NA GROBU VIDE JERAJEVE
w            -m    ^m-a:                                               Srce mi stiskala je kruta bol,
Iz mladih peres                   ko zrla Tvojo scm gomilo
Prispeuki »Zuončkarfev«                       Ko šopek položila sem na njo,
^^¦^¦¦¦¦^¦¦¦iMIMiBiMBBi^H          se mi oko je orosilo .. .
UJETA  VEVERICA                            ^a imc'a bi Te zdaj pred sabo,
kako bila bi srečna jaz,
Mi  smo  veverico  ujeli                            če živJ cvetk    bj        kla
z njo obilo veselja imeli,                            .        .        .,     . „,     .    .
v hišico smo jo dali,                               m zrJa v blagi Tvoj obraz.
z njo se  poigrali.                                    „                ,                 .
Zaman so hrepenele zelje,
Skakala je naokrog,                                 ki v duši živo plamene,
ker rada bi sla na skok,                          T.       ..       ,    .          .   .
z repkom je mahala,                               Tl SP1S Pokojno vecm sen,
z njim prostost iskala.                            le pcsmi Tvoje še žive . . .
Fani Lavričeva                                              Dušica Marnova
UCUel/ska ftslcarna v CJubifani /e ixdala xa leiošn/o Vellko noč v 1O moderno opremlfenif) lcnfigaf) Icrasao sblrko: Zbrane spJse xa mladino na&ega znanega, prllfublfenega pisa/el/a in pesntKa E. L. G a n g 1 a. De/o nosl naslov: Moja pot. Platnice In llustraci/e /e narisal prof. Saša Šantel. Zblrlco, o kateri bomo še spregovorlli, naftopleje prlporočamo I
Takole je  iz čičk  in  čačk  večina  naših  iznajdljivih  ,,Zvončkarjev"  razkrinkala tajinstveni  velikonočni  obisk  v  prejšnji  številki.   Imenitno,  kaj  ne?