Neizglasovan samoprispevek - izkušnja SZDL
V sredo, 10. decembra, je bila programska seja občinske konfe-rence SZDL, ki je problemsko razčlenila delo in ugotovila uspešnost in neuspešnost aktivnosti v minulem enoletnem obdobju.
Ker je bilo poročilo o delu se-stavljeno ter v krajevnih konfe-rencah obravnavano še pred re-ferendumomza IV. samoprispe-vek, je poročilo za ta del aktivno-sti in predvsem oceno referen-dumskih rezultatov pisno in ustrezno podal na seji Janez Lah, predsednik občinskega opera-tivnega odbora za izvedbo IV. samoprispevka in hkrati tudi predsednik OK SZDL.
Ta del poročila o delmobčin-ske organizacije SZDL v minu-
lem obdobju je na seji prevlado-val tudi v večini kasnejših razprav, pa tako dal tudi končni ton letoš-nji   programski   seji   občinske konference    SZDL.    Letošnja programska seja je tako potekala v   sila   kritično   poglobljenem vzdušju, ki je izzvenela samokri-tično, pa vendar v treznem mobi-lizatorskem duhu s pozivom sub-jektivnim dejavnikom, da se z^ dragoceno izkušnjo minulega re-^ ferenduma močneje strnejo ter organizirajo   za   uresničevanje
programa načrtovanih nalog in seveda tudi nalog iz programa IV. samoprispevka, ki za Ljubljan-čane še vedno ostanejo življenj-skega pomena in jih z neizglaso-vanim samoprispevkom ne mo-remo odmisliti.
Stene Keber, delegat KK SZDL Zadvor. je minuli refe-rendum ocenil kot odraz naSh slabosti in nezaupnico našemu početju. »Ljudje še vedno želijo poštenje in če hočemo uspevati, moramo našo družbo graditi na poštenju. Ne znamo pregnati krivic, privilegijev, utaj, življenja na tuj račun in podobnega.« Za socialistično zvezo pa je menil, da se povezuje z upravnirai orga-
ni, namesto, da bi se z Ijudmi na terenu. Po njegovi oceni svoje neposredne okolice pa so prene-kateri glasovali proti samopri-spevku tudi zato, ker so menili, da je vseeno, ker bodo organiza-torjižc takn uredjli. da bo samo-prispevek izglasovan. Sedaj jim je njihovega nezaupanja žal.
Ivan Kuhar, predsednik OK ZKS, je v prvem delu svoje raz-prave ocenil poročilo o delu OK SZDL v minulem letu za realno ter več spregovoril o prenovi zveze komunistov ter povečanih prizadevanjih za učinkovitejšo socialistično zvezo. Kako nujno
(nadaljevanje na 2. strani)
(nadaljevanje s 1. strani)
se je poglobljeno posvetiti vsebi-ni, oblikam in metcxiam dela so-cialistične zveze, je dejal, nam v Ljubljani narekujejo tudi rezul-tatj minulega referemduma.
Oceniti moramo, kako člani zveze komunistov opravljajo svojo funkcijo znotraj sociali-stične zveze, ugotoviti, ali nismo morda preorganizirani, da se na občinski ravni vsi z vsem ukvar-jamo, nihče ali vsi premalo pa v krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah in številnih intere-snih dejavnostih, kjer so ljudje. Ker ljudem ne prisluhnemo, so zato postali družbeno manj de-javni. Tudi mnoge razprave o neizglasovanem samoprispevku danes nikomur ne koristijo. Iz te izkušnje moramo potegniti vse, kar je dobro ter delovati naprej. saj so pred nami številne naloge z uresničevanjem gospodarske stabilizacije v ospredju.
Andrija Vlahovič, delegat KK SZDL Zalog, kjer so imeli naj-manjše število glasov za IV. sa-moprispevek, je kot krajan to ta-kole ocenil: »Osem let smo se pregovarjali o delnem zamiku lokacije ljubljanske čistilne na-prave, pa se za centimeter nismo dogovorili.« Povedal je, da je ta čas razgrnjen lokacijski načrt, kjer pa ni prikazanega nobenega variantnega poskusa, upošte-vana ni nobena njihova zahteva. Nasprotno, ta čas že teče culkup zemljišč, četavno natančna loka-cija v delegatski skupščini še ni bila sprejeta. Ob takih postopkih upravnih organov bi ne smeli pri-čakovati   drugačnih   rezultatov
referenduma.
Tone Florjančič, predsednik MK SZDL, je pozval delegate konferenc k temeljiti oceni metod našega dela in naše vpeto-sti med ljudmi, izkušnjo referen-duma pa je vendar treba izkori-stiti za ofenzivo subjektivnih sil, da bomo uspešno opravili z nalo-gami, ki so pred nami. Prav je, da smo kritični, vendar moramo s kritiko graditi in ne rušiti. Pred nami je izrednozahtevna naloga rebalansov srednjeročnih planov in še druge. Vsekakor bomo mo-rali za našo večjo učinkovitost obnoviti nekatere metode dela socialistične zveze, kot na primer preizkušene in nekdaj dobro obi-skane zbore vofiicev. Moralt bomo razviti ustavno nadzorno funkcijo socialistične zveze, ki smo jo povsem zanemarili in se nehati spogledovati z upravnimi organi.
Ivo Samec, predsednik občin-ske skupščine, je naštel vrsto napak, ki so po njegovem tudi prispevale k neizglasovanemu samoprispevku. Najbolj pa ga je v vseh razpravah motila vrtičkar-ska miselnost ljudi, saj vendar ekološka vprašanja Ljubljane ne poznajo krajevnih in ne občin-skih meja. Žato moramo v pri-hodnje veeflelovati v smeri večje povezanosti slehernega občana z Ljubl jano kot celoto in kot za vse skupnim prostorom. Naša naloga je, da sedaj strnemo moči in gremo iskat oblike in načine za razreševanje naših skupnih eko-loških in številnih drugjh vpra-šanj Ljubljane.
Božena Ostrovršnik, pred-stavnica RK SZDL, je dejala, da dela občinske konferenae SZDL v minulem letu ne moremo oce-njevati ie z minulim referendu-mom, čeravno je treba tudi njega temeljito upoštevati. Referen-dum je uspel, Ijudje so se ga ude-ležili, lahko govorimo le o nega-tivnem izidu glasovanja za IV. samoprispevek. Na letošnjih kongresih smo se opredelili za to, da bomo odpirali in podpirali večjo demokratičnost odnosov. Po njenem mnenju bomo refe-rendum kasneje lažje ocenjevali. za sedaj ga moramo vzeti kot dragoceno izkušnjo socialistične zveze.
V razpravi so še sodelovali.
Vlado Mohar je kot predsed-nik občinske strelske zveze na kratko poročal o izjemno slabem položaju strelskih družin v obči-ni, za kar so potrebne sistemske rešitve, in seveda pomoč sociali-stične zveze, ki je doslej ni bilo dovolj.
Janez Pavčič, predsednik sveta za telesno kulturo pri predsed-stvu občinske konference SZDL, je delegatom razložil, da je iz po ročila občinske konference SZDL videti, kot da je na po-dročju športa in rekreacije vse lepo, kar pa ni. Stroški tako stra-hovito rastejo, da jih nihče več ne zmore obvKdovati. Problem je možnost nadaijnjega razvija-nja vrhunskega športa. Ne le v občini, tudi v Ljubljani pa se bo nujno pogovoriti o tabornikih, ki jih je v Ljubljani okrog 5000. Za te prenekateri menijo, da he so-
dijo med šport in rekreacijo in zato so deležni le minimalnih sredstev iz tega vira.
Tone Korošec, delegat OO ZZB NOV, je z razpravo razširil poglavje v poročilu o negovanju tradicij NOB. Po razpravi so de-legati poročilo z dopolnitvami iz
razprave sprejeli, do prihodnje seje pa je treba izdelati natančen program dela z določenimi roki. V drugem delu seje so delegati OK SZDL sprejeli predlogpravil in predlog poslovnika občinske organizacije SZDL, rebalans fi-nančnega načrta 1986 in An-dreja Mozerja izvolili za profe-sionalnega člana izvršnega od-bora predsedstva občinske kon-ference SZDL, ker se je doseda-nji profesionalni član Milan Pri-tekelj upokojil.         S. Gerlica
Takšnemu nepričakovanemu rezultatu očitno ni botroval en sam razlog, temveč je potrebno oceniti in razvrstiti več razlogov ter v njih tudi ugotoviti težo posameznega in odgovornost zanj
Občinska konferenca in opera-tivni odbor je z organizacijskega vidika pripraviJa koordinirano javno razpravo, ki so ji dajale ton sekcijske razprave. Toda sekcijske razprave so očitno združile enako misleče občane in tako niso mogle opraviti usklajevanja stališč. Vse so bile organizirane tako, da so stro-kovne odgovore dajali odgovomi strokovnjaki in pa aktivisti. Večino razprav v krajevnih skupnostih so organizirale krajevne konference SZDL in imele možnost zahtevati strokovno razlago. Javne razprave v KS smo spremljali tudi člani ope-rativnega odbora. Razprave v DPO v orgnizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih so večinoma organizirali in vodili aktivisti brez sodelovanja strokovnjakov, ki jih v večini niso niti zahlevali. Tako so ostala različna stališča neusklajena pa tudi neodgovorjena. Na vse znane zahteve po odgovorih je ob-činski operativni odbor odgovoril, na nepoznane pa odgovoriti ni mo-goče. Očitno v OZD niti ni bilo poizkusov, da bi različna stališča uskladili. kljub dogovorom in inš-truktažam na skupnih sestankih.
Program samoprispevka IV očitno ni postal program večine ob-čanov ali pa zanj niso pripravljeni združevati tudi osebnih sredstev. Ne glede na rezuhat, ostajajo ne-spremenjena dejstva. o zaostrenih ekoloških razmerah in nujnih po-segih toda le z rednimi sredstvi SIS. To dejstvo zahteva spremembo srednjcročnih planskih dokumen-tov m ponovno selekcijo programa, ko bo potrebno odločiti, kaj bomo izvedli in kajodložili.Takoodločen ne na reterendumu zahteva tudi svoje nadaljevanje v dogovoru kaj da in s kakšnimi sredstvi. Dejstvo je, da v tem srednjeročnem ob-dobju brcz sprememb planskih do-kumentov ni mogoče ponudili ali združevati tudi osebnih sredstev za noben drug programkot za naloge na ekološkem področju. Tako se je možno vprašati le ali bi občani že-leli združevati tudi osebna sredstva za druge naloge na tcm področju. Toda za vse druge naloge na drugih področjih smo v planskih doku-mentih zagotovili redna sredstva oziroma znotraj družbene in go-spodarske rasti planirali tudi obi-čajno združevanje srcdslev za pro-gram SIS po uspošno opravljenih nalogah prvega. drugega in tretjega samoprispevka v Ljubljani čemur ni mogoče oporekati.
Ostajajo nam zahteve javne raz-prave po drugačnem odnosu do sredstev in dragačni organizaciji dela komunalmh organizacij in drugih izvajalcev pa tudi drugačen odnos do programa in združevanja sredstev uporabnikov v OZD. Ob-čani so posebej poudarili skib ali smo ob takšni organizaciji uporab-nikov in izvajalcev sposobni pro-gram izpeljati in hkati zagotoviti normalno izvajanje rednega pro-grama, če zanj do sedaj ni bilo vedno dovolj posluha. Kot primer sopraktično v vseh primestnih kra-jevnih skupnostih izpostavili vzdr-ževanje lokalnih cest, ki so bile v programu komunalne skupnosti primemo vzdrževane, v cestnem gospodarstvu pa propadajo. pri čemer se cestno gospodarstvo zgo-varja na različne normative in tudi različna sredstva za isie naloge. Ostro kritiko so občani nasiovili tudi na druge komunalne storitve in nesorazmerja med stalno rastočimi cenami in kvalitcto storitev. Ta dej-stva so očitno tudi botrovala k od-ločitvi, pa tudi naša nesposobnost spremeniti razmere v komunalnem in energetskem gospodarstvu. Od-ločen ne. sloni tudi na med občani uveljavljenem mnenju, da razen na referendumski način, kjer lahko svobodno izrazijo svojc mnenje. ne odločajo o osnovnih pogojih živ-Ijenja in dela. temveč ga lahko samo potrjujejo. oziroma potrju-jejo dnigje dogovorjene programe in naloge. Da obstaja takšno mne-nje, dokazuje tudi izredno dolgo-trajno odločanje o samoupravnem sporazumu o temeljih planov in nadomeščanje samoupravnih odlo-čitev z odloki in zakoni, kjer pa menijo, da nimajoprek delegacij in delegatov možnosti vplivanja.
Spremljanje dela temeljnih de-legadj in predvsem konterenr delegacij za ZZD in zbore uporab-nikov SIS očitno kaže na velike sla-bosti delegatskega dela in krizo de-lovanja političnega sistema, čemur je možno pripisati tud' takšno ra-zličnost stališč do samoprispevka IV med občani in delegati teh ob-čanov.
Ugotovitve analize morajo po-stati osnova dela občinske organi-zacije, ki mora doseči spremembe na najobčutljivejših podwčjih od uveljavljanja političnega sistema, do delegatskega sistema in delegat-skega dela, ki doživlja očitno krizo. Na teh osnovah je potrebno oceniti tudi osebno odgovomost in ugoto-viti ali Iahko sedanje vodstvo te na-loge tudi uresniči. oziroma occniti, koliko je vodstvo občinske konfe-rence s svojim delom pripomoglo do takšnega referendumskega re-zultata.