgovine in obrti in 38.300 v kmetijski skupini - bodo državljan, v okraluvoliH v Zvezni zbor skupno 2 zvezna poslanca. En volilni okraj sestaviia?o občine Ilrpelje, Izola, Koper in Piran, drugega pa ostale občine P r o izvajal c i v okraju Koper pa bodo v Zvezni zl.or proizva-Hlrev"do svojem okrajnem zboru proizvajalcev v skupim industrije, t r go vi »ti n obrti vol i I i c n e ga zveznega poslanca, v skupini kmetijstva pa "kupno z okraji Gorica, Kranj. Ljubljana, Novo mesto in Trbovlje tudi enega. doIoibah LR Slovenije se voli en poslanec republiškega _____.,1,,,,", nrm-ivalnlrcv na na 16.000 nroizvn- zborih proizvajalcev za republiški - . ....... strije, trgovine in obrti skupno <1 poslance, v skupini kmetijstva pa 1 poslanca. Ustrezno temu je koprski okraj razdeljen na !J volilnih okrajev za Republiški zbor. in sicer tako, da del občine Koper z naselil Ankaran IJcrtoki, Ilrvatini, Jelarji, Kampelj, Koper. Plavje, Seme-dela Salara, Skocjan, Škofije in Tribon obsega en volilni okraj, drugi okraji pa ostali del občine Koper. Občini Divača in Hrpelje obsegata skupno en volilni o*, A r. « V >1 J t-. .»J- V J 1 i JÍL.1I1 - KULTURA PROSVETA ° KULTURA W n zal George Axelrod: SEDEM LET SKOMIN, gostovanje SNG Drame iz Ljubljane ra H S SE.7E UPRAVNEGA ODBORA ZAVODA 1IMORSKE PRIREDITVE« n n Naj povem kar takoj, da je naslov Aristotelova definicija komedije. In ta definicija natančno, označuje Axclrodovo komedijo »Sedem let skomin«. Ko t;o jo pred dvema letoma uprizorili v Ljubljani, se je vnel hud peresni boj med gledališkimi ljudmi, ki so delo zagovarjali, in med kritiki, ki so ga ostro obsojali. Ne toliko zaradi samega dela, ko.t dejstvo, da ga je uprizoril naš osrednji, reprezentativni Talijin hram in da je v njem nastopil naš najboljši igralec, oblikovalca resnih in karakternih vlog. Stane Sever. Najbolj se je menda jezil sam Sever, ki je izjavil, da bo igral Rieharda v Skominah z isto zavzetostjo kot Hamleta. To je šele razburila duhove in stolpci naših časopisov in revij so se polnili z ostro polemiko, ki je včasih kar dobivala osebno noto. Naj bo kakorkoli, drži pa gotovo,. da za kako delo pri nas ne poznamo učinkovitejše reklame. Da je bil odmev tega prepira okrog vrednosti, umetniške kvalitete in malomeščanske konfekcije amerikaniziranega človeštva precejšen, nam priča dejstvo, da je segel celo do Kopra. Le tako si namreč lahko razlagam dve razprodani predstavi, obraze, ki sicer nikc.li ne zaidejo v gledališče in živo sodoživljanje tistega koprskega občinstva, ki se je do zdaj izkazalo kot hladno in skrajno neprizadeto, brez kontakta z odrom. Ni naša naloga razčiščevati pojme, ki jih niso uspeli za nasprotnika prepričljivo rešiti niti v Ljubljani, pač pa smo hvaležni igralcem naše Drame, da so nam prinesli skoraj tri ure sproščenega in netendencioznega smeha, razvedrila, ki smo ga bili že prav potrebni. V letošnji sezoni smo namreč gledali samo resna dela, drame. Kje pa je zapisano, da morajo biti samo drame pripravljene skrbno in da mo-rajc\ naši najboljši, tudi karak-terni igralci nastopati samo v tragičnih vlogah? Zakaj ne bi blesteli tudi v komedijah! Ljubljanska uprizoritev je prava parada imen naših znanih in dobrih igralcev, z rešiserjem (Igor Pretnar) in secnografom (Sveta ,io-vanovič) na čelu: Stane Sever, Majda Potokarjeva, Vida Levstikova, Janez Cesar, Koris Kralj, Ivanka Mežanova, Helena Erjavčeva, Duša Počkajeva, pa še Ivan Jerman, Boža VVeissova in Dušan Skedl. Glasbo je oskrbel Bojan Adamič. Brez dvoma ima poleg odlične in blesteče domiselne režije največje zasluge za KNJIŽEVNIK TONE SELIŠKAR V RAZGOVORU Z NAŠO MLADINO V torek, 7. t. m. je imel v Kopru literarne pogovore z mladino naš znani književnik Tone Seliškar, Popoldne je prišel med učence osnovne šole, s katerimi jc neverjetno liitro dobil prisrčen in intimen kontakt, bral jim je odlomke svojih novih del in odgovarjal na njihova vprašanja. Zvečer pa so bili taki razgovori z dijaki gimnazije in učiteljišča. Dijaki so recitirali dve SoliSkarjevi pesmi, učiteljiščnik rranjo Batagelj pa je prebral še dve svoji pesmi. Tako je bil vzpostavljen kontakt, da se je razvil sproščen in živahen pogovor, vprašanja so kar deževala. Tone Seliškar pa je rade-voljno in izčrpno odgovarjal na vsa vprašnaja, ki zanimajo naše mladi' ljudi. Podobni pogovori so bili tudi v Izoli in Piranu. Pogovore je organizirala okrajna Zveza prijateljev mladine in le želeti hi h n. d;i bi povabila So kakega našega književnika ali drugega kulturnega delavca. OTVORITEV RAZSTAVE JOZl-ITA CESARJA V TRSTU V ob.-in-kl galeriji v Trstu je bila 9, t. in, otvoritev razstave tr-/ ,cUr':a slikarja Jožola cos:irja. Slikar razstavlja 22 olj, ki prikazujejo večinoma kraške in primorske molivo. Med olji so tudi portreti (Crnobori. Naltrst, Baloh). Pcsobn.i zanimivost razstavo pa so Cos-rjove sceni1, ki soclijo mod najboljSc pri uprizoritvah SNG v Trstu. RAZSTAVA BO ODPRTA HO 20. JANUARJA in bo prav gotovo vzbudil:! zaninr.tn ie in oui* hrav.-.n.;..' š; ovilnih ljubiteljev likovno ;" i.-; n 1 -li. tako uspelo uprizoritev Stane Sever, ki je igral svojega junaka Rieharda z vsem ognjem, življenjskostjo in prizadetostjo, ki jo premqre. Tako zelo, da je zbujal vtis genialnega improviza-torja v okviru avtorjevih duhovitih domislic. Enakovredni partnerki sta mu bili Majda Potokarjeva in Vida Levstikova. Tudi vsi drugi so bili odlični liki in so tvorili vigran ansambel bra-vurnega salona, kar je na našem odru redek pojav. Prav lak uspeh ko,t v Kopru so imeli ljubljanski gostje tudi pri predstavah v Izoli in Piranu. Za kratko in jedrnato definicijo te Axelrodove komedije in pomena njene uprizoritve bi lahko odgovorili z izrekom nemškega literarnega filozofa We.lfganga Kay- serja: Komika je nepričakovana sprostitev dramatične napetosti, pri čemer pride do sproščenega smeha. In smejali smo se, kajti Richard je bi! smešen, ne da bi žalil naša čustva. Z. L. UMRLA JE AVGUSTA DANILOVA V visoki starosti 8D let je 3. januarja umrla v Ljubljani naša znana gledališka in filmska (Na svoji zemlji, Trst) igralka Avgusta Danilova, Z njenim imenom je zvezana zgodovina ljubljanske Drame, slovenskega gledališča v Trstu in v Clcvelandu v ZDA. v svoji skoraj iio-lctni gledališki dejavnosti je ustvarila Danilova vrsto nadvse pomembnih igralskih likov. Začela je kot osemletno dekletce in je igrala do svoje smrti. Njena umetniška pot zaznamuje obenem tudi vse pomembne postaje v razvoju slovenskega gledališkega življenja. Prizor iz A.velrodove komedije SEDEM LET SKOMIN v uprizoritvi SNG iz Ljubljane. V glavnih vlogah nastopata Majcla Potokarjeva in Stane Sever, ki ju vidimo na sliki Novo imenovani UO Zavoda •Primorske prireditve- je imel 26. decembra svojo prvo sejo, na kateri so člani soglasno izvolili ponovno za predsednika sekretarja OO SZDL Ivana Mavsarja, potrdili pravilnik, ki ga je predlagal okrajni Svet za kulturo in prosveto ter imenovali osemčlanski umetniški svet. od katerega si obetajo veliko pomoč predvsem pri sestavi kvalitetnega in primernega repertoarja. Iz poročila direktorja Zavoda Srečka Tiča, ki je zajci razdobje od zaključka poletne sezone v preteklem letu do zdaj, je bilo razvidno, da ie Zavod organiziral v tem času 75 prireditev, do konca januarja pa jih bo še 43. Zavod jo za bodoče poletno sezono v dogovorih za sodelovanje z Ljubljanskim festivalom. Gre za izmenjavo ansamblov, za nekatere skupne lepake in podobno. Prav tako je Zavod sprožil zamisel za ureditev dvorane v Postojnski jami, da bi bile lahko v njej glasbene, dramske, plesne in druge prireditve, kar bi postalo v tem primeru ena naših naj-privlačnejših turističnih atrakcij. Seveda bi bila to zadeva, ki prerašča občinske in okrajni okvir in bi kazalo zainteresirati za to republiške forume. Gre pa še za pozitivno mnenje najrazličnejših strokovnjakov glede akustike, ogrevanja, opreme, organizacije, propagande, ansamblov itd. V naglem razvoju, ki ga je naredil Zavod v kratki dobi svojega obstoja, je med stalna mesta svojih gostovanj že zajel razen obmorskih mest tudi Postojno, občasno pa vključuje še druga občinska središča (zlasti Sežano pa tudi Ilirsko Bistrico in Divačo). V tem hitrem razvoju bo treba paziti na vsklajevanje kvalitete in amaterstva ter na siste-matiko pri razporedu prireditev, kar je še posebno pomembno glede na razvojno fazo Zavoda. Nje- Lepa navada je, da v novoletnem praznovanju, ko legendarni dedek Mraz radodarno razveseljuje male in velike, tudi naše kulturne ustanove in društva ne pozabijo clati novoletni pečat svojim prireditvam: v kinu vrtijo risane in mladinske filme, gledališča uprizarjajo pravljične igre, prav tako Svobode in prosvetna društva. To so dnevi, ko se večini naših najmlajših prvič odpro vrata v ta čudoviti svet, ki gu požirajo z vsem dovzetnim srcem in poželjivimi očmi. Zal pa nam ob lakih priložnostih vedno znova pride do polne zavesti dejstvo, kako skromna je izbira naših domačih in tujih del, k> bi bila primerna za tako uprizoritev. Pa ne samo problem mladinske dramatike in filmov, ampak tudi uprizarjanja teh nekaj standardnih del, pri čemer nasiane vprašanje podcenjevanja mladinskih del, kar je že tako v navadi, da je postalo skoraj pravilo.' Morda bi si s tega stališča nekoliko ogledali tudi uprizoritvi v Kopru in Izoli. RIBIČIČEVI PALČKI V KOPRU Gojenci Pionirskega doma v Kopru so v režiji Bogdana Mauri-ja pripravili uprizoritev igrice »Palčki , ki jih je napisal naš znani mladinski pisatelj Josip Ribičič. Od prve uprizoritve, ki je bila pred štiridesetimi leti v Trstu, so se uvrstili 'Palčki« med standardna mladinska dela, ki pozitivno vplivajo na razvoj otrokove domišljije, z duhovitim dialogom pa presenetijo celo odraslega. Do tu bi bilo vse lepo in prav. Manj na se lahko človek strinja z dejstvom, da so režijo take predstave, ki bi morala predstavljati nekaj osrednjega v okrajnem merilu, poverili mlademu in neizkušenemu režiserju-dijaku. Ne gre tu za podcenjevanje njegovih zaslug za predstavo, Ivi so jo naštudirali v dobrem mesecu dni in ni niti bila slaba, vendar pa no tako dobra, da bi napolnila otroška lačna in dovzetna srčeca. Tu je žal težko iti mimo občutka podcenjevanja mladinskih predstav, podcenjevanja otrok, za katere »je že vse dobro . čeprav vsak količkaj izkušen človek ve. da so prav otroci najbolj kritično pa tudi najbolj hvaležno občinstvo. Brez dvoma: predstava je bila tudi tako otrokom všeč in veliko jih io io glodalo tudi dvakrat in trikrat. Vendar pa bi lahko bila ta uprizoritev veliko boljša, če bi se ji posvetil odrasel, izkušen režiser. Ta pomanjkljivost, ki so jo zagrešili organizitorji, ne more jemati priznanja za ves trud in uspeh tistim, ki so pokazali toliko dobre volje in pripravljenosti, predvsem seveda režiserju Mauri-ju Med igralci pa je bil otrokom najbolj všeč norček in čarovnica ter njen kakadu. In čeprav bi mi starejši tudi bili drugačnega mnenja, imajo tokrat pravico do sodbe otroci — njim je bila predstava namenjena. V IZOLI SE ,TE ZBUDILA TRNULJČICA Lahko to razumete tudi simbolično. Prav gotovo pa velja, da je bila predstava Grimm-Škuf-čeve pravljične spevoigre Trnuljčica v Izoli neprimerno boljša od Palčkov v Kopru. Da, lahko bi rekli, da prenese običajne mere pri poročanju o amaterskih gledaliških predstavah. In vendar ste tudi tam lahko videli pri demaskiranju po predstavi presenetljivo mlade obraze, Toda vodila jih jo izkušena roka kul-turnoprosvetnega delavca Slavka Skamena, ki mu prav gotovo gre priznanje za dinamično in pravljično štimungo . ki io je ustvaril. Toda pri vsem pisanem »špektaklu«, ki ga otroci vidijo na odru, jim je vendarle najbolj važna zgodba, niena dramatična napetost, usoda junakov in njihovih zapletenih ter neverjetnih doživljajev. S svojim čudovitim darom za sodoživljanje hočejo otroci privlačno snov, pa če je še tako znana v raznih pravljicah in inačicah. S tega stališča je tudi opravičljiva izbira že tolikokrat preigranih in predramatiziranih starih pravljic (Trnuljčica, Rdeča kapica, Janko in Metka ali podobno), čeprav bi si mi odrasli želeli že nekaj novega, bolj svežega in kaj sodobnega. In kdo je v Izoli otroke najbolj navdušil? Seveda lepa in uboga Trnuljčica, pa tudi norček in kralj, predvsem pa prikupni in prebrisani kuharček. Zelo pa so se bali črne vile in morda je bil njen prihod na ocler res nekoliko preveč potenciran v strah. Še nekaj velja pohvaliti pri izolski uprizoritvi Trnuljčice: lepo, bogato in funkcionalno sceno, ki je prišla v njihovi dvorani do polne veljave. Z. L. gova naloga namreč ni samo organizacija gostovanj tujih ansamblov, ampak vzporedno s tem razvijanje domačega amaterstva in njihovega gostovanja v manjših krajih. Razen tega pa naj bi prav Zavod bil tisto telo, ki naj bi s skrbno in dobro pripravo proslavljanja nekaterih specifično naših praznikov utrdil njihov pomen in ustvaril tradicijo (Portoroška noč, Dan ribičev, Mornarski krst, Praznik trgatve, Praznik cvetja, Pomorski ples, občinski prazniki, festivali itd.). V temeljitih pripravah na bližajočo se poletno in glavno sezono, ki se bo začela že aprila— maja, pripravlja Zavod načrte za gradnjo štirih letnih odrov (Piran, Koper, Izola in Postojna), že za to sezono pa dve prenosni garnituri stolov, zložljiv oder, svet-, lobni park in ozvočenje, S temi pripomočki bodo pač gostovanja veliko pridobila. V načrtu programa pa najdemo predvsem dramska dela (SNG Trst, SNG Ljubljana in Maribor in MG Ljubljana, Zagrebško narodno gledališče), manj glasbenih (SNG Ljubljana, Slovenska filharmonija, razni manjši ansambli) in nekaj glasbeno-zabavnih ter plesnih ansamblov. Z vsemi pa je treba še skleniti dokončne pogodbe in točno določiti datume gostovanj. _ac II smo i luikoMo predstavo Majhna jo dvorana lutkovnega gledališča v koprskem Dijaškem domu. V četrtek in petek, 26. in 27. decembra, pa se je v njej trlo toliko otroških glavic, da ni bilo praznega prostorčka. Takoj v začetku, ko se je pojavil pred zaveso Pavliha s svojo ženo Marjano, so se otroci smejali, da ni bilo konca. Bolj pozorni so postali šele, ko je nastopil inženir Lisec, ki je peljal svojo baterijo na Luno. In ko se je po mnogih težavah in nevšečnostih vse srečno končalo, so odhajali otroci s predstave z žaiečimi očmi in lici in so govorili vsi vprek o vsem, kar so videli. Niso pa bili veseli samo otroci. Tudi mi za odrom smo bili, saj nam je uspela naloga, ki smo si jo zadali že pred časom. Pet učitelj iščnikov se nas je zbralo takrat v dijaškem domu (Bažec, Gombač, Hrabar, Reya in Batagelj), razdelili smo si delo. vloge in začeli. In za novoletno jelko smo uspeli pripraviti »Baterijo inženirja Lisca«. V Kopru smo imeli pet predstav, ki si jih je ogledalo okrog 700 otrok. Še pred Novim letom je bila predstava tudi v Izoli, zdaj pa bomo šM še po bližnjih vaseh. Prepričani smo, da nas bodo povsod pozdravili otroci z velikim navdušenjem, druga naša želja pa je, da bi se nam priključilo še več tovarišev in tovarišič, ki imajo veselje in smisel za delo z lutkami. Hvaležno plačilo za tako delo dobimo v žarečih otroških očeh. F. B. r-iiv; . - ■■ - ' ■ - ; < - ■ • ' /Y. V'■■■■■ ' - i V Kopru so uprizorili pionirji pravljično igrico PALČKI, ki. jih je napisal Josip Ribičič. Premieri je prisostvoval tudi pisatplj, ki ga vidimo na sliki, ko sprejema čestitke in zahvalo predstavnika koprskih pionirjev /o , OB LEPI BILANCI rOMORSKEGA PROMETA V KOPRU 1 Î ¥ BOH i Presenetljivo naraščanje tovornega in potniške ca pomorskega prometa priča, tla postaja Koper čedalje bolj mikavno pristanišče na robu severnega Jadrana Čedalje bolj očitno je, kako s^ Koper v naglem vzponu razvija v glavno pristanišče Slovenije in po,mcmbno luko v severnem Jadranu. Tega ni mogoče soditi samo ob gradnji novega tovornega pristanišča, ki bo v prvi etapi dograjeno že do letošnje jeseni, ko kodo lahko ob no,vem pomolu pristajale 10.000-tonske tovor-njače. Najmaj tako izdatno priča o tem tudi presenetljivo naraščanje tovornega in celo potniškega pomorskega prometa. Statistični podatki o pomorskem prometu v letu 1857 in 1956 v koprskem pristanišču dajejo nadvse razveseljivo podobo o neprestanem naraščanju. Naglega vzpona niso mogle zadržati niti sedanje zastarele pomorske naprave niti lani v avgustu poškodovani lukobran ter slednjič niti udarec, ki ga je lani v začetku maja zadala reška »Jadrolinija« obalnemu potniškemu prometu, ko je ukinila progi Koper—Trst in Koper—Umag. Stalni vzpon P/l »BIHAČ» je 3. januarja od- plula iz Port Saida za Ciper P/l »DUBROVNIK« je 3. januarja odplula iz Reke s tovorom za Kontinent M/l »GORENJSKA« je 1. januarja priplula na popravilo v Puljsko ladjedelnico P/l »GORICA« je 5, januarja priplula na Reko, kjer naklada blago za Črno morje P/l »LJUBLJANA« je v klasifikacijskem popravilu v Remontni ladjedelnici Splošne ploybe v Piranu M/l »MARTIN KRPAN« je od 31. decembra 1957 v reškem pristanišču P/l »POHORJE« je od 6. januarja v Benetkah (Porto Marghera), kjer razklada tovor P/l »ROG« je 3. januarja priplula v Benetke (Porto Marghera), kjer razklada tovor, nakar odpluje v Split in na Reko P/l »ZELENGORA« je 6. januarja zaključila nakladanje tovora v pristanišču Laurenzo Marques UKINJENO POMORSKO OPORIŠČE Ker je po novi vojni taktiki postalo nevažno in brezpomembno, bo angleško pomorsko oporišče Harwich opuščeno, kot sporoča britanska Ad-miraliteta. POMORSTVO ŠTEV. 11/1957 je z majhno zamudo nedavno izšlo. Preobremenjena tiskarna. Pod za-glavjem »IZ SLOVENSKOG PRI-MOR.TA« objavlja J. S. Problem turističnih spomenikov, -at poroča o nagradi Spiošne plovbe mladini, o porastu našega plovnega parka ter o Klubu pomorščakov L.RS, Leo Lukas pa pregleduje tržaško trg, ladjevje in tamošnjo ladjedelniško industrijo. V slovenščini so še članki; Morje — mostovi, predori, prekopi (Gašper Gaber), Razstava Spacalovih slikarskih del v Korpu z reprodukcijo njegovih »Čolnov pred hišo - (R. R.) ter Rangoon — glavno pristanišče Burme. Poleg običajnih rubrik, ki se ponavljajo v vsaki številki, bi bilo omeniti le nekaj najpomembnejših člankov, kot n. pr. Ogledalo jugoslov. pomorske privrede (V. Cerič), Razvoj i izvori pomorskog prava u da-našnjici (Dr. V, Brajkovič), Lučki promet i evropsko zajedničko tržište (v-z), U orkanu na sjevernom Atlantiku s jedrenjakom prije 70 godina (D. Priča), Prvo putovanje »ROG« u Shanghai i na Filipinske otoke (J. Pavletič), Pomorae Pytheas pred tri-bunalom nauke (V, C.), Naša pomorska terminologija u Jalovu »Glosalre nautique« iz leta 18-10 (J, L.uc-tič) itd. Novost je tristranski pregled »Kre-tanje stranih brodova kroz naše luke-i (Listopad, 1937), ki bo poslej v vsaki številki. — nm — pomorskega prometa otipljivo, odstira perspektivo, kako se bo šele razvil in naraščal promet, ko bo postala jeseni uporabna nova operativna obala in ko no do letošnjega zgodnjega poletja obnovljen lukobran v starem koprskem pristanišču. Ker bosta ti tleli opravljeni že letos, je kakor na dlani, da se bo pomorski promet zlasti v zadnji tretjini leta skokoma dvignil. Upanje, napovedi in ekonomski računi postajajo t;-,rej resničnost, ki bo na tem prostoru začela oblikovati bogato življenje. Lanski uspehi pomorskega prometa žc v sedanjem razmeroma skromnem koprskem pristanišču govore v številkah: v pristanišču smo pretovorili 25.332 ton blaga, kar pomeni v primerjavi z letom 1956, ko je znašal tovorni promet 12.775 ton, da je promet narasel za 100 °/o! V lanskem maju je koprsko pristanišče doseglo s 3359 tonami svoj rekordni to,vorni promet. Povprečni mesečni tovorni promet pa je presegel 2000 ton. Čeprav so številke na jjrvi pogled še skromne, vendar pomenijo ob sedanjih pogojih nadvse razveseljiv napredek, ki je tem večje vrednosti zaradi bistvene spremembe sestave lovo.ra. V letu 1956 je tovor štel skoraj izključno gradbeni material, lani pa je bila skoraj polovica tovora bombaž, žito in razno kosovno blago. Prav posebej je treba po,-udariti, da se je Koper (in tudi Piran ob prihodu »Užica«) uveljavil kot uvozno pristanišče bombaža za tekstilno industrijo Slovenije. Ce samo povemo, da potrebuje ta industrija letno oko.li 20.000 ton bombaža, industrija usnja 10.000 ton surovih kož ter industrija gume 3.000 ton surove gume, potem je že sedaj jasno, da je Kopru kot uvoznemu pristanišču že spričo tega tovora zagotovljena trdna ekonomska bodočnost. Ob tovornem prometu se je lani lepo razvijal tudi potniški promet. Žal zaradi ukinitve obalnih prog ni mogel doseči tolikšnega porasta. Kljub temu pa je v primerjavi z letom 1956 narasel za 14 n/o. Medtem ko je pripotovalo in odpo.tovalo preko Kopra 1956. leta 144.586 potnikov, se je to število v letu 1957 povzpelo na 164.241. Ker je po novem voznem redu uvedenih nekaj novih prog proti Dalmaciji, se bo v letošnji turistični sezoni potniški promet zanesljivo dvignil. Prav odločilno pa na to meri zlasti zahteva po decentralizaciji reške »Jadro-linije«, ki naj z odstopljenimi sodobnimi potniškimi ladjami omogoči redni obalni potniški promet v okviru novega podjetja za obalni in potniški tovorni promet v Kopru. Troje najvažnejših uspehov v letu 1957 — naraščajoči pomorski promet, graditev novega pristanišča in organizacija obalnega ladjevja — priča o tem, kako postaja Koper pomembno pomensko mesto, to naše čedalje širše odprto okno v svet. M. G. »Ii Ii X i ' i f Tramper »LJUBLJANA« je na klasifikaciji v Remontni ladjedelnici Splošne plovbe v Piranu Beograd je naša druga največja prometna luka — Do konca leta 1901 bo naše rečno ladjevje Rečni tovorni in potniški promet se v Jugoslaviji razvija po Donavi v dolžini 558 km, Savi 538 km, Dravi 151 km, Tisi 164 km ter po prekopih v Vojvodini in v manjši meri še po nekaterih drugih rekah, Zanj skrbe podjetja: »Jugoslovansko rečno brodar-stvo«, »Dunavski Lloyd« v Sisku, »Iiidrotransport« v Novem Sadu, »Parobrodarstvo Ivo Milutinovic« ter podjetja v Brčkem, Apatinu, Zemunu in Starem Bcčeju. Za plovnost naših rek pa skrbi »Bro-darsko-bagerska plovidba«. Kadar gre za množični prevoz blaga, je rečni prevoz bolj ekonomičen in hitrejši kot železniški in cestni. Njegova znatna prednost je v tem, ker ne terja velikih investicij ter zelo ekonomično izkorišča gonilno silo. Za prevoz 1000 vagonov blaga je potrebna ena sama vleka, medtem ko bi za isti tovor potrebovali 20 železniških vlakov. Kot posebno zanimivost velja povedati, da je Beograd naša druga največja prometna luka. Pred njim je samo še Reka. Predvojna inventura rečnega brodarstva pravi, da smo imeli konec 1939. leta: 38 parnikov za potniški promet z 12.459 potniškimi mesti, 115 vlačilcev s 45.459 KS, motornih tovornjakov z nosilnostjo 3.708 ton, motornih tankerjev z nosilnostjo 200 ton, tan- naraslo za 69.120 ton nosilnosti kerjev brez lastnega pogona z nosilnostjo 366.971 ton in za 44.096 ton lesenih ladij. Konec leta 1957 pa je bilo stanje naslednje: 18 potniških ladij, motornih tovornjakov z nosilnostjo 5.137 ton, motornih tankerjev z nosilnostjo 600 ton, tankerjev brez lastnega pogona z nosilnostjo 44,246 ton, tovornjakov brez lastnega pogona z nosilnostjo 246.489 ton in le-senjač z nosilnostjo 17.715 ton. Razen tega ima naše rečno ladjevje tudi 2 rečno-morski ladji, kakršnih naše trgovsko brodovje pred vojno ni poznalo. Gravitacijska področja rečnih plovnih poti so Srbija, Vojvodina, del Hrvatske in severne Bosne. Za mejami Jugoslavije pa na ta pota gravitirajo Češkoslovaška, Bolgarija, Romunija, Avstrija, Madžarska ter deloma Sovjetska zveza in Nemčija. Promet je znašal pred vojno letno povprečno 4,950.000 ton, po letu 1951 pa se je ta letni povpreček dvignil na 5,750.000 ton, čeprav je naše rečno ladjevje manjše, kot je bilo pred vojno. Skupna dolžina plovnih rek in prekopov znaša 1.771 km. Do leta 1955 je bilo naše rečno brodarstvo sorazmerno zanemarjeno, Šele v tem letu smo začeli odločneje graditi nove plovne objekte. V obdobju 1955-56 smo dobili za 2.200 KS in 8,373 ton nosilnosti novih plovil, razen tega pa še 2 rečno-morski ladji z nad 2000 KS. Perspektivni načrt pa določa precej hitrejšo graditev novih plovnih objektov. Do konca leta 1961 bo zgrajenih novih ladij za 69.120 ton nosilnosti. Razen tovornih ladij bo naše rečno ladjevje dobilo tudi najsodobneje grajene in opremljene potniške ladje in tako imenovane rečne tramvaje. Prvi takšen rečni tramvaj, zgrajen na Madžarskem, je že v prometu in nosi ime »Novi Sad«. V. M. USPOSOBLJENI NAŠI POMORŠČAKI Pred izpraševalno komisijo Uprave pomorske oblasti Srednjega Jadrana iz Splita so na Srednji pomorski šoli v Dubrovniku konec oktobra med drugimi opravili izpit za poročnika trgovske mornarice tudi naslednji naši ožji rojaki: Hugo Bensa iz Nove Gorice, Adolf Kaligarič iz Cetere v koprskem okraju, Franc Kokalj iz Zabreznice v jeseniškem okraju. Marko Lovšin iz Ljubljane, Andrej Ma-cuh iz Maribora in Benedikt Rupert iz Zirov v kranjskem okraju. INDIJA DOBI NOVE VOJNE LADJE Nedavno ji je Velika Britanija izročila fregato »Jaguar«, zdaj je naročila še tej podobno enoto, ki jo gradi ladjedelnica v Clydesideu. Dovršena bo tudi britanska letalonosilka »Hercules« z deplasmanom 14tisoč ton. Njeno gradnjo so prekinili že pred enajstimi leti, zdaj pa bo dokončana na indijski račun. paroplovba na jadranu Letos bo minilo 140 let, odkar so uvedli prvo redno pomorsko progo za potniški promet na Jadranu. Leta 1818 se je namreč začela parna plovba z uvedbo redne pomorske proge Trst—Benetke. Za naše pojme bi bila ladja, ki je obratovala na te.i progi, nenavadna, saj takrat še ni bilo vijakov (propelerjev) in je imela ta plovna enota za pogon lopatasta kolesa, Takšne ladje vedno redkeje srečujemo sedaj celo na rekah. To je bil prvi parnik pri nas in tudi med prvimi takšnimi plovnimi objekti na svetu. V obalni plovbi in pomorstvu sploh je zanimivo, da sta igrala izredno pomembno in odločilno vlogo dva moža, ki nista bila po poklicu pomorščaka, a sta zelo ljubila morje.. slikar robert fulton in obalna plovba Prvi je bil Robert Fulton. Rodil se je 17G5 v Pensilvaniji v ZDA, Po poklicu je bil slikar. Ne glede na to je imel genialne ideje v pomorstvu. Danes ga lahko imenujemo očeta redne pomorske plovbe. Fulton je namreč trdil, da bodo lahko ladje poganjali parni stroji. Seveda so se takratni pomorski strokovnjaki v začetku smejali in njegovih trditev niso jemali resno. Toda leta 1803 je nenavadni Pensilvanec navdušil za svojo idejo in pridobil za gradnjo takratnega ameriškega poslanika v Parizu Levvingstona. Tudi ta mož ima posredno velike zasluge za razvoj pomorstva, saj je dal Fultonu denarna sredstva, s katerimi je dal zgraditi manjši plovni objekt, v katerega je bil vgrajen parni stroj. Za tiste čase nenavadna ladja je nekaj ur rezala valove reke Seine, nakar se je potopila. Nesreča se je zgodila zato, ker je bil prvi parnik preslabo grajen, stroj pa pretežak in trup male ladje se je prelomil na dvoje. Toda Robert Fulton po prvem neuspehu ni klonil. Tudi njegov mecen Lewingston ni popustil. Se dalje jc dajal Fultonu denarna sredstva za nadaljnje poskuse, V najboljši tovarni v Evropi je kupil močan parni stroj in se vrnil v Amerlco. V New Yorku je naročil gradnjo novega plovnega objekta, ki je bil za tiste čase velik in močan, saj je imel 180 BRT in je meril 40,5 m v dolžino in 5,40 v širino. Novemu parniku je Fulton dal ime »Clermont«. Tudi to ladjo so poganjala lopatasta kolesa, pritrjena ob bokih, Meseca avgusta leta 1007 je parnik »Clermont« zmagoslavno prvič zaplul po reki I-Iudson — proti loku! Veliko število gledalcev, ki so bili pred začetkom poskusa proti Fultonu in njegovi ladji in so genialnega moža zasmehovali, so se hipoma spremenili v navdušene pristaše parnika »Clermonta« in njegovega očeta. Kljub vetru, ki je tisti dan pihal proti premcu parnika, je »Clermont« premeril razdaljo 230 km v 32 urah, kar pomeni, da ie njegov stroj razvijal nad 7 km povprečne hitrosti na uro, Navdušenje nad novo plovno enoto jc bilo tolikšno, da so novi parnik takoj po uspelem poskusu uvrstili v redno pomorsko obalno progo New York—Albany. Tudi na te.i preizkušnji je »Clermont« dosegel velik uspeh. Ladjico so modernizirali, podaljšali so ji trup in povečali nosilnost. Fullon in Lewingston sta po tem prodornem uspehu dobila toliko naročil, da sta le s težavo ugodila vsem. Toda nezaupanje do ladje, ki je ni gnal veter, jc imelo tako globoke korenine, da ga ni bilo moč čez noč odpraviti. To je razumljivo in delno opravičljivo, saj je parni stroj kot pogonsko sredstvo na plovnih objektih predstavljal pravo revolucijo v pomorskem prometu. Razen manjšega števila parnikov s »Clermontom« na čelu so plule povsod po svetovnih morjih jadrnice. Ladje, ki so imele jadra in jih je poganjal lahko samo veter, niso mogle nikdar jamčiti, da bodo prispele v luko ob določenem času. Zato o redni obalni plovbi v pravem smislu pred uvedbo pravega stroja v pomorski promet ni bilo mogoče misliti. Kljub temu so se lastniki jadrnic upirali tej novotariji. Po zmagoslavju s parnikom »Clermon-tom« je Fulton v Evropi ponovno poskusil prepričati odločujoče ljudi o prednosti, ki jo ima parnik pred jadrnico zlasti na rekah, Izdelal ie obširno študijo, v kateri je dokazoval svoje izsledke. Njegov elaborat so poslali znanstveni akademiji v Monako-vem, kjer je njen član-strokovnjak za takšna vprašanja vitez pl. Ritler zavzel naslednje stališče: »Na reki Donavi je najhitrejše prometno sredstvo splav . . . Proti rečnemu toku bi bil potreben najmočnejši parni stroj na svetu z 250 KS m ladja, opremljena s taksnim strojem, bi potrebovala za vožnjo po Donavi proti toku od Dunaja do Ulma 40 dni...« Navedeni strokovnjak je bil nadalje mnenja, da ne bi nihče tvegal takšne vožnje m da bi vsakdo raje izbral »udobnejši m hitrejši diližans . . .« To mnenje je akademija v Monakovem dala leta 1812 m s tem je bil Fultonov poskus zavrnjen. Izredna vztrajnost in dalekovidnost sta bili posebni odliki Roberta Fulto-na. Neuspeh v Monakovem ga ni po-trl. Takoj je poskusil drugod. Isto leto je uspel na Škotskem. V malo plovno enoto »Comet« so vgradili parni stroj m ladjica je vozila konal-ce iz mesta Glasgow do ustla bližnje reke. Parnik »Comet« je bil dolg 12 m in širok 3,5 m, njegov parni stroj pa je imel moč 4 KS. Kakor vidimo, je bil prvi obalni parnik v Evropi celo manjši od našega motornega čolna »Pinko Tomažič«. njegov stroj pa 30 krat. šibkejši. Leto 1812 je bilo torej zgodovinsko za obalno plovbo v Evropi, vendar se je to zgodilo na Škotskem. Neposredno na evropskem kontinentu je dve leti pozneje nekoliko večji parnik »Caledonija« prevzel redno pomorsko službo. Kakor vidimo, je bil prvi poskus sploh ; parnikom izvršen 15 let pred uvedbo prvega parnika v Jadranskem morju, v evropskem merilu pa je bil pni parnik zgrajen le 4 leta pred uvedbo redne proge Trst—Benetke. Ti podatki zgovorno pričajo, kakšen pomen je imel že v tistih časih Tržaški zaliv v pomorstvu sploh in posebej v obalni plovbi. gozdar josip ressel in obalna plovba Leto 1827 pa je prineslo nov preobrat v pomorstvu. Gozdarski nadzornik Josip Ressel, ki je služboval v Trstu in drugih krajih Slovenije, je po uspešnih poskusih dobil končno patent za svoi ladijski vijak (propeler). Toda Josip Ressel ni bil »samo* izumitelj ladijskega vijaka. Čeprav je bila njegova služba v resnici daleč od pomorstva, jo imel izred« številne zamisli na tem tako dinamičnem področju. Prav dobro se je za; vedal, kakšna bodočnost čaka Tri! v pomorskem prometu glede na izreden položaj ob Jadranskem morju * zalivu, ki se globoko zajeda v osrc]= Evrope. Med drugim je bil , gradnje plovnih objektov iz žek2* namesto lesa in je skušal zajezi« brezobzirno iztrebljanje naših zdov. Prav tako je bila ena Iznico njegovih velikih zamisli, da bi TB; povezal po moriu 7. obalnimi mesu > Istri in še dalje vzdolž naše obal^ Toda njegovi predlogi in zamisli » naleteli na gluha ušesa. Takratni p»; morski strokovnjaki in graditelji se Rcsslu smejali, ko je trdil, da dajo iz železa graditi plovne enot'; Imeli so ga za čudaka in ga sku;j«> v vsakem pooledu onemogočiti. ZU-sti velike težave so mu delali^ predstojniki v službi. V. I»- 2A NASE KMETOVALCE O IA MAŠE KMETOVALCI © ZA MAŠE KMETOVALCE O ZA NAŠI KMETOVALCE © ZA NAŠE KMETOVALCI IZ PETLETNEGA PERSPEKTIVNEGA NAČRTA RAZVOJA KMETIJSTVA V OKRAJU 0* Vse tri zadružne poslovne zveze v koprskem okraju so že izdelale osnutke perspektivnih planov petletne obnove v kmetijstvu. Iz teh planov bo dokončno izdelan okrajni perspektivni plan, ki bo vsklajen z republiškim in zveznim obnovitvenim planom. Oglejmo si v glavnih potezah, kakšni so ti plani. Predvsem moramo poudariti, da obsega ves koprski okraj nekaj nad 192,000 ha površine, od tega okrog 32 tisoč ha obdelovalne površine, 24.500 ha senožeti, 53.000 ha pašnikov, okrog 70.000 ha gozdov in okrog 12.000 ha nerodovitne zemlje. Toda od celotne obdelovalne površine odpade na obalni pas 54%, na gornji del okraja pa le 17 % obdelovalne površine. 2e iz tega je razvidno, da imamo najboljše in največ obdelovalnih površin v obalnem področju, medtem ko imamo v gornjem predelu okraja večinoma senožeti, pašnike, gozdove in nerodovitna področja. Seveda je tudi struktura kmetijstva dokaj različna, če upoštevamo še k temu podnebne razmere. Ob obali imamo v glavnem vinograde, sadovnjake in povrtnino, medtem ko se prebivalstvo gornjih predelov v glavnem peča z živinorejo. Sadjarstvo je močneje zastopano le v Brkinih, vinogradništvo pa le v sežansld občini. Oglejmo si obalni pas, oziroma področje koprske Zadružne poslovne zveze. Ta predel Slovenske Istre je v zadnjih petdesetih letih precej naglo preusmeril svojo kmetijsko proizvodnjo, ki so jo narekovale posebne razmere. V prvi vrsti pa naraščujoče potrebe bližnjega velikega potrošniškega središča v Trstu. Od prvotne poljedelsko-vinogradni-ško-oljarske proizvodnje so tu prešli v glavnem na proizvodnjo vrtnin, vina in sadja, zlasti po zgraditvi istrskega vodovoda. V obalnem pasu imamo skoraj 14.000 ha obdelovalnih površin, od tega nad 3.000 ha vinogradov z nad 13 milijon trt. Sadnih dreves pa je nad 300.000 tisoč, ki dajo letno okrog 1.300 ton sadja. Vrtnin pa pridelamo letno nad 10.000 ton, predvsem paradižnika, zgodnjega krompirja in graha in fižola v stročju. Sredozemski značaj klime ustvarja torej pogoje za specifično kmetijsko proizvodnjo. V zvezi s tem je tudi izdelan osnutek petletnega obnovitnega plana. Seveda so petletni plan obnove narekovali tudi drugi činitelji, predvsem meddržavna razmejitev in potrebe Jugoslavije, ki je pristopila k preusmeritvi proizvodnje v zvezi s svojimi potrebami. V obalnem pasu so razen tega vojne in povojne spremembe ter nagla industrializacija okraja, s čimer so nastale demografske spremembe, vplivale na preusmeritev in ureditev vprašanja kmetijske proizvodnje. Splošen del prebivalstva se je iz obalnega pasu odselil, prav tako se je priselil del prebivalstva iz bregovi-tih področij Istre, v glavnem v novoporajajočo industrijo, tako nove knjige za nase kmetovalce Založba »Kmečka knjiga« je pred časom izdala knjigo prof. Zivka Lov-šeta »Biologija«, ki je istočasno učbenik za kmetijsko-gospoaarske šole, za splošne kmetijske in kmetijsko-gospodmjske šole. Knjiga uvodoma obravnava živi in neživi svet, v posameznih poglavjih pa celični sestav živih bitij, presnavljanje, rast tn razvoj, razmnoževanje živih bitij, vzdržnost, starost in smrt, nauk o dednosti ter razvojni nauk. Zelo ooljudno pisana knjiga je opremljena s številnimi slikami ter jo kot poučno čtivo priporočamo vsakomur. V isti založbi sta Hajko Rnkovec in Erik Spiler Izdala brošuro »Ogrča-vost« v želji, da bi se naši živinorejci kar najbolje seznanili s to nevarno zajedalsko boleznijo, ki jo med go- ■ vejo živino povzročata veliki in mali goveji zolj. Brošura je opremljena s slikami. V četrtem zvezku »Zbornika za kmetijstvo in gozdarstvo«, ki ga izdaja fakulteta za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo v Ljubljani v založbi »Kmečke knjige«, je priob-čena znanstvena razprava Ivana Mo-žine »O lesu črnega gabra«. Delo je namenjeno predvsem gozdarskim strokovnjakom. O da je ostal znaten del obdelovalnih površin slabo izkoriščen ali pa zapuščen. Vendar upošteva petletni plan prirodne pogoje v obalnem pasu in predvideva obnovo sadjarstva, vinogradništva in sadjarstva kot glavno panoge kmetijske proizvodnje. V petih letih bomo v obalnem področju sedaj slabo izkoriščenih površin, uredili in obnovili nad 4.300 ha, ki so 90 % last optantov oziroma splošnega ljudskega premoženja. Prav zaradi tega je značilno za obnovo na področju koprske Zadružne poslovne zveze, da bo ta potekala v smeri ureditve socialističnih obratov, kar pomeni, da se bodo v petih letih ustanovila velil ca kmetijska posestva s strnjenimi sadovnjaki, vinogradi in površinami vrtnin. Seveda bo pri tem potrebno rešiti številna vprašanja, kakor so rajonizacija, arondacija, mehanizacija, delovna sila, skladišča, predelovalna industrija, odkup, trgovska mreža, trsni-ce in sadnice, kadri itd. Popolnoma drugačno sliko pa dobimo, če pogledamo petletne obnovitvene plane sežanske in ilirskobistriške Zadružne poslovne zveze. Ze prej smo omenili, da je v gornjih predelih našega okraja le 17% obdelovalnih površin. Ostalo so pašniki, senožeti, gozdovi, kraške goličave ter ob rekah in potokih precej zamočvirjenih zemljišč. Kljub temu pa je tudi v tem predelu možna obnova in povečanje proizvodnje za nekajkrat, če bomo načrtno pristopili k gojitvi tistih panog kmetijstva, ki temu področju najbolj odgovarjajo. Tudi gornji predel lahko razdelimo v dve področji, in sicer v čisto živinorejsko področje ter v mešano sadjarsko-vinogradni-ško-živinorejsko. V Brkinih imamo n. pr. 4.000 do 5.000 ha površin lapornega sveta, ki se da načrtno urediti v prvovrsten sadjarski kraj, in sicer za jabolka in češplje, ki so znane po svoji kakovosti daleč naokog, le da je sadjarstvo trenutno zelo zanemarjeno. Naj navedemo le kot dokaz, da da povprečno vsako drevo v Brkinih le 6 kg sadja, medtem ko bi se lahko ta donos v kratkem dvignil na najmanj 25 kg po drevesu. Na področju sežanske Poslovne zveze nameravajo v petih letih obnoviti vsaj 410 ha sadovnjakov, v katerem bodo v glavnem gojili jabolka in češplje, na področju ilirskobistriške Poslovne zveze pa bodo obnovili 520 ha sadovnjakov, tudi v glavnem češplje in jabolka. Na Krasu bodo k temu na novo zasadili ali obnovili 105 ha vinogradov, in sicer največ na privatnem sektorju. Najvažnejša panoga v gornjih predelih okraja pa je živinoreja, ki prinaša največji vir dohodkov prebivalstvu. Med govejo živino prevladuje pretežno sivorjava pasma in je vse področje zelo cenjeno kot dober vzrejni center plemenske živine. Dokaz temu je tudi izvoz plemenic in pleme-njaltov v ostale predele države, ki znaša povprečno letno nad 300 glav. Toda živinoreja bi postala še bolj donosna, če bi me-liorirali ogromne površine pašnikov in senožeti, zamočvirjena zemljišča, uredili in gnojili travnike, hleve in gnojnične jame ter bolj načrtno selekcionirali plemensko živino. Petletni načrti tako sežanske kot ilirskobistriške Poslovne zveze upoštevajo ta dejstva in se bodo bolj resno lotili pospeševanja živinoreje kot ene glavnih panog kmetijstva. Predvsem nameravajo meliori-rati zamočvirjena zemljišča, da bi si zagotovili krmsko bazo, urediti čredinske pašnike in skrbeti za njihovo gnojitev, vpeljati kolikor je možno povsod plemenil-ne postaje in molzno kontrolo. Na ta način se bo število glav goveje živine v sežanski Poslovni zvezi dvignilo za 1.000, v ilirsko-bistriški tudi za približno isto število, le da tu nameravajo še bolj gojiti mlado živino za meso. Ob- noviti nameravajo v obeh zadružnih poslovnih zvezah tudi ovčerejo, ki je bila nekdaj precej važen vir dohodkov v hribovskih predelih. Kar pa zadeva ostalo kmetijsko proizvodnjo, bodo še naprej skrbno gojili krompir in druge poljedelske kulture, ki dobro uspevajo in so iskano blago na tržiščih. O predelovalni industriji, mehanizaciji in kmetijskih kadrih ter kooperaciji pa bomo pisali v dragih člankih, ki bodo obravnavali petletni načrt obnove kmetijstva v našem okraju. RU Pretekli ponedeljek popoldne je razdelil predsednik Občinskega ljudskega odbora Hrpclje Anton Ovčarie nagrade desetim sadjarjem z območja občine, ki so se v sezoni 1956-57 posebno izkazali pri čiščenju in škropljenju sadnega drevja. Skupni znesek nagrad je znašal 31.000 dinarjev. Občina je želela s podelitvijo teh sicer skromnih nagrad dati priznanje in pohvalo naprednim sadjarjem, ki si s pravilnim razumevanjem gospodarskega pomena sodobnega negovanja in gojitve sadnega drevja prizadevajo za dvig in napredek sadjarstva zlasti v Brkinih, kjer so odlični naravni pogoji za to kmetijsko stroko, ki utegne postati v bodo.Snosti zraven živinoreje najpomembnejši vir dohodkov. Nagrajenci in predsednik občine so se pri tej priložnosti pogovorili še o nekaterih drugih kmetijskih problemih, kakor o organizaciji živinskih pitališč, planiranju letošnjega pridelka krompirja, možnosti za boljšo ceno mleka, reji plemenskih krav itd. Nagrajeni kmetje so zagotovili, da se bodo v letošnji sezoni čiščenja in škropljenja drevja še bolj po,trudili ter pritegnili v to akcijo še druge sadjarje na vasi. J. Ž. Proizvajalci koprskega okraja se dobro spominjajo lanskoletnega odkupa in pritožb proizvajalcev kakor tudi potrošnikov v zvezi s cenami na dnevnem trgu. Vsi potrošniki kakor tudi proizvajalci so vsakodnevno spraševali, kako je možna takšna politika cen ne samo odkupa ampak tudi prodaje, zlasti za potrošnike, ko je bilo tako očito, da je bila letina glavnih pridelkov zelo plodna. V glavnem so tako proizvajalci kot potrošniki zvrnili odgovornost za takšne cene na odkupna in zadružna podjetja, kar je bilo žal tudi delno res. Krivi za odkupno politiko pa so bili tudi proizvajalci, ki se niso prej zmenili s svojimi zadrugami in odkupnimi podjetji o artiklih, ki jih tržišče najbolj zahteva in tudi najbolje plača. Da bi v prihodnje preprečili takšno stihijsko proizvodnjo, so se predstavniki zadrug, zadružne poslovne zveze in odkupnih podjetij sestali, da bi napravili načrt ne samo odkupa, ampak tudi proizvodnje za prihodnje leto in za vsa leta naprej. Da bi čimbolj vplivali na povečanje proizvodnje, je potrebno začeti z uveljavitvijo raznih oblik proizvodne kooperacije. To pomeni, da morajo naši proizvajalci stopiti v stik z zadrugami in odkupnimi podjetji ter se z njimi sporazumeti o glavnih artiklih na domačih in tujih tržiščih. Z drugimi besedami se morajo naši proizvajalci iznebiti proizvodnje tistega blaga, ki ga trg ne prenese, ampak se morajo preorien-tirati na tiste pridelke blaga, Id ga tako domači kot inozemsld trg zahteva. Kar zadeva obalno področje koprskega okraja je Zadružna poslovna zveza že napravila načrt ne samo strukture proizvodnje, ampak tudi pridelkov in njihovega plasmana. Pred nekaj dnevi je bilo v Kopru posvetovanje upravnikov zadrug, Zadružne poslovne zveze in odkupnih podjetij, da bi se zmenili ne samo o cenah pridelkov v letošnjem letu, temveč tudi o vrstah proizvodov, ki jih domače in tuje tržišče zahteva. Ugotovili so, da se mora nujno preiti na kontrahažo glavnih artiklov, če hočemo osvojiti domača in tuja tržišča za pridelke, ki so tipični za obmorsko področje. Tu pridejo v poštev predvsem zgodnji krompir, grah, stročji fižol, jagode in paradižnik. Odkupna podjetja se obvežejo, da bodo odkupovala vse te pridelke zgodnjih vrtnin, če bodo proizvajalci izvajali agrotehnične ukrepe, ki jih zahteva kmetijska služba. Prav tako bodo morali kmetovalci proizvajati le tiste artikle, ki jih tržišče najbolj zahteva in jim odkupna podjetja jamčijo plasman. To z drugimi besedami pomeni kooperacijo v višji stopnji, ki jo bo potrebno izpopolniti z raznimi dodatki glede gnojitve, semena, skladišč, prevoza itd. V glavnem pa gre za to, da bi proizvajalci v kooperaciji s svojimi zadrugami in odkupnimi podjetji pridelali čimveč proizvodov, čimbolj kvalitetnih in iskanih na tržišču, obenem pa da bi se združili v proizvodne skupnosti, ki bodo kos svojim nalo- Predsednik Glavne zadružne zveze Jugoslavije Predsednik Glavne zadružne zveze Jugoslavije Paško Romac si je na vabilo Glavne zadružne zveze Slovenije ogledal nekatere okraje v Sloveniji, med njimi koprski, goriški in celjski okraj, da bi se seznanil z vprašanjem zadružništva in kmetijstva v teh predelih naše države. K nam je prišel v sprenrstvu podpredsednika Glavne zadružne zveze Slovenije Krmelja ter si je ogledal kmetijska posestva, ekonomije in zadruge. Gilj njegovega obiska pa je dejansko bil v tem, da se na terenu prepriča, kako se pri nas izvajajo načela resolucije Zveznega izvršnega sveta glede pospeševanja kmetijstva, kakšni so perspektivni načrti petletne obnove kmetijstva na našem področju in kako daleč smo prišli v kooperaciji med našimi zadružnimi organizacijami in proizvajalci. V razgovoru s predsednikom Romcem smo dobili vtis, da je z osnutkom perspektivnega okrajnega načrta za obnovo našega kmetijstva v glavnem zadovoljen, le tu pa tam je dal svoje pripombe v zvezi s pospeševanjem proizvodnje, ki jo lahko pri nas zaradi podnebnih in drugih razmer uresničimo, Zanimal se je za stanje zadružništva, zlasti pa z izvajanjem resolucije Zveznega izvršnega sveta o pospeševanju kmetijstva. Na samem terenu se m Koprskem je prepričal, da je pri nas povezanost kmetijskih zadrug s proizvajalci že nekaj let nazaj zelo plodna in da prispeva k spremembi proizvodnih in družbenih odnosov na vasi. Ugotovil je tudi, da pri nas že nekaj let uspešno izvajamo kooperacijo med zadrugami in proizvajalci v raznih oblikah, kar je dejansko program petletne obnove kmetijstva v vsej Jugoslaviji. Zaradi specifičnih razmer strukture našega kmetijstva je predsednik Glavne zadružne zveze Romac pohvalil pobudo Okrajne zadružne zveze in Zadružnih poslovnih zvez, ki so se v preteklih letih kakor tudi za naprej potrudile, da bi čimveč prispevale za povečanje kmetijske proizvodnje, zlasti v tistih panogah,- za katere je obalni pas klimatsko najbolj primeren in donosen. Poudaril je, da imamo pri nas 'kljub velikim uspehom še velike možnosti in pogoje za razvoj ter da niso izčrpani še vsi viri za dosego največjih donosov, Id jih lahko dosežemo. Ob koncu moramo poudariti, da je predsedniku Glavne zadružne zveze naš okraj zelo ugajal, posebno z vidika kmetijske perspektive. RU gam. Da bi to dosegli, morajo naše zadruge in poslovne zveze skleniti pogodbe s proizvajalci o kulturah, ki so v določenem kraju najbolj primerne ne samo za proizvodnjo, ampak tudi za izvoz in predelavo. Ce bomo to dosegli, lahko trdimo, da smo ustvarili pogoje našemu kmečkemu proizvajalcu za dostojno in kulturno življenje. Rz k: d« Lani so v Kopru ustanovili Kraško sekcijo Društva inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije. Potreba po njeni ustanovitvi se je pokazala predvsem leta 1955, ko je po reorganizaciji gozdarske službe prevzel velik del strokovnega gozdarskega kadra svoja delovna mesta v koprski, hrpeljski diva-ški in sežanski občini. Udeleženci ustanovnega občnega zbora so v svoj delovni program med drugim sprejeli obvezo, da bodo poglobili strokovno znanje vseh članov sekcije, poskrbeli za strokovno izpopolnjevanje znanja gozdnih delavcev, vplivali na povečanje storilnosti dela v gozdarstvu in nudili pomoč pri osvajanju najsodobnejših tehničnih pripomočkov v gozdarski stroki. Potem ko je vodstvu sekcije uspelo pritegniti v svoje vrste vse gozdarske strokovnjake s področja svojega delovanja, je moralo reševati pereča finančna vprašanja v zvezi z izvajanjem delovnega načrta. Z nabrano članarino, zlasti pa z denarno pomočjo okrajne Uprave za gozdarstvo, ji je uspelo zbrati dovolj denarja, namenjenega pospeševanju gozdarstva. V tej sekciji so danes vključeni vsi gozdarji iz koprskega okraja. Sekcija prireja strokovna predavanja s prikazovanjem filmov s področja gozdarstva, daje strokovne nasvete gozdarskim in lesnoindustrijskim delavcem, skrbi za strokovno usposobljenost svojih članov in je med najbolj delavnimi sekcijami Društva inženirjev in tehnikov v koprskem okraju. Ta sekcija posveča posebno skrb tistim kraševskim gozdarjem, ki bi lahko z izpopolnitvijo svojega znanja dosegli boljšo kvalifikacijo in s tem tudi boljše mesečne prejemke. Pred dnevi je sekcija priredila strokovni seminar. Ta seminar je vodil znani poznavalec gozdnih problemov Krasa ing. Beltram, ki je udeležence seminarja na terenu seznanil z vzgojnimi ukrepi za boljšo rast gozdov na Krasu. Poudariti pa je tudi potrebno, da člani te sekcije s požrtvovalnostjo sodelujejo pri dajanju strokovnih nasvetov, dalje s sindikatom lesnih delavcev in povsod tam, kjer je njihova pomoč najbolj potrebna. Lojze Ceglar »SLOVENSKI JADRAN« v vsako hišo Slovenskega Primorja! ŠALJIVE IN RESNE O SLOVENCU! ONSTRAN MEJE Če vas pot zanese v Boršt, ali če se pogovarjate z Borštani, je bolje, da ne omenite nikoli besede »mulca«, sicer bo zamera. Pred leti pa bi bil »biks«. Večkrat so zaradi nedolžne mulce frčali kozarci in kamenje: marsikdo se je vračal domov z obvezano glavo. No, zdaj ni več tako hudo, ker so Borštani pač spoznali, da se ne splača pretepati in jeziti zaradi šaljive zgodbe. Pravijo, da je bilo takole: Pred leti, še pod rajnko Avstrijo, so po cesti, ki pelje iz Doline mimo Boljunca in Boršta na Bazovico in od tam na Kras in Nekdanji grad nad Boršio.m Pivko, furmani vozili vino žejnim Pivčanom in Brkinom. V jesenski noči je mlad voznik peljal iz doline novo vino. Utrujen je bil in je zaspal, brez skrbi seveda, ker ni bilo takega prometa kot danes, konjička pa sta bila pametna in sta dobro poznala pot domov. Zgodaj zjutraj so se borštanske mlekarice, kakor vsak dan, napotile z oslički v mesto, da bi tam prodale sveže bige In mleko. Zelo se jim je mudilo. Toda: »Jejžeš, jejžeš! Mati moja!« je zavpila prva. Seveda bi bilo napačno sklepati, da lahko človek v nekaj dneh potovanja po več ali manj tuji deželi vidi vse in lahko že sklepa o tem in onem in celo piše, pa pri tem dela sklepe. To bi bilo že precej domišljavo, Lahko pa opazuje in če ima oči in ušesa na pravem mestu, ujame to in ono, kar zanima njega in verjetno tudi druge. Prvo, kar moram ugotoviti, je to, da je potovanje v Avstrijo, zlasti na Dunaj —• to pa je pravzaprav Avstrija, pozimi zelo neudobno. Slabe zveze in celo samo en nočni brzovlak preko Maribora, dočim moraš preko Jesenic prestopati in čakati na zveze. Toda se že prenese tudi to, saj je preskrbljeno tudi za »zabavo« si'edi noči, ko te obišče carina najprej v Mariboru, nato pa še v Spielfeldu v Avstriji. Moram reči, da je bila prva zelo »nobel«, druga pa natančna. Sosedu, ki je prihajal nekje s Hrvaške, so pre-metali štiri velike kovčke. Pa so tudi imeli zakaj, saj so iz njih »Kaj se je zgodilo?« »Kaj ne vidiš? Tam na cesti!« Pustile so osličke, jerbase in vrče ter zbežale v vas. »Ljudje božji, na pomoč, na pomoč!« Vpile so, da so zbudile vso vas. Stari boter Šketič, ki je edini v vasi imel lovsko puško, je naglo vstal in vprašal skozi okno: »Kaj vam je, ženske splašene?« »Hitro, hitro, boter Šketič! Na cesti leži velika, črna žival. Pošast, boter, pošast. Ne moremo naprej. Pridite nas rešit.' Ne moremo naprej.« Vsa vas je bila pokoncu. Prava zmešnjava. Ženske so jokale; možje niso vedeli, ali naj bi prijeli za sekire in cepce, ali za »Škafe«. Požar, ali tatovi? Boter Šketič je vzel s seboj puško in dno »ludrice« (soda). Vsi so šli za njim. Kar obstali so. Na cesti je ležala zares velika, črna pošastna žival. Počepnil je, postavil predse kot ščit dno soda in skozi luknjo pomeril v pošast. Razneslo jo je na tisoče drobcev. Pa se je lahko pohvalil boter Šketič: »Le poglejte! Koliko krvi in koliko jajčec je imela. Če je ne bi zadel, bi se razpasla in požrla ves Breg. Možakarji so šli domov in na delo v vinograde, mlekarice v Trst. Malo potem pa so kokoši naglo pozobale riž, saj ga ni bilo dosti, ker je bil le kos krvavice, ki je mlademu furmanu ponoči padel iz žepa. In vendar je zaradi mulce (krvavice) večkrat tekla kri v bregu. Ze samo ime Boršt pravi, da je bil tod nekdaj gozd. Stari očanci vedo povedati, da so bili v njihovih mladih letih debel! hrasti vse okrog vasi, od Ključa do Glinščice. Zdaj je ostalo od vsega tega le nekaj malih dreves pod vasjo. Pred mnogimi leti, ko ni bilo še železnice in novih cest, je šel tod mimo dober del prometa z živino in žita iz Hrvatske v Trst. Ob Glinščici so mleli slavonsko pšenico, po vaseh so pekli bige za Trst, ko v mestu ni bilo še pekarn. Tu so imeli tudi hleve in klavnice za živino, ki so jo pripeljali iz Hrvatske. Tudi z mesom so zalagali tedanji Trst. Od vsega tega ni ostalo zdaj ničesar več, le v spomin na Hrvate je ostalo ime malega naselka nad Borštom: I-Irvati. Tudi starinski grad nad Borštom »Muhov grad« ali grad »na robidi« je izginil. Na malem griču nad vasjo je bil gozd — trdnjava že od leta 1100. Od tod so tedanji mogotci nadzorovali to, takrat zelo važno prometno točko in dostop k morju. Večkrat je menjal gospodarja zlasti v bojih za nadoblast med Benetkami in Trstom. Leta 1511 so ga osvojili Tržačani, a je bil zelo poškodovan in je kmalu razpadel. V 17. stoletju so z ostanki sezidali nov grad, v katerem je bila več let do zadnje vojne urejena restavracija s prenočišči. Jeseni leta 1945 pa jo velik požar vse uničil, Pravijo, da so pred leti in leti v temne celice tega mrkega gradu zapirali tudi Čiče in Brkine, če so se upirali podgrajsltemu ali premskemu grofu, ter roparje, ki so napadali pošto na reški cesti. Pozneje pa je bila tu verjetno tudi sodni j a za del Brkinov, ker se starejši ljudje še spominjajo svarila: »Te bom tožil na robidi«. Bil je seveda prej grad, nato je šele nastala vas. Pravijo, da je bil prvi Borštan grofov lovski čuvaj, ki si je pred gradom sezidal hišico (današnji Jegričevi), zrasle so še druge hišice, vas pa se je začela bolj širiti, ko je propadla grofovska oblast, zlasti pa ko so zgradili železniško progo Trst—Kozina. A.B. NEKDANJIM KURIRJEM RELEJNIH TV STANIČ: PAma^aiie- z&iiciKfU g>t>adiua za m Čim dalj sc čas odmika od junaških, veselih in neveselih dogodkov — danes že zgodovinske narodnoosvobodilne borbe — tem večje je zanimanje nekdanjih borcev, aktivistov, legalcev, žena, deklet, slarcev in mladine za vse, kar objavljajo naši časopisi ali kar izide pisanega v knjigah pri naših založbah. Prve začetke pisanja spominov iz NOB zasledimo v štirih knjigah Prešernove knjižnice: »Spomini na partizanska leta.« Te štiri knjige so bile v prvih letih po osvoboditvi najbolj priljubljeno in iskano čtivo po vaseh in mestih. Kasneje se je tem spominom pridru- Grič nad Borštom, kjer je nekoč stal grad privlekli nekaj piščancev, gosi, pa slivovke, žilavke in vrag vedi vse kaj. Če računamo, da stane v Avstriji en kilogram očiščenega piščanca v naši vrednosti okrog 1.000 dinarjev, ni nič čudnega, da je cariniku prišlo iz srca, ko je vse to videl, da je vzdihnil: »Ja, mein lieber Freund«, zaprl vrata kupeja in odšel ne da bi računal carino vsaj za žganje, ki se ga po njihovih predpisih lahko nese preko meje le tri deci. Semmering, najvišji prelaz preko katerega gre Južna železnica, je bil skoro brez snega. Vlak pa je začel zavirati, kajti pripravljajo vse za elektriliciranje proge tudi preko prelaza, Doslej so jo potegnili že do Glognitza, to je tik pod prelazom na drugi strani. Na Dunaj smo prišli zato z zamudo in se spustili v mestni vrvež. Treba je bilo hiteti in ure- :, ... . kol; diti poslovne stvari, kajti čeprav je bilo še nekaj dni do praznikov, so že zginjali z uradov zlasti višji gospodje »hofrati, sektions-rati« in vrag vedi še kakšni »-ra-ti«. To je ostalo še od Franca Jožefa in slabo tebi, če ne pogledaš, ko vstopaš v kak državni urad, na vrata ali če ne vprašaš slugo za častni naslov tistega, ki ga hočeš obiskati. Samo »gospod« je premalo in najbolje je, če dodaš še eno stopnjo nad tistim, kar je res, še najbolje pa je če rečeš n. pr. naredniku kar general. Sploh sem to opazil na svojih poteh v Avstrijo, da vlada še precej in povsod duh Franca Jožefa in ga ne more stisniti niti velikanski promet po ulicah, trgovinah in povsod. Dunaj bo imel namreč kmalu 200.000 motornih vezil in če hočeš v poslovnem svetu kaj veljati, ne smeš peš ali pa s tramvajem, ki tudi še mimo vedno nabito vozi po dunajskih cestah kot nekoč. Stil mesta tako ostaja, kot je bil in zato tudi ne graditi nebotičnikov ali po-moderne šare. So c-ne-dozidali ob kanalu Dona-15. nadstropja in so hoteli j, so morali ustaviti nadalj-:adnjo in sedaj za silo kon-•zo nebotičnika kazi sicer dunajski pogled na mesto Dunaj. Toda to ni važno, kajti Dunaj bo ostal Dunaj, ki privablja kot tak vedno več tujcev, zlasti Američanov. Lanske številke povedo, j*s2s da bo Avstrija v tem pogledu kmalu posekala Švico, ki so se je, vse kaže, tisti, ki imajo kaj pod palcem, naveličali. Brez dvoma bo od tega nekaj odpadlo tudi na nas, če bomo pametni. Vsekakor bomo imeli vedno dovolj obiskovalcev iz Avstrije, kajti Avstrijci se nad našo obalo vedno bolj navdušujejo. Če bi šlo, bi jo v najkrajšem času tudi vso pokupili. Ne gre jim v glavo, da jim tudi za drag denar nočemo prodati niti najmanjše skalnate parcele ob morju. Čudno, ali ne, da jim to ne gre v glavo. Seveda, ker mislijo, da je denar vse. Name so vsekakor poseben vtis napravila razpravljanja o ameriškem ponesrečenem poskusu s satelitom in o velikem zanimanju, ki ga kažejo Avstrijci za satelite, zlasti sovjetske. Ob sovjetskega postavljajo ameriškega, ki so mu dali ime »baby satelit.«, ker je bil tako majčken. V nekem listu pa so nanizali sovjetske uspehe in so zračnemu satelitu dodali še »vodnega«, to je le-dolomilca na atomski pogon »Lenina«. Seveda niso pozabili tudi na »podvodnega« in na druge uspehe. Sicer pa je Dunajčanu glavno posel in denar. Delajo veliko, mnogo, mnogo več kot mi in ne poznajo točnih uradnih ur. Po delu pa poznajo tudi zabavo, v kateri so tudi mojstri. Zato je treba samo pogledati v Grinding, dunajsko predmestje, kjer imajo sicer vinograde, a so le simbol tistega, kar se tu spije. Seveda bi lahko povedal še to m ono. Toda naj bo dovolj in naj ostane še za drugič kaj. -žj- žilo več knjig, med njimi Matevža Haccta »Partizanske slike« in »Gozdne steze«, Franceta Bevka »Pot v svobodo« in »Krivi računi«, Ivana Renka »Vojkov vod«, Ivana Bratka »Teleskop«, Borisa Pahorja »Mesto v zalivu« in še več drugih. Naj lie moti, če sem omenil le nekaj knjig, ki v preprosti ali umetniški obliki pišejo o dogodkih iz N03 na Primorskem. Nimam namena, dajati pregleda vse po vojni izišle partizanske literature. Moj namen je lc, da bi podčrtal pomen in veliko zgodovinsko važnost zbiranja gradiva in pisanja spominov iz časov NOB. Vse to bo kasneje služilo — kot edini resnični viri! — za pisanje zgodovine NOB, romanov, povesti, iger in drnra. Izredno važno nalogo so med NOB opravljali kurirji relejnih TV-stanic. Teh kurirjev se dobro spominjajo vsi nekdanji partizani in aktivisti, ki so po službeni dolžnosti morali potovati po okupirani Sloveniji, na Primorsko, v Slovensko Istro in celo v Slovensko Benečijo. Bili so nepogrešljiva povezava med ljudstvom in vojsko; ta zveza je večkrat odločala o partizanskih zmagah nad sovražnikom. Vendar pa je vse do danes bilo malo napisanega o požrtvovalnosti in junaštvih teh kurirjev. Že na zboru kurirjev v Stični (Ivančna Gorica) so sklenili, da bodo začeli sistematično zbirati gradivo in spomine za Kurirski zbornik. Po vseh okrajih Slovenije so nekdanji kurirji že zbrali skoro vse podatke in gradivo za ta Zbornik, le v koprskem okraju je še malo ali nič storjenega. Kes je bii že pred več meseci pri okrajnem odboru ZB v Kopru osnovan iniciativni odbor, ki je začel s poizvedovanji in iskanjem sledov za nekdanjimi kurirji relejnih stanic na Primorskem in v Slovenski Istri. Vendar pa ta odbor sam (ki šteje le tri ali štiri člane), ne bo zmogel dobro in uspešno opraviti te važne naloge. Potrebno bo sodelovanje in pomoč večjega števila tistih tovarišev in tova-rišic, ki so v času NOB delovali na področju tega okraja. V ta odbor naj bi se vključili tudi vsi aktivisti — mačini, ki so imeli zvezo s P-stani-cami. Znano je, da je bila kurirska relejna slanica P. 1. — Juršče — osnovana že proti koncu leta 1942. Kurirske relejne P-stanice so bile tudi v Ska-danščini pod Slavnikom, v Celjah, na Razdrtem, v Rakulku — Sajevčah in še drugod. O vseh teh stanicah je zelo malo znanega. Zato bodo vsi podatki, dokumenti in napisani spomini nekdanjih kurirjev teh stanic izredne važnosti, saj je preko teh stanic šla pošta iz Trsta, Kopra in dela Hrvatske Istre. Verjetno še marsikateri preživeli kurir hrani tudi kako fotografijo, predmet ali pisan dokument, ki je povezan z njegovim takratnim delom. Vse to bodo važni zgodovinski dokumenti Cas teče .. . Veliko je že zamujenega, veliko izgubljenega. Ne dopuščaj-mo, da bi se izgubil najmanjši spomin na to junaško dobo v zgodovini slovenskega naroda! Lahko si predstavljamo, kako bodo naši potomci občudovali junaštva svojih dedov iu pradedov, ko jih bodo brali napisana v knjigah! Naj še omenimo, da nekdanji preživeli kurirji koprskega okraja pripravljajo odkritje dveh spominskih plošč padlim kurirjem. Eno plosco bodo odkrili v občini Ilrpelje — verjetno na Tumovi planinski koči na Slavniku, drugo pa v občini Pivka. ANDREJ PAGON-OGAREV OVO NA KNJIŽNI POLIC O NA K N i I 2 N ! POLICI * NOV A K N J 5 Ž N 1 P C S i USPEHI V MINULEM OBDOBJU IN PROGRAM h ZA LETO' 1958 □ 1 Založniški svet Založbe Lipe v Kopru je na svoji redni seji 26. decembra 1957 odobril poročilo o delu založbe v preteklem letu in razpravljal o obširnem seznamu del, ki jih je uredništvo predlagalo za sprejem v načrt izdaj za leto 1958. Del predlogov je po temeljiti presoji in v skladu z obsegom posameznih zbirk sprejel v letošnji program, o drugih pa bodo člani založniškega sveta odločali na prihodnji seji spomladi. Deseženi uspehi kažejo, da je založba tudi v letu 1957 napravila sorazmerno lepo razvojno pot. Čeprav je zaradi težav v. tiskarnah izšlo do konca leta iz razširjenega programa le 15 knjig, od teh nekatere poleti v mrtvi sezoni in tri le dober mesec pred začetkom letošnjega leta (v letu 1956 izšlo 12 knjig v skupni nakladi 19.080 izvodov s povprečnim obsegom 12,3 pole), se je prodaja knjig v letu 1957 povečala za nad 3,000.000 din. Tudi te izdaje so bile povečini dobro sprejete, nekatere celo razprodane. Med lanskimi knjigami je bila tudi 50. knjiga Založbe Lipe, življenjepis-ni roman o Primožu Trubarju PLAMENICA, pisateljice Mimi Malenškove. Zadnja knjiga, ki je izšla pred koncem leta, je obenem 58. izdaja Lipe, tik pred izidom in z letnico 1957 pâ je še 6 del, ki bodo po vsej verjetnosti •izšla že januarja. Če dodamo še BORE, zbornik ZL, bo vsega 65 del. « Lani so izšle te knjige: Borisa Paternuja SLOVENSKA PROZA DO MODERNE (literarnozgodo-vinska študija), Cirila Drekonje LISTI BELE MARJETICE (povest), Hermana Melvillea TYPEE (dogodivščine pomorščaka med ljudožrci), Uga Eoscola GOMILE (poezija v prev. Alojza Gradnika), Françoise Saganove DOBER DAN, ŽALOST (sodobni fr. roman), Cirila Zlobca POBEGLO OTROŠTVO (prva samostojna pesniška zbirka kraškega rojaka), Mimi Malenškove PLAMENICA (biografski roman o Primožu Trubarju), Jožeta Pahorja OTROK ČRNEGA RODU (roman o odraščajočem zamorskem dečku), Gio-vannija Germanetta BRIVČEVI SPOMINI (memoarsko delo ital. avtorja), Vasje Ocvirka HAJKA (partizanski roman o znani roški ofenzivi), Karla Čapka STOPINJE (novelistična zbirka detektivskih zgodb češkega avtorja), Vasca Pratolinija JUNAK NAŠEGA ČASA (sodobni it. roman), A. R. Evansa POHOD SEVERNIH JELENOV (roman iz življenja Eskimov in Laponcev arktične obale Aljaske), Toneta Svetine LOVCE VA HČI (roman- iz življenja gorenjskih lovcev in divjih lovcev pred približno 50 leti) in Marjana Kozine ABC GLASBE (poljudno pisano delo o glasbi, pomožna strokovna knjiga). Tik pred izidom pa so še: Bogomira Magajne NA BREGOVIH SRCA (izbor iz avtorjevega no-velističnega snovanja od začetka njegove pisateljske poti do danes), Nicholasa Monsarrata ESTHER COSTELLO (roman o usodi slepe in gluhoneme deklice, zgodba o velikanski goljufiji s človekoljubjem — delo znanega opisovalca mornariškega življenja, avtorja KRUTEGA MORJA), Agathe Christie KARTE NA MIZO (kriminalka), Leonida Solovjeva PRIGODE HODZE NASREDINA (vesele dogodivščine popotnika-šaljivca iz pestrega življenja Orienta), Franceta Bevka MRAK ZA REŠETKAMI (avtobiografsko delo), L. T. Wilderjeve HIŠICA V VELIKI HOSTI (mladinsko delo iz časov prvih ameriških naseljencev) in BORI, zbornik Založbe Lipe za leto 1957. Nekatera napovedana dela sodobne domače proze niso izšla, ker avtorji niso oddali obljubljenih rokopisov (MLADI JUNAK, IKARUS IZ GORICE), nekaj tujih del pa bo izšlo z nepredvideno zamudo zaradi podaljšanja rokov predaje prevodov (Wilder: HIŠICA V VELIKI HOSTI, Popov: TOLE PAŠA. Hugo: ČLOVEK, KI SE SMEJE, G. Glenvood Clark: THOMAS ALVA EDISON), oziroma zaradi težav pri urejanju plačila avtorskega ho-noi-arja v devizah (Deeping: SOR-REL IN SIN, B. Traven: MRTVAŠKA LADJA, A. Selinko: DÉSIRÉE, G. Chevalier: CLO-CHEMERLE — od leta 1955!, L. Woolf: VAS V DŽUNGLI, LADJA NA OBZORJU — izbor najlepših novel o morju, raznih avtorjev prejšnjega stoletja). Založba Lipa je tudi v letu 1957 s primernimi subvencijami skrbela za znižanje prodajnih cen lastnih izdaj, za dvoje knjig in za zbornik BORI pa je Svet za kulturo in prosveto LRS odobril dotacije iz sklada za pospeševanje založništva, v katerega je znatno prispevala tudi Lipa. Z vsemi dotedanjimi izdajami se je Založba Lipa udeležila lanskega novembrskega mednarodnega knjižnega sejma v Beogradu. Največ priznanja so bile deležne nekatere izredno uspele opreme njenih knjig, predvsem pesniških zbirk. Tudi izbor je v glavnem ustrezal željam bralcev, čeprav je treba priznati, da bi bil ob manjših zaviralnih okol-nostih lahko širši, posebno glede števila izdaj sodobne domače proze. Založba skuša opraviti tudi svoje posebne naloge: izdati vsako leto delo vsaj enega primorskega avtorja in vsaj en prevod iz italijanske književnosti, po možnosti pa seveda tudi več. Kljub sorazmerno dobri prodaji knjig je založba razširila svojo poverjensko mrežo, ki naj bi skrbela predvsem za tukajšnje področje, da bi tako Lipa v še večji meri posredovala dobro in ceneno knjigo bralcem priključenega ozemlja. Tako in drugače, upamo, da se bo prodaja knjig Založbe Lipe v letošnjem letu povečala vsaj za 5 milijonov din. Založba upa, da jo bodo pri tem podprli s pogostejšim objavljanjem recenzij in poročil vsi naši listi in revije, radio, in z dobrimi nasveti njeni bralci. Nedvomno pa se bodo pogoji za izdajo knjig bistveno zb olj šal i z dograditvijo nove tiskarne in klišarne ČZP PRIMORSKI TISK, v katerem že dobro leto uspešno delata oba člena — bivši ločeni podjetji ČZP Slovenski Jadran in ZP Založba Lipa. V program za leto 1958 je založniški svet sprejel na obeh lanskih sejah nekatera domača in tuja dela, tako da je z deli, ki so zaradi česar koli izpadla iz lanskega načrta izdaj (brez knjig, ki so tik pred izidom!) predvidenih z zbornikom Bori vred 36 knjižnih publikacij. Precej predlo gov bo moral založniški svet rešiti na svoji pi-vi seji letos spomladi, na decembrski seji pa je sprejel 12 del, in sicer: Gregorja Strniše pesniško zbirko MOZAIKI, Leopolda Staneka antologijo PESMI O VINU IN TRTI, Antona Ingoliča NA SPLAVIH (ponatis), like Vaštetove ROMAN O PREŠERNU (ponatis), Marka Twaina mladinsko delo TOM SAWYER, češkega avtorja Jana Severina ŽELEZNEGA PIONIRJA, Karla Eskelunda MOJO KI- TAJSKO ZENO, Williama Wood-sa MANUELO, SKOZI PEKEL Nevila Shutea, ponatis KRIŽARJEV Henryka Sienkiewicza, Françoise Saganove NEKI NASMEŠEK in Dimitara Dimova TOBAK, najboljši sodobni bolgarski roman, Založba Lipa bo tudi v tem letu izdajala svoje brezplačno glasilo VESTNIK, zato bi morda ponovili misel iz uvodne besede oktobrske številke: Založba Lipa se ob začetku novega leta vsem toplo priporoča — bralcem za nakup, kritikom za dobre nasvete, tisloi in radiu za pomoč, pisateljem in prevajalcem pa za dobre rokopise ... -ik NOVA OBZORJA, ŠTEV. 12 Iz vsebine: Vito m il Zupan: Stališče velikega miru, France Onič: Pesmi, Božidar Borko: Moralia, Saša Vegrl: Pesmi, Smiljan Rozman: Kozarec na prazni mizt (konec), Jože Pogačnik: Poglavja iz starejše slovenske književnosti (konec), Herbert Griin: Zapiski o večnosti in o politiki. OCENE IN POROČILA — Ivan Mešiček: Meditacija igralca ob doživljanju »knjige ljubezni in truda«. ZAPISKI — Sergej Vrišer: Mariborska galerija med februarjem in avgustom, Janez Gradišnik: Odpuščeni revolucionar, J. G.: Založba lepih knjig, Božidar Borko: Mauroisova knjiga o treh Dumasih, J, G.: Novo delo Borisa Pastemaka. Ilustracija iz romana kanadskega pisatelja A. R. Evansa POHOD SEVERNIH JELENOV, ki opisuje velik pohod tri tisoč jelenov skozi najbolj zapuščeno deželo sveta. Čredo spremljajo la~ pohski in eskimski pastirji. Roman opisuje . njihovo prizadevanje, borbo in veliko junaštvo. Knjiga je izšla pri založbi Lipa v Kopru VERA NIKOLI0: POTUJEM V SIAM Potopisi daljnih in malo znanih krajev so vedno privlačni, tudi takrat, ko ne popisujejo nevarnih in napetih doživetij. Med take knjige lahko štejemo 1,udi potopis slikarke Vere Nikolič in dolga pot iz Zagreba, preko Trsta, Genove, Neaplja, skozi Sueški prekop, mimo Arabije, Indije in Ceylona v Siam pač nudi vsakemu potniku, ki ima odprte oči in ušesa, dovolj zanimive in pestro snovi. Svoj potopis je pisala Nikoličeva v obliki dnevnika in to ji je nudilo dovolj možnosti, da zaživi njeno pisanje pred nami kot neposreden, ziv in nikoli utrujajoč opazovalec dežel in ljudi, o katerih sicer zvemo kaj samo iz šolskih knjig. Ne manjka niti humorja in komičnih situacij, ki dolete v neznanih deželah človeka iz drugačnega sveta in drugačnih šeg in običajev. Knjigo »Potujem v Siam« smo dobili v lepem prevodu Severina šali-ja in opremljeno z originalnimi avtoričinimi fotografijami. Izdala jo jo založba Mladinska knjiga v Knjižnici za šolarje in prav gotovo je, da bo prav mladina najraje segla po tej knjigi. ALEXANDRE DUMAS: ČRNI TULIPAN, I. knjiga Pustolovski roman ima tudi precejšen krog svojih pristašev, posebno če ima zgodovinsko ozadje in zadostno mero fantazije. V tej zvrsti se odlikuje zlasti A. Dumas. Kdo ne pozna njegovih »Treh mušketirjev«, ki so priljubljeno čtivo že številnim generacijam? Prav tako in vedno znova dobrodošel je zgodovinski roman »Črni tulipan«, pustolovski in romantični, poln številnih neverjetnosti, toda ne brez literarne vrednosti in življenjske trdoživosti. V knjižnici »Sinji galeb« je izdala založba Mladinska knjiga zdaj prvi del in vsi bodo težko čakali nadaljevanje. Knjigo je prevedel Silvester Skerl. KNJIGA 57, ŠTEV. 12 Iz vsebine: NOVITETE IN PRIKAZr — B. B.: Organizirana skrb za knjigo, Oskar Hudales: Ugrabljeni bogovi; Antologija slovenske lirike v angleščini, Franc šrimpf: Dušan Mevlja — Odložena maska; Rodno mesto, Katja Spur: Dva bregova, Slovenske novitete za mladino, L. M. Skerjanec: Jurij Mihevc, Nasredin Hodža, Božidar Borko: Romain Rolland: Miklavž BreLignon, Karl Bruckner: Vrabčje moštvo; Naše šolske knjige (W.), Nove knjige Prešerno.ve knjige za leto 1958, Jozsef Šulhof: Čarobna palica; Priročnik za strojne stavce (B. Ger-lanc), Kartonske slikanice, Vdre Krsztsanske kratki navuk. ČLANKI IN ESEJI — Novi roman Mimi Malenškove (G. II.), Dušan Mevlja: Pesmi, Srečko Kosovel-Jan-ko Lavrin: Skica na koncertu — Sketch at a concert, Bratko Kreft o Dostojevskem, Jože Udovič-Janez Gradišnik: Pesem — You Distant, ce-lar voice: Ali znate brati knjige, Kako sem se učil pisati (R. L. Stevenson), Istrske narodne pesmi. Zdaj so prihajali po mostu k nam. Gospod Herman je vstal v sreme-nih in daleč je zadonel njegov glas in resno in slavnostno je zvenel, ko nam je zaklical: »Naprej, prijatelji! Naprej proti Celju. Velik je dan, ko vodi moj sin knežjo hčer iz sosednje dežele na svoj dom!« Gozd modrih zastav z zvezdami je vihral okoli perjanic naših gospodov. Tik mimo mene je jahala nevesta. Dragi kamni iz njenega bogatega iišpa so v soncu kar vid jemali. Njen podolgast obraz je bil bled in resen. Ozke ustnice je imela stisnjene, bracla ji je bila čudno kratka, nos šiljast. To pa ne bo veselega ljubljenja, ubogi Friderik. Trpko zakonsko ženo so ti izbrali. Tako sem si mislil in čakal za cesto, da bi se pridružil sprevodu. Barbara je prihajala mimo. Komaj sem si jo upal pogledati, srce mi je divje razbijalo. Ko pa je bila že mimo, v zadnjem hipu, sem še ujel njene oči, me je zadel njen ognjeviti pogled, Janž in Martin sta me poklicala in me vzela v sredo. Pogledal sem ju. »Kako zastavna sta postala ta kratki čas!« Tedaj sta se smejala. »To jo od vina, od sonca in lepih žensk!« »In ples, tisto divje kolo ki ga plešejo cele noči, da ti I; t n ' iem-Ije,« je pripomnil Jan? *.-•'>!", ' je žal, da to stari grof ■' pn> ' . „.ni. Na irankopanskein utu:-u so ravnali z nami kot z najbolj imenitnimi gosti. Ves ljubi dan je bil ena sama slovesnost. Ilrovatom je gost kakor rodni brat!« Nato sta pripovedovala silo reči, ki sta jih doživela in videla in sta se v mladostnem ponosu na debelo bahala s svojim bajnim popotovanjem. Medtem smo jahali ob bistri Savinji navzgor. Povsod smo srečavali kmete, ki so spoštljivo razoglavi pozdravljali nevesto svojega mladega gospoda, in od vseli svetlih cerkvic, Iti so se belile na zelenih hribčkih, je slovesno pozvanjalo. In če je visel v skromnem grmovju tudi en sam zvonček, je pomagal krepko klenka-ti in ni hotel zamuditi počastitve bodočega gospoda celjskega. Ko smo se bližali savinjskim vratom, smo že od daleč videli sodnika in svetovalce, pripravljene na sprejem. Sli smo v farno cerkev svetega Da-njela, kjer je vodila široka, z rožami posuta preproga od praga do glavnega oltarja, pred katerim je sivolasi župnik čakal mladi par. Videl sem, kako je grof Herman popeljal bledo Frankopanko v svetišče, videl, kako jima je sledil Friderik s knezom Štefanom. Potem so sledili Barbara, Herman in Ludvik, Fridcrikova sestra in brata, za njima pa valujoča pisana množica. Orgle so donele in vsi zvonovi so svečano zvonili. Pri vsem bogastvu Ana W a m b r e c h t s a m e r : in vsem sijaju pa le ni in ni hotelo biti veselja. Rože na preprogi so naglo venele, kakor da so padle z mrtvaškega odra. Dve klepetulji, ki sta stopili iz stranskih vrat, sta se vneto pogovarjali: »Si videla, da ji je padel prstan na tla, ko ga je hotela natakniti grofu na prst?« »To že ne bo srečen zakon. Nič sreče in nič miru.« »Slabo kaže, botra ■ ..« Huda jeza me je popadla. Najrajši bi bil pretepel zlovešči coprnici, ker se mi je Friderik tako v srce smilil. Da jc bila tisti dan v Spodnjem gradu gostija, kamor koli si pogledal, si laliko misliš. Bertliold Aprehar. Svatje so bili v veliki dvorani, ki je komaj sprejela vase veliko število gostov. V veliki loki ob dvorišču so pirovall vojščaki, prostorna soba za kuhinjo jo bila pripravljena za služinčad. Mi oprode smo se gostili v mali dvorani. Na dvorišču so sedeli trža-ni in kmetje za dolgimi, preprostimi mizami. Ko je nastopila topla noč, se je oglašala godba z vseh oken, povsod so sc vrteli plešoči pari, na dvorišču pa so rajali podložniki okoli velikega kresa, ki je razsvetljeval vsa poslopja naokrog in metal nanje rdečo svetlobo. Slikali smo pozreta pri plesu, da so frfotali trakovi predpasnikov in so jim šumele spodnjice. Sredi v ta veseli vrtinec je zaklical globok glas: »Jošt Soteski in oba Rifniška k svatovskemu spremstvu!« Opotekal sem se za maršalom Jan-žem iz Sevnice po širokih kamnitih stopnicah navzgor. Iz nastežaj odprtih vrat v dvorano je prihajala bleščeča svetloba in trušč mnogih glasov. Dali so nam goreče plamenice v roke in nas postavili k stenam. Pri vratih v dvorano je nastalo za liip prerivanje, potem se je naredil prostor. Štiriindvajset pažev s plamenicami v rokah je prišlo v svečanem koraku iz dvorane in prav toliko deklic, ki so trosile dehteče cvetlice na pot. Nato sta prišla Friderik in Elizabeta. On je vodil svojo mlado ženo z viteško mlčnostjo. Oči pa so se mu bliskale v živem ognju mimo tihe Elizabete k lepim dvorjankam, ki so se radovedno gnetle po dolgem hodniku. Z dvorišča je ljudstvo vrisk.ije pozdravljalo mladi zakonski par. Mene, ki sem stal v drhtavem rdečem siju pred čumnato, kjer je bila pripravljena poročna postelj;!, je zadel Friderikov pogled, ko je stopal čez prag. Bežen nasmeh mu jc zaigral okoli usten. Pri tem je pustil vnemar nevesto, ki je stopala z napol zaprtimi očmi in se prepuščala njegovemu vodstvu. Dolgi kljun njenega belega čevlja se je zataknil na pragu in le nagla Fridcrikova kretnja jo je obvarovala padca. Knez Štefan in grof Herman sta sledila svojima otrokoma v čumnato. Stari Frankopan je poljubil svojo hčerko na čelo. Ni se jokala, kakor se ob taki uri večkrat dogodi, čeprav ji je bilo v tujem gradu, pri možu, ki ga je danes prvič videla in čigar žena je sedaj bila, nemara tesno in grozljivo pri srcu. Potem jc stopil grof Herman k nji in položil svojo težko roko na njene bujne rjave lase. »Bodi srečna kot moja hči in kot grofica celjska!« je rekel. Njen oče je rekel mlademu grofu: »Bodi blagoslov božji nad tvojim zakonom in nad gospostvom v deželi tvojih očetov!« Nazadnje je segel stari grof svojemu sinu v roko.' Videl sem, kako sta se oba zrla z dolgim, čudno resnim pogledom. Vstopile so ženske, da bi snele grofici poročni lišp. Martin in jaz sva odpasala Friderika in mu snela težki zlati obroč z las. »Ali mi boš sledil, Jošt Soteški?« je vprašal in se obrnil k meni. »Bom, mladi gospod,« sem rekel trclno. Ni mu bilo dobro pri srcu, zato je iskal prijatelja. Da sem prijatelj ostal, dokler se ni vse po neki skrivni sili obrnilo, ve vsakdo, kdor je v celjski službi. Večkrat nas življenje čisto drugam zasuče, kakor bi sami hoteli in kakor sami ravnati menimo. Ženske so potiliem odšle. Martin je bil tudi že med vrati in mi je migal, naj mu sledim. Tako sem šel zadnji iz čumnat.e. Na dvorišču je bil kres dogorel. Z rosnih travnikov za gradom so odmevale v toplo noč otožne pesmi kmetov, ki so se vračali domov. Tam v veliki dvorani je sedelo za zapuščeno mizo še nekaj vitezov. Pri polnih kupah so se zabavali, jezik se jim je od vina zapletal. Luči so povsod ugašale, zmeraj tiše je postajalo, tako da sem kmalu lahko razločil korak stražarjev, ki so od slavja trudni stopali po okopu sem in tja. Krili velikih vrat sta se zaprli in počasi se je dvignil most kvišku. Ko sem nato krenil po hodniku, so se potihoma odprla vrata, drobna ročica me je potegnila k sebi in spoznal sem vonj mehkih las, ki so se stisnili k mojemu licu, dokler vlažne, tople ustnice niso našle mojih ust. (Odlomek iz romana DANES GROFJE CELJSKI IN NIKDAR VEČ', Iti ga je izdala založba Obzorja v Mariboru.) _____ Štev. 1 — 10. januarja lnsa ŽENA iN DOM * ZDRAVSTVO M VZGOJA * 2ENA 8N DOM ★ ZDRAVSTVO BN VZGOJA ir ŽENA M DOM ZDRAVSTVO SN VZGOJ ——j P P" n D Zanimivo jc, kako malo prostora zavzema v razpravah in nasvetih glede oblačenja vprašanje pubertetnikove obleke. In vendar bi starši lahko marsikaj povedali o ihtivih razgovorih z otroki v razvojnih letih zaradi »babjih« čevljev in »otroških» oblek. Pubertetnik namreč želi tako z vedenjem kakor z obleko vzbujati videz odraslega človeka. Lahko bi naštevali mnogo primerov, kako je mlado dekletce zašlo v neprimerno, starejšo družbo prav zaradi obleke, ki jo je nekako postarala in ji dala videz zrele žene. Zato se je treba skrbno posvetiti pubertetnikovi oble-ld in vskladiti njegove želje z našimi. Kadar govorimo o obleki, mislimo v prvi vrsti na ženska oblačila. Kakšna naj bo obleka štirinajstletnega dekletca? Če je nežna in občutljiva, ji bomo svetovali drugačen kroj in drugačno blago kot tipu športnice. Obema bomo tudi dopovedali, da ne moremo žrtvovati za njuna oblačila kdo ve koliko denarja, posebno zato ne, ker ju drage in »posebne« obleke prav nič ne polepšajo. Vemo tudi, kako nevzgojno vplivajo na mlada dekleta obleke, ki se močno razlikujejo od oblačil njihovih vrstnic. Če hočemo lepim dekletcem dobro, nikar še z oblekami ne poudarjajmo njihovih čarov! Garderoba mladih deklet naj bo takšna, da bo podobna skladnemu in očarljivemu šopku, v katerem ne bo dragih in izjemnih cvetov. Tako ne bomo prizadeli tistih, ki jim starši ne morejo kupovati dragih oblek. Tako tudi ne bomo vzgojili ne-simpatičnih prevzetnic, ki imajo samo to prednost, da jim starši lahko kupujejo tudi drage reči. »DIETA PRI JETRNIH BOLEZNIH« Centralni zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani je izdal knjižico o prehrani pri jetrnih obolenjih. Knjižico sta sestavili dr. Božena Zajec-Lavrič in Marija Gams. Dr. Božena Zajec-Lavrič je napisala obširen uvod o samem obolenju jeter, njegovih znakih, o zdravljenju jetrnih obolenj in o prehrani bolnikov, ki bolujejo na jetrih. Medicinska sestra Marija Gams pa je setavila drugi del knjižice s praktičnimi navodili za dieto pri jetrnih boleznih in pripravila več kot 200 različnih receptov jedilnikov. Vsem bolnikom, ki bolujejo za to boleznijo, bo knjižica pomenila neprecenljivo vrednost. Zdravnik predpiše bolniku samo živila, ki jih bolnik sme uživati, ne more mu pa svetovati, kako naj ta živila pripravi, da bodo kljub manjši izbiri dnevni obroki lahko pestri in okusni. To nalogo pa v celoti izpolnjuje knjižica »DLETA PRI .TKTRNIH BOLEZNIH«. Prvotno je imel Zavod namen, izdati dieto za jetrne in dieto za žolč-ne bolezni v eni knjižici. Zaradi ob-širnosti snovi pa se je odločil, da bo izdal vsako v posebni knjižici. V Izmed tekstilij za letne obleke bomo kupovali pralna blaga najrazličnejših vzorcev. Nikakor pa jim ne bomo kupovali svilenih, pa tudi ne čisto volnenih oblek. Oblačila naj bodo torej takšna, da jih bomo lahko vsak trenutek oprali, zlikali in jim dali zopet svež in urejen videz. Za nežna in občutljiva dekleta bomo izbrali blaga svetlih pastelnih barv in nevsiljivih vzorcev. Pri izbiri krojev bomo upoštevali sramežljivost deklet ob prvih znakih ženskosti. Zivotec bomo rahlo nabrali, lahko samo zgoraj, lahko pa tudi od pasu navzgor. Mladi športnici bomo svetovali drugačno blago, Po kvaliteti je lahko enako kakor za nežno dekletce, tkanina pa naj bo težja. Namesto nežnega črtastega žameta, ki ga bomo prvim svetovale za jesenski plašč, bomo športnicam predlagali tweed. Namesto tiska-nine z drobnimi vzorci, bomo svetovali grobo platno. Krepkim dekletom bodo lepo pristajale ohlapne jopice in puloverji, včasih tudi diskreten vratni izrez (dekolte), ki pa naj bo raven. Nikakor pa ne priporočajmo tako stisnjenega pasu, da bi dekletcu zastajal dih. Tega si bo lahko omislilo v poznejših letih, da bo z njim kot mlada žena poudarila obline svoje postave. Modni dodatki naj se tudi pri mladem dekletu ujemajo z obleko. Če je poleg aktovke potrebna še torbica, naj bo čimbolj gladka in ne prevelika ali -premajhna. Mlado dekle si lahko poleti vplete v lase pisan trak ali cvetje. Nosi naj čevlje z nizkimi petami, pa če si še tako želi visokih peta. , Enaki problemi kakor pri izbiri dekliških oblek so tudi pri izbiri oblačil za pubertetnike. Včasih je fantu še teže svetovati primerno obleko kot dekletu. Vsa nesoglasja med starši in otroki glede oblačenja nastajajo zato, ker hoče fant posnemati očeta. Očetova oblačila pa so še kaj pogosto nepraktična in nesodobna, in zato ne morejo služiti za vzor. Predvsem dopovejmo mladim fantom, da so suknjiči zanje neprimerni oziroma nepotrebni. Kadar se bodo navadili na mehke jopiče, ki so tudi mnogo cenejši kot suknjiči, za katere potrebujemo platno in podlogo, se bodo sami odločili zanje. Če bi nas hoteli prepričati, češ da so jopiči »babji«, jim bomo pokazali fotografije oboževanih zrelih mož (četudi so filmski igralci), ki imajo v svoji garderobi prav takšne jopiče. Verjetno bomo že s tem zatrli njihov predsodek in dosegli svoj cilj. Nič manjši problem kakor fantovska obleka je njihov perilo. Spodnje hlače so začeli tudi pri nas že tako krojiti, da se ni treba bati prehlada. Najprimernejše so iz trikoja. Pubertetniku najprej resno povejmo, zakaj so take »slip hlače« najprimernejše zanj, še učinkovitejši pa bo zgled pri očetu ali pri starejšem bratu, Obleka našega pubertetnika zahteva torej precej pozornosti. Zato pred nakupom trezno premislimo, kakšno blago in kakšen kroj bomo svetovali mlademu in občutljivemu otroku. (Iz »Sodobnega gospodinjstva«) Preprosta zimska obleka za vsakdanjo uporabo MLADI SVET, št. 10 Iz vsebine: Dr. Janez Kmet: Zaščita pred otroško paralizo, Zima Vrščaj - Holy: Kakšnega vzgojitelja si želimo, Miško Kranjec: Otroci in živali, Mirko Horvat: Na visoke šole — najsposobnejši, Vida Herman: Zimska otroška irgišča, Rupko Godec: Novo leto naj bo tudi družinski praznik, Irena Le-vičnik in Herman Slcofic: Novoletna jelka v tovarni, Stana Kavčič: Kakšne igrače bomo dali otrokom, Marija Vogelnik: Darila dedka Mraza, Ročne lutke za dom, E. T. Seton: Povest o dobrosrčnem jazbecu, Kristina Brcn-kova: Izgubil se je deček, Maks Ga-šperšič: Dva primera iz Ruš, Marja Cerkovnik: Naše razmišljanje o filmu »Otroci ljubezni«, E. P.: Stanovanjski bloki na Prulah; Knjige za mladino, Šolski odbor v Velikih Laščah, Delo DPM v Ptuju, Pomenek s starši, Kako bi oblekla dojenčka. i ■ 'Fil', : W J" /-.-■' i- l'-■ • % • ~V C" % ' /. Vi •• r: V...v • ••■>.; : ^ './ . - , V. ; , ; . •r""'"' j : . ■ V..' * ■ -y-*/ Zimskega časa še ne bo tako kmalu konec, pa še prvi spomladanski dnevi so tudi dokaj mrzli. Zimski kostumi s krznom ali brez so letos zelo priljubljeni. In \če nam bo v naših krajih zima tako prijazna kot doslej, bo takle kostum kar primerno oblačilo. Gotovo vam bo všeč kateri naših treh modelov ... Ob koncu preteklega leta so v Bukovju pri Postojni zaključili gospodinjski tečaj, ki so ga organizirale tamkajšnje ■zadružnice. Več kot 30 deklet je redno dvakrat tedensko obiskovalo tečaj, na katerem so se lahko naučile marsikaj koristnega: kuhati, kon-servirati, servirati in podobno. Razen tega pa so imele tudi več predavanj s področja zdravstva in osebne higiene. Ob zaključku tečaja so priredile tečajnice lepo razstavo in silvestrovanje. Predavateljski kader za ta uspeli tečaj je dalo Društvo za napredek gospodinjstva v Postojni. Ština CVETAČNA JUOA 1 manjša cvetača, 1 koren, 1 korenina peteršilja, 2 krompirja, 4 dlcg masti, pest riža, sol, žlička paradižnikove mezge, zelen peteršilj. Cvetačo razdelimo na cvete, koren in peteršilj zrežemo na rezance,. prav tako lepše zelene liste, ki se drže cvetače. Vse skupaj skuhamo v malo slanem kropu. Kuhano pretlačimo, dodamo nariban krompir, ki juho zgosti, nato še mast in pest prebranega in opranega riža. Po potrebi dosolimo na koncu kuhanja, ko smo juhi že primešali paradižnik in sesekljan zelen peteršilj. Po želji juho tudi popramo. Zelo jo izboljšamo z žlico smetane ali z malo mleka. ČOKOLADNI KRUH 2 celi jaci, za težo dveh jajc pre-sejane ostre moke, za težo 2 jajc margarine, za težo 2 jajc sladkorja, za težo 2 jajc naribane čokolade, za težo 1 jajca narezanih mandeljnov, za težo 1 jajca rozin, pol zavitka pecilnega praška. Margarino dobro umešamo z obema jajcema in obojemu postopoma dodajamo ostale sestavine. Nazadnje primešamo moko s presejanim pecilnim praškom. Testo denemo v pomaščen in z moko potresen model ali v vložno pečnikovo posodo. Pečemo približno tri četrt ure. Peč-nik moramo prej ugreti, da se testo lepo vzdigne. Pecivo zvrnemo na desko, ki jo prej potresemo z debelim sladkorjem, da se ne prime. Ohlajeno poljubno zrežemo. To sladico naredimo že prejšnji dàn. ŠVEDSKA JABOLČNA TORTA 16 dkg moke, 11 dkg surovega masla ali margarine, 5 dkg sladkorja, 2 rumenjaka, 5 dkg mandeljnov, limonina lupinica, 1 beljak, 3 dkg marmelade. Nadev: tri četrt kg jabolk, 10 dkg sladkorja, pol limone, 4 beljaki, 20 dlcg sladkorja. Iz moke, maščobe, sladkorja, rumenjakov, olupljenih in sesekljanih mandeljnov, sesekljane limonine lupinice naredimo krhko testo. Razvaljamo ga za nožev rob na debelo in obložimo z njim tortni model po dnu in ob straneh, da dobimo obliko posode. Testo nama-žemo najprej z beljakom, nato pa še z marmelado in spečemo. Medtem olupljena in razpolovljena jabolka dušimo s sladkorjem in limoninim sokom. Ohlajena jabolka zložimo po testu. Beljake stepemo v trd sneg. Tri četrt kg sladkorja vtepemo vmes, ostanek narahlo primešamo, ko je sneg že trd. Vse skupaj denemo na jabolka in postavimo v bolj hladno pečico, da beljak lepo porumeni, (Po »Naši ženi«) Marta Grom: k- M v >• Tale model pa si bomo lahko izbrale, če bi imele rade obleko za družabne prireditve ali bolj svečane priložnosti Učenci so se pripravljali na svečanost ob zaključku šolskega leta, " Sklenili so: »Igrali bomo! Igrali bomo igro Jur-ček!« Zbrali so se v zgornjem razredu, ki je bil večji in svetlejši od spodnjega. Vsi, kolikor jih je bilo na mali vaški šoli, so prišli. Treba je bilo izbrati igralce, porazdeliti vloge. Vsi bi radi igrali. Vsi bi bili radi Jurčki, vile ali vsaj popotni muzi-kantje. In £e bi ne bilo drugače, zadovoljili bi se tudi z vlogo hlapca ali dekle Urške. Samo da bi igrali. V napetem pričakovanju so sedeli v klopeh. Čakali so učiteljico. Ko so se odprla vrata, so si oddahnili. »Čakate?« se je nasmehnila. »Ste vsi?« »Vsi! Vsi!« so odgovorili otroci in šele potem so jo pozdravili. Sedla je za kateder, odprla je drobno knjižico. »No, otroci!« je rekla. »Sedaj pomislite. Kdo bo igral Jurčka?« »Jaz! Jaz, tovarišica! .., Jaz! . . . Jaz!« so kričali otroci vsevprek. »Ali .. . tako ne pridemo nikamor! Vsi ne morete biti Jurčki!« se 1e smejala učiteljica. »Treba je dobro premisliti, kdo bo lepše odigral Jurčka, kdo vilo, kdo hlapca Petra in tako naprej.« Počasi so se umirili. Pomerili so drug drugega, pretresli so vsakega posebej in nazadnje so odločili, »Jurčka naj bi igral Seljakov Ivan.« »Dobro ste izbrali! Ivan bo pravi Jurček!« Izvoljenec se je ves srečen nasmehnil. Od zadrege in od veselja je vtaknil palec v usta. Izbirali so naprej. »Kdo bo igral popotne muzikante? Trobento, piščalko, meh . . .« Spet glasni vzkliki: »Jaz! .. . Jaz!« In spet pretresanja, ugibanja in nazadnje odločitev. Kdo bo igral vilo, nevihto, veter, snežka...« »Jaz .. . jaz ... jaz ,..« »Eden ... Za vsako vlogo samo eden .. .« jih je opozarjala učiteljica. Izbrali so že vse igralce. Manjkal je samo še hlapec Peter. »In kdo bo Peter?« Prvi predlog je bil za Nacka. Drugi za Stojana. Tretji za Tinčeta. Niso se mogli zediniti. Ostali so kar trije, ki bi še posebno radi igrali. Kako odločiti? Kako izbirati? Petra bi lahko igral Nacek ali Stojan ali Tinče . . . Učenci so se razdelili v tri tabore. Vsak je vlekel na svojo stran. »Mi smo za Nacka!« »Mi za Stojana!« »A mi vemo. . . Tinče bi bil najboljši!« Učiteljica je stala za katedrom in mirno poslušala prepir. Vsi so bili v živem razpoloženju, le Stanko, živčen in slaboten dečko v predzadnji klopi, je sedel čisto tiho in mirno. Z roko je podpiral glavo in žalostno je gledal po razredu. Nič ni govoril. Niti enkrat se ni oglasil. Vendar pa je vsaka njegova kretnja, vsak njegov pogled izdajal njegovo vročo željo, kako rad bi igral. Učiteljici se je zasmilil. Priden je, a kljub pridnosti najslabši učenec. Pravili so: kot trileten otroček je padel s hruške in od takrat mu je ostalo. Bil je živčen, težko se je učil in prav to je ubijalo v njem voljo, netilo v njem občutek strahu in manj- vrednosti. A vendar je pomislila: Kaj ko bi on igral Petra . . . Trezen razum jo je svaril: »To bi bilo tvegano! Ubogi revček bi vso predstavo pokvaril!« Ali tako žalostno je gledal, tako nesrečen je bil njegov obraz. Premagal jo je. Vstala je. »Otroci!« je zaklicala. »Jaz bi predlagala , ,.« V hipu je vse utihnilo. »Predlagala bi. .. Stanka . ..« »Ne . . .« Učenci so bili presenečeni. »Zakaj ne?« Na njihovih obrazih je videla, kaj mislijo. Vedela je: radi bi ji rekli, radi bi ji povedali: »Stanko je preveč boječ, težko se uči, trd je, neroden, kadar se prestraši, jeclja... nič ne spravi iz sebe . . .« Sploh .. . kaj vse bi ji radi rekli, če bi si upali. »No, otroci! Kaj pravite?« je ljubeznivo vprašala. Stanko je zardel. Ostali so molčali. »Govorite vendar! Vsak naj pove, kaj misli!« »Tovarišica... jaz mislim ... da bi. . . Nacek zelo lepo igral!« se je prvi ojunačil Cvetko. »Prav praviš. Tudi jaz sem prepričana o tem. A Nacek je igral že zadnjič. Za dedka Mraza . .. Tudi ti si igral in Stojan in Tinče . ..« Cvetko je utihnil. Učiteljica pa se je se vedno smehljala. Vzpodbujala je otroke: »Povejte! Govorite, kaj mislite!« Molk je potrjeval, da noben učenec ni bil zanj — za Stanka. Tedaj je Stanko naglas zajokal. »Naj igra .., kdo .. . drug . .je zablipal. Otroci so osupnili. Spogledali so se. Počasi so se pomikali proti Stanku. Klop za klopjo so sedli nazaj. Nič niso rekli, le s pogledom so ga ljubeznivo božali. V sredo gruče je sedla učiteljica. Cisto do Stanka se je pomaknila. »Po pravici povej, Stanko! Bi rad igral?« Samo ustnice je skremžil. »Povej!« Prijela ga je za roko. »Na uho mi šepni.« Okleval je. Nazadnje je komaj slišno rekel: »Bi. . .« Tako je Stanko dobil vlogo. Igral je hlapca Petra. V vasi so nekateri dvomili. Skoraj vsi. Kritizirali so učiteljico: »Saj veste, kako je z njim. Vse bo pokvaril.« Ona pa se je mirno smehljala. »Počakajte do predstave. Nc kritizirajte prezgodaj!« jim je odgovarjala. Tudi otroci so bili njeni zavezniki. »Boste videli, kako bo igral!« In res je igral. Ljudje so se čudili. Stanko, plašni, živčni Stanko se je pogumno gibal na odru. Prav nič se ni bal. Vedel je: za kulisami je bedelo oko dobre učiteljice. Okrog nje so žareli vzpodbudni pogledi sošolcev. Igral jc. Odgovarjal, Včasih je za-jecljal, a tudi jecljanje nikogar ni motilo. Preveč samozavesten je bil njegov glas, preveč sreče je bilo v njegovih očeli, da bi jecljanjc koga motilo! »Glej ga, fanta!« so vzklikali ljudje. »Kdo bi si mislil . . .« Po predstavi je za dvorano čakala Stankova mati. Solze je imela v očeh, ko jc stisnila učiteljici roko: »Hvala vam . . . najlepša hvala . . ■« je komaj spravila iz sebe. »Ozdravili ste ga . . . vsi zdravniki tega niso zmogli...« (Iz revije »Mladi svet«) (RAZGOVOR S TOVARIŠEM JOŽKOM ŽIBERNO) Slučajno sva se srečala v našem »Triglavu«. Takoj sva bila sredi razgovora, kot pravimo, saj je stalni sodelavec »Slovenskega Jadrana«. In ko sva govorila o pisanju, se je izkazalo, da je konec preteklega leta minilo 25 let, odkar je začel pisati v revije in liste, odkar je novinar-amater. Kajti sicer, ko prihaja v Koper, teka največ okoli sodišč in brani koristi ene naših največjih gospodarskih institucij. Seveda obletnica sama na sebi ne bi bila važna, če ne bi bil začetek njegovega novinarstva vezan na nekatere važne dogodite. Takole sva obnovila spomine od skupnih študentovskih let dalje: Ko je bil tovariš Žiberna na ljubljanski univerzi, je bilo politično delo tudi 1 med primorsko mladino, ki je tu živela v emigraciji, zelo razgibano. To je bilo v letih 1930 in potem. »Kot veš, se je naša emigracija takrat nagibala bolj na desno, šla je z režimi, ki so bili protiljudski. V tem je bilo nekaj zanesenjaštva, precej pa političnega karierizma in koruptnosti, Napredna levičarska primorska mladina se s tem .ni mogla strinjati, zato smo 1. 1932 ustanovili društvo »Mlada Soča«, ki je sprva delovalo kot »Mladinski odsek Soče«, znanega društva naše starejše primorske emigracije. Ta nam je rada nudila zavetje, čeprav z drugačnimi nameni in cilji kot smo jih imeli mi mladi. Bil sem predsednik tega društva, Srečko Vilhar pa tajnik. Seveda dolgo nismo delali, čeprav smo v kratkem času mnogo naredili in uspeli organizirati nad 300 članov, največ delavcev. Konec društva je bil namreč precej nagel, saj nam je kmalu policija zaprla vse najboljše člane, precej pa se jih je izognilo aretaciji z begom preko meja, bodisi nazaj v Italijo, v Avstrijo, kasneje pa so se borili v Španiji, okusili taborišča v Franciji, se borili na barikadah Dunaja in ne vem kje še vse. Proti zaprtim so uprizorili v Beogradu ustrahovalni proces, da bi zastrašili napredne elemente v emigraciji iz Italije, kajti vrelo je tudi med istrskimi Hrvati v Zagrebu in drugod. Po devet let in navzdol so dobili Mlodosočani in jih odsedeli v zloglasni Srem-ski Mitrovici. Potem pa so jih izročili na meji italijanskim fašistom in od tam naprej na otoke. O tem bi lahko kaj več povedal zlasti Srečko Vilhar, ki živi sedaj v Kopru. Kar nas je ostalo zunaj, peščica, smo se stisnili, nekoliko počakali, da je minil vihar in začeli iskati nov način dela. Tako množično kot poprej ni bilo več mogoče delati. Lotili smo se pisanja in v jeseni 1932 ustanovili podredakcijo emigrantskega glasila »Istra«, ki je izhajalo v Zagrebu v hrvatskem in slovenskem jeziku. Ta list je bil vsekakor napreden, cenzor je večkrat črtal tudi nad polovico vsebine. Pa smo cenzorja le skoraj vedno prelisičili in vse tisto, kar je črtal, napisali znova, toda malo drugače- To je trajalo tja do leta 1940, ko so se pri listu okrepili reakcionarni elementi in smo se napredni sodelavci morali umakniti.« To, o čemer mi je tovariš Žiberna še obširneje obujal v spo- NAŠA SOBOÏÎNOST, štev. 12 Iz vsebine: Emilijan Cevc: Fran Tratnik, PROZA — Jug Kozak: Jubilej — Maska, POEZIJA — Matej Bor in Charles Baudelaire v prevodu Boža Voduška, Ceneta Vipotnika in Jožeta Udoviča; RAZPRAVE — Janko Pleterski: Lenin in nacionalna vprašanja v Rusiji (II). Filip Kalan: O stanju gledališke vede v Jugoslaviji. POLEMIKA — Josip Vidmar: Estetski nesporazumi ni, Branko Rudolf: K vprašanjem o estetski podzavesti, GLOSE IN KOMENTARJI — Jože Kastelic: Pismo uredništvu. MED KNJIGAMI — Manica Lobnik: Gorniki in čas (Bojan Stih), Manica Lobnik: Rosa na pajčevini (Marjan Biezar), GLEDALIŠČE — Branko Rudolf: Nekaj besed o mariborski Drami, FILM — Angelos BaSi Crnog'rob-ška freska v filmu. RAZGLEDI — Gaétan Picon: Problemi. sodobnega francoskega romana, ZAPISKI — Božidar Borko: Nova češka poezija, Janez Gradišnik: Med nemškimi revijami. min, to je bila revolucionarna doba za tedanjo primorsko emigracijo in o njej bi bilo treba kaj več pisati, skratka, treba bo dati pravo mesto in delež napredni primorski emigraciji v stari Jugoslaviji. Mnoge stvari danes postavljajo napačno, saj se n. pr. piše o pojavih kot je »Tigr« in podobno kot o naprednih pojavih, čeprav vemo, da so bile resnično napredne sile primorske emigracije v stari Jugoslaviji izven pravkar omenjene organizacije. Ko sem hotel vedeti še kaj več o njegovem delu, mi je tovariš Žiberna povedal, da je sodeloval več let tudi pri »Sodobnosti«, znani napredni reviji pred vojno, kjer je tudi v glavnem obravnaval vprašanja v zvezi s Slovenskim Primorjem. Nato je prišla okupacija, vojna, zapori, taborišča. »Bil sem v taborišču Visco pri Pahnanovi«, je povedal, »nedaleč od tu, vsaj v zračni črti. Večkrat nas je obiskala burja in malo za šalo, nato pa zares sem začel izdajati list »Burjo«. Iz te je zrastel dnevni bilten, ki smo ga pisali tudi v dvajsetih izvodih. Taborišče je lahko vsak dan prebiralo svoj list, ki jih je bodril za osvobodilno stvar. Material zanj so nam dajali v glavnem listi, ki nam jih je za drago podkupnino prinašal italijanski stražar. Potem je sledil Dachau, kjer mi kako pisanje ni prišlo niti na um. Dobro, da si od tam odnesel vsaj kožo! Po osvoboditvi pa se je začelo znova, toda o tem ne bi govoril.« Tako sem zvedel košček zgodovine, ki bi jo bilo treba res enkrat kritično obdelati, to pa dokler je še čas, da ne gre v pozabo, Z naše strani bomo skušali o teh stvareh še spregovoriti in pisati, čeprav se je ob koncu pogovora moj sobesednik, ko je videl, da nekaj beležim, obrnil k meni in dejal: »Pa ja ne misliš kaj pisati o tem? Veš, sicer ti nič več ne povem in tudi ne napišem!« Mislim pa, da grožnje ne bo držal in da bomo o načetem vprašanju v tej ali drugačni obliki še govorili. S. Š. Tovariš Jožko Žiberna NOVA OBZORJA, št. 10—11 Iz vsebine: Dušan Kermauner: O odmevu oktobrske revolucije pri Slovencih v letih 1017—1921, Venko Markovski — Slavko Jug: Mrtvo mesto govori, Branko Hol'man: Zvezde na jutranjem nebu, Dušan ¡Vlevlja: Odrezana noga. Anton Ingolič: Prva klica, Branko Rudolf: Sodobnost Leninovih pogledov na umetnost in kulturo, Dane Zaje: Pesmi, Jože Pogačnik: Poglavja iz starejše slovenske književnosti (nadaljevanje), Gregor Strniša: Pesmi, Oskar Ilúdales: Odsevi idej oktobrske revolucije. OCENE in POROČILA — Franc Srhnpf: Manica Lobnik: Rosa na pajčevini, Alenka Glazer: Knjižnica Kondor (konec), Sergej Vrišer: Dve publikaciji Narodne galerije v Ljubljani. ZAPISKI — Oskar Ilúdales: Otrok in ilustracija, Franc Dobrovoljc: Opomba k Prežihovi bibliografiji: l. M.: Bert Brecht in Horst Wessel, j. It.: Nobelovi nagrajenci na črni listi, Govor A. Millerja v Zvezi ameriških pisateljev, France Klopčič: Uredništvu Novih obzorij. KAJ ZMORE NASA MLADINA Pf Še v krilcih smo hodili in besede »dramatika« nismo nikoli slišali, toda že takrat smo igrali. Doma smo pobrali vse pisane cunje, se našemili in si z igro krajšali čas. Brati nismo znali, pa tudi nobene igre nismo poznali, zato smo si tekst izmišljali kar sproti, pri igri. Sčasoma smo se v tem tako izurili, da smo se . imeli za velike mojstre. Leta pa so tekla in zrasli smo. Zdaj se je začelo že bolj zares. Bilo je v I. razredu gimnazije, ko smo začeli nastopati na odru. Zbral sem nekaj svojih vrstnikov t " - V7 r % " ? ' if , A. ■j&'ä â? mmmm V-C./ rMmi. III; i M sis MM -"N mm. .'••'4'í '..-V- im ¡IP 'àk 'M Mladi igralci v Šmarjah co pripravili uprizoritev mladinske igre »Princeska in pastirček«. Igrali so do zdaj v Šmarjah, Dekanih in Marezigah. Na sliki vidite vse, ki so sodelovali. in zaigrali smo na domačem odru v Šmarjah »Jurčka«, pozneje pa še igro »Čudovito darilo«. Takrat sem se zavedel, da imajo moji vrstniki in sosedje ne samo veliko veselja za igre, pač pa da so tudi nadarjeni. Lepega dne smo se vsi ljubitelji dramatike zbrali in sklenili, da vaščane presenetimo: na skrivaj se bomo naučili igro »Čudež v puščavi« in razveselili naše mamice in druge žene ob 8. marcu. Uspelo nam je in navdušenje občinstva in priznanje, ki smo ga dobili, nam je bogato poplačalo ves trud. Ta uspeh pa nam je obenem dal pogum za nadaljnje delo. Zdaj smo si izbrali trši oreh: igrali bomo »Princesko in pastirčka«, smo sklenili. Kdor to mladinsko igro pozna, ve, da je precej težka in zato je bilo treba pošteno pljuniti v roke. In zdi se, da so se nekateri ustrašili in niso prihajali na vaje, tako da sem moral hoditi od hiše do hiše. Nekateri so bili tudi premladi, pa niso vzeli vaj resno. To je bilo v začetku, toda ko smo se v igro že malo vživeli, so dobili vsi veselje, postali so ubogljivi in vse je kar steklo. Po dveh mesecih trdega dela je prišel končno težko pričakovani dan nastopa. Bilo je to 6. oktobra, na dan, ko praznujemo v Šmarjah obletnico požiga vasi. Ves dan smo še pripravljali oder in krasili dvorano, zvečer pa smo igrali. Občinstva je bilo veliko in ploskanju ob koncu vsakega dejanja kar ni bilo konec. Po igri smo imeli zakusko, meni pa je KZ podarila lepo knjigo. Uspeh nas je vse opogumil, pa smo sklenili, da bomo gostovali tudi v drugih vaseh. Te načrte nam je nekoliko prekrižala gripa in že se je zdelo, da so naša gostovanja splavala po vodi. Ko so igralci ozdraveli, smo odšli najprej v Dekane. Obisk je bil kaj skromen in to nas je žalostilo. Ob povratku v Šmarje pa smo imeli še težave z avtobusom, ker mu je zmanjkalo bencina, pa nas je pustil kar sredi ceste in odšel po bencin v Koper. V tem času nas je hud naliv zmočil do kože, pa še mraz je bil. Takrat smo sklenili, da ne gremo nikamor več gostovat. Toda žilica nam ni dala miru kljub prehladom in kašljanju. Tako smo šli prihodnjo nedeljo v IVIarezige, kjer je bilo na predstavi precej ljudi. Ponosni smo, da je naša dramska družina iz Šmarij pokazala, kaj zmorejo mladi ljudje, če imajo voljo in veselje do učenja. Ob tej priložnosti pa se šmarska mladina zahvaljuje vsem, ki so jim pri tem pomagali: koprskemu servisu za izposojene kostume in reflektorje, KZ v Šmarjah, tovarni ERMA v Šmarjah in vsem, ki so pripomogli, da je naša predstava tako lepo uspela in da smo lahko pokazali svoje znanje tudi na drugih odrih. Naj vam zaupam še to, da smo pred kratkim začeli z učenjem nove igre »Novi dom«. Uprizoriti jo mislimo za novoletne praznike. Arduin Hrvatin KAKO ZGANJAJO' TURIZEM V AVSTRIJI © O Kar vnaprej povem: kdor pričakuje poročila o neverjetnem nogometnem ali kakšnem drugem športnem porazu naše reprezentance, bo razočaran. Za nikakršno Športno tekmovanje ne gre, temveč za tekmovanje v turistični propagandi. Razmerje 1:0 pa kaže razmerje neizkoriščenih in izkoriščenih možnosti v tem oziru, neizkoriščenih v našem paviljonu in desetkrat bolje izkoriščenih v paviljonu Južne Tirolske. Na turističnem vclesejmu v Inns-brucku ni bila zastopana vsa Jugoslavija. V paviljonu 5 je bila «kolektivna razstave Slovenije in Hrvatske«. Še zdaleč ni pokazala vsega, kar bi lahko pokazala na takem prostoru. V paviljonu, dolgem približno 25 m, širokem 15 in visokem 8 m, bi bilo mogoče pokazati na stotine naših izdelkov, ki bi — v primerjavi z razstavljenim blagom po ostalih paviljonih — prav gotovo v/budilo interes; tako pa je bilo le nekaj standardnih izdelkov, postavljenih le zato. da so tvorili nekakšno dekoracijo paviljona, ne pa da bi propagirali naše izdelke ali vsaj naš turizem. Naši razstavljavci ne samo, da niso izkoristili razpoložljivega prostora v trgovsko-propagantlnem smislu, temveč so — po mnenju tujih trgovcev in reklamnih strokovnjakov in v primerjavi z načinom reklame v drugih paviljonih — razstavili vse skupaj brez smisla za trgovino, «I.ep je že, lep, Vaš paviljon« sem slišal kritično opombo nekoga takega, »gotovo najlepši na vsem vclesejmu — uspeha pa ne more prinesti. Menda res še mislite, da se dobro blago samo hvali. To je res — toda šele potem, ko si to blago že prodal. Dokler pa Vaše blago še ni znano kot dobro, pravzaprav sploh Se ni znano, ne morete pričakovati, da bodo ljudje kar padli pp njem. Meni kot trgovcu se zdi skrajna tr- O O govska površnost in naravnost za-nilcrnost, hkrati pa norčevanje iz publike, ker ji ne poveste ničesar o teh svojih artiklih . . .« Dejansko — medtem ko si drugi razstavljavci prizadevajo, da prikažejo vsak svoje izdelke v čim privlačnejši luči, niso naši pri nobenem predmetu navedli niti čemu služi, kaj šele ceno ali dobo trajanja, rok dobave, itd, vrsto stvari, ki jih tuji razstavljavci navajajo pri svojih artiklih, ker ljudi to pač interesira. Ljudje izbirajo, predno se odločijo za nakup. Jasno je, da kupujejo tisto, kar se jim zdi — ker jih reklama prepriča tako — da je boljše in trpežnejše in praktičnejše in originalncjše in cenejše od drugih izdelkov. Tuji trgovci izkoristijo vse možnosti, ki jih poznajo, da bi prikazali svoje blago nekako kot uslugo kupcu, Naši pa so le pri nekaterih artiklih položili droben listek s površnim, prav nič estetsko napisanim naslovom tovarne, ki dotični artikel izdeluje. Človek si je v 5 minutah lahko ogledal ves naš paviljon do zadnje podrobnosti, celotno »kolektivno razstavo Slovenije in Hrvatske«. Morda bi najkrajše označil vtis, ki ga je pustil naš paviljon, z dvema besedama: »Krasna primitivnost«. V naslednjem paviljonu, paviljonu G, je razstavljala Južna Tirolska. I)a ne bo nesporazuma — »Južna Tirolska« ji pravijo po nemško, v resnici pa je dežela v Italiji in ji tam pravijo Alto Adige. V tem paviljonu bi se naši lahko vzgledovali, kako je treba propagirati svoj turizem in svoje izdelke. Zaradi bližine tega paviljona jc naša razstava izpadla pri obiskovalcih še površnejša in neza-nimivejša kot je bila. Pustimo ob strani nacionalni moment — Avstrijci vidijo v Južni Tirolski neosvobo-jeno ozemlje, kot ml na primer slo- vensko Koroško ali Goriško in Benečijo: jasno je, da že zaradi tega z večjimi simpatijami spremljajo vse, kar je »domačega«. Toda razstavljavcem ni šlo za to, da bi kazali zatiranje Avstrijcev v Italiji, temveč so hoteli pripraviti čim več ljudi do obiska Južne Tirolske in do nakupa njenih izdelkov. Dober trgovec ni sentimentalen, pač pa zna izkoristiti sentimentalnost, kupca. In to je bilo v primeru paviljona Južne Tirolske še posebno očitno. Na dlani je bilo, da so prireditelji razstave (tudi »kolektiva«!) južnotirolslcih podjetij vedeli, kaj hočejo doseči. To pa je bistvo uspeha, to je tista osnova, ki je naši še niso zapopadli. Mi gremo ponujat blago pod tihim, morda celo podzavestnim geslom »Ce ho, bo.« Dober — tuj trgovce pa gre v konkurenčni boj s parolo »Mora. biti uspeh, ker vem. kaj ljudje želijo, in vem, kaj lahko nudim«. Toda. ker nas zanima, kako zganjajo v Avstriji turizem in ker naj bi bil velcsejem turistični (kar pa ni bil, ponavljam), naj preneham s komercialnim razglabljanjem, kot. mi jc ostalo v spominu po razgovoru z gospodom Manfrinijem iz Bozna. in povem le nekaj misli o glavnem pripomočku turistične trgovine — o turistični'' propagandi. Jugoslavija je Imela v svojem paviljonu poseben pult, ki je bil polovico trajanja velesejma — prazen. Prazen prvič, ker je naš informator, tov. Poštarič od Turistične zveze Slovenije dobil devize samo za nekaj dni bivanja v tako dragi deželi, kot je Avstrija in še v Innsbrucku povrh, ki je celo v Avstriji znan kot eno najdražjih mest: drugič pa, ker je prehitro zmanjkalo prospektov. Nekaj tisoč prospektov dnevno bi bilo treba, ne pa nekaj tisoč za deset dni velesejma. Prospekte je treba nuditi vsakemu obiskovalcu, tudi tistemu, ki se ne zanima za stvar — prospekt naj mu ravno vzbudi zanimanje. Mi pa smo delili prospekte le tako rekoč na izrecno prošnjo interesentov. Tudi v tem pogledu je veljalo 1:10. V paviljonu Južne Tirolske so prospekti ležali na razpolago vsakomur. Cim jih je množica razgrabila, so uslužbenci naložili na vitrine nove kupe prospektov. Tudi niso bili ti prospekti tako suhi kot naši. Glavni prospekt Južne Tirolske v formatu šolske knjige jc imel 28 strani, od tega 10 strani navadnih in barvastih mi prospekti v Avstriji. V prospektih znajo prikazati vsak kraj kot tako slikovit in privlačen, da vzbudijo v bralcu željo po obisku. Vsako stvar znajo prikazati kot »zanimivost« in »izredno priložnost« (za katero pa je potem, seveda, treba drago plačati, česar pa. tudi seveda, v prospektu ne napišejo). Avstrijska turistična propaganda ne štedi niti z metodami, niti s finančnimi sredstvi. Kurdirek-tor Veldna je izjavil, da samo njegova uprava v lastni režiji izda letno okrog 250.000 izvodov prospektov. To je povprečno 5 prospektov na vsakega dejanskega gosta v Veldnu. Po njegovem mnenju je to še zelo poceni reklama, ki se bogato poplača. In pri nas'.' Pri nas vidimo samo »ogromne« izdatke za turistično propagando, ne pa koristi, ki jih lahko imamo od nje. JULE Okrajna komisija za revizijo volilnih imenikov obvešča volivce, tla se bodo, do 10. februarja 1958 popravljali volilni imeniki in vabi vse. ki niso vpisani v volilne imenike, imajo pa volilno pravico, naj se nemudoma priglasijo za vpis pri pristojnem matičnem uradu. 'B w mmiß^mßmm m ažurnim a d 1B Bralcem ob morju se bo zdel ta naslov malce smešen, saj je sneg ob morju tako rekoč senzacija. Toda koprski okraj ne obsega samo področja ob morju, ampak tudi predele, kjer so prav ugodni pogoji za razvoj smučar-stva. Za razmišljanja o možnostih za razvoj smučarstva v koprskem okraju smo se odločili predvsem zato, ker je smučanje dopolnilo vsem drugim športom. Nogometaši, kolesarji, veslači in številni drugi športniki si ohranijo kon-dicijo pozimi le v telovadnici, še bolj pa seveda v prosti naravi s smučanjem. Prav zdaj je na primer naša državna nogometna reprezentanca na Pokljuki, kjer si prav pridno nabira kondicijo na smučeh. Na Koprskem imamo nekaj prav dobrih smučarjev, ki so se dobro izkazali na raznih tekmovanjih za prvenstvo Primorske. Zlasti velja to za Koprčane in Postojnčane, Toda ne gre samo za tekmovalce, ampak tudi za smučarske terene, ki jih na Koprskem ne primanjkuje. Zlasti velja to za postojnsko in ilirsko-bistriško področje. Poseben problem je le v tem, kako priti do smučišč. Za prebivalce postojnske in ilirskobistriške občine je stvar lažja, prebivalci koprskega obalnega pasu pa so seveda v težjem položaju. Morda ne bi bilo napačno, če" bi potovalni urad Adria organiziral tako imenovane nedeljske smučarske avtobuse zmernimi cenami voznin, večja podjetja pa i Z ZABiČ PRI ILIRSKI BISTRICI st ZI Krajevni odbor Zveze borcev za področje Zabiče, Podgraje, Kutežovo in Trebčane v ilirsko-bistriški občini je bil med prvimi, ki je že v začetku preteklega meseca izvedel volitve v novo vodstvo. Ob tej priložnosti so člani te organizacije pregledali svoje delo in med drugim ugotovili, da so z uspehom sodelovali pri gradnji ceste Ilirska Bistrica'—Kute-ževo, saj so dogradili 290 metrov cestišča, pri tem pa prispevali 3000 prostovoljnih delovnih ur, razen tega pa je vsak, ki ima vprežno živino, opravil po 15 brezplačnih prevozov gradbenega materiala. Postavili so tudi dve brvi preko Reke v Zabičah ter sodelovali pri ureditvi dveh partizanskih grobišč. Še posebej je treba poudariti, da so na svojih rednih sestankih razpravljali o gospodarskih vprašanjih njihovih vasi, posvetili skrb za. vzgojo mladine ter priredili tri Ijudsko-prosvetne prireditve. Ko so temeljito pregledali svoje delo, so na rednem letnem občnem zboru sklenili, da bodo vsestransko pomagali mladini s kulturno-prosvetnim delom, si zgradili petkilometrsko telefonsko omrežje in uredili kanalizacijo v vseh štirih vaseh, A. Z. bi organizirala nedeljske izlete za člane svojih sindikalnih podružnic, Težave so tudi z rekviziti, ki so precej dragi. Marsikateri športnik, ki je navdušen za smučanje, si bo s prihranki nabavil opremo in smuči. Vsi pa te možnosti nimajo (zlasti dijaštvo), zato bi bilo prav, da bi priskočila na pomoč tudi društva Partizana. Pozanimati sc bo treba tudi za zimske športne objekte. Tu mislimo zlasti na manjše planinske koče, ki bi jih lahko z manjšimi stroški obnovili. Vsekakor bo treba v prihodnje Del sprevoda tisočglave množice mimo obnovljene hiše, v kateri so nemški fašisti po zverinskem mučenju spomladi leta 19.44 pobili in sežgali 34 Tominjčanov a« m ... Ä' 1 j ■V S : iiSM wm 'yCi.U'jit Za Novo leto je Svet za promet OLO Koper v sodelovanju s Tajništvom za notranje zadeve — Prometni odsek — nagradil in pohvalil najboljše šoferje in najzaslužnejše ljudi za prometno varnost v koprskem okraju. Slika prikazuje nagrajence in pohvaljene na sedežu OLO med nagovorom predsednika Sveta za promet, direktorja TOMOS Franca Pečarja posvečati razvoju smučarstva na Koprskem več pozornosti kot doslej. Morda bi bilo dobro razmisliti tudi o ustanovitvi smučarske podzveze koprskega okraja, kakor imamo podzveze za druge športne panoge. Na vsak način pa bi bilo dobro organizirati skupen sestanek zastopnikov okrajne zveze Partizan in okrajne športne zveze in se o vseh problemih podrobno pomeniti. F. V. BRODARSTVO V petek, 27. decembra, je bil v Novi Gorici občni zbor tamkajšnjega Brodarskega društva, kateremu so razen številnih društvenih članov prisostvovali tudi predsednik Brodarske zveze Slovenije, predstavniki TVD Partizan ter športnih in drugih množičnih organizacij. Po kritični oceni peteklega dela so udeleženci občnega zbora sprejeli obširen program dela za naslednjo poslovno dobo. B, F. , M..... ui • V; : •• I Illft: mm V » s '¡ms-m' ■iiss?' pgflf Poročali smo že, da je okrajni. Svet za telesno vzgojo predlagal Okrajnemu ljudskemu odboru Koper, naj nagradi in pohvali najzaslužnejše delavce na področju telesne vzgoje in športa. Navedli smo že tudi imena nagrajenih in pohvaljenih. Slika prikazuje slavje rja sedežu OLO, ko so bili tik pred Novim letom nagrajenci zbrani in, jim bivši predsednik Sveta za telesno vzgojo dr. Svetozar Polič izreka priznanje in zahvalo za njihovo požrtvovalno delo. Izročitvi nagrad in jiohval so prisostvovali tudi predsednik OLO Albin Dujc, sekretar OK ZKS Albert .1 akopič-Kajtimir in sekretar OO SZDL Ivan Mavsar, Na sestanku so se udeležnei pogovorili tudi o skupnem nastopu in zletu okrajnega merila 25. maja v Kopru Novozgrajeni spomenik padlim partizanskim borcem in žrtvam fašističnega terorja, ki so ga odkrili 22. decembra v Tominjah VTominjahso 22. decembra odkrili spomenik 41 žrtvam pretekle vojne. Ta spomenik bo spominjal bodoča pokolenja na grozodejstva, ko so nemški fašisti med vojno zažgali vas in z ognjem pokončali več domačinov, med katerimi so bili v glavnem otroci, žene in starčki. Spomenik so zgradili na pobudo vaške organizacije ZB in z gmotno pomočjo ilirsko-bistriškega občinskega odbora Zveze borcev. Koprski nogometaši so zaključili lansko leto še z enim pomembnim srečanjem. Za Vojvodino je prispela v Koper zagrebška Lokomotiva, ki je spet privabila na igrišče lepo število prijateljev nogometa. Res jih ni bilo toliko kot na tekmi z Vojvodino, toda nad tisoč ljudi je za Koper kar zadovoljiv obisk. Gledalci so tokrat bolj prišli na račun kakor na tekmi z Vojvodino. Medtem ko je bila Vojvodina oba polčasa v absolutni premoči, je Koper nudil Lokomotivi močan odpor, v prvem polčasu pa je .bil nekaj časa celo enakovreden nasprotnik. Koprčani so zamudili nekaj 100 °/o pri- Na rednem letnem občnem zboru nogometnega kluba Izole, so se člani pomenili o raznih problemih. Največ težav jim delajo finance. Klub je imel letos 1,497.000 dohodkov, izdatkov pa 1,636.000. V blagajni je torej 140 tisoč din deficita. Na občnem zboru so sklenili, da bo potrebno prihodnje leto tesnejše sodelovanje med društvom, občinskim svetom za telesno vzgojo ter upravnimi odbori podjetij za poživitev športa v Izoli. Predvsem bo potrebno urediti vprašanje igrišč za nogomet, košarko in odbojko, Izola je jeseni zasedla osmo mesto v ljubljansko-primorski ligi in ima izglede, da se uvrsti v enotno slovensko ligo. Prvo in drugo moštvo sta letos odigrali 55 tekem, od tega 21 prvenstvenih, 3 mednarodne, 7 pokalnih in 24 prijateljskih. 23 tekem so dobili, 19 izgubili, 13 pa igrali neodločeno. Razlika v golih znaša 09 :106 v škodo Izole. Najuspešnejši letošnji nogometaš je bil Sorgo, največ golov v prvenstvenih tekmah je dal Černe (8), največ tekem pa je letos odigral Marchesan (43). B. D. PIRAN Pestro in uspešno V okviru proslave Dneva JLA so obiskali dijake Pomorske srednje šole v Piranu častniki Jugoslovanske ljudske armade in jih v večkratnih predavanjih podrobno seznanili z razvojem JLA in z življenjem v njenih enotah. Dijaki te šolo so priredili tudi medrazredno tekmovanje v streljanju z zračno puško. Tega tekmovanja so se udeležili tudi nekateri predavatelji. Zaključni rezultati tekmovanja pa kažejo, da je med dijaki veliko zanimanje za strelski šport. Dan JLA pa so dijaki Pomorske srednje šole v Piranu še posebej počastili z akademijo, na kateri so po nagovoru predstavnika JLA o pomenu naše Armade priredili krajši kulturno-umetniški spored. ložnosti za dosego gola, po prikazani igri pa bi vsekakor zaslužili časten zgoditek, kar so po končani tekmi poudarili tudi igralci in vodstvo Lokomotive. Sodniku Jenku, ki je svojo nalogo tudi tokrat odlično opravil. sta se moštvi predstavili v naslednjih postavah: Lokomotiva: Manestar, Balan, Ožegovič, Kukec, Keseič, Canjek, Abadžič, Zuban, Sobočan, Blaže-vič in Lackovič (Rauš). Koper: Skalar, Bole Covič, Bertok, Turčinovič, Marko, Gom-bač, Kavalič II, Poljšak, Rozman in Kavalič I (Jermanič). V prvem polčasu je igra valovila iz polja v polje. Koprčani so v prvih desetih minutah večkrat nevarno napadli, toda napadalci so streljali direktno vratarju v roke. Čeprav je Lokomotiva v dvanajsti minuti dosegla vodstvo, Koprčanom to ni vzelo morale in so se tudi vnaprej požrtvovalno borili. Pohvaliti je treba tudi dobro taktiko obrambe, ki je vrsto napadov nasprotnika preprečila z ustvarjanjem offside pozicij. V drugem polčasu se je položaj na igrišču precej spremenil. Koprčani so se sicer do konca tekme borili požrtvovalno, toda ker jim je manjkalo kondicije, je zmeraj več žog bilo plen Zagrebčanov. Tako je Lokomotiva dosegla še pet golov, od katerih so bili trije plod res lepih kombinacij. Za goste lahko rečemo, da imajo solidno tehnično znanje, bogat smisel za kombinacije in borbenost. Prepričani smo, da ima Lokomotiva mnogo izgledov, da se spet uvrsti v zvezno ligo. V Kopru je nastopila z nekaterimi rezervnimi igralci, ki so se prav dobro izkazali. Vsekakor dobro znamenje za nadaljnji napredek kluba! Rezultat, ki -so ga dosegli Koprčani, zanje ni nečasten. Glede na to, da sestavljajo večino moštva mladi, neizkušeni igralci, kaj več res nismo pričakovali. Vsekakor pa sta tekmi z Vojvodino in Lokomotivo pokazali, da ima Koper v svojih vrstah precej mladih, talentiranih ljudi, iz katerih bomo lahko v prihodnjih letih napravili solidno moštvo na republiškem nivoju. Seveda, če bo vodstvo društva tako prizadevno delalo kot doslej in če bodo prenehale nezdrave razmere v lokalnem merilu v zvezi s snubljenjem igralcev. Še imena realizatorjev: Rauš 2 ter Blaževič, Lackovič, Sobočan in Keseič. POVEČANJE INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE BO VPLIVALO NA PORAST OSEBNE POTROŠNJE, jo med drugim dejal sekretar za industrijo Zveznega izvršnega sveta Marjan Cvetkovič. Poudaril je, da če hočemo letos omogočiti 22 % povečanje osebne potrošnje, kakor predvideva družbeni plan za letošnje leto, je nujno treba omogočiti večji porast industrijske proizvodnje izdelkov za osebno potrošnjo, Proizvodnja izdelkov za osebno potrošnjo še bo letos povečala predvidoma za 11% v primerjavi z letom 1.057 in skoraj za SO °A> v primerjavi z letom 195G. Treba pa je zagotoviti povečanje zmogljivosti predelovalne industrije, zlasti z rekonstrukcijo, bolje bo treba izkoriščali rezerve v obstoječih obratih, preskrbeti bo treba dovolj surovin in močno povečati storilnost v industrijskih podjetjih. ZA 6,5 °lo SMO LETOS V SLOVENIJI PREKORAČILI PREDVIDENI PLAN PROIZVODNJE. Razen industrije nafte so vse druge industrijske stroke presegle pla-n i rani vzpon. Najbolj sta presegli planirani porast kemična industrija in industrija gume, sledita pa jima živilska ter elektroindustrija. Proizvodnost dela v industriji sc je v preteklem letu povečala za okrog 5—6 »/« v primerjavi s proizvodnostjo dela v letu 1956. KLJUB PREKINITVI DIPLOMATSKIH ODNOSOV vlada v Zahodni Nemčiji veliko zanimanje za letovanje v Jugoslaviji. Naši turistični strokovnjaki menijo, da v letošnji sezoni ne bo prav nič manjši obisk Iz te države, kot je bil lani. Predvideno je. da bodo zahodnonemški potovalni uradi v zgodnji pomladi organizirali prvi zimski skupinski obisk nemških turistov, ki se bodo v glavnem zadržali v Kranjski gori in v Planici. V dolnjem toku reke Celine BODO ZGRADILI NOVO IIIDRO-CENTRALO »SPLIT«. 17. prvega dela investicijskega posojila, ki ga je odobril Zvezni izvršni svet. so že porabili skoraj 250 milijonov dinarjev. Glavna dela pri graditvi tega. enega izmed največjih hidroenergetskih objektov v naši deželi. sc bodo začela v marcu. Dovodni predor pod planino Mosor bo dolg okrog 9.000 metrov in bo imel skoraj 600 metrov padca, DOGRAJENA JE ČETRTA HI-DRO CENTRAL A NA VI.ASINI V SRBIJI, Imenuje se »Vrla IV.« in bo začela obratovati le dni. Proizvajala bo 21.250 tisoč kWh električne energije na leto, ko pa bodo montirali še en agregat, sc bo proizvodnja električne energije podvojila. Skupna proizvodna zmogljivost vlasinskega hiclros;-stema, ki doslej vključuje štiri hidroconlralc, znaša več kot 150 milijonov kWh na leto. ZA IIS MILIJARD DINARJEV BO LETOŠNJI PRORAČUN VEČJI, kot je bil preteklo leto. Tako bo znašal 335 milijard «9 milijonov dinarjev. Izdatki za državno upravo so po letošnjem proračunu za 1.2 milijarde manjši, proračunski dohodki iz gospodarstva bodo dosegli 324,5 milijarde dinarjev, dohodki od prebivalstva približno 4,5 milijarde dinarjev, dohodki zveznih ustanov pa okrog 2 milijardi dinarjev. SKUPNI PROGRAM TELEVIZIJSKIH POSTAJ V BEOGRADU, ZAGREBU IN LJUBI.JANI bodo predvidoma začeli oddajati v jeseni. Sredi tega leta bodo v zagrebškem televizijskem studiu, ki ;":e skoraj leto dni oddaja domače televizijske programe, montirali nove sodobne televizijske naprave, ki bodo omogočile, cia bodo oddaje zagrebškega studia vključene v" enotni televizijski program. No, tako, clragi bralci, znanci in prijatelji! Pa smo srečno čez prag oseminpetdesete. Ne vem, kako vi vsi, midva z Juco sva kar lepo zajadrala in prijadrala iz starega v novo leto. Silvestro-vala sva skupaj z dragimi državljani v eni izmed, številnih sil-vestrskih zabavišč ob našem prelepem morju, v mislih pa sva bila vsepovsod, dragi bralci, do koder le lahko vtaknem svoj dolgi nos ali dosežem s svojo s črnilom opackano roko. Je bila pa moja Juca na starega leta dan že tako vesela in se ga je nabrala (ta presneta zapeljiva in sladka Mi-stela), da je skoraj poznal nisem. Kako je sicer vedno resna in pri-pr avl j ena tudi mahniti če treba, tako je bila proti polnoči sladko ginjena, da se je še meni viilo storilo. Kaj pa bi tudi ne bila veselal Kakor me sicer na kratko drži, pa ji le ni vseeno, če me kdo zgrabi za jezik, kadar ga le kaj preveč stegnem. So se tudi nekajkrat v minulem letu zbirali pre-kvato črni oblaki nad mojo ubogo plešasto bučo — pa k sreči brez hujših posledic, oblaki so se kar nekam razkadili in sonce je spet obsijalo moj svetli mušji aerodrom. Zato tako veselje — velik hinavec in zloben človek bi moral biti, kdor mi ga ne bi ta večer privoščil, iVeselja namreč in seveda zlate kapljice, ki da temu veselju šele pravo veljavo. Veselila sva se torej z Juco in obljubiti sem ji moral (proti svoji vesti in prepričanju), da se za staro in novo leto ne bom ob nikogar spotaknil, pa če se mi prav zaleti pod noge. Saj je pa tudi res bilo veselo, da je bilo kaj. Ko smo se na jutro ali dopoldne le s-pravili iz zabavišč, smo vsi le to ugibali, če ne bi kazalo prihodnje Silvestrovo prestaviti nekoliko bliže ali pa vsaj urgirati Pusta. Moja obljuba Juci, da se ne bom na Novega leta dan ob nikogar obregnil, seveda ni mogla držati, saj se naju je že na vse zgodaj prijela smola. Vsedla sva se namreč v avtobus, lepo Slav-nikovo-Adria vozilo in hajdi proti Piranu. Srečevali sm.o avtomobil za avtomobilom — saj mora biti prazen Trst, sva modrovala z Juco. Bo dobro, sva se menila, če bo šlo vse gladko, ko pa je tak direndaj na cesti. Nisva še dobro izrekla, da morajo gotovo dežu-rati v izolanski bolnišnici, ko nas je — na pol zaspane, kakor smo bili — strahovit udarec vrgel na levo in v jarek. Imeli smo kaj videti! Kaj Tržačani! Naš človek se mora zaleteti z avtom, da dokaže kako je treba to početi i?i ostati živ spričo popolnoma razdrobljenega avtomobila. Na srečo tako hudih posledic ni imel noben karambol tiste dni. Nekaj so šušljali, da je tudi na Pivki dobil neki avtomobil že osmi »nikar« in še ponekod je bilo kaj polomljenega, le da so kosti morali naravnavati v glavnem le tujim turistom. Strahovita burja je ondan pri-pihala od Postojne. Pravili so mi potem, da jo je povzročilo »za deset dinarjev pravice«, ki si je neki nesramno sposodila in z močerili omedla nekakšne jamarje. Kar je bilo nevidno očesu postave, je zdaj očito vsakemu šolarčku, ki se že spozna na pisane in tiskane črke. Ena glava je že bila žrtvovana minulo soboto, pravijo pa, da se plaz še ni zaustavil. »Za deset dinarjev pravice, tovariš!« Ne mogel bi končati, če vas ne bi, dragi bralci in prijatelji po potrošniški liniji, spomnil, kakšno mokro krpo so dobili naši trgovci za Novo leto na glavo. Kaže pa, da se nekateri na karanje bolj malo zmenijo ali pa ga vzamejo — po kitajsko — v narobe smislu — saj smo komaj stopili novo leto, pa se že pojavljajo po pekarnah in trgovinah listki in ceniki z višjimi postavkami, kot pa so bile v starem letu. Nemara bo treba za prizadete kakšno posebno šolo ali kaj podobnega ali pa bo treba iz odgovornih ljudi napraviti navadne potrošnike — tako je namreč predlagala Juca, ki včasih tudi kakšno pametno razdere. Lahko si mislite, da bom budno spremljal razvoj položaja in vas bom sproti obveščal o vseh spremembah — na slabše, pa tudi na boljše. Vane ZAHVALA Najlepše se zahvaljujemo za pomoč in razumevanje, ki so nam ga nudili OLO, OO SZDL, ObLO v Izoli in Piranu in razna podjetja oh gostovanju KPD gluhih »VITA ZUPANČIČ« iz Ljubljane. Še posebna hvala tovarišem Ivanu Mav-sarju iz Kopra, Jerneju Hu-marju iz Izole, Vinku Rupni-ku iz Pirana in Srečku Tiču iz Kopra za vso pomoč, ki so nam joi nudili ob tem gostovanju. OO Zveze gluhih v Kopru & Koper nudi strugarske usluge hitro, solidno in poceni Kot je znano, je letošnjo jesen minilo sto let. odkar je v Ljubljani umrl izumitelj ladijskega vijaka JO-SEF RESSEL, česar se je naša kulturna javnost primerno spomnila. Pretekli petek, 20. t. m., se je Ress-lovc stoletnice spomnil tudi Trst, ki je bil najdalje delovno torišče slavnega izumitelja. Spominski govor je imel predsednik Pomorskega registra, nato pa so si obiskovalci ogledali Resslovo razstavo. Dva dni kasneje, v nedeljo, 22. t. m., je bila slovesna : ríí DVOKOLESA od 7.000,— dalje, ciklomotorji od 44.000.— dalje ter Vespe, nove in rabljene, Vam nudi tvrdka Marcon, Trst, ulica Pieta 3. Pošiljamo darilne pakete za Jugoslavijo. ZAMENJAVA STANOVANJA Kuhinjo, sobo, podstrešno sobo, V vsemi pritiklinami, v Izoli pri Parku, zamenjam takoj' za enakovredno v Izoli ali Kopru. Po-sredstvo nagradim. Ponudbe na upravo S. J. pod »10.000«. Na ljubljanski univerzi je diplomiral Kastelic Boži iz Materije. K temu uspehu mu čestitata družini Zupančič in Avgust Ba-buder. ZDRAVSTVENI DOM KOPER razpisuj e naslednja delovna mesta: a) Za splošno ambulanto Koper: medicinskega laboranta b) Šoferja-avtomehanika c) Za stavbo Center zaščite matere in otroka: Snažilko Plača po uredbi, dopolnilna plača po pravilniku o plačah Zdravstvenega doma Koper — Nastop službe takoj — Ponudbe dostaviti upravi Zdravstvenega doma Koper Občinski ljudski odbor Občinski komite ZKS Občinski odbor SZDL IZOLA voščijo vsem občanom mnogo sreče in uspehov v novem letu 1958 spominska svečanost tudi v Ljubljani na starem magistratu. Poleg številnih znanstvenikov in kulturnih delavcev se je proslave udeležil tudi slavljcn-čcv nečak arhitekt Ferdinand Ressel, ki živi stalno v Trstu. Glavni govornik je bil univ. prof, dr, Vladimir Murko, ki je nedavno izdal v Ljubljani knjigo o številnih Resslovih izumih in načrtih. Knjiga je izšla tudi v angleščini. Pregledno bo o izumi-teljevem delu poročal tudi še v reviji »Pomorstvo«. Stoletnico rojstva svojega pesnika in barda iva vo-jnovica je nedavno proslavil njegov rodni Dubrovnik, ki ga je mojster besede in sloga ove-kovečil v svojih pesnitvah in novelah, predvsem pa v svojih številnih dramatskih delih, med katerimi slovita kot najboljši »Dubrovniška trilogija« in »Ekvinokeij«. Svetovna kulturna javnost pa ni pozabila slovitega pisca pomorskih romanov josepha conrada, ki je tudi pred sto leti ugledal luč sveta. Rojen Poljak — pisal se je Korze-niowski — se je kasneje povsem po-angležil in je tudi pisal v jeziku svoje druge domovine, ki ji je služil 17 let kot pomorščak v njeni trgovski mornarici. Pretežni del njegovih številnih romanov je iz mornariškega življenja oziroma se dogaja na morju, kar je avtor poznal bolj od vsega drugega, Conrada delno poznamo tudi že v našem jeziku. —at KOPER: 10., 11. in 12, januarja ameriški barvni film ZADNJI APAŠ, 13. in 1 . .v ■c Predsednik Kube Batista, ki se je pred časom nasilno polastil oblasti, obračunava s svojimi političnimi nasprotniki. Na sliki vidimo demonstracije, ki so izbruhnile v newyorškem pristanišču zaradi tega, ker so vkrcali na neko kubansko ladjo uporniškega narednika Mirancla, da ga odpeljejo na Kubo, kjer ga bodo ustrelili :■ v"