PoStnlna piatana v gotovini,
Izhaja vsak torek, Četrtek In soboto,
Cena posamaini številki K 1*50.
ČASOPIS m TRGOVINO, INDUSTRIJO ’
Urednlitvo in upravnlštvo je v Ljubljani, Gradttče štev. 17/1. — Dopisi se ne vračajo. Številka Naročnina za ozemlje SHS: letna K 180, za pol leta K 95, za četrt leta K 50, mesečno K 20, z.
« Ljubljani 11.953. — Številka telefona 552. .ito K 10 več. — Plača in toži se v Ljubljani.
LETO IV.
LJUBLJANA, dne 22. septembra 1921.
ŠTEV. 1C0.
Franjo Souvan:
O naši valuti.
Zgodilo se je, da je padla jugoslovanska krona v Curihu na 2.40, to je za 1.60 ali 40%.
Nastal je krik. Najglasnejši so seveda ljudje, ki nimajo pojma o valutnem vprašanju, in ki hočejo stvar strankarski izrabiti. Tako pa to ne gre. Zadnji čas je, da se izločijo narodnogospodarska vprašanja iz dnevne politike.
Strinjamo se z dr. Kumanudijem, ki pravi, da se pri tako dalekosežnih vprašanjih noče prenagliti. Pokvari se hitro, popraviti pa je težje.
Zakaj je valuta padla? Ali naj leasumiramo vzroke?
Svetovni položaj, nakupovanje »zdravih« valut od strani nemške vlade in Stinnesa, nejasen položaj z ozirom na Madžarsko, na Albanijo itd. ° so splošni vzroki.
In specijelni? Dejstvo, da še nimamo parlamentarno dovoljenega bu-džeta, da izkazuje naš budžet ogromen deficit, in da niti ministri sami ne vedo, ali bomo imeli izdatkov 9 ali 5 Hiiljard kron.
Nadalje špekulacija z žitom in z valutami. Eksporterji vedno teže za nizko valuto, ker pomeni nizka valuta eksportno premijo; eksporterji se tudi branijo izvoznih carin, češ da sicer ne morejo konkurirati na svetovnem trgu. Konsument nasprotno zahteva izvozne carine, češ da se s tem draginja na lastnem domačem trgu najuspešneje pobija. Prav imata oba.
In zadeti tukaj pravo srednjo pot, ki je zlata vredna — to je težko Dotlej pa se je pri nas delala carinska politika zgolj s fiskalnega stališča, in tako smo imela vsako leto — zlasti ob žetvi ta boj med eksporterji, oz. nasprotniki izvozne carine, in med organiziranimi konsumenti, ki zagovarjajo izvozno carino. Ker so eksporterji financijelno močnejši in ker so jih podprli — seveda z drugega stališča — valutni špekulanti, je doslej še vsako leto ob žetvi zmagala stranka, ki je špekulirala a la baisse, valuta je padla, omilile so se izvozne carine, rezultat pa je bil ta, da je potem zagnala nasprotna stranka velik krik, in napadala ministra, dokler se niso izvozne carine zopet vzpostavile in se ni kurz valute zopet kolikor toliko ustalil. Nazaj dvignil se pa seveda ni nikdar, in se tudi letos ne bo nazaj dvignil čez gotovo mejo. Doli gre hitro, nazaj Kvišku pa počasi. Sploh pa ni važno, da valuta stoji visoko; važno pa je, da se iiuktuacije kolikor mogoče omeje, in da se da valuti gotova staMliteta. Koristno ni, če valuta skokoma pada, koristno pa tudi ni, če skokoma raste. To smo videli spomladi 1. 1920, ko je pokojni Stojanovič nekoliko preveč resolutno •hotel zavreti padanje našega novca in dvigniti njegov kurz. Sledili so konkurzi uglednih unportnih tvrdk in veletrgovin, katere so imele velike, še drago kupljene zaloge. l*a tudi eksporterji so dvignili ogorčen protest, češ da ne morejo izvažati zaradi visoke valute, in da niso več konkurence zmožni. — Isto bi doživeli letos, Če bi poslušali nasvete naivnih naših politikar-jev, ki hočejo, naj se valuta takoj in visoko dvigne. Tu je eden in drugi ekstrem. Finančni minister pa ne sme kolebati med obema ekstremoma,
ampak mora energično hoditi zlato srednjo pot. Stojanovič je imel energije dovolj, morda je bil še malce pre-energičen, in prepričan sem, da bi bil svoj cilj: stabilizirati valuto dosegel, vkljub ravno omenjenemu trenotnemu neuspehu spomladi 1. 1920 in vkljub temu, da so mu lastni pristaši metali polena pod noge. Naj sledi dr. Kuma-nudi po Stojanovičevih potih, malo bolj polagoma in malo opreznejše, pa ne dvomimo, da bo dočakal uspehe. Varuje pa naj se neodločnosti naših prejšnjih finančnih ministrov in kolebanja z desne na levo, in obratno.
Tudi med importerji in veletrgovci sta dve struji. Ena — ki ima zaloge — želi, da ostane kurz najmanj stalen, v ostalem pa simpatizira z eksporterji in s čim nižjim kurzom; druga — ki nima zalog — želi, da valuta raste, da dobi priliko ugodno kupiti. Industrija hoče zaščitno uvozno carino, importerji se je branijo. In če minister ugodi industrijcem, dogodi se, da importerji — predno stopi v veljavo nova izvozna carina — forsi-rano kupujejo v inozemstvu in tako slabč valuto.
Vse to smo doživeli. Tako je vsako orožje, ki je finančnemu ministru na razpolago, dvorezen nož. Rezati pa na pravo stran in v pravem času, to je umetnost.
Kaj naj se napravi? Ena nesreča se je zgodila, valuta je padla za 40% to pomeni podraženje vseh predmetov vsaj za 20%, za 20% višje plače in mezde, za 20% več novih bankovcev. Novi bankovci niso krivi padca valute, ampak narobe: padec valute pro-vzroča tiskanje novih bankovcev, ker sicer nastane denarna stiska.
Ali naj sedaj tej eni nesreči pridružimo še drugo? Ali naj sedaj umetno dvignemo kurz naše krone, da bi nastopile vse zle posledice, kakor spomladi 1. 1920 povodom enake operacije? Ne, nikdar! S tem bi se niti ne dosegel od demagogov toliko za željen i uspeh trenotnega znižanja draginje.^ Kar se stori, ee mora storiti s premislekom in s trajno vrednostjo. Le če se kurz stabilizira in počasi dviga, se ustalijo cene in se ubija ali vsaj omili draginja.
Cilj, ki ga naj finančni minister zasleduje, bodi torej:
Stabiliziranje kurza, počasno — ue forsirano — zboljšanje valute, pre-prečenje vsakega skakanja, tudi skakanja navzgor, še bolj pa seveda skakanje navzdol. Le stabiliziran kura omogoča pravilno kalkulacijo cen; skakanje pa pospešuje verižništvo in nereelne elemente trgovstva, Ki imajo navado, okoriščati se h trenotnimi dobički.
Onemogoči naj se špekulacija i valutami, pa tudi špekulacija z žitom, ki je v Vojvodini zelo razvita.
Carine pa naj služijo kot regula-*jv. n.a®e valute, po potrebi naj se zvišujejo za uvoz ali za izvoz, ali ukinjajo. Smotrena’ carinska politika bi morala biti važen faktor v naši finančni politiki, ki bi se naj vporabljal zdaj proli hausse-, zdaj proti baisse-špeku-laciji, kakor bi bilo treba. To je morda najtežji problem. In mislim, da ne bi bilo odveč, če bi si finančni minister privzel stalen sosvet carinskih in trgovskih strokovnjakov, neodvisnih od dnevne politike.
Vagone naj bi dobivali za izvoz le domači protokolirani izvozničarjl,
ne pa vsak laški živinski mešetar-fa-šist.
Uvoz iz finančno močnejših držav naj se omeji, pogojno docela zabrani (n. pr. italijanske manufakture!), pospešuje pa naj se uvoz iz dežel z je-dnnko ali slabšo valuto (n. pr. iz Češke, Neto. Avstrije, Nemčije), transit in prometna sredstva s temi deželami naj se izboljšajo.
Uvoz luksusa ne bi bilo treba prepovedati; pač pa se naj na luksus udari močna carina. Južno sadje in kolonijalni pridelki, zoper katere še toliko piše, po mojem mnenju niso velike važnosti. So pa tudi stvari, brez katerih gospodinjstvo težko izhaja, n pr. limone, riž itd. Po potrebi pa se tudi tukaj na gotove predmete mora udariti visoka carina.
Dolgovi naših trgovcev v inozemstvu so poglavje zfise. Treba bo pa tukaj vsekakor moratorija.
Pomen in namen sedemodstotnega državnega posojila.
h različnih vprašanj, ki piihaja-
jo s strani raznih slojev prebivalstva glede državnega posojila, je razvide-ti, da prebivalstvo še ni popolnoma na jasnem o pomenu In namenu 7-odstotnega državnega investicijskega posojila iz leta 1921, v iznosu 500 milijonov dinarjev, to je dveh milijard kron. Zato bo dobro, da podamo nekaj kratkih pojasnil v tem pogledu ter o pogojih, pod katerimi se podpisuje to državno posojilo.
Popolnoma utemeljeno je, da velike troške za važna občekoristna investicijska dela, ki se imajo izvršiti v prospeh ne le sedaj živečega rodu, nego tudi v korist bodočih rodov, plačujejo tudi kasnejše generacije. Zato se taki izdatki krijejo iz dolgoletnih amortizacijskih posojil, katerih bremena se razdele na daljšo vrsto let. Sedaj razpisano državno posojilo ima služiti izključno le za občeko-dstne namene, v prvi vrsti za izpopolnitev in razširjenje železniškega prometa, za popravila železniških prog, za ureditev in gradbo pristanišč, cest, potov itd. Zato se bo amortizacija tega posojila provedla tekom 50 let, začenši štiri leta po emisiji, in sicer na način, da se bodo enkrat na ieto pri generalni direkciji državnih dolgov izžrebale in potem odkupile izdane obveznice po določenem amortizacijskem načrtu. Radi tega je posojilo zavarovano s hipoteko in potrebne vsote za anuitete (torej za vsakoletno izplačevanje obresti in amortizacijskih obrokov) se bodo stavile vsako leto v državni proračun, za pokritje pa bodo služili predvsem dohodki investicijskih' objektov.
Sedanje 7-odstno državno investicijsko posojilo je izdano za skupni nominalni iznos 500 milijonov dinarjev ali dve milijardi kron. Obveznice se izdajajo in podpisujejo v komadih po 100, 500, 1000, 10.000 in 50.000 dinarjev, tako da se lahko vsakdo po svojih finančnih močeh udeleži podpisovanja z večjim ali manjšim zneskom.
»'odpisovanje tega posojila pa znan obenem zelo plodonosno naložitev glavnice, ker se podpisani zne-
ski obrestujejo po 7 odstotkov na leto. Te obresti se izplačujejo dekur-zivnp brez vsakega odbitka in sicer 15 .marca in 15. septembra vsakega leta pri vseh javnih blagajnah in v to pooblaščenih denarnih zavodih brez odbitka kakoršnegakoli davka, kolka ali takse. Obveznice imajo namreč polletne kupone, glaseče se na gori-naznačene roke, kateri se po zapadlosti < drežejo in vnovčijo pii enemu goriimenovdnih zavodov. Prvi kupon se bo izplačal 15. marca 1922. — Obrestna mera tega državnega posojila je toraj dva in pol do tri odstotke bolj ugodna kakor pri vsaki drugi hranilnici, Prvih deset let se posojilo tudi ne sme konvertirati ter se v teni času tudi obrestna mera ne more znižati. - A ko bi se posojilo po preteku desetih lel konvertiralo, se mora imejiteljem obveznic ponuditi izplačilo v nominalnem iznosu.
Poleg vseh teii ugodnosti je še važno, da bodo obveznice tega posojila uživale popularno varnost, se bodo mogle polagati kot kavcije in uporabljati za fonde, ustanove a« depozite pri vseli javnih blagajnah in privatnih podjetjih. Nadaljne ugodnosti nudijo te obveznice tudi s tem, da se morejo	lom bar dir a ti pri Narodni
banki kraljevine Srbov, Hrvatov in •Slovencev ter njenih podružnicah. Za tako dobljeno posojilo bo plačati nižjo obrestno mero, nego jo nudi obveznica imejitelju.
Slednjič je tudi naglašati, kakor že goriomenjeno, da so obveznice in kuponi tega državnega posojila prosti vseh sedanjih in bodočih državnih davkov, ter pokrajinskih, okrajnih in občinskih doklad, kakor tudi vseh taks in pristojbin v kraljevini. Posebni parlamentarni odbor, ki se bo izvolil, bo kontroliral pravilno porabo tega posojila v svrho, kakor je določeno.
Podpisovanje tega 7-odstotnega državnega investicijskega posojila je
v	polnem teku ter se bo zaključilo dne 30. septembra t. 1. Podpisuje se lahko pri vseh denarnih zavodih kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pod gori navedenimi pogoji. — Za vsakih 100 dinarjev podpisanih obveznic se ima plačati 100 dinarjev v gotovini.
Novi trošarinski pravilnik.
(Konec.)
Za prodajalce žganja in Bpirit* je prinesel trošarinski pravilnik še neko prijetnost. Kakor svoječasno za živinsko sol, tako bodo morali tudi oni voditi knjigo o prodaji žganja.
Člen 116, točke 126—130 določajo: Oni, ki se bavijo s prodajo ali točenjem žganja, špirita ali drugih alkoholnih začinjenih tekočin, morajo voditi register o nabavljenih, potrošenih in prodanih količinah žganja itd. Čim kaka količina omenjenih tekočin prispe v poslovne prostore, se mora vpisati v register, dan in uro, kedaj je bila tekočina prevzeta, ime, priimek in bivališče prodajalca in vrsta, količina in jakost prevzete tekočine. Oni, ki nimajo alkoholometra, vpišejo samo približno jakost odnosno jakost, ki je navedena v računih.
Ako se komu naenkrat preda 5 ali več litrov alkoholnih tekočin, Je
prodajalec dolžan to takoj vpisati v register, a prodane količine, ki posamezno ne znašajo 5 litrov, se vpišejo sumarično na koncu vsakega dneva! Registru se morajo priložiti potrdila onega, od katerega se je blago kupilo in potrdila kupcev, ki so kupili po 5 ali več litrov alkoholne tekočine. Za ta potrdila se ne plača nobene takse. Obrazci za register se dobijo pri oddelkih finančne kontrole proti plačilu nabavnih stroškov.
Organi finančne kontrole so dolžni ob vsakem pregledu dotičnega podjetja se natančno prepričati, ali se register vodi točno zaporedoma, ali se vsak prejem in vsaka prodaja količin po 5 ali več litrov sklada z računi odnosno potrdili, da ugotovijo količine (zalogo) vsake vrste tekočin in da dejanske količine (zaloge) primerjajo z zalogami, kakor jih kažejo računi. Razen tega morajo finančni organi na zanesljiv način ugotoviti, ali sumarno vpisane prodaje izpod 5 litrov odgovarjajo prometu dotičnega obrta.
Register zaključuje prodajalec trimesečno in ga odda — ko je prenesel količino (zalogo) po računu v novi register — najdalje do 10. aprila julija, oktobra in januarja pristojnemu oddelku finančne kontrole, ki mu ga po preizkušnji, ali je trošarina na vse količine tekočin plačana, vrne.
Razen tega registra so oni, ki točijo ali prodajajo alkoholne tekočine (žganje, špirit, vino, pivo itd.) dolžni,da vodijo še poseben račun o žganju, ki so ga skuhali brez plačila trošarine za domačo potrebo. V ta račun morajo vpisati datum, vrsto, količino in jakost vsakega potroška za domačo potrebo odnosno vsake prodaje žga-nja. —
Točka 142. člena 116. določa: »Če oni, ki toči ali prodaja alkoholne tekočine, opusti to, kar mu je ukazano v točkah 126 do 130, se kaznuje prvikrat s 50, v vsakem ponovnem primeru s 100 dinarji.
Mislimo, da je popolnoma odveč dokazovati, kako nesmiselne so te določbe. Če bi bile predpisane zato, da se omejuje konzum žganja, bi morda imele še kak pomen, toda s finančnega stališča ga prav gotovo nimajo. Če pomislimo, kako obsežen nadzorni aparat bo potreben za izvrševanje vseh teh novih določb, vidimo takoj, da se poostrena kontrola na noben način ne bo izplačala, čeprav bi se res še kje prodajalo nezatrošari-njeno žganje, o čemer pa, odkrito povedano, zelo dvomimo.
Kakor smo informirani, izide no-
vi	trošarinski pravilnik, ki je veljaven že izza 1. septembra t. 1. v >Uradnem listu« šele okoli 1. oktobra 1921. Od kedaj se bo treba trgovcem po njem ravnati, bomo naše čitatelje pravočasno obvestili.
Kolki in neposredne pristojbine.
r 	(Konec.)
Kolek za prilogo, ki znaša v obče 50 par, se prilepi kar na prvo stran vsake pole ter ni čez kolek ničesar pisati, tudi prežigosati se ne sme s kako privatno štampiljo, ravno tako ne prekrižati ali prečrtati.
Kolek ad 1. in ad 2. potem do-tični javni urad sam razveljavi, in sicer za sedaj še po dosedanjih avstr, predpisih na ta način, da pritisne čezenj uradni pečat; pri onih spisih, ki se oddado po dovršeni obravnavi v registraturo, se kolek pa še prekriža.
3.	Nekatere listine in spisi se za kako gotovo zadevo izjemoma lahko kolka prosto izgotovi. Take listine imenujemo »pogojno kolka proste«. Če se pa rabi potem tak spis v kaki drugi zadevi, ki nima te ugodnosti, se mora listina naknadno kolkovati.
Primer: N. je vložil neko prošnjo za po zakonu mu pristoječo vojaško olajšavo ter je priložil k prošnji izpisek iz župnijskih knjig gled6 svoje rodbine (rodovnik). Vloga je bila kolka prosta, ravno tako izjemoma in samo pogojno ta rodovnik. — Pozneje pa prosi N. za kako službo ter hoče priložiti k prošnji ta rodovnik. Prošnjo je kolkovati s kolkom za 2 din.; ravno tako je kolkovati tu-
di rodovnik , a ne tako kakor prilogo (50 par), temuč tako, kakor rodovnik. Takih samo izjemoma in pogojno prostih listin ni zamenjati z onimi listinami, ki so že kot take same na sebi kolka proste in katerih ni treba, kakor zgoraj navedeno, tudi kot priloge nič več kolkovati. Pri pogojno prostih listinah se kolek eventualno naknadno prilepi na prvo stran listine ter ga potem dotični urad prepe-čati. —
4. Listine, ki so bile izgotovljene v inozemstvu, se morajo kolkovati naknadno z našim kolkom, najdalje v 30 dneh, ko pridejo v inozemstvo, na vsak način pa še prej, nego se uradno porabijo ali pa se izpolni kaka obveza, ki je določena v listini ali pa izvrši kako pravno-obvezno dejanje na podlagi te listine. Kolek se prilepi na prvo stran listine ter prinese listina sodišču ali pa davčnemu uradu, da pritisne čez kolek uradni pečat.
5. Zapisniki pri javnih uradih in oblastvih.
6. Knjige in sploh obrtni zapiski trgovcev in obrtnikov, senzalov in notarjev. Knjige je prinesti še pred vpo-rabo k davčnemu uradu, ki izračuni kolek, ga prilepi na prvo stran knjige in pritisne nanj uradni pečat.
*
Kolek se smatra kot neveljaven:
1. če ga en kos manjka;
2. če se je razrezal ali raztrgal in potem zopet skupaj sestavil;
3. če ni pravilno prilepljen, ali pa, če se v onih slučajih, kjer bi se bilo moralo čezenj pisati, ni pisalo ali vsaj ne pravilno.
Ako bi naredil kdo na primer priznanico (pobotnico), dolžno pismo ali pa kako drugo tako listino ,ki ni izvzeta od dolžnosti, da se mora kolek na njej prepisati z besedilom li-stinerter bi kolek tako kakor na kako vlogo kar prilepil nanjo, ne da bi ga prepisal, bi moral plačati pristojbino še enkrat in poleg tega se povišek.
V tem oziru so bite že avstrijske določbe zelo stroge. Ravno tako je zelo strogo tudi sedanji taksni in pristojbinski pravilnik. Tako določa ravno glede priznanic (pobotnic) in glede računov trgovcev in obrtnikov izrecno, da je prilepiti kolke na listino, preden se napiše, in sicer pod nadpis lisitne iako, da nadpis ni spisan čez kolke, nego nad njimi. Prvo vrsto vsebine listine pa je napisati čez prilepljene kolke. Ako se' ne postopa na ta način, se kaznujeta izdajatelj listine in prejemnik s petkratnim zneskom ne predpisno plačane takse poleg redne takse.
Pri reklamah, ki se prilepljajo na zidove, je tiskati ali pa pisati besedilo ravnotako čez kolek. Za menice se morajo uporabljati samo ustrezne uradne menične golice (kazen sicer dvajsetkratna). Za knjižico, na katere jemljejo posamezniki blago od trgovca, se letna taksa 1 dinarja prileplja na prvo stran knjižice ter se napiše čez kolek trgovčevo ime in dan, ko se je kolek prilepil.
Za nekatere posamezne predmete so še nadaljnje posebne izjemne določbe, te bomo navedli v podrobnem delu, kadar bomo govorili o do-tičnih predmetih ter povedali pri vsakem koliko znaša pristojbina. U-
bTn podpisovanje 7'/. drfa^ nega Invest. posojila Je samo le do
30. septembra 1921.
Ljubljanski Uellbi Semen].
Kolinska tovarna kavnih primesi.
Kolinska tovarna kavnih primesi, trg. delniško podjetje v Ljubljani je bilo leta 1921. povečana ter se sedaj obratuje s parnim pogonom 170 k. s. Tovarna izdeluje kavne primesi posebne priznane vrste v zabojčkih in zavitkih kakor Naša — Nova kava, Jugoslovanska cikorija in Balkanska, izdeluje tudi žitno in figovo kavo. Ceniki se na zahtevo pošiljajo.
■	■ i—■	.~	   *
Obveznice drSavnega Investicijskega posojila 1921 se obrestujejo
T°l
s a [o (sedem od sto).
Izvoz in uvoz.
llkinjenje izvoza živine v Češkoslovaško. Dosedaj izdana dovoljenja češkoslovaške vlade za izvoz živine obdržijo veljavo, novim prošnjam za izvoz pa se ne bo več ugodilo, ker se izvoz živine ukine.
Medzavezniška kontrola nad nemškim izvozom in uvozom. Med Londonom, Parizom in Koblenzom se vrše pogajanja radi ukinjenja sankcij, uvedenih proti Nemčiji. Po poročilu »Tempsa«, so zavezniki obvestili nemško vlado, da sta Anglija in Francija pripravljeni ukiniti sankcije, če prizna Nemčija medzavez-niško kontrolo nad celokupnim izvozom in uvozom.
Narodno gospodarske zadeve.
Trgovina.
Naša trgovska agencija v Hamburgu je začela poslovati v svojih prostorih v Klotzstrasse.
Preventivni koraki proti italijanskim prekupovalcem naše živine. Ministrski svet je odredil preventivne korake proti italijanskim trgovcem, ki po visokih cenah nakupujejo našo živino, s čemur je ubožnejše prebivalstvo zelo oškodovano, ker si ne more nabaviti potrebne živine.
Terminska trgovina na tržaškem tržišču kave, ki je bila opuščena začetkom vojne 1. 1914, je bila z 12. t. m. obnovljena. Operacije se bodo vršile na podlagi pravilnika o terminskih poslih s kavo na tržaški borzi, katerega je merodajna oblast že potrdila. Licitacije, ki se bodo vršile dnevno eno uro, so mo-mentano dovoljene le za Rio-kavo. Za 1. 1921 so fiksirane sledeče tipe: 1. Rio prima, 2. Rio superior, 3. Rio good, 4. Rio minimale, ki odgovarjajo vzorcem, ki so deponirani pri ravnateljstvu borze, pri zadrugi kav. interesentov in pri likv. blagajni. Borzna pristojbina znaša za vsaki lotto 3 lire, posredovalna pristojbina pa pol odstotka.
Mednarodni kongres ca svobodno trgovino. V Amsterdamu se vrši te dni mednarodni kongres za svobodno trgovino. Za predsednika kongresa je bil izvoljen dr. Tetrode, ravnatelj Nizozemske banke. Vsled udeležbe Nemcev so izostali belgijski delegati, katerim so se pridružili tudi Francozi.
Industrija.
Niška tobačna tovarna, oddelek za cigaretni papir je ustavila obratovanje.
Oddelek za izdelovanje cigaretnega papirja niške tobačne tovarne je morala ustaviti obratovanje, ker nima več nepredelanega papirja na razpolago. Čudno je, da se za surovino ni nikdo o pravem času pobrigal.
Tvornica stekla v Beogradu. Minister za trgovino in industrijo je odobril pravila »Steklarske delniške industrijske družbe M. Frank & Komp., ki bo proizvajala steklo, steklene in sorodne izdelke.
Mezdna gibanja. V Zagrebu se je zopet začel pokret za zvišanje delavskih plač. Delavci tvornice za papir so zahtevali 60% zvišanje plač.
Smidek in sinovi d. d. V Novi Gradiški je protokolirana tvrdka Šmidek in sinovi d. d., ki bo proizvajala žganje iz sauja ter se bavila z veletrgovino vina, poljskih pridelkov, surovih kož, špecerijskega, kolonijalnega in tekstilnega blaga. Delniška glavnica znaša 4 milijone kron, razdeljena v 10.000 delnic po 400 kron.
Denarstvo.
Naša delegacija glede sekvestrov na Dunaju. K naši notici: Ukinjenjesekvestrov in zapora . . . , priobčujemo Bledeče dunajsko poročilo:	Semkaj
je	dospela	delegacija,	ki se bo
pogajala z avstrijskimi oblastmi glede ukinjenja sekvestrov, izvršenih v Jugoslaviji nad premoženjem avstrijskih podanikov in na drugi strani glede sekvestrov jugoslovenskih podanikov v Avstriji. Vodi jo dr. Nikola Kostrenčič, pomočnik finančnega ministra.
Vprašanje naše valute. Dne 19. t. m. dopoldne ob 10.30 se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri je poročal minister financ dr. Kumanudi. O valuti g. minister ni govoril, ker se je razgovor o tem vprašanju odložil, dokler se mi-
nister ne posvetuje še z nekaterimi zastopniki trgovstva.
Ker 20-odstotne priznaniee, izdane povodom kolkovanja kronskih novčanic, ki bi se po neki izjavi finančnega ministra imele izplačati pred podpisovanjem posojila, še niso izplačane, se je sindikat denarnih zavodov obrnil z nujno brzojavko na finančnega .ministra, naj odredi, da se te prizuanice, predvsem one, ki se glase na svoto do 1000 kron izplačajo takoj, priznaniee preko 1000 K pa naj se izpremene v obrestu-joče stalne državne obveznice. Po poročilih iz finančnih krogov je minister to zadevo ugodno rešil in se bodo v kratkem pričele, vsekakor že pred potekom podpisovanja državnega posojila izplačevati 20-odstotne priznaniee za vsote do 1000 kron.
Promet novčanic naše Narodne Banke je znašal po bančnem poročilu z dne 8. t. m. 4.287,234.145 dinarjev. Zvišal se je med 1. in 8. t. m. zopet za 93,677.655 dinarjev. Kovana podlaga se je zmanjšala v navedenem času za 6,072.732.78 dinarjev in je znašala 433,749.747.24 D. Posojila se se zvišala za 50 milijonov 380.916.09 D ter so znašala 367,932.478.28 dinarjev. Dejstvo, da se je poviSal promet novčanic v zadnjih petih tednih za en četrt milijarde dinarjev, t. j. eno milijardo kron, je veliko pripomoglo k padanju naše valute.
Promet.
Posvetovanja glede avstrijsko-jugo-sloranskega obmejnega prometa. V
kratkem se prično v Beogradu pogajanja za ureditev jugoslovansko- avstrijskega obmejnega prometa. Avstrijska vlada je dobila obvezne izjave štajerskih nacionalcev, da ne bodo več napadali direktnih vlakov Maribor - Špilje-Radgona. Pogajanja bo vodil za Avstrijo avstrijski poslanik v Beogradu Hof-1'inger.
Pomanjkanje pokritih vagonov za tvornice sladkorja v Bački. Radi pomanjkanja pokritih vagonov je transport sladkorja iz naših tvornic v Bački onemogočen.
Ukinjeni vlaki. S 30. septembrom se ukineta na lokalni železnici Ljubljana— Vrhnika nedeljska večerna vlaka številka 2708 in 2707 z odhodom iz Vrhnike ob 20.50 odnosno iz Ljubljane ob 22.10. Ravnotako se ukineta s 30. septembrom na rogaški lokalni železnici dnevna večerna vlaka št. 2905 in 2906 z odhodom iz Rogatca ob 19 odnosno iz Grobelnega ob 21.10.
Popravilo lokomotiv in vagonov.
Ministrstvo za promet je sklenilo, da se konec tega meseca pošlje v Budimpešto v popravilo večje število lokomotiv in vagonov.
Reorganizacija poštnih uradov v naši državi. Ministrstvo za pošto in br-zojav namerava po francoskem in belgijskem vzorcu preosnovati naše poštne urade. Preosnova bi se tikala manjših poštnih uradov na deželi, ki niso baš preobloženi z uradnimi posli. Po tem načrtu bi bili poštni odpravniki obenem občinski tajniki ter postajni načelniki obenem poštni odpravniki.
Avtomobilna zveza Celje-Ljubljana. Ker se je izkazalo, da novovpeljani vozni red večini interesentov ni bil prikladen, velja od ponedeljka 19. septembra t. 1. stari vozni red, tako, da odhaja avtobus iz Celja zopet ob 1.30 popoldne in prihaja v Ljubljano približno ob 4.50 popoldne.
Kmetl|stvo.
Slinavka in 'parkljevka med Sivino.
Ker se je pojavila slinavka in parkljevka je bil iz razloga, da se bolezen ne razširi, semenj za živino (konje, govedo, prašiče), ki bi se imel vršiti 21. septembra 1921 v Ljubljani, ukinjen. Pač pa se vrši semenj prvo sredo v oktobru, to je 5. oktobra 1921.
Iz naših organizacij.
Začasni člani trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Z odlokom ministra za trgovino in industrijo so imenovani začasno, dokler se ne izvrše redne volitve pravih članov trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, za člane te zbornice tile gospodje in sicer:	I.	za	indu-
strijo: Bonač Franc, tvorničar kartonaže v Ljubljani; Čuček Franc, tvorničar šampanjca v Ptuju; Hribar Dragotin, tvorni-
\
Sar pletenin v Ljubljani; Jelačin Ivar ml., tvorničar zamaškov v Ljubljani; Majdič Peter, imetnik valjčnega mlina v Celju; Močnik Ivan, tvorničar železnine v Loki pri Mozirju; Pogačnik Hinko, tvorničar lesnik izdelkov v Rušah; Rebek Ivan, tvorničar v Celju; Rojina Anton, tvorničar mizarskih izdelkov v Ljubljani; Tavčar Janko, tvorničar v Mariboru; Smertnik Josip, ravnatelj delniške pivovarne v Laškem; Zadravec Jakob, posestnik valjčnega mlina v Središču. — II. Za trgovino: Brumen Lu-dovik, trgovec v Murski Soboti; Elsba-cher Konrad, trgovec v Laškem; Kobi Drago, trgovec v Mariboru; Korošec Franc, trgovec v Gornji Radgoni; Ko-stevc Ivan, trgovec v Ljubljani; Lipej Fran, trgovec v Brežicah; Petovar Lovro, trgovec v Ivanjkovcih; Stermecki Rudolf, trgovec v Celju; Weixl Vilko, trgovec v Mariboru. — III. Za obrt: Breznik Ivan, pekovski mojster v Mežici; Horvat Janko, slikarski mojster v Ljutomeru; Korošec Dragotin, zidarski mojster v Braslovčah; Kralj Andrej, sedlarski mojster v Ljutomeru; Lančič Ivan, kleparski mojster v Gornji Radgoni; Omulec Ivan, slikarski mojster v Ptuju; Stupan Dragotin, stavbenik v Slovenski Bistrici; Vehovar Fran, mizarski mojster v Celju. — S tem je začasno dopolnjeno ševilo pravih članov trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Kandidatje v cenilno komisijo za dohodnino. Gremij trgovcev, Zveza obrtnih zadrug, Zveza industrijcev ter Društvo hišnih posestnikov, vsi v Ljubljani, so se združili na svojem sestanku, da postavijo za kandidate v cenilno komisijo za dohodnino sledeče gospode: komisijski člani: 1. Ivan Jelačin st., trgovec v	Ljubljani;	2.	Alojz Sušnik,	trgovec v	Ljubljani;	3.	Josip Medved,	trgovec v	Ljubljani;	4.	Ivan Rozman,	čevljarski	mojster	v	Ljubljani; 5.	Fran
Kavčič, gostilničar v Ljubljani; 6. Ivan Zakotnik, tesarski mojster v Ljubljani. Namestniki: 1. Ivan Korenčan, trgovec v Ljubljani; 2. Janko Lenassi, trgovec v Ljubljani; 3. Fran Stupica, trgovec v Ljubljani; 4. Adalbert Pučnik, krojaški mojster v Ljubljani; 5. Josip Toni, lesarski mojster v Ljubljani; 6. Josip Senica, mizarski mojster v Ljubljani. Volitev se vrši v nedeljo, dne 25. t. m. od 7. ure zjutraj do 17. ure popoldne na Bregu št. 6. Crke A—K volijo v I. nadstropju soba št. 2; črke L—R volijo v II. nadstropju soba št. 3; črke S—Z volijo v II. nadstropju soba št. 5. Volitev bo osebna in ustna; le nedoletniki in osebe pod varstvom morajo svojo volilno pravico izvrševati po zakonitih zastopnikih. S seboj naj prinese volilec plačilne naloge, ali pa kak drug dokument, s katerim se lahko legitimira. Ker bo izid volitve za vse pridobitne sloje velike važnosti, prosimo za polnoštevilno udeležbo — Načelnik.
Naznanila trgovske In obrt-nlike zbornice v Ljubljani.
Brane in pisalne stroje oferira neka inozemska tvrdka. Interesentje dobijo naslov pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani.
Dobava, prodaja.
Dobava 10.000 kg pšenične moke.
Komanda dravske divizijske oblasti v Ljubljani je naznanila trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo 24. septembra t. 1. dopoldne v intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani sklenila pismena direktna pogodba z najpovolnejšim ponudnikom za dobavo
10.000 kg fine bele pšenične moke št. 0. Interesentje naj vpošljejo pismene ponudbe, kolekovane s kolkom za 2 dinarja, ali pa naj stavijo ustmene ponudbe. Moka se prevzame franko vagon Ljubljansko intendantsko slagalište, ki ima železniške tračnice. Izročitev najkasneje
14	dni po odobrenju. Kavcija 5%. Pogoji so na vpogled pri Komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani.
Dobava 50.000 kg oglja. Dne 30. t. m. se bo vršila v pisarni >Tehničkog Slagališta Vojno-tehničkog Zavoda v Kragujevcu« ofertna licitacija za nabavo
50.000 kg oglja. Kavcija, 10 odstotkov se polaga v gotovini ali v gar. vrednostnih papirjih. Kavcija za nedržavljane znaša 20%. Ponudbe, pisane na golici z natisnjenim kolkom (20 din.) se sprejemajo 30. septembra med 9. in 11. uro. Cene za kg in skupno ceno je napisati
z besedami. Ponudbe naj se pošiljajo v zapečateni kuverti upravniku navedenega skladišča. Kuverta pa naj nosi nad-pis: >Oferat za drveni ugalj«. Oglje mora biti bukovo, dobro žgano, v velikih kosih, suho, brez prahu in primesi. Natančneje podatke daje gorinavedena pisarna.
Nabava drv. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici je razpisalo dobavo večjih količin jelovih in borovah desk, hrastovega, orehovega, bukovega in lipovega lesa. Licitacija bo koncem tega meseca. Natančnejše podatke daje navedeno ravnateljstvo. Kavcija 10%.
Razno.
Nova stanovanjska naredba. V zakonodajnem odboru so se pretresali načrti nove uredbe o stanovanjih in zakupih. Ta nova uredba bo veljala za vso kraljevino in je razdeljena v glavnem na dva dela. Prvi del govori o produkciji stanovanj, drugi pa o stanovanjski krizi: o zakupih, rekvizicijak in reguliranju najemnine. Da se pospeši produkcija novih stanovanj, predvideva nova uredba ustanavljanje stanovanjskih fondov. Najemniki in najemodajalci bodo morali v te fonde vlagati gotov odstotek mesečne najemnine. Denar Iz teh fondov se bo porabljal-za zgradbo malih stanovanj. Razen tega predvideva nova Kredba tudi ekspropriacijo raznih prostorov, katerih lastniki ne morejo izkoriščati. Drugi del vsebuje predvsem izpremembe, ki se nanašajo na postopek sam. Tako bodo pri sporih na predvojnem ozemlju kraljevine Srbije in Orne gore tudi še naprej pristojni stanovanjski odbori, pritožbe proti sklepom glede odpovedi stanovanj in trgovskih prostorov pa bodo reševala sodišča prve stopnje. Za nove pokrajine se bo predpisal postopek s posebnim pravilnikom. Po novem načrtu bo najemnina na ozemlju kraljevine Srbije in Črne gore trikrat večja od predvojne najemnine, v novih pokrajinah pa bo štirikrat večja. Glede trgovskih lokalov je odločba enaka za vse pokrajine, in sicer bo najemnina štiri do osemkrat večja. Končno morajo po novi uredbi vse banke in denarni zavodi, kakor tudi vsa industrijska podjetja zgraditi stanovanja za svoje uradnike. Ta uredba ne bo imela roka in bo stopila v veljavo takoj, ko jo zakonodajni odbor vzakoni, minister za socialno politiko pa se bo z uredbo pooblastil, da sme po 1. maju 1921 izpremeniti višino najemnin in anulirati zakonsko zaščito posameznih najemov.
Nove vrste kruh. Ruski agronom Carin je iznašel nov način za pečenje kruha. Carin uporablja pri svoji metodi nezmleto zrno, ki ga samo v vodi zmehča in potem zgnete iz takega zrnja testo. Poročajo, da je kruh iz Carinovega testa za 50 % redilnejši kot navaden kruh. Tak kruh so v zapadni Evropi in zlasti v Nemčiji sicer že prej poznali in priporočali, vendar pa se ni mogel udomačiti, ker je za naše želodce pretežak, dasi ne more škoditi in je celo izvrstno preprosto zdravilo za marsikatere bolezni, ki nastanejo radi slabe prebave.
Naročila sovjetske vlade v Lodzn. Sovjetska vlada je naročila v Lodzu za 15 milijard rubljev tekstilnega blaga. Tekstilna podjetja v Lodzu so samo s temi naročili zaposljena nekaj let.
Tržna poročilo.
Poročilo is tržišča s poljskimi pridelki. Pretekli teden ni bilo večjih izpre-memb. Nekoliko živahneje povpraševanje je bilo po koruzi. Na trgu so se pojavile večje količine nerešetanega srbskega in bosanskega ovsa, vendar se večje zanimanje za ta predmet ni opazilo. Cene moki se niso izpremenile, četudi je bilo povpraševanje zelo živahno. Moka bi konvenirala za Avstrijo, sklepale so se tozadevne kupčije, do prodaje pa ni prišlo. Italija se zanima za naš fižol, moke pa ne kupuje, ker je uvozna carina za našo moko previsoka. (60 lir za 100 kilogramov.) Pričakujejo se izvozne olajšave in zboljšanje prometa. Pšenica je notirala 1080 do 1090 K, rž 900—910 K, oves 790—800 K, koruza 870—800 K, ječmen 980—1000 K, moka bazis 0 16.50 do 16.70 K z vrečo. Drugi pridelki ne zaznamujejo znatnega prometa. Cene so vagon franko Zagreb. Osjek: na trg je bilo
pripeljanega nekoliko več blaga. Pšenica se je prodajala po 1000—1030 K, oves po 740—760 K, koruza po 500—540 K, v zrnu pa po 800—840 K.
Poljski pridelki.
Newyork: pšenica Winter št. 2 144 (dan preje 141), trda Winter št. 2 145 (142.25), koruza 69.92 (69), moka Spring \vheat elears 6.25—7 (6.25—7).
Chicago: pšenica za sept. 128.75 (dan prej 126.50), dec. 132.25 (129.25), koruza za sept. 54 (54), za dec. 45.50 (54.37), oves 37	(36.62),	dec.	40.12
(39.87), rž za sept. 108 (105.75), decem. 110.75 (108.50). Mast za sept. 10.97.50 (11.10), dec. 11.05 (11.15), svinjsko meso 17.75 (18), slanina 8—10.50 (8.25— 10.75), lahke svinje 8.50—8.90 (8.75— 9.25), težke svinje 7.50—8.60 (7.80— 8.90).
Kolonijalno blago.
Ljubljana: cene v trgovini na debelo za kg. Sladkor v kockah 54 K, kristal 42.50 K, kava 66 do 80 K, namizno olje 64 K, sol 7.20 K, morska 6 K, riž 24 do 32 K, milo 38—54 K, petrolej 17, moka 0 17 K, št. 2 16 K, moka za kruli 14 in
15	K (brez vreče).
Sladkor. Centrifugal 4.37—4.86 (dan preje 4.37—4.86).
London, po cwt.: West Indian cry-stall. ab Lager 50/—, Tates Browniscb bis good coloury pieces 45/—, Lyles yel-low crystals 52/6, Muscavadoes 42/—, Tates castor 61/6, cubes 62/—, crushed 58/6, granulated 57/6, und white 52/6, Lyles no. 2 granulated and white 57/—.
Kava- London: loko 7.87 (dan preje 75/"*), sept. 7.36 (7.46), dec. 7.62 (7.74), marc 7.83 (3.03), maj 7.98 (8.19), julij 8.11 (8.32).
Kakao. Marsilja. Cene so v frankih po 50 kg: Bahia fair 115—120, Goodfair 120—125, superieur 130—135, Trinite midd-lingred 135—140, plantation 138— 140, Venezuela naturel corriente 138— 140, superieur 145—150, terre corriente 155—160, terre superieur 180—410, Gu-ayaquil Arriba superieur 160—165, Haiti ordinaire 96—98, Republique domini-eaine 112—115, San Thome ordinaire 110—115, superieur 130—135, Camero-un courant 105—110, superieur fermente Victoria 120—130, Accra et similaire de la cote' occidentale d’Afrique: fermente courant 115—120, dito fermente fin 122—125, Martinique, Guadeloupe courant 150—152, dito fermente (privi-lege) 152—155, Cote d’ Ivoire V, droits courant 128—130.
Tekstilno blago.
Pariz. Laneni sukanec 200—290 po bali. Bombaž za september 371 fr. bala. Konoplja, bulonjska naravna 325, prečiščena 500, Neapolitanska 375—400, Marcijanska Lkvalit. 350, II. kvaiit. 325, Maroška I. kvaiit. 200, II. kvaiit. 180, Manulska I. kvaiit. 205, II. kvaiit. 195 fr. od 100 kg. Sukanec iz konoplje paket od 100 špulk: št. 25 260 fr., št. 30 275 fr., št. 35 290 frankov.
Borza.
Zagreb, devize: Berlin 212 — 216, Bukarešta 210 - 212, Milan 915 -925, London ček 810 — 820, Newyork ček 215 — 216, Pariz 1500-1600, Praga 260 — 270, Švica 3600 — 3700, Dunaj 14.40 — 14.85, Budimpešta 40 — 42.50, valute: dolar 208 — 215, avstrijske krone 15.80, rublji 19 — 20, franki 1500 — 1550, napoleoni 695, marke 206 — 212, lire 900 - 912.
Jadranska banka 1650 — 1700. Ljub. kreditna banka 815. Narodna banka 526. Trbov. preinogokopna družba 790.
Beograd, valute: dolar 51, marke 52.50, leji 53, levi 37.65, avstrijske krone 4, češke krone 61.20, devize : London 201, Pariz 378, Praga 64, Dunaj
H.79, Berlin 52.85.
Ziirich, devize :	Berlin	5.85,
Newyork 5.80, London 21.58, Pariz 41.25, Milan 24.60, Praga 6.95, Budimpešta
I.15, Zagreb 2.50, Bukarešta 5.95, Varšava 0.14, Dunaj 0.57, avstrijske žigosane krone 042.
Zagreb, devize: Berlin 208—210, Bukarešta 210 — 215, Milan 880 — 900, London 760—790, Newyork 215, Paria 1530—1560, Praga 255—260, Švica 3400 do 3600, Dunaj 13.25—13.75, Budimpešta 34—38, valute: dolar 202—210, avstrijske krone 15.50, rublji 18-20, češke krone 245—250, 20 K v zlatu 630, funti 790, napoleoni 640—650, marke 204 do 206, švicarski franki 3700, lire 870.
Beograd, valute, dolar 53.10, marke 52.50, leji 53.75, levi 36.50, devize: London 202, Pariz 385, Praga 64, Dunaj 3.50, Berlin 53.50, Milan 227, efekti: Narodna Banka SHS 2730.
Ziirich, devize: Berlin 5.50, New-york 5.50, London 21.60, Pariz 41.10, Milan 24.30, Praga 6.90, Budimpešta 1.05, Zagreb 2.40, Bukarešta 5.65, Varšava 0.13, Dunaj 0.55, avstrijske žigosane krone 0.38.
Rozilrlaite Trgovski ust!
%
Vpijta 73lnaa d.vok°les, otroških vozičkov, Ibllna mU šivalnih in različnih strojev, pnevmatike in vsakovrstnih delov. P. Bajtel, Ljubljana, Stari trg 28. Sprejemajo se v popolno popravo, za emajliranje z ognjem ponikljanje: dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni stroji in deli. Mehanična delavnica: Karlovška cesta 4.
..TRIBUNA** tovarna dvokoles in ”	otroških vozičkov.
UBBLJAHfl. Karlovška testa Štev. 4, Zvonarska ulita it. t.
Prazne nove in rabljene vreče (djakove) v vsaki množini najnižje pri FR. SIRC, KRANJ.
Kupujem suhe gobe, fižol, bri-_____________njevo	olje.
Zaloga pohištva lastnega izdelka
Andrej Kregar
strojno mizarstvo k Vid n. Ljubljano.
Izvršuje vsa stavbena in pohištvena mizarska dela po naročilu. Cenik pohištva na ogled.
•aiaiataiataicmata«
OitnJnlte v .Trgovskem listu1!
•n*ea«cs>ca«a»nBa«E3»c3*
.MERKUR1
Veletrgovina z manu-: fakturo na debelo :
Maribor.
• • •
Priporočamo našo zalogo prvovrstnih fabruatov čeho-slovaškega proizvoda vseh vrst manufakturnega blaga po dnevni konkurenčni ceni.
Tel. št. 261 in 413. - Brzojavni naslov: „Banka“, Ljubljana. DelnBkS glSUIllCD 50,000.000 R. -- Rezervni ZOklOdl 4^000.0001|(.
I-ju. Tol j a-n sir: a- kzred.itri.st "beinfeei
LJUBLJANA, Stritarjeva ulica 2, se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle.
Podružnice: Split. Celovec. Int. Sarajevo. Gorita. Celje. Maribor. Borovlje, Ptuj. Brežice. i^PPPPPPPPPPPPPPPPPPPR^PPPPPPP
I Prodala srečke razredne loterije
9RAAAPPFWSRARAAARRpppiP|Kgpp(:
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■M*.
II
i z oeDottii M
:
5
j Gazela milo 1
j Je prvovrstne kakovosti in j S ca 20% ceneje kot enako-
5
vredno importirano milo.
Na debelo:
Kan.
Eaj. Kaliao, sardine, sije. M kn, bohinjski is trapistii-ski sir. salami, ioska is slanina. ijitosnsiks stekle-nKnn fino letnik 1917.
5
! Milama in svetoma I d. d. v Ljubljani. |
/
i
_ T. NEHCfflSEK
Ul Uubljana, Resljeva cesta 3.
SMRT!
FRANCOSKA!
Jugoslovan za Francosko Išče izvozna in uvozna zastopstva. Ponudbe na: JANKO LAVRIČ, STRASBOURG, FRANCE, L’RUE CHAR1ES APPEL, brzojavni naslov: Slovenka Strasbourg.
Pozor trgovci!
Prodam 2 vagona lepega fiiola. Cene In vzorci na razpolago. Po ieljl Jih polijem po poiti.
Gabriel Smiljanič
Poljčane.
Na debelo.
J"
99
izvozna in uvozna družba /;. o. :.
XjOVLfol3©3n.st, JD\xio.a.jsJsa, c. O.
Telefon interurban 113.
PRIPOROČA	■
Sladkor v kockah in kristal, kavo, čaj, Frank in kolinsko cikorijo, riž, milo, ..sodo, petrolej, bencin, sveče, metle, koloifiaz (Koller in Breitner, Monfalcone), »Ilirijo« in »Jadran« kremo za čevlje, čokolado »Rudin« itd.
Najnižje cene!	1
Pristna terpentinova :: krema za čevlje ::
NEOSAN
\ t ^ , , \ _ . .
IV* najboljša 'VD
Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku.
Medit, Rokove & Zanki,
Tovarna bemiCnih m rudninskih barv ter labov.
prej: A. Zanki sinovi.
Centralo: Ljubljana,
D. z o. z.
SkladBče: Hoolsod.
Brzojavi: Merski, Ljubljana.
Telefon: 64.
Engilsh vornlshes:
Angleški laklt
COPAL VARNISH. Kopalov lak za znotraj. FINE COPAL VARNISH. Fini kopalov lak za znotraj.
SUPERFINE COPAL BODY VARNISH. Lak za kočije, najfln.
FINE COPAL CAR-RIAQEBODY VARNISH. Lak za kočije, fini.
PALE FLATTINO VARNISH SPRF. Brusilni fi*nl prep. ak.
PALE FLATTINO VARNISH UNIVERSALE Brusilni prepar. lak.
EXTERIOR COPAL VARNISH FINE.
Fini zračni lak.
EXTERIOR COPAL VARNISH SPRF.
Na jflnejšl zračni rap. lak
PALE SICCATIVE FLUID Slkatif, svetel.
DARK SICCATIVE FLUID.
Slkatif, temen.
SPRF. WELLR1GHT VARNISH.
Lak za kočij ske sta najfinejši.
vvwWfVt9ViVv9f?V9VV9V9
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost:
barve za obleke, vse vrste barv, suhe In oljnate, mavec (Olps), mastenec (Federwelss), strojno olje, karbollnej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski ln mizarski čopiči, kakor tudi dragi v to stroko spadajoči predmeti.
„MERAKL“.
Lak za pode.
«MERAKL». Llnoleum lak za pode.
»MERAKLa. Emajlnl lak.
«MERAKL».
Brunoline.
WWWl|ftfWtfW
xxxxxkxx
Engllsli nnlttei:
Angleški lekls
JAPAN BLACK VARNISH.
Lak za gvoidje, Japan.
FINE JAPAN BLACK VARNISH.
Fini črni Japonski lak.
QUECK BLACK VARNISH Japon. lak s sikativom. ISOLATING BLACK VARNISH. izolirni lak.
LIQUID DR1ERS PALE Terebina svetla.
LIQUID DRIERS DEEP. Terebina temna.
DAMAR VARNISH. Damarov lak.
ENAMEL VARNISH WHITE.
Emajl beli.
ENAMEL VARNISH BLUE, RED, OREEN.
Emajl moder, rudeč, zelen.
FINE ENAMEL VARNISH WHITE. Emajl beli, izredno fini.
1 IlflBL
Hedžet Sz H:oritnife —
Fra*acL6Iš3s:a.3Q.s3ssi "clIIcsu 4=
KTT7E
TolsigroTracLicsi n.©, a.e"b@lo
Lastnik : Konzorcij ta Izdajanje »Trgovskega Usta«. - Otavni urednik: Peter KaateHc. - Odgovorni urednik: Pranje Zehal. — Tlaka tiskarna Makse Hrovatin Ljubljani.