Knjižnica Velenje Titov trg 05
LUTO Vlil ŠT.I 7.FEBRUAR 2002 200 SIT

r ZUR ob 2. obletnici v petek 22.2.2002 ob 20.00 v rdeči dvorani v Velenju
nastopajo:
le // Tinkara Kovač // Zablujena generacija // Flirt // Jogurt // Six Pack Čukur // SenZa
LIST
Glasilo Občine Šoštanj
Prva številka USTA je izšla 13. aprila 1995. Svet Občine Šoštanj je za redno izhajanje časopisa dne 6. 2. 1996 sprejel Odjok o ystanovitvi javnega glasila Obpine Šoštanj. Člen 2: Javno glasilo Občine Šoštanj se imenuje LIST in izhaja v slovenskem jeziku.
Izdaja
Občina Šoštanj
Trg Svobode 12, 3325 Šoštanj
Fotografija na naslovnici:
BAST
Odgovorni urednik
Peter Rezman
Uredniški odbor
Jožica Andrejc Danilo Čpbul Marjana Čelofiga Brane Guzej Milojka Komprej Peter Rezman Andrej Starič
Lektoriranje
Jožica Andrejc
Priprava redakcije
Milojka Komprej
Oglasno trženje
Vp Studio
telefon: 031/347 391 Taja Pejovnik
e-pošta: vpstudio@email.si
Oblikovanje in grafična priprava
Vinko Pejovnik ml. e-pošta: vinko@eurograf.si
Tisk
Eurograf d.o.o. Stantetova17, 3320 Velenje wvwv.eurograf.si
Naslov uredništva
Trg Svobode 12, p.p. 4, 3325 Šoštanj telefon: 03/89 84 334 e-pošta: list@sostanj.si
Uradne ure
vsak torek od 10.00 do 12.00 vodja priprave redakcije Milojka Komprej vsak petek od 18.00 do 20.00 odgovorni urednik Peter Rezman
Vse sodelavce prosimo, da prispevke za UST št. 2 (februar 2002), pošljejo ali dostavijo najkasneje do 18. februarja 2002.
Vesela novoletna pričakovanja na straneh 10 in 11.
IZ VSEBINE TE ŠTEVILKE
Fotografija meseca	4
Uvodnik	5
Naša občina	6
Krajevne skupnosti
NAŠE KRAJEVNE SKUPNOSTI LETA ZOOI...IN NAPREJ?	8
Dogodki in ljudje	10
VESELA NOVOLETNA PRIČAKOVANJA	10
PA PRIDE POLICAJ, PA KAJ ...	19
Intervju JOŽE ANGELI	20
Izpod klobuka	24
Šmartno ob Paki	25
Politika	26
Literatura	28
Kultura	30
Sanacija TEŠ	31
PREDAVANJA O EKOLOŠKI SANACIJI TEŠ Dejte nam plac	32
Taborniki	34
ROD PUSTI GRAD IZ ŠOŠTANJA SE PREDSTAVI Planinci	35
LETO 2002 JE LETO GORA
Šport	36
Poskrbimo zase	38
Razvedrilo	40
ROZA LIST	40
NAGRADNA KRIŽANKA 'JANUAR"	41
Po svetu	42
KITAJSKA
fotografij
a meseca
Foto: Zdravko Kočevar
Uvodnik
5
V
Ce župan govori svojim občanom pravljice, bodo mnogi rekli, da ni edini. Vsi politiki radi pripovedujejo pravljice. Toda pravljica (o treh prašičkih), s katero je Milan Kopušar zabelil prisrčen nastop malih šolarjev v sejni dvorani občine dne
25.	januarja letos, ni bila iz trte zvita, saj je isti čas iz pletene košare jemal ključe novih stanovanj in jih razdelil veselim prejemnikom. To pa že ni več pravljica, saj so bile s tem izpolnjene skoraj vse vloge za najem neprofitnih stanovanj v Šoštanju, kar je dobro in slabo hkrati, saj je bilo stanovanj "samo" dvanajst, šoštan-jski lokalpatrioti pa le želimo, da bi bilo takšnih prošnikov veliko, veliko več kot dobra desetina!
Tako je pod streho (in to dobesedno) še en velik in dolgotrajen projekt, pri katerem so, roko na srce, imel sicer najslajši nasmeh mojstri iz Vegrada. No, pa jim s tem uvodnikom ne bomo grenili veselja in se tokrat zadovoljimo z obljubo enega od njih, ki je bil tudi prisoten in je zatrdil, da bodo takoj, ko bo minil mraz in bodo lahko "zaprli" toplovod, postavili obljubljeni most od "upokojenskega" bloka, do kulturnega doma. Veselimo se torej odjuge in se pustimo presenetiti!
Če bi meni kdo pred letom prerokoval, da bomo lahko že letos startali s takšno obliko LISTa, kot ga držite v rokah, bi tudi rekel, da mi pripoveduje pravljice. Kot se mi je pred letom dni zdela pravljica tudi to, da bi lahko pridobili preko trideset rednih in marljivih sodelavcev, ki z veseljem ustvarjajo ta časopis, upam da občini in tudi sebi v ponos (in zgodovini v pomoč.) Pa vse to niso pravljice, ampak je res, kakor je res tudi to, da smo zvišali ceno iz 100 na 200 SIT - pa vendar je treba poudariti, da je ta še vedno nižja od dejanske in bi časopisa ne bilo, če bi bila volja svetnikov občine Šoštanj drugačna.
Pred nami je leto, v katerem gotovo ne bo manjkalo dogodkov in upravičeno pričakujem, da bo naše delo letos bolj "nadzorovano", saj bodo jeseni lokalne volitve, mnogim zopet čas za pravljice, ki jih bomo morali objaviti tudi mi, seveda z jasno oznako, kdo bo takšno objavo plačal. A tudi to bo minilo, nekateri bodo poplačani, drugi kaznovani. Ne glede na izide pa se je mogoče veseliti prehojene kratke poti občine Šoštanj, ki je nam, ki tu živimo, mnogokdaj prekratka. Toda če vzamemo za "referenco" dejstvo, da je občina v tem času s spremembo plana odprla možnosti za ponoven razvoj "samo" s tem, ko so se bistveno spremenile tudi uradne meje odkop-nega polja Premogovnika Velenje, le moramo priznati, da se je tudi to mnogim občanom še leta 1995 zdelo kot pravljica.
Tako gre to. Včeraj pravljica, danes resnica ■
Peter Rezman
ria$a oblina
"Komunala" lobira za plinifikacijo Gaberk in Raven
Uredniško redigiran predlog zapisnika 24. redne seje Sveta Občine Šoštanj, ki je bila 10.12.2001 ob 18. uri v sejni sobi Občine Šoštanj. Sejo je vodil župan Milan Kopušar, zapisnik je pisala Milojka Plamberger.
Na seji je bilo prisotnih 17 svetnikov ter Mirjam Povh, direktorica občinske uprave, Aleksander Nežmah, višji svetovalec župana za proračun in finance, Marjana Čelofiga, področje družbenih dejavnosti.
Potrditev zapisnika 23. redne seje Sveta Občine Šoštanj
Pri obravnavi zapisnika 23. reden seje je Drago Koren predlagal dopolnitev zapisnika na strani 7, kjer so zapisani odgovori župana. Med tem je namreč natančno pregledal dolgoročno strategijo občine in ni nikjer zasledil načrtovane izgradnje toplovoda v Gaberke ter kanalizacije. Anton Skornšek na zapisnik ni imel pripomb, opozoril pa je, da imamo še druga sredstva, ki občane obveščajo, kaj se dogaja na sejah sveta. To je List, ki pa je že zašel iz svojega tira. Odgovorni urednik naj bi pisal v List neresnice, vsaj kar se tiče zapisa o razpravi Skornška. Zato prosi, naj se g. Rezman takšnih diskriminacij ne poslužuje. Sprašuje pa tudi občinsko upravo, ali je v zvezi omenjenega prevoza šolarjev v Skorno že kaj storila, da bi bil prevoz cenejši in izvedljiv tudi v zimskem času.
Druge razprave ni bilo in svetniki so predlagan zapisnik potrdili.
Sprejem predloga Sklepa o sežigu mesno-kostne moke in Odloka o proračunu Občine Šoštanj za leto 2002
Diplomiran inženir kemije g. Evgen Jurač iz TEŠ je povedal, da so dokončne analize pokazale, da ni bistvenih razlik med kurjenjem samega premoga ali pa mešanice z mesno-kostno moko (MKM) in da kurjenje MKM ne povzroča čezmernih obremenitev okolja. Do konca novembra se je v TEŠ z načinom kurjenja tako predelalo 9758 ton MKM izključno iz slovenskih podjetij Kota, Pivke in Perutnine in v tem
obdobju ni opaziti čezmernih obremenitev okolja.
Vojko Krneža je predlagal, da se sklep popravi, kajti ko se je na svetu odločalo o sežigu MKM, je bilo sklenjeno, da se o sežigu sklepa vsako leto posebej. Če pa ostane zapisano tako, kot je bilo predlagno, lahko pomeni, da bo ta sklep merodajen tudi v letu 2010. Zato predlaga, da se ta odstavek črta iz sklepa. Drago Koren je menil, da prva točka sklepa ni potrebna, ker se mu zdi, da svet ne more ugotavljati, da pri sežigu moke ni bilo zaznati škodljivih snovi v zraku in okolju. Župan Milan Kopušar je menil, da je prav, če prva točka s krajšo dopolnitvijo ostane, pri drugi pa se zadnji odstavek črta. Drugih pripomb ni bilo in svetniki so soglasno sprejeli predlagani sklep, da se svet strinja z rednim sežigom mesne, perne, kostne moke v TEŠ v letu 2002 pod pogojem, da TEŠ in Občina Šoštanj skleneta ustrezen sporazum za tekoče leto ter da se v času, ki je določen s sporazumom, ne bodo pojavili kakršni koli stranski učinki ali druge težave pri sežigu.
vsem tiste dobrine, ki so več kot potrebne za minimalno zdravo življenje. To je v prvi vrsti voda, kanalizacija, varnost otrok in občanov v prometu in še veliko podobnih nalog. Ne moremo razpolagati z denarjem davkoplačevalcev za ambicije posameznikov. Dotaknil se je tudi postavke izgradnja toplovoda Gaberke, ki se mu zdi nesprejemljiva, tudi iz pridobljenih strokovnih podatkov, ki jih je pridobil v zvezi s to investicijo. Menil je tudi, da bi svetniki dosti lažje odločali o investicijah, če bi župan podal ocene, kakšne so 100% vrednosti investicije toplovod, pa ceste ipd. S takšnimi podatki bi moral biti opremljen predlog proračuna, pa bi bilo mnogo lažje tudi razpravljati in odločati. Marko Kompan je na razpravo g. Skornška povedal, da njegovi podatki, čeravno naj bi bili strokovni, še zdaleč ne držijo. Poda primerljive izračune izgradnje toplovoda ali plinovoda, tako izvedbene kakor tudi cenovne. Anton Skornšek se je odzval in poudaril, da sicer res ni strokovnjak, da pa se je s strokovnjaki posvetoval.
Vlado Videmšek je z močjo argumenta zavračal amandma Antona Skornška.	Foto: Zdravko Kočevar
Predlog Odloka o proračunu Občine Šoštanj za leto 2002 so svetniki prejeli z gradivom, župan pa je na začetku poudaril, da je bilo veliko pripomb članov sveta upoštevanih.
Vložen je bil le en amandma, in sicer od člana sveta Antona Skornška (SLS). Ta je povedal, da sicer k amandmaju ni več kaj dodati, še enkrat pa želi povedati, da je naloga svetnikov ta, da županu svetujejo, ne samo pritrjujejo in da se je potrebno odločati na osnovi argumentov, tako da prevlada moč argumenta, ne pa argument moči. Opozoril je, da je bilo sprejetih veliko odlokov, kjer je točno zapisano, kaj vse je občina dolžna oskrbeti občanom, to pa so pred-
David Ravnjak je pojasnil, da je v proračunu še nekaj postavk, s katerimi se ne more strinjati in za predlog proračuna ne bo glasoval, Drago Koren pa je povedal, da proračuna ne bo podprl, ker občina nima prioritetnih planov investicij. Vlado Videmšek je imel pripombo na amandma g. Skornška. Pojasnil je, da bi Premogovnik Velenje delno nadomestil povzročeno škodo Gaberkam. Že v letu 1999 je prišel do zaključka, da je pripravljen sofinancirati izgradnjo topli-fikacije v naselju Gaberke. V ta namen je že financiral idejni projekt toplifikacije. V proračunu pa so zagotovljena sredstva za glavni projekt toplifikacije Gaberk in idejni projekt
Haša občina
7
Ravne. Oba projekta bosta v kratkem končana. Povedal je tudi, da je v Škalah od 300 hiš priključenih na plinovod le nekaj več kot 100 hiš zaradi visoke cene plina. To je dovolj zgovoren podatek, da se ljudje za tako investicijo ne odločajo. Premogovnik Velenje je pripravljen sodelovati pri investiciji topiifikacije Gaberk preko proračuna Občine Šoštanj v večletnih zamikih, že v letu 2002 je predvidenih 40mio sit. Druge razprave ni bilo in svetniki so najprej glasovali o amandmaju, ki ga je vložil g. Skornšek. Svetniki so amandma zavrnili, nato pa s 13 glasovi za in 4 glasovi proti sprejeli predlog proračuna Občine Šoštanj za leto 2002.
Zadoloževanje, vrtec, voda, pokopališča in Mayerjeva vila
Predlog Sklepa o dolgoročni zadolžitvi Občine Šoštanj je pojasnil Aleksander Nežmah, višji svetovalec župana za finance in proračun. Sklep o nameravani zadolžitvi je v skladu z Uredbo o zadolževanju občin in je potreben za izdajo soglasja k zadolževanju s strani Ministrstva za finance RS. Predlagani sklep je bil brez pripomb soglasno sprejet.
Ravnateljica vrtca Šoštanj ga.Vesna Žerjav je pojasnila, zakaj je potrebno 25 % povišanje cen. Predsednik Komisije za javne negospodarske dejavnosti Branko Valič je povedal, da je komisija temeljito pregledala vse podatke in ugotovila, da je 25 % povišanje cen argumentirano in je nujno, zato predlaga svetu, da se cena potrdi.
V	razpravi je David Ravnjak delo in program v vrtcu ocenil kot odlično, vendar je menil, da gre povišanje v prid plač zaposlenih, in predlagal, da se ta denar zagotovi iz državnega proračuna. Ko pa je pregledal primerjalne cene v tistih občinah, ki so približno enake Občini Šoštanj (soc.struktura), je ugotovil, da so cene v šoštan-jskem vrtcu znatno višje, zato predlaga svetu, da cene poviša le za 10%.
Svetniki so predlog Davida Ravnjaka zavrnili in potrdili predlagano povišanje.
V	nadaljevanju seje je Svet Občine Šoštanj sogasno sprejel Odlok o oskrbi s pitno vodo in Odlok o pokopališkem redu.
Direktorica občinske uprave je pojasnila, da se z "menjalnim" sklepom med Občino Šoštanj in Premogovnikom Velenje omogoči pridobiti objekt vile Mayer v občisnko last. Davidu Ravnjaku pa je bilo pojasnjeno, da bo občina v zameno predala premogovniku tako imenovane "jezike" ob reki Paki. Nato je svet potrdil tudi ta sklep.
Sprejem predloga Sklepa o sprejemu Regionalnega razvojnega programa (RRP)
Direktor RRP iz Celja g. Klančnik je predstavil namen in cilj tega programa ter kakšne koristi in obveznosti to prinese naši občini.
V razpravi je Cvetka Tinauer povedala, da je že na več mestih izrazila svoje pomisleke do takega pristopa izdelave regijskih planov. Občina Šoštanj je ena redkih občin, ki že ima izdelano dolgoročno strategijo razvoja občine, in jo seveda zanima, če je med viri v gradivu RRP upoštevana naša dolgoročna razvojna strategija. Sprašuje tudi, ali je ta naš dokument služil za podlago pri izdelavi regijskega plana. Razočarana pa je nad tem, da so v Sloveniji ustanovili regijske razvojne centre, ki so pristopili k izdelavi regijskih planov, pa niso izkoristili priložnosti, da bi pospeševali regijsko dejavnost tudi na ta način, da bi o njej razmišljali tudi na lokalni ravni. Lahko trdi, ker je bila ona pooblaščena kontaktna oseba s strani Občine Šoštanj, da je samo dvakrat kontaktirala pri izdelavi regijskega plana., zato meni, da je bil pristop izredno mehaničen, zelo neoseben. Marko Kompan je hotel vedeti, kaj kokretno bo RRP Občini Šoštanj nudil. Opozoril je, da je občinska uprava nekje pred letom dni postavila RRA 14 vprašanj, pa do danes ta agencija ni našla časa, da bi na ta vprašanja odgovorila. Branko Valič se je zanimal, kakšne bodo obveznosti naše občine in pa v čigavem imenu se RRA poteguje za sredstva iz državnega proračuna. David Ravnjak je vprašal, če tega sklepa danes ne sprejmemo ali celo odstopimo od tega, kakšne posledice bi to imelo za občino. Drago Koren je povedal, da o tem programu, ki ga ne pozna, oz. o predlaganem sklepu ne more glasovati in da je že večkrat opozoril, da so taka gradiva pomanjkljivo pripravljena s strani občinske uprave.
Kljub kritični razpravi je osem svetnikov glasovalo za predlagani program in ga potrdilo tudi za našo občino.
Odgovori na vprašanja svetnikov in nove pobude
Odgovor na vprašanje glede porabe proračunskih sredstev za dejavnost uprave Občine Šoštanj so svetniki prejeli v pisni obliki, prav tako tudi o šolskih prevozih.
Anton Skornšek je vprašal, ali se je kaj napravilo v zvezi z njegovo pobudo, da se pridobi spisek ljudi, ki so bili brez sodbe pobiti na Goricah po koncu vojne leta 1945. Župan je pojasnil, da je zadevo prenesel na za to pristojne službe.
Anton Skornšek še sprašuje, kako bo rešen problem prevoza otrok v Skorno, ko bo cesta
zasnežena in ta avtobus ne bo mogel voziti, ali bo takrat otroke prevažal kombi. Marjana Čelofiga je pojasnila, da če cesta ni varna, se prevozi ne opravljajo. To velja za Zavodnje, Bele Vode in tudi za Skorno. Obveza občine je, da zagotovi finančna sredstva za te prevoze, kako pa tečejo relacije prevozov, pa je v domeni šol in prevoznikov. Kar pa se tiče varne poti otrok do šole, je občina dolžna v petih letih to tudi zagotoviti, predvsem gre tu za izgradnjo pločnikov, in tako otrokom zagotoviti varno pot. Kar zadeva prevoz v Skorno s kombijem, bi bil le-ta dvakrat dražji od prevoza z avtobusom. Ti kombiji so posebni in na našem področju žal prevozniki niso zainteresirani za nakup teh vozil. Izletnik pa ima samo en tak kombi. Na APS pa so zagotovili, da progo v Skorno obvladajo, problem pa je, ker na tej cesti ni izogibališč.
Matjaž Cesar je dejal, da so pristojni iz Gorenja, ki je kupilo TUŠ, zatrjevali, da so ekološko osveščeno podjetje. Sedaj v to dvomi, kajti verjetno v Gorenju sploh ne vedo, kaj se dogaja na tem prostoru. Videl je, kako se tam na veliko nenadzorovano kuri, ob kurjenju pa se sproščajo plini. Smrdi namreč po roževini, plastiki, po impregniranem lesu, to pa so že dejanja, ki ogrožajo Šoštanjčane. Zato prosi občino, da lastnika opozori, da to kurjenje odpadkov opravijo drugje oz. tam, kjer jim bo to dovoljeno.
Drago Koren opozarja, da se je tudi v zgornji Lokovici širil močan smrad in so zato ljudje ugibali, da je to verjetno od kurjenja MKM. Očitno pa so tudi v Lokovici zavonjali smrad kot posledico kurjenja odpadkov v TUŠ, o čemer je že govoril Cesar.
Dal je pa pobudo in predlagal županu, da pripravi dolgoročni plan investicij. Sedaj so že znane želje KS po investicijah, tako da bi bila narejena prioriteta investicijskih planov. Ker se sprejme veliko raznih odlokov, bi bilo prav, da bi svetniki pri vsakem vedeli, kakšne so finančne posledice za občino in za fizične osebe.
Vojko Krneža je soglašal z razpravo predhodnikov, vendar je glede kurjenja, ki ga je omenil g. Cesar, povedal, da je to kurjenje nadzorovano, kajti vseskozi je prisoten dežurni gasilec.
Dal je pa pobudo komisiji za okolje in prostor, da določi oz. poišče lokacijo za ureditev parkirnih prostorov tovornih vozil.V Občini Šoštanj je okoli 50 samostojnih podjetnikov, ki so registrirani za opravljanje dejavnosti prevozov. Če bi prostor pridobili, bi bili avtoprevozniki pripravljeni sami financirati ureditev teh parkirišč ■
6
Krajevne skupnosti
NAŠE KRAJEVNE SKUPNOSTI
LETA 2001 ... IN NAPREJ?
BELE VODE
Svet KS Bele Vode šteje pet članov. Predsednik je Alojz Hriberšek, ostali člani pa so Alojz Bačovnik, Anica Pudgar,
Liljana Ograjenšek,
Gregor Petkovnik.
Bele Vode, ki zajemajo površino 24 km2, imajo približno 250 prebivalcev.
Kmetije so razkropljene tudi po več km druga od druge. Tako je prednostna naloga te krajevne skupnosti vzdrževanje in urejanje cest, ki vsako leto predstavljajo največji finančni zalogaj.
V prejšnjem obdobju smo uspešno rešili izgradnjo telefonskega omrežja v celotni KS, vodovoda na Visočkem vrhu, asfaltirali kar nekaj cest ter uredili odvoz odpadkov ter očistili kar nekaj divjih odlagališč. Največji problem je vodovod v "zgornjem koncu". V sušnih obdobjih, kakršna so zadnje čase, sta najbolj prizadeti kmetiji Ivana Rezoničnika in Jožeta Mazeja. V KS se trudimo, da bi njun problem čim hitreje rešili, vendar se je zataknilo že takoj po izdelavi projekta (pri financah).
Plan KS Belih Vod je obsežen. Radi bi povečali pokopališče in zgradili mrliško vežico ter uredili nekaj pokritih avtobusnih postajic, ki bi šolarje (vozače) obvarovale pred dežjem, snegom in vetrom. Prav tako je
Svet KS Bele Vode.
želja, da se organizira prevoz za vse učence, ki imajo do POŠ Bele Vode oziroma do avtobusne postaje več kot 4 km.
Seveda pa nas še vedno čaka urejanje cest. Tudi na kulturnem področju bi radi naredili več. V tem letu nameravamo ustanoviti kulturno društvo, ki bi v naš kraj prineslo svežino, saj sedanja kulturna dejavnost leži na ramenih učiteljice in nekaj posameznikov.
Želje in potrebe krajanov Belih Vod so velike, denarja pa malo. Vendar pa verjamemo, da nam bo z dobro voljo in slogo uspelo rešiti prenekateri problem.
LOKOVICA
Kraj Lokovica je veliko razloženo naselje, ki leži po večini na prisojnem pobočju vzpetin južno od Šoštanja, zgostitveno jedro pa je v dolini Lokoviškega potoka. Po dolini je speljana magistralna cesta Velenje-Mozirje. Ob Lokoviškem potoku so predvsem vlažni travniki in njive, po prisojnih peščenih bregovih pa sadovnjaki in redki vinogradi. Strme osoje pod Velikim Vrhom so porasle z iglastimi gozdovi.
Redki kmetje se ukvarjajo pretežno z živinorejo, drugi prebivalci pa so večinoma zaposeni v Šoštanju in Velenju. V kraju samem je dokaj dobro razvito samostojno podjetništvo.
Kraj Lokovica po površini obsega 789 ha 79 arov in 82 m2. Spodnja nadmorska višina je 330 m, zgornja 520 m.
Kraj Lokovica ima okoli 860 prebivalcev, od tega 660 volilcev.
V kraju aktivno delujejo: Prostovoljno gasilsko društvo, Prosvetno društvo, v katerem združujejo svoje delo ženski pevski zbor, moški pevski zbor, vokalna skupina ter mladi glasbeniki, Društvo prijateljev mladine in organizacija Rdečega križa.
Aktivnosti sveta KS v letu 2001 : rekonstrukcija in asfaltiranje ceste Škrubova lipa-Ramšak v dolžini 840 m, rekonstrukcija ceste Florjane, rekonstrukcija dela cestišča Grušovnik-Mrak, ureditev propustov na makedamskih cestah, vzdrževanje makadamskih cest - navoz nasipnega materiala, vzdrževanje doma krajanov - (zamenjava vhodnih vrat ter zamenjava 2 notranjih podboj, obnavljanje, pleskanje in barvanje notranjih prostorov ter obnavljanje - barvanje zunanjega dela oken), vzdrževanje športnih objektov in okolice doma krajanov, delno sofinanciranje asfaltne preplastitve pred domom gasilcev in domom krajanov, finančna pomoč pri razvoju društvenih dejavnosti, financiranje izvedbe srečanja starejših krajanov nad 60 let.
Svet KS deluje v naslednji sestavi: predsednik Lepold Kušar, podpredsednik Alojz Konovšek (ni na posnetku), člani: Jelka Koren, Peter Radoja, Jure Hrastnik in Emil Ledinek.
Svet KS Lokovica.
SKORNO -FLORJAN
Sedež: Dom krajevne skupnost. Telefon: 03 882 617. Predsednik sveta KS: Valter Pirtovšek, dr. med. ČIe sveta: Vlado Stropnik,
Franc Vrčkovnik, Nežka Kugonič, Peter Grudnik,
Ivan Turinek, Edo Ovčjak.
Aktivnosti sveta in krajanov v letu 2001
V krajevni skupnosti imajo vrsto registriranih društev, vsa so zelo aktivna. TD Skorno je priredilo več izletov, pripravilo praznovanje ob materinskem dnevu, organiziralo slovesnost ob dnevu državnosti, izvedlo očiščevalne akcije ...
Športno kulturno društvo Mačji kamen Florjan pa je organiziralo srečanje krajanov pri domu krajevne skupnosti in sodelovalo pri očiščevalni akciji.
Športno društvo Pohrastnik je ob občinskem prazniku izvedlo turnir v malem nogometu in tudi sicer skrbelo za rekreacijo krajanov.
DPM je organiziralo prireditev ob koncu leta, pripravili so sprejem za dedka Mraza in obeležili materinski dan.
Krajevna organizacija RK Skorno - Florjan je pripravila srečanje starejših krajanov in invalidov; upokojenci pa stanovsko srečanje. Pridobitve v infrastrukturi v letu 2001 :
Asfaltirali so javne poti v dolžini 160 m; opravili tamponiranje javnih poti v dolžini 1400 m in redno vzdrževali javne poti in nekatere hišne priključke v kraju. Čeprav so računali, da bodo še letos zmogli tudi nekaterim krajanom pripeljati kabelsko televizijo in popraviti dom krajevne skupnosti, žal zaradi pomanjkanja denarja niso uspeli, bodo pa te naloge prenesli v naslednje leto.
Predsednik KS Valter Pirtovšek, dr. med.
7. februar
Predsednica KS mag. Cvetka Tinauer.
ŠOŠTANJ
Krajevna skupnost Šoštanj je leto 2001 zagotovo najbolj zaznamovala s praznovanjem 90 letnice mesta Šoštanj, v okviru katere je pripravila številne prireditve, med katerimi zagotovo najpomembnejše mesto zavzema osrednja proslava, ki je potekala v obliki predstave z naslovom PPRAZničNOST JE, Čudovit ognjemet je mnogim ostal v živem spominu še do danes.
Krajevna skupnost Šoštanj je v prejšnjem letu nadaljevala, lahko bi rekli zaključevala z akcijo barvanja fasad, ki poteka v
okviru projekta Šoštanj mesto svetlobe. Akcija je končno dobila pravi pomen in priznanje, tudi od tistih nejevernih Tomažev, ki so bili sprva zelo skeptični in v akciji niso želeli sodelovati. Na to kaže dodatno povpraševanje oziroma veliko število novih vlog, ki žal prihajajo na naš naslov prepozno. Barvanje fasad je edinstvena tovrstna akcija v Sloveniji, ki pa ji že napovedujejo posnemanje tudi drugod po Sloveniji. Pohvale obiskovalcev našega mesta, med katerimi so tudi predstavniki države, kažejo na to, da je bila odločitev naše Krajevne skupnosti pravilna. Do konca leta 2001 smo prebarvali večino vseh objektov, od tega 24 večstanovanjskih objektov in 40 individualnih objektov.
Naša Krajevna skupnost je sodelovala tudi pri drugih projektih, katerih nosilec je bila Občina Šoštanj, na primer pri obnovi Trga bratov Mravljakov, kjer smo sodelovali v obliki sofinanciranja.
Konec leta 2001 smo pričeli z dolgo pričakovano obnovo Kajuhovega parka. Vključevali smo se v delo občine Šoštanj, s katero dobro sodelujemo. Aktivno smo se vključili v izbor za častnega občana Občine Šoštanj in podelitev Priznanja in Plakete Občine Šoštanj. Od naših predlogov sta bila upoštevana dva predloga, in sicer za častnega občana Občine Šoštanj je bil na naš predlog imenovan g. Jaro VRTAČNIK, direktor TEŠ, Plaketo Občine Šoštanj pa je po našem predlogu prejel Odbojkarski klub Šoštanj-Topolšica, Priznanje Občine Šoštanj pa Turistično olepševalno društvo Šoštanj.
Z Zvezo borcev Šoštanj smo organizirali proslavo ob 60 letnici prvega napada na Šoštanj.
Naša Krajevna skupnost neguje dobre odnose z vsemi društvi, ki delujejo v našem mestu in jim v ta namen redno vsako leto namenja določena finančna sredstva za njihovo delo.
V letu 2002 sedanji Svet Krajevne skupnosti Šoštanj, ki šteje sedem članov, (Matjaž Cesar, Danilo Čebul ml., Peter Rezman, mag. Cvetka Tianuer, marjan Vrtačnik, Edi Vučina in Janko Zacirkovnik), zaključuje svoj mandat. Zato bomo v letu 2002 predvsem poskušali dokončati vse tiste projekte in aktivnosti, ki že tečejo. Med te sodi zlasti akcija barvanja fasad, ki se bo v letošnjem letu zaključila in obnova Kajuhovega parka, ki se bo nadaljevala takoj, ko bodo to dopuščale vremenske razmere.
Kot vsako leto bomo tudi letos organizirali teden prireditev ob praznovanju 91 letnice mesta Šoštanj. Krajevna skupnost bo organizirala tudi praznovanje krajevnega praznika.
Še naprej se bomo vključevali v delo Občine Šoštanj, sodelovali pa bomo tudi z drugimi krajevnimi skupnostmi in z društvi ■
7. februar
1.	decembra je bil Trg bratov Mravljak slovesno odprt.
Vesela novoletna pričakovanja
Dopoldan je bil na trgu sejem, ki je privabil le malo obiskovalcev.
Na popoldanskem otvoritvenem delu ob 16. uri je bilo na trgu čez petsto ljudi. Program, v katerem so sodelovali harmonikarji Igor Kotnik, Dejan Obšteter, Andrej Krt in Samo Kotnik ter Nejc Hudournik ter Mešani pevski zbor Društva upokojencev Šoštanj je povezovala Katja Rezman. Otvoritev trga je svečano opravil župan in poslanec Milan Kopušar s tem, da je dal znak za prižig luči, ki ponazarjajo zvezdno nebo -nebo želja nad Šoštanjem.
lahko ogledali razstavo jaslic.
3. decembra je bila v avli občine krasitev jelk. Sodelujočih je bilo okrog 30 otrok, organizator pa sta bili obe šoli in vrtec.
5. decembra je
tradicionalno miklavževanje na Trg bratov Mravljak privabilo preko 1200 obiskovalcev. Prišel je Miklavž v spremstvu štirih angelčkov, otroke pa je strašilo in podilo 9 parkeljnov. Nastopil je otroški pevski zbor pod vodstvom Anke Jazbec. Organizator te prireditve pa je bil spet TOD Šoštanj.
7. decembra se je ob 16. uri pri Basistu predstavilo TD Topolšica. V svojem programu so pripravili prikaz izdelave cvetja iz umetnih materialov, oživeli so čebelarsko dejavnost in izdelke v zvezi z njo, pletilje so pletle iz volne in s tem v zvezi tudi pokazale volnene izdelke, prikazana pa je bila tudi lončarska dejavnost, ki je v tem kraju znana preko umetnika Igorja Bahorja. Za dobro voljo je igral Stanko Vrčkovnik, v sporedu je sodelovalo deset nastopajočih, obiskovalcev pa je bilo kakšnih 30.
8. decembra je bilo od 16. ure dalje pri Basistu spet pestro. Tokrat je TD Lajše kolinalo in s tem v zvezi pokazalo običaje na kolinah ter izdelavo klobas. Obiskovalcev te prireditve je bilo okrog 30.
12. decembra je bil od 9. ure dalje v Mestni galeriji prikaz lončarske dejavnosti, pri kateri so sodelovaji otroci vrtca, ki so pod mentorstvom Igorja Bahorja in Kajetana Čopa izdelovali izdelke iz gline. Organizator je bil Vrtec Šoštanj.
Še isti dan je bil na Trgu bratov Mravljak Otroški bazar v organizaciji
Organizatorja sta bila Občina Šoštanj in turistična zveza.
V Mestni galeriji se je ravno tako ob 16. uri za ogled odprla razstava jaslic, ki sta jih postavila Tomaž Langus in Martin Volk. Organizator razstave je bila Občina Šoštanj. K ogledu je prišlo čez petsto ljudi.
Pri Basistu se je predstavilo Turistično društvo Lajše.
Ansambel "Kar bo, pa bo" v sestavi Peter Obšteter, Ivan Rogelšek, Branko Kotnik je razveseljeval polno Basistovo gostilno, prikazali so tudi izdelavo košev, nastopila je predica, vse skupaj pa je slastno začinila pokušina domačih dobrot. Organizatorji TD Lajše in Ivan Kavnik so gostili okrog 300 ljudi.
2. decembra so ob 16. uri dvignili adventne vence osmih cerkva naše občine. Blagoslov vencev je opravil dekan Jože Pribožič, na prireditvi je simbolično prižgal prvo svečko na vencu župan in poslanec Milan Kopušar. Nastopil je Mešani pevski zbor Svoboda pod vodstvom Anke Jazbec, našteli pa smo okrog 400 ljudi. Organizator je bilo TOD Šoštanj s predsednikom Petrom Radojo.
Po dvigu adventnih vencev se je spet okrog 100 ljudi preselilo v Basistovo gostilno, kjer je nastopila citratka Špela Obšteter, večer pa je popestril Rudi iz Graške Gore s Kekčevo bando. Organizatorje bil TD Lajše.
V Mestni galeriji je bilo odprto in številni obiskovalci (okrog 200) so si
ŠOŠTANJU
Vrtca Šoštanj. Za dobro razpoloženje so poskrbeli mladi umetniki	Lea
Babulč, Suzana Krivec in Aleksandra Cavnik ter Uroš Supovec, na stojnicah pa je bilo možno kupovati izdelke otrok in njihovih mentorjev. Bazar je bil dobro obiskan, saj je prišlo kakšnih sto obiskovalcev.
orkestra, ki ga vodi Jani Šuligoj, so nastopili še Dušanka Simeonovič, New Swing Quartet, mladinski pihalni orkester glasbene šole, Savinjski rožmarin, Valentina Čas in mažorete. Dvorana je gostila kakšnih 800 obiskovalcev.
20.	decembra je ob 16. uri pravljico o "Smešnem drevesu" pripovedovala knjižničarka Marjana Boruta. Po pravljici, ki jo je poslušalo deset otrok, so bile v organizaciji MZPM in DPM še vesele delavnice.
Tega popoldneva so se na odru Kulturnega doma predstavili učenci obeh osnovnih šol na prireditvi KDOR POJE RAD, OSTAJA MLAD. Strokovna žirija pod vodstvom Majde Zaveršnik Puc je med šestnajstimi pevci zabavne glasbe izbrala tri najboljše in jim podelila praktične nagrade. Prva tri mesta so zasedle Lea, Tina in Nina.
28. decembra je koncert Okteta TEŠ v sodelovanju z Mešano vokalno skupino dr. France Prešeren privabil v dvorano Kulturnega doma v Šoštanju okrog 150 obiskovalcev.
18.	decembra ob 16.00 uri so se v Mestni galeriji Šoštanj začele Vesele delavnice, ki so jih pripravili učenci OŠ Biba Rock skupaj z ravnateljico in učiteljicami. Sodelovalo je okrog 20 otrok, ki je izdelovalo okraske, voščilnice, pelo in igralo. Zvoki harmonike treh učencev, ki so igrali pred vhodom galerije pa so privabili okrog trideset obiskovalcev.
19.	decembra so bila ob 16. uri ravno tako v Mestni galeriji Novoletna otroška ustvarjanja pod vodstvom animatork MZPM in DPM Lili Jelen in Helene Lekše. Pri izdelavi novoletnih okraskov je sodelovalo 10 otrok.
12. januarja 2002 je bil ob 17. in
20.	uri Novoletni koncert v organizaciji Mešanega pevskega zbora Svoboda. Kot gostje so k lepemu večeru in polni dvorani Kulturnega doma prispevali Komorni orkester Vrhnika, MePZ Mavrica Vrhnika, MePZ Svoboda Šoštanj in solistka sopranistka Katja Konvalinka. Dirigent je bil Marko Fabiani
19. decembra ob 18. uri je bil v športni dvorani Božično -novoletni koncert v organizaciji Pihalnega orkestra Zarja, s predsednikom Matjažem Natkom na čelu. Poleg našega
Foto: Milojka Komprej in Zdravko Kočevar
14. decembra je bila pri Basistu v večernem času Kitariada v organizaciji Mladinskega kulturnega centra. Nastopajočih je bilo toliko kot
obiskovalcev.
15. decembra je bil od 18. ure dalje znova pri Basistu Humoristični večer v organizaciji TD Gaberke. Nastopila je Krenkerjeva mama kot predica, na harmoniko je igral Boštjan Jevšnik, v dveh skečih pa so nastopili Drago Rezman, Branko Špital, Zrdavko Čas in Mirko Verhovnik. Ljudske pesmi so pele Mihaela Kotnik , Milica Podvinšek ter Anica in Jožica Jevšnik, v duetu pa sta peli Vrhovnikova in Krajnčeva. Tri pesmi je odpela tudi domačinka Aleksandra Cavnik. Gostilna je bila polna, prišlo je okrog 100 ljudi, vendar v glavnem Gaberčanov.
17. decembra so se ob 15. uri pri Basistu predstavili učenci OŠ KDK. Izdelovali so voščilnice, peli in igrali na harmoniko. Sodelovalo je okrog 30 učencev, približno toliko je bilo tudi obiskovalcev, organizator je bila šola KDK z ravnateljem in učitelji.
21.	decembra se je v etno gostilni Basist predstavilo TD Skorno. V programu, ki je zajemal izdelovanje rož iz krep papirja, preizkusu kartaških sposobnosti in igranju na harmoniko, katero znajo prijeti v roke, kot se je izkazalo, kar vsi, je sodelovalo precej članov društva. Obisk je bil enak prejšnjim dnem.
22.	decembra je na Trgu bratov Mravljak potekal ulični sejem, katerega značilnost so bili izdelki domače izdelave. Na stojnicah se je skozi dopoldan zvrstilo kakšnih dvesto ljudi.
V Mestni galeriji so tega dne svoje dejavnosti predstavili taborniki odreda Pusti grad. Tudi zunaj na trgu je bilo živahno po njihovi zaslugi, saj so postavili tabor in ob tej priložnosti prenesli betlehemsko luč miru. Sodelovalo je preko 20 tabornikov, pri dejavnostih pa so se jim
pridružili tudi drugi.
Zabava s skupino MI2, predvidena v večernih urah, je sicer pritegnila okrog 200 obiskovalcev, ki so se res zabavali, pričakovanega odziva pa ni bilo.
V Basistovi gostilni so se ta večer ravno tako zbrali člani TD Skorno, ki so preživljali Veseli večer. Zbralo se jih je okrog 30.
Dvajsetletnica v Lokovici
Sredi decembra so v Domu krajanov v Lokovici praznovali dvajset let delovanja Društva prijateljev mladine Lokovica.
V prisrčnem programu so pod imenom "Pokaži, kaj znaš" nastopili Urban Kavšak, Armin Lambizer, Lea Babulč, Jerica, Spela in Katka Koren, Urška Mrak, Maja Novak, Barbara Kovač, Nina Atelšek, Staša Ledinek, Darko Brišnik in Melita Hudej, ki je poleg nastopa program tudi povezovala in se pri tem opravilu tudi tokrat odlično izkazala. Srečanje krajanov ob dvajsetletnici je bilo ob koncu še dodatno popestreno s spominskimi darili, ki so jih prejeli vsi dosedanji predsedniki: Silva Dermol, Fanika Jurjavec, Ivica Ovčjak, Andrej Jurič in zdajšnja predsednica Jolanda Sevčnikar. Za posebne zasluge pa sta dobila spominsko obeležje Herman Mrak in Ljubo Melanšek.
Melita Hudej.	Foto: Milojka Komprej
Društvo prijateljev mladine Lokovica zvesto sledi ideji izpred dvajsetih let, ko je Silva Dermol s svojimi hčerami in prijateljicami iz vrst te generacije ustanovila Društvo prijateljev mladine z namenom motivirati otroke in združiti krajane. V teh letih jim je to lepo uspevalo, saj prirejajo športne igre, Ptičjo svatbo, Pustovanje, ustvarjalne delavnice, v času predsednika Juriča pa so imeli tudi plavalni tečaj. Tudi zdajšnje vodstvo sledi tej ideji, želeli pa bi motivirati in pridobiti tudi mlade, tiste, ki so se razgubili po srednjih šolah. Dejavnosti financirajo na različne načine in seveda bi si želeli več pomoči s strani občine, saj samo složnost in vztrajnost včasih nista dovolj ■
Milojka Komprej
Kulturnica je sinonim za dobro voljo
V	soboto, 15. decembra, je gaberško kulturno društvo sodelovalo v etno gostilni "Pri Basistu".
V	the prostorih je bila nekoč trgovina z metrskim blagom, pa tudi ostale stvari je bilo moč dobiti, predvsem oblačila za otroke.
Za ta večer so se Caberčani zelo dobro pripravili.
Program sta pričela s harmoniko in klarinetom Vili Mravljak in sin Ludvika Krenkerja.
Dejan Špital nam je nazorno, v lepi besedi prikazal Velunjo oziroma Gaberke. Med drugim tudi to, da nam edina kovačnica žal propada.
Pod vodstvom učiteljice Martine Plaznik so mlajša dekleta (pionirke) zaigrale koristnost oziroma strupenost poljskih in gozdnih sadežev.
Tina Vrhovnik in Mojca Krajnc sta zapeli par veselih pesmi. Gospodinje Anica, Jožica, Mihela ter Milica so ob spremljavi harmonikarja Boštjana sedeč za mizo zapele lepe stare domače pesmi, da je pred nami oživelo nekdanje druženje, delo ob pesmi. Marija Krenker iz Plešivca je ves čas pridno predla, Drago Rezman in Branko Spital pa sta odlično odigrala skeč o naglušnem Jaku in njegovem sosedu Luku.
Kulturnica skrbi za svoj podmladek.
Foto: Magda Lampret
Ta večer nam je zapela tudi Sandra Cavnik, obenem pa smo imeli priložnost izvedeti, da je bil Sandrin navdih za petje njen oče Miran s svojo harmoniko.
Tudi ob skeču Mirka Verhovnika in Zdravka Časa "Jedilnik" smo se odlično zabavali.
Celoten program je povezoval Drago Rezman.
Da pa je bilo resnično čutiti, da smo v gostilni, so bile na razpolago različne vrste pijač.
Med gledalci je bil tudi župan Občine Šoštanj Milan Kopušar z ženo Matejo ter predsednik KS Pavel Župevc ■
Magda Lampret
Kapela Franca Herlaha
K,r nekaj časa smo morali mimoidoči pa tudi mimovozeči v zgornjem delu Gaberk gledati žalostne ostanke napol podrte kapele.
Bila je porušena kar dvakrat.
V	zemljiški knjigi je bila vrisana že leta 1850, morda samo kot križ, Franc Herlah pa zagotavlja, da pozna enako notranjost kapele že 68 let. Prejšnji lastnik Jurij je služil dolga leta vojsko in se tam zaobljubil, da če se vrne živ in zdrav, bo v zahvalo na mestu, kjer je prej stal križ, zgradil kapelo. V bližini je bila tudi gostilna pri Juriju, pozneje pri Drobežu, sedanja Skarlovnikova hiša.
V	tistih časih se je po tej cesti vozil največ les s konji, v bližnji gostilni je bilo narejeno leseno korito, ki je služilo za napajanje in delni počitek konj, lastnik pa se je mimogrede lahko v gostilni tudi odžejal.
Leta 1947 je gostilna prenehala delovati. Franc Herlah je kupil del ozemlja, tudi tega, na katerem je stala kapela.
Prvič je bila kapela poškodovana pred leti. Takrat jo je obnovil s pomočjo žene Cilke.
Prenovljena kapela.	Foto: Magda Lampret
Drugič pa je bila skoraj popolnoma porušena. Ve se za imena in priimke obeh naglih voznikov, vendar ni za obnovo ne eden ne drugi prispeval nič.
Tokrat jo je pozidal Pavel Pungartnik iz Plešivca, odlitke podobe Marije z Jezusom ter božične jaslice so delo Slavka Penšeka iz Gaberk, enako tudi vsa pleskarska dela. Boga s križem je Franc Herlah sam nabavil, okrasila pa ga je Fanika Balant iz Podgorja. Vsa dela je lastnik Franc Herlah financiral sam, saj je vesel, da je kapela zopet v ponos temu delu Gaberk.
Prosi pa vse mimovozeče, naj zmanjšajo hitrost pred to že dvakrat obnovljeno kapelo. Saj je nenazadnje tudi voziti lepše mimo lepo urejenega objekta kot pa mimo ruševin ■
osnovi pa so citre meščanski inštrument, ki s svojim nastankom segajo v zgodnje devetnajsto stoletje, ko je preprosti inštrument Dunajčana Johanna Pezmeyerja dopolnil kolega Nikolaus Weigel Minhenčan in ustvaril koncertne citre ter zanje napisal tudi učbenik. Citre poznajo povsod po svetu in tudi na slovenskem so se dosti zgodaj uveljavile, naši predniki so jih poznali pod imeni, kot so: pleče, špile, drskalce ... to so citre z desetimi strunami s strokovnim imenom Bordunske citre (zaradi vseskozi spremljajočega enega tona).
Tudi Velenje je na nek način zelo povezano in zaslužno za razvoj citrarstva pri nas v Sloveniji, saj je ravno Fran Korun Koželjski avtor prvega učbenika za citre v slovenskem jeziku z naslovom Slovenski citrar, ki je izšel leta 1895.
Mogoče je tudi zaradi tega sedež Citrarskega društva Slovenije, ki deluje dve leti, v Velenju in njegov predsednik prav prof. Peter Napret. Društvo, ki je organizator tekmovanj, izdaja dvakrat letno tudi bilten, ki se imenuje Slovenski citrar, za cilj pa ima predstavitev citrarjev doma in v tujini, navezovanje stikov s tujimi umetniki, uveljavitev citer v koncertnem življenju in seveda uveljavitev v glasbenih šolah, saj so citre nadstandardni predmet in Ministrstvo za kulturo tega pouka ne financira. V citrarsko društvo je vpisanih približno 200 citrarjev, vsega skupaj pa jih je v Sloveniji nekaj nad 300.
Foto: Milojka Komprej
Magda Lampret
Milo nam zvenijo citre
M ed približno štiridesetimi finalisti, ki bodo 2. februarja v Brežicah preizkušali svoje znanje igranja citer, bosta tudi dve učenki glasbene šole Velenje, oddelek v Šoštanju, Brigita Krt in Špela Obšteter. Pred finalnim tekmovanjem so bila že štiri tekmovanja, Špela in Brigita pa sta si v Ljubnem ob Savinji med 74 citrarji oziroma točkami s svojim znanjem prislužili uvrstitev v finale. Po mnenju prof. Petra Napreta, ki sicer na tej glasbeni šoli poučuje citre in violino, sta se odlično odrezali, saj se znanje in s tem nivo udeležencev dviguje in je uvrstitev v finale poseben dosežek in priznanje. Tudi za mentorja, prof. Napreta, ki se je citram posvetil na poseben način.
Citre so zanimiv instrument. Nepoučenemu se kažejo v obliki ljudskega instrumenta s spremljajočim okoljem podeželja. V
Peter Napret, predsednik društva, ki je diplomiral leta 1993 in je po poklicu violinist, se je s citrami srečal na kmetih in na nek način ga je instrument takoj prevzel. Od tega je bil le korak do učenja igranja ter vzpostavljanja stikov z drugimi citrarji pri nas in v tujini. Pot ga je ponesla na Tirolsko v Innsbruck, na deželni konzervatorij, kjer je bil tri semestre. Po vrnitvi domov je pričel poučevati violino in citre na glasbeni šoli v Velenju in Šoštanju. Njegov izreden občutek za ta instrument ga veže k zahtevnosti do svojih učencev, saj želi iz njih izvabiti najboljše. Napisal je tudi učbenik za citre in se z drugimi učitelji citer trudi za rast, priljubljenost in izboljšanje igranja tega ponovno uveljavljenega in čedalje bolj priljubljenega inštrumenta.
V začetku februarja torej bo v Brežicah finalno tekmovanje. Špeli in Brigiti želimo seveda dobro uvrstitev, čeprav na koncu koncev ni najpomembnejša. Več velja tisto, kar zazveni med strunami, čisto in jasno in daje pravi zven le tistemu, ki ima ta inštrument rad ■
Milojka Komprej
. februar
Mladi pevci iz Paške vasi
NP
r omladni odmev" je skupina petih mladih iz Paške vasi pod vodstvom Renate Ažman. V Šoštanju so nas nedavno prijetno presenetili na gasilskem občnem zboru, kjer so zapeli Gasilsko, Reko življenja in Iz neba se sonce nam smeji. Njihovi mladi glasovi so odlično izzveneli v starih slovenskih pesmih in besedilih, ki jih skrbno zbira Renata. Ljubezen do te vrste petja je njena strast, ki jo je uspešno prenesla na mlajšo generacijo, saj se glede na petletno delovanje te skupine ne gre bati, da bi pesem usahnila.
Ni lepšega, kot domača pesem iz mladih grl.	Foto: Milojka Komprej
Skupina je že sodelovala na več prireditvah, med drugim v Lentu, Celju in Mariboru, največ pa se pojavljajo v domačem okolju. Mladi Klemen Jurkovnik in Janez Mazej ter Tea Ažman, Mojca Kumar in Maja Forstner se bodo z veseljem odzvali vašemu povabilu. Ne bo vam žal, če jih boste povabili, prav gotovo vam bo njihova pesem ogrela srce ■
M. K.
Nocoj je ena luštna noč
Okrogle obletnice se slavijo na različne načine. Lahko jih tiho podoživljamo v ožjem krogu, lahko pa povabimo prijatelje in svoje veselje podelimo z drugimi. Za to drugo možnost se je odločil Robi Goličnik s svojim ansamblom, ko je sredi decembra v Vinski Gori priredil koncert ob peti obletnici delovanja.
Robi Goličnik je začel svojo glasbeno pot že leta 1989; takrat so z njim igrali Jani Kortnik, Darko Obretan in Matjaž Volk in nadaljeval po prelomnici leta 96, ko je osvojil Ljubečno in postal absolutni prvak v igranju na diatonično harmoniko. Skupaj z ansamblom, katerega sestav se je menjal (z njim so sodelovali Aleksandra Zupanc, David Sredenšek, Boštjan Zajc, Robert Rednak, zdaj pa z njim igrajo Uroš Iršič, Franjo Juranič in poje
Robijevi so dobro zažgali.
Foto: Milojka Komprej
Maja Oderlap), pa je dosegel enkrat drugo in enkrat tretje mesto na Graški Gori. Na znani prireditvi v Števerjanu pa so bili pred leti zmagovalni debitanti. Ansambel sodeluje na številnih prireditvah kot soudeleženec in tudi kot organizator. Že večkrat pa smo pisali o Robijevi šoli igranja na diatonično harmoniko, ki jo uspešno vodi v Gaberkah.
Robi se je na prireditvi prav prisrčno zahvalil vsem, ki mu pomagajo, še posebej pa so k uspešni izvedbi pripomogli Pleskarstvo Venišnik Željko, Krekova banka, Pluton gradnje d.o.o. ter Tesarstvo in montaža garažnih vrat z elektro motorjem Franc Goličnik. Slednji, to je njegov oče, mu skupaj z mamo Olgo še posebej stoji ob strani vsa leta, odkar se je Robi podal na glasbeno pot.
Večer se je začel in končal s pesmijo z njihove nove zgoščenke: "Nocoj je ena luštna noč..." In je res bila ■
Milojka Komprej
Preveč kraljev ali premalo klobas?
Vsega in vseh je bilo polno. Glasbe in smeha in dobrega razpoloženja, ki so ga nastopajoči in tisti, ki so prišli gledat in poslušat, združili v čestitko Robiju, ki že pet let (pravzaprav več) razveseljuje ljubitelje domače glasbe.
Robi se je s svojim ansamblom odlično odrezal, ostali nastopajoči Natalija Verboten, ansambel Cmok, Korado ter Brendi, kantavtor Simon, Mateja Jan, Mlade frajle pa narodnozabavno obarvani Vitezi celjski, ansambel Zupan, Bratje Štrukelj in orkester fraj-tonarjev so seveda dvignili nabito polno dvorano, da je družno prepevala z njimi. Program je v svojem stilu povezoval Darko Žviželj, ki se je tu in tam prelevil tudi v "Štampelovega Pepija", ki zna na svoj vinski način krasno povedati par resnic. Pa tudi brez Valentina Heindla, znanega Petelinčka, prireditev ne bi bila takšna, kot je bila.
v
CTe so bili krajani Zavodenj, Lajš, dela Gaberk in Raven tudi letos na predvečer praznika svetih treh kraljev prijetno presenečeni, gre zasluga zato članom TD Lajše. Ti že par let obujajo tradicijo prihoda treh kraljev in obiščejo hiše zaselkov Lajš, Zavodenj, dela Raven in Gaberk ter nad podboji zapišejo inicialke G.M.B. ter letnico. Se prej pa seveda pred vrati zapojejo, tako da domači vedo, da so jih obiskali trije kralji in jih obdarovali. Seveda se tudi gospodinje izkažejo in v aktovko, ki jo imajo kralji za vsak slučaj s seboj, rade naložijo kaj dobrega ali tekočega, da kralji ne bi omagali na svoji poti.
Letos so v dveh skupinah obiskali preko 100 hiš in razveselili s to staro šego kar precej ljudi. Začeli so zgodaj okrog 16. ure in
Zgodba je napisana za današnji čas. Kot povsod je tudi na kmetih prepad med starimi in mladimi čedalje večji. Mladi se trudijo iti s časom naprej ali pa ga celo prehiteti, starejša generacija pa prisega na tradicijo. Tudi v tej igri so se morali mladi z zvijačo prikopati do svojih ciljev (beri nogometnega igrišča), a na koncu je bilo zadovoljno tako staro kot mlado.
"Kavnikovi" kralji.	Foto: Ivan Kavnik
končali okrog 23., tako da so tudi otroci lahko od blizu videli čisto prave kralje. Veseli so jih tako odrasli kot otroci, zato se bo TD Lajše tudi v bodoče potrudilo na ta praznik prinesti kanček presenečenja v hiše.
To pa niso bili edini trije kralji, ki so obujali ta lep običaj v naših krajih. Prav lepi "primerki" so letos obiskali tudi kakšnih sto hiš v Gaberkah. Ali so se kralji iz dveh vasi na kakšnem križišču srečali, nam ni znano, niti nam ni uspelo izvedati, če so sprejeli kakšno skupno kraljevo resolucijo ■ ■ ■
Marjana Kotnik ima za sabo bogato bero "skečev". Foto: Milojka Komprej
Dramska skupina KUD Ravne bo s komedijo gostovala tudi v okoliških krajih Razborju in Smiklavžu in po naših krajevnih skupnosti ■
M. K.
"Gaberški" kralji so bili, kot da bi jih oblekel Alan Hranitelj.	Foto: List
Srečanje ljudskih godcev
"Sponzor, da te kap" v Ravnah
S premiero igre "Sponzor, da te kap" v izvedbi dramske sekcije KUD Ravne so v Ravnah 16. decembra tamkajšnji kulturniki dodobra razvneli nabito polno dvorano. Stopetindvajset vstopnic in še nekaj gratis so podelili pri vhodu in igra v petih dejanjih avtorice Marjane Kotnik v soudeležbi igralcev je povsem opravičila zanimanje. Pri režiji te komedije se je izkazal Peter Obšteter, igralci Dejan Obšteter, Dejan Anžej, Andrej Kotnik, Andrej Krt, Jure Grudnik, Aleksandra Cavnik, Natalija Hudournik in Katja Mesarič pa so mu dobro sledili in s svojim igranjem izzvali salve smeha pri gledalcih. Scenska postavitev je bila ravno tako v rokah režiserja in nastopajočih in je postavila igro v identično okolje kmečke kuhinje.
. decembra so se po par letni prekinitvi v organizaciji KUD Ravne pod predsedstvom Petra Obštetra v tamkajšnjem hramu kulture spet srečali ljudski godci. Na tem zanimivem srečanju je bilo okrog 20 nastopajočih in čeprav je seveda prevladovala diatonična harmonika, so bila dobrodošla vsa glasbila, ki so značilna za izvedbo ljudske glasbe. Značilnost tega srečanja je, da so nastopajoči v glavnem samouki, ljudje, ki so se instrumenta naučili sami in tako tudi viža včasih malce po svoje zazveni. Ravno v tem pa je čar te prireditve. Vstop je bil prost, gledalcev in poslušalcev pa se je spet nabralo za polno dvorano ■
M. K.
Tudi v Ravnah so odkrili stare "instrumente".	Foto: Milojka Komprej
Ust 2002 Dogodkj in ljudje
7. IfW	O	J J
Zaključek starega leta med šoštanjskimi invalidi
\/ decembru je bilo prijetno tudi med člani šoštanjskega društva invalidov. Kar 130 se jih je odločilo za skupno slovo od starega leta in dvorana gasilskega doma v Šoštanju je bila polna dobro razpoloženih gostov. Ob zvokih harmonikarja Franca Skornška in njegovih fantov pa se je vse zadovoljno vrtelo. In niti ni bilo važno, če žensko ni zavrtel moški, "dekleta" so se kar sama zmenila med seboj. Samo da je bilo veselo.
Tone, blažen med Zaliko in Zinko.	Foto: M.K.
Ob tej priliki smo v objektiv ujeli tudi "vrh" društva, ki ga sestavlja predsednik Tone Plešnik, tajnica Žalika Mlakar in blagajničarka Zinka Kostanjšek. Slednja je seveda zelo pomembna, saj nosi denarnico, tisti, ki jo poznajo, pa vedo, da je skoraj nepogrešljiva še zaradi marsičesa drugega ■
M. K.
Zdravo za leto 2002!
V'
tradicionalno vsako leto KO Rdečega križa Gaberke organizira srečanje starejših krajanov. Letos je bilo srečanje 8.12.01 v gasilskem domu Gaberke.
Predsednik KO RK g. Blatnik je v uvodnem govoru povedal, da v kraju živi 66 krajanov, starejših od 70 let, da se kraj iz leta v leto stara in da je srečanje priložnost, kjer si lahko izmenjajo misli in želje. Zahvalil se je vsem, ki so kakor koli pripomogli, da sta bila na obrazih starejših vidna smeh in zadovoljstvo. Tisti, ki so se srečanja udeležili, so doživeli lep večer s kulturnim programom in pogostitvijo. Tiste pa, ki se srečanja niso mogli udeležiti, bodo člani odbora obiskali na domu.
Na koncu smo si krajani zaželeli srečno, predvsem pa zdravo leto 2002 z željo, da se drugo leto zopet vidimo ■
Rafko Blatnik
Zgodnji dedek Mraz
Lani je gaberške otroke obiskal dedek Mraz že 18. decembra.
(jledališka skupina Kulturnega društva Škale je odlično odigrala igrico "Cesarjeva nova oblačila". Igralci oziroma igralke so bili v čudovitih pisanih oblačilih, primernih tistemu času.
Potem je prišlo na vrsto tisto največje pričakovanje otrok -dedek Mraz. Vse je enako lepo pozdravil, uspelo pa mu je izbezati nekaj najpogumnejših. Le-ti so se izkazali z deklamacijo ali pa pesmijo.
Predsednik KS je pomagal Dedku Mrazu.
Foto: Magda Lampret
Vsi otroci, vključno z dedkom, so zapeli tudi pesem Zima, zima bela. Darila je dedku Mrazu pomagal deliti predsednik KS Pavel Župevc. Darila so bila za vse otroke enaka, z njihovih obrazov pa je ta dan sijala prisrčna in iskrena otroška veselost
Zimska preja
Družabno življenje v Skornem je dokaj živahno, tudi po zaslugi tamkajšnjega turističnega društva. Ko so na nekem srečanju zapeli nekaj slovenskih pesmi, je ga Iva Stropnik pripomnila, da je škoda, ker lepe stare pesmi tonejo v pozabo. Njene sosede so se strinjale in nastala je zamisel, da bi se redno srečevale in zapele, zraven pa tudi kaj koristnega naredile.
Zdaj se srečujejo že več let po vrsti. Najbolj primerni so petkovi zimski večeri, ko je na kmetijah in domovih manj dela kot sicer. Ker pa so njihova srečanja predvsem namenjena temu, da iztrgajo pozabi stare običaje in pesmi, so se med drugim naučile izdelovati cvetje iz papirja, pa tudi drugih ročnih del.
Letos pa so se odločile za prejo volne. Pobudo je dala ga. Vera Pirečnik, po damače pri Tranšeku, ki tudi sicer vsa ta leta prijazno nudi prostor za srečanja.
Doma imajo ovce, kolovrat in tudi krtače za volno, manjka pa znanja in izkušenj.
Z veseljem sem se odzvala vabilu in se jim pridružila. Na prvem srečanju smo imele dva kolovrata in dvoje krtač. Volne nisem krtačila že vse od zgodnjega otroštva, a je delo steklo kot po maslu v skladu z znanim rekom: "Kar se Janezek nauči, to Janez zna.” Iz kosmov volne so na krtačah nastajali puhasti oblački, iz katerih sta dve spretni predici delali prejo. Ko smo delo na kolovratih poskusile tudi ostale, je bilo obilo nerodnosti in smeha, izpod prstov pa je prihajala zdaj bolj debela, zdaj bolj tanka volna, pa nič zato. Bolje je tako, kot da bi volno zažgali, kot to delajo marsikje, ker je nimajo kam dati. Seveda taka volna ni primerljiva s tisto kupljeno, da pa se iz nje narediti marsikak lep izdelek.
Pri delu se nam je pridružil tudi Roki, najmlajši pri Tranšeku, in z zvedavimi očmi gledal, kaj delajo "tete". Morda pa bo tudi on iz otroštva odnesel lepe spomine in nekaj znanja v svojo odraslo dobo, kot je to marsikatera od nas.
Seveda je bila našemu delu najbolj primerna pesem "Le predi dekle, predi".
Upamo, da bomo do konca zime napredle toliko, da bomo lahko tudi kaj koristnega spletle ■
Marija Lebar
Dogodki in ljudje//Kmetijstvo
Ust 2002
17
7. februar
OZNAČEVANJE IN REGISTRACIJA GOVEDI
V preteklem letu smo v Sloveniji pričeli vzpostavljati sistem označevanja in sledljivosti govedi. Bilo je nemalo začetnih problemov tako pri rejcih kot tudi pri službah, ki vodijo centralni register govedi. Sčasoma so se dileme glede reševanja konkretnih problemov razčistile. Z namenom, da bi bilo težav vedno manj, vam še enkrat predstavljam sistem označevanja in registracije govedi.
Kakšne so naloge posameznih udeležencev v sistemu označevanja in vodenja registrov govedi? Služba za identifikacijo in registracijo govedi - SIR (naslov MKGP Služba za identifikacijo in registracijo živali, Dunajska 56 - 58, 1000 Ljubljana):
-	vodi centralni register govedi, kamor se stekajo
in shranjujejo vsi podatki o rojenih in označenih živalih ter premikih živali;
-	izdaja ušesne znamke, potne liste in druge dokumente;
-	vodi evidence o izdanih, porabljenih, uničenih
in izgubljenih ušesnih znamkah in potnih listih;
-	vodi vzpostavitev sistema označevanja govedi v
Sloveniji.
Označevalci: Območni kmetijsko gozdarski zavodi in pooblaščene veterinarske organizacije (konkretno v našem primeru Kmetijsko gozdarski zavod Celje, Trnoveljska c. 1, Celje, tel. št. 425 40 50) in Veterina Šoštanj d.o.o, Kajuhova 13, Šoštanj, tel.št. 891 11 46):
-	pooblaščeni so za prenos podatkov o identifikaciji in registraciji govedi v centralni register govedi;
-	označevalec imetniku označuje živali;
-	registrira živali;
-	naroča ušesne znamke in izgubljene ušesne znamke;
-	rešuje neskladja v zapisih v centralnem registru govedi ter v registru govedi na kmetiji in stanjem v hlevu;
-	svetuje pri izvajanju identifikacije in registracije
govedi na kmetiji;
-	posreduje podatke med imetnikom in centralnim registrom govedi.
Pooblaščeni veterinarji:
-	registrirajo premike živali ob prihodu ali odhodu živali z gospodarstva.
Imetniki živali:
-	vodijo register govedi na gospodarstvu;
-	ob rojstvu teleta pravočasno pokličejo označevalca (v petih dneh po rojstvu teleta je potrebno obvestiti označevalca, ki ga bo označil najkasneje do 20 dni starosti teleta);
-	ob oddaji živali pokličejo pooblaščenega veteri-
narja (zdravstveno spričevalo);
-	ob prejemu živali pokličejo pooblaščenega veterinarja.
Napotki:
-	Kaj storiti, če žival izgubi eno ali obe ušesni znamki? Imetnik mora najkasneje v osmih dneh pri označevalcu naročiti nadomestno
ušesno številko. To bo prejel najkasneje v dvajsetih dneh.
-	Če kupite tele, ki ga spremlja začasni potni list, ga izpolnjenega oddate označevalcu. V 14 dneh boste prejeli potni list po pošti. Če ga ne prejmete, to čim prej sporočite označevalcu.
-	Ob prejetju potnega lista preverite, če se podat-
ki na potnem listu ujemajo s podatki v vašem registru. V rubriko Imetnik vpišite podatke o svojem gospodarstvu (npr. če ste kupili žival, ki že ima potni list). Potni list morate podpisati (sicer ni veljaven) in shraniti.
-	Dosledno je potrebno javljati vse premike živaji.
Ob premiku mora žival spremljati potni list. Če žival odhaja z gospodarstva, je potrebno pri pooblaščenem veterinarju pridobiti zdravstveno spričevalo.
-	V primeru prodaje na drugo gospodarstvo na obrazec Odhod napišete podatke o novem imetniku in obrazec oddate veterinarju. Spremembo vpišite v register govedi.
-	V primeru nakupa živali preglejte potni list, ki vam ga je dal prejšnji imetnik, in v rubriko Imetnik vpišite svoje podatke. Obrazec Prihod najkasneje v 7 dneh oddajte veterinarju. Spremembo vpišite v register govedi.
-	Če gre žival v klavnico, na obrazecvOdhod vpišete KMG MID klavnice in naslov. Če želite uveljavljati premijo za bike in vole, tudi na obrazcu Prihod označite oddajo v klavnico. Obrazec Odhod oddajte veterinarju, potni list spremlja žival v klavnico.
-	V primeru pogina, zakola v nujnih primerih, izvoza ali izgube živali to označite na potnem listu in potni list oddajte veterinarju ali veterinarski higienski službi.
-	Prazno hlevsko knjigo govedi na gospodarstvu naročite preko označevalca.
-	Če imate še neoznačene živali, rojene pred 1.1.2001, takoj pokličite svojega označevalca, ki bo živali označil in registriral in boste zanje prejeli potne liste.
-	Če imate neoznačene živali rojene po 1.1.2001
in so starejše od 20 dni, ste storili prekršek in morate takoj poklicati svojega označevalca.
-	Za označevanje in registracijo svojih živali ste odgovorni vi sami.
-	Ne kupujte živali (razen telet, starih do 28 dni, ki imajo začasne potne liste), ki nimajo potnega lista.
-	V času, ko čakate na potni list, živali ne morete premikati.
-	Žival brez potnega lista od leta 2002 ne bo upravičena do premij. Tudi če uveljavljate premije le za nekatere živali (npr. bike), morate imeti vse živali predpisano označene in v celoti urejen register govedi na gospodarstvu.
-	Če ste prejeli potni list za žival, ki je nimate, napišite na potni list "Živali ni na gospodarstvu." in ga dajte svojemu označevalcu.
-	Če so podatki na potnem listu napačni, jih prečrtajte in napišite prave. Potni list nato dajte svojemu označevalcu. Nov potni list boste prejeli v 20 dneh.
-	Če ste potni list izgubili, napišite vlogo za izdajo
dvojnika in jo dajte označevalcu. Dvojnik boste prejeli v 20 dneh.
-	Po prejemu izpisek iz centralnega registra takoj preglejte ter nato preko označevalca eventuelne napake popravite.
Lidija Dikiič, inž.kmet.
KMI.TIJnKV
SVETOVALNA
SLUŽBA
SLOVENIJE
7. februar
Hranilnica ni banka
Septembra lani se je poslovlanica HKS v Šoštanju preselila sicer samo iz prvega nadstropja v pritličje, vendar v nove in večje prostore, ki so jih vzeli v najem, potem ko se je iz njih izselila pošta. Kako je steklo novo delo in nekaj o hranilništvu na splošno, smo se pogovarjali z Anico Vrabič, ki vodi šoštanjski HKS.
Povedala nam je, da prvi zametki hranilništva segajo v letu 1844 prav v Šoštanju.
Če pa gremo v novejšo zgodovino, posluje HKS v teh prostorih od leta 1964, ko se je občina preselila v Velenje. V začetku to ni bila pravna oseba, ampak je bila to poslovna enota v okviru kmetijske zadruge. Leta 1980 je izšel zakon, ki je predpisal, da mora biti to pravna oseba s svojim ŽR, leta 1990 pa je stopil v veljavo nov zakon o HKS, ki je predpisal, da mora biti eden od ustanoviteljev kmetijska ali gozdarska zadruga. Lastnika HKS Šoštanj pa sta Kmetijska zaduga Šaleška dolina in Era Velenje.
Anica Vrabič.	Foto: pr
Glede na druge HKS po Sloveniji pravih povezav dejansko ni, je pa možno, da varčevalci drugih HKS po Sloveniji lahko na "naši" enoti dvignejo določeno vsoto brez plačila provizije.
Leta 1999 je nastopil nov zakon o bankah in hranilnicah, ki postavlja zelo ostre zahteve, tako da ga. Vrabič meni, da nobena sedanja HKS ne bo ostala samostojna.
Variant za povezave je več. Ena je zveza HKS, ki ima status hranilno kreditne službe, in želja tega poslovnega sistema je, da bi se vsi HKS vključili v to zvezo. To bi naj bilo jamstvo, da bi še naprej delovali v prid kmetijstvu. Petnajst slovenskih HKS je že vključenih v zvezo.
Na naše vprašanje, kakšna je razlika med bankami in hranilnicami, je ga. Vrabič povedala:
“Hranilnica ne sme opravljati deviznega prometa, ne smemo voditi ŽR za pravne osebe, do nedavnega nismo smeli kreditirati drugih pravnih oseb, sedaj je to popravljeno. Depozite lahko sprejmemo od kogar koli, kreditirati pa nismo smeli drugih pravnih oseb kot ustanovitelje, tako da je bil problem, kam sredstva plasirati.
Nova zakonodaja postavlja, da mora imeti samostojna HKS 220. milijonov kapitala ali več in ne sme nikoli pasti pod to raven. Po novem bi lahko kreditirali le s takšnimi višinami kreditov, ki pa niso najbolj zanimive.
Tako mi ne bomo uspeli obdržati takšne avtonomije, kot jo imamo sedaj, saj smo na trgu premajhni. Menim, da bi bila prava pot
združevanje v zvezi HKS, ERA pa ima drugačne poglede na našo prihodnost, saj nas vidi v sklopu neke obstoječe banke."
Lastniški delež ERE je 48-odstotni, KZ pa je lastnik v višini 52%.
Na naše vprašanje, kako teče poslovanje na novi lokaciji, pa smo izvedeli:
"Število strank počasi in vztrajno narašča, predvsem na področju plačilnega prometa, ni pa to še tisto, kar bi želeli. Upam, da se bo to izboljšalo potem, ko bo tudi pisarna Upravne enote, s katero smo sosedi, bolj zaživela. Mi smo svoj delovni čas že prilagodili delovnemu času njihove pisarne." ■
pr
Zadrževanje na ledu -PREPOVEDANO!
Letošnje nizke zimske temperature so zaledenele mnoge vodne površine, predvsem tiste, skozi katere je pretok omejen ali pa so celo v mirovanju.Tako smo tudi dočakali zaledenitev našega jezera, ki nam v teh zimskih mesecih ponuja možnost sprehodov, drsanja po njegovi površini, velikokrat pa tudi preizkušanje svoje korajže, ki je izziv predvsem za mlajše generacije. V letošnji zimi se je zgodilo že kar nekaj primerov, ko so obiskovalci zaledenelih površin precenili ali napačno ocenili debelino ledu in se okopali v ledeno hladni vodi.Tudi na našem Družmirskem jezeru beležimo en primer, ki se je na srečo končal brez žrtev. Zaledenele površine so nevarne predvsem v času nastajanja in odtajanja, dodatno nevarnost pa povzroča sneg na površini, ki nam onemogoča oceno debeline ledu. Občane, ki se gibljete po teh površinah, opozarjamo na pretečo nevarnost, ki je
Prepovedati, ali urediti?	Foto: Milojka Komprej
izrazita predvsem na velikem jezeru, ki je znano tudi kot najgloblje slovensko jezero umetnega nastanka, zato vam gibanje po njem odsvetujemo. Opozoriti je potrebno tudi, da je področje jezera na ugrezninskem področju in je še vedno v nastajanju, zato je gibanje na tem predelu omejeno in zgolj na lastno odgovornost. Na to nas opozarjajo tudi panoji, nameščeni na vstopih v to območje.
Če se boste kljub temu odločili za hojo ali drsanje po teh površinah, vam svetujemo, da koristite predvsem tiste površine, kjer je debelina ledu vidna in dovolj trdna in kjer tudi v primeru, da led popusti, ni možna utopitev ■
Danilo Čebul ml., poveljnik CZ Občine Šoštanj
PA PRIDE
POLICAJ, PA KAJ ...
VLOM V OSEBNI AVTOMOBIL
Na policijski postaji se je oglasil občan iz Šoštanja in sporočil, da mu je v noči na 14.01.2002 neznanec vlomil v osebni avtomobil, ki ga je ime! parkiranega na Prešernovem trgu, in iz vozila odtujil avtoradio. Policisti v zvezi s tem kaznivim dejanjem še zbirajo obvestila.
POŽAR NA VLAKOVNI KOMPOZICIJI V ŠOŠTANJU
Dne 14.01.02 so bili policisti v večernih urah obveščeni, da je prišlo do požara na potniški vlakovni garnituri v Šoštanju. Ugotovljeno je bilo, da je prišlo do požara zaradi pregrete osi, ogenj pa je pogasil strojevodja sam, tako da ni prišlo do kakšnega ogrožanja.
VLOM V PROSTORE BENCINSKEGA SERVISA PETROL ŠOŠTANJ
Dne 15.01.2002 je v nočnem času dežurni policijske postaje sprejel obvestilo, da je bilo vlomljeno v bencinski servis Petro! v Šoštanju. Policisti so na kraju ugotovili, da je neznanec vlomil v objekt in odnesel več artiklov. Policisti za to kaznivo dejanje še zbirajo obvestila.
PROMETNA NEZGODA V RAVNAH
Dne 13.01.02 je voznik osebnega vozila v Ravnah pri Šoštanju zaradi spolzkega vozišča zapeljal z vozišča in si poškodoval vozilo. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je voznik K. M. iz Velenja zaradi neprimerne hitrosti zapeljal z vozišča in se bo moral zagovarjati pri sodniku za prekrške ■
OBČINA ŠOŠTANJ
UPRAVA
Trg svobode 12, 3325 Šoštanj, telefon: (03) 89 84 300, fax: (03) 89 84 333
Na podlagi lO.člena Zakona o športu (Ur.list RS št.22/98) in 6. člena Pravilnika za sofinanciranje programov športnih aktivnosti v občini ŠoštanjJUr.list Občine Šoštanj, št. 1/99), Občina Šoštanj objavlja
JAVNI RAZPIS
za izbiro programov športa, ki bodo v letu 2002 sofinancirani iz občinskega proračuna.
I.
Na razpisu lahko sodelujejo WZ, šole, športna društva, njihova združenja in druga društva ali subjekti, ki izpolnjujejo predpisane pogoje za izvajanje, dejavnosti na področju športa in imajo sedež v Občini Šoštanj ter sta od njihove registracije pretekli dve leti.
II.
Iz proračunskih sredstev bodo sofinancirani naslednji programi:
1.	Šport otrok in mladine:
-	interesna športna vzgoja predšolskih otrok, zlasti dejavnosti v okviru programa športne značke "Zlati sonček”, plavalni tečaji, smučarski vrtec, športne delavnice
-	interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok, ki ni program rednega šolskega programa, zlasti dejavnosti v okviru športne značke "Zlati sonček”, “Naučimo se plavati”, “Krpan", počitniški programi.
2.	Šport mladih:
-	usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, ki imajo značaj rednega športnega treniranja, v dogovorjenih programih individualnih in kolektivnih športnih panogah.
3.	Tekmovalni šport:
-	programi kakovostnega in vrhunskega športa; Sofinancirani bodo programi športnikov, ki dosegajo vidne uspehe na državnem nivoju.
-	Programi skupin, ki redno vadijo in se udeležujejo tekmovanj na nižjih nivojih.
4.	Športno rekreativna dejavnost odraslih:
-	programi za izvajanje športne rekreacije v športnih društvih,
-	šport invalidov in upokojencev,
-	rekreativna tekmovanja na ravni občine ali več občin;
5.	Množične športnorekreativne prireditve.
6.	Izobraževanje strokovnih kadrov v verificiranih programih
Prijava na razpis mora vsebovati zahtevane podatke v skladu z razpisno dokumentacijo.
Rok za prijavo na razpis je 28. 02. 2002.
Razpisna dokumentacija je na voljo vsak delovni dan od 8. do 12. ure v prostorih Družbenih dejavnosti.
Izbrane programe bomo sofinancirali na podlagi meril in kriterijev za sofinanciranje športnih programov iz občinskega proračuna.
Prijave s prilogami pošjjite na naslov:
Občina Šoštanj, Trg svobode 12, Šoštanj, s pripisom ‘Javni razpis - šport 2002”.
Župan občine Šoštanj Milan Kopušar
OBČINA ŠOŠTANJ
UPRAVA
Trg svobode 12, 3325 Šoštanj, telefon: (03) 89 84 300, fax: (03) 89 84 333
Na podlagi Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Uradni list SRS, št. 18/74 in 34/88) in na podlagi 6. člena Pravilnika o pogojih za oddajo poslovnih prostorov v najem ter o določanju najemnin za poslovne prostore (Uradni list Občine Šoštanj, št. 4/97) objavljamo
JAVNI RAZPIS
za zbiranje ponudb za oddajo poslovnih prostorov v najem.
Predmet oddaje v najem je poslovni prostor v lasti Občine Šoštanj, in sicer na Koroški cesti 2 v Šoštanju, v izmeri 14,62 m2.
Prostor je primeren za opravljanje poslovne oziroma druge mirne dejavnosti in se oddaja za nedoločen čas.
Izhodiščna mesečna najemnina za poslovni prostor znaša 14.135,50 SIT (brez DDV) oziroma 966,90 SIT/m2.
Interesenti naj dostavijo pisne ponudbe osebno v tajništvo občine ali priporočeno po pošti na naslov Občina Šoštanj, Trg svobode 12, Šoštanj s pripisom “Ne odpiraj-ponudba-Javni razpis za oddaja poslovnega prostora v najem”.
Upoštevane bodo vse ponudbe, ki bodo dostavljene v tajništvo Občine Šoštanj najkasneje do torka, 15.02.2002, in sicer do 12.00 ure.
V ponudbi je treba navesti dejavnost ponudnika in ponujeno ceno za m2 najemnine. Ponudbi je treba priložiti:
-	dokazilo o resnosti ponudbe- potrdilo o plačani varščini treh mesečnih najemnin (v znesku 42.406,50 na transakcijski račun Občine Šoštanj št. 01000-0100018529,
-	dokazilo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, navedene v ponudbi (odločbo pristojne UE oziroma prigla-sitveni list).
Uspelemu ponudniku bo varščina obračunana pri najemnini, neuspelemu pa vrnjena v roku 3 dni od izbire najugodnejšega ponudnika.
Odpiranje ponudb bo opravila komisija, ki bo prepozno prispele in nepopolne ponudbe izločila. 0 izbiri ponudnika se bo na predlog komisije odločil župan najkasneje v roku 8 dni od poteka razpisa. Vsi ponudniki bodo o izbiri pisno obveščeni.
OBČINA ŠOŠTANJ

“Jaz se raje primerjam s tekmovalnim konjem. Dober konj, če ga dobro hraniš, dobro in zanesljivo galopii*a!^| In še nekaj je: za dobrim konjem se
vedno kadüL
Intervju
21
Za dobrim konjem se kadi ...
Jože Angeli
lastnik in direktor podjetja BLUES d.o.o. (Družmirje 20)
rigeli je v teh krajih zelo redek, če ne edini priimek?
Rodil sem se na Prevaljah in tam živel do svojega 15. leta. Na Koroško sem zelo navezan in to izdaja tudi moj dialekt. 1963. leta sem prišel v rudarsko šolo v Velenju, ki sem jo v peti generaciji končal leta 1965. Na to sem strašno ponosen!
Torej ste skok čez kožo opravili pred znano rudarsko krizo v drugi polovici 60 let?
Da, pred krizo. Potem pa sem se ponesrečil v prometni nesreči, postal invalid in opravil prekvalifikacijo. Kriza zame ni bila dobra. Vrnil sem se na Koroško, potem pa sem šel za štiri leta po svetu s trebuhom za kruhom in sem se potem s končano srednjo komercialno šolo ter poročen, leta 1973 zaposlil v Gorenju kot komercialist. Moram reči, da sem v tem podjetju zamenjal štiri delovna mesta in na koncu sem bil leta 1994 pomočnik direktorja za komercialo in razvoj v Gorenju IPC. Po polomu RŠC in in kasneje EKO in potem še TTE sem se dogovoril za odkup dveh programov in leta 1995 pričel z resno proizvodnjo v svojem podjetju BLUES d.o.o.
Izvor moje rodbine pa izhaja iz severne Italije, saj je oče leta 1900 prišel kot zidar v Črno na Koroškem in potem v Prevaljah leta 1948 umrl. Naš priimek je torej italijanskega izvora, saj je bil oče Italijan, mama je pa tudi imela polovico italijanske krvi.
Ko zapoje blues ...
Leta 1995 je torej vaše podjetje BLUES d.o.o. pričelo z resnejšim delom. Kdaj pa ste ustanovili to firmo?
Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1990, do 30. 6. 1995 pa je zadeva mirovala. Takrat smo začeli štirje, dobili iz TTE 44 delavcev ter začeli s proizvodnjo. To je bil resen začetek mojega podjetja. Takrat sem zgubil kar lepo število znancev, ker je bila miselnost ljudi takšna, da če je "crknil" EKO, kaj
bo zdaj en Angeli nekaj oživljal od mrtvih. Z velikim veseljem pa danes rečem, da smo leto 1995 preživeli in šli v močan razvoj.
Kaj je bil vaš proizvodni program?
Tečaji za vrata pečic in grelci, vse stari tipi, ki jih ne delamo več. Mi smo programe posodobili. To so danes proizvodi, ki imajo trg, in če bi mi tega ne delali, bi jih morali uvažati. Mi smo z velikimi težavami nadaljevali "podedovano" tradicionalno proizvodnjo. Glavni odjemalec naših proizvodov je Gorenje. Proizvodnjo smo razširili na magnetna tesnila, resno smo pričeli z razvojem orodjarne tako v tehnološkem kot v kadrovskem pogledu. Na Koroškem imamo lesni obrat. Tam smo odkupili oziroma prevzeli obveznosti in zaposlujemo 19 ljudi. Delamo za tovarno akumulatorskih baterij - lesni program, drugi del pa delamo za prosti trg, predvsem za Avstrijce, in sicer so to masivna vhodna hišna vrata pa tudi notranja. Zato smo v Avstriji ustanovili lastno podjetje BLU -ES.
Naj malo preskočim - zanima me, od kod ime Blues za vašo firmo. Ko so se leta 1990 ustanavljala podjetja kot po tekočem traku, so lastniki praviloma uporabljali besedne igre s svojimi priimki in imeni. Pri vas ni bilo tako?
Blues je, kot veste, danes kvalitetna zvrst glasbe. Pred več kot sto leti, ko se je ta glasba rojevala v južnih delih Amerike, v težkih razmerah med manjvrednimi sužnji, črnci, so enostavni ritem svojega življenja izražali s to glasbo. Tako sem to prispodobo vzel tudi za nastanek mojega podjetja. Mi smo zaživeli v težkih razmerah in dosegli stopnjo kvalitete, ki jo mnogi cenijo. Gradili smo na skupini ljudi, ki v družbi niso najbolj cenjeni, to so invalidi, in jaz vedno opozarjam, da je treba gojiti misel, da smo vsi enaki, da je treba tudi invalidom omogočiti delo in jim tako pomagati, ne da bi jim dajali potuho.
Zato je potrebno poudariti, da je prva naloga in poslanstvo, če hočete, podjetja Blues d.o.o., v bistvu usposabljanje in zaposlo-
vanje invalidov. To je zelo pomembno zato, ker mi večino ljudi zaposlujemo tako, da pridejo k nam iz Zavoda za zaposlovanje. In ta večina za nas pomeni od 90 do 95% zaposlenih! Zaposlujemo invalide in starejše delavce. Mi zaposlimo tudi noseče ženske. Imel sem čisto konkreten primer, ko je prišla k meni nezaposlena nosečnica in jokala, kaj naj naredi. Rekel sem ji, da bo hodila v službo in delala, ko pa bo šla v porodniško, bomo zaposlili drugo delavko in ko se bo ona čez leto vrnila in pričela zopet delati, bomo med tem odprli novo delovno mesto za tisto osebo, ki jo bo nadomeščala v času porodniške.
Mi imamo kar nekaj deklet , ki so se zaposlile na ta način in so vmes že postale zadovoljne mamice in jaz se tega zelo veselim. Saj poznamo probleme naše natalitete, saj - mi, moški ne morem roditi ...
Kako je z lastninsko strukturo firme?
Takole bom povedal: jaz sem večinski lastnik. To je v bistvu družinsko podjetje.
Koliko ljudi zaposlujete?
V	Bluesu jih je 182, potem 445 v LTH.
LTH je vaš zadnji projekt?
V	Bluesu pripravljamo nov projekt, to je proizvodnja steklo-keramičnih plošč. Potem imamo odprt projekt s področja farmacije, ki je zelo zahteven, in bomo šli vanj zelo počasi. Zadnji projekt pa je nakup LTH. Pristop je bil zelo sistematičen. Opravili smo analizo 27 podjetij v Sloveniji. Ugotovil sem, da bomo z nakupom LTH najbolj učinkoviti. Program, ki smo ga prevzeli, je proizvodnja profesionalne hladilne opreme. Tega pri nas ne izdeluje nihče drug. In to delajo že 30 let.
Finančni zalogaj je bil res velik, vendar smo del tega že uredili, drugo pa še bomo. Na področju marketinga oziroma pridobivanja naročnikov smo že naredili zelo veliko, tako da LTH živi naprej! S politiko vlaganj vsega zaslužka nazaj v razvoj, kar je del Bluesove poslovne strategije, smo že začeli tudi v LTH.
22
Po katerih notah?
Kakšna je vaša poslovna filozofija?
Tri zadeve so moje življenjsko vodilo in jih svetujem vsem ljudem, ki bi se radi šli podjetništvo. Prva stvar je kakovostni izdelek. Drugo je obvladovanje stroškov in tretje so kupei.
Kdor te tri obvlada, lahko raste tako kot Blues.
Vi imate status "gazele". To je v našem okolju precej neznan pojem.
To je izraz, ki ga uvajajo tujci in ga uvajajo tudi pri nas. Gazele so hitre in krhke. Večkrat sem že rekel, da to ni v mojem stilu, čeprav nam govorijo, da je naše podjetje eno najbolj hitrorastočih podjetij v Sloveniji. Jaz se raje primerjam s tekmovalnim konjem. Dober konj, če ga dobro hraniš, dobro in zanesljivo galopira! In še nekaj je: za dobrim konjem se vedno kadi. Resnici na ljubo je potrebno dodati še to, da v Bluesu trdo in veliko delamo. Panoga, v kateri smo prisotni, ni znana po velikih dobičkih. Tudi mi nismo izjema. Izjemni smo le po tem, da vse, kar pridelamo, vložimo v razvoj, adaptacijo delovnih mest za invalide, v nove tehnologije ter seveda v nove trge, nove proizvode in nove storitve. V naši poslovni filozofiji vse bolj prevladuje trženjska logika. Zato smo tudi spremenili, očistili celostno podobo podjetja, jo uredili in jo bomo načrtno utrjevali v odnosih s poslovnimi partnerji - kupci in dobavitelji, pomembna pa je tudi za odnose znotraj skupine Blues, ki nastaja in postaja vse bolj prepoznavna blagovna znamka.
Si lahko predstavljate Šaleško dolino brez rudnika?
Veliko vprašanje je, kaj bi imeli danes tukaj, če leta 1967 ne bi premostili rudarske krize, zato je težko odgovoriti. Kako bo, če rudnika več ne bo? Bo ostalo tako, kot je zdaj? Ostalo bi le Gorenje in ne znam si predstavljati, kam bi z 10 do 15 tisoč brezposelnimi in njihovimi družinami. Jaz imam idejo, ki sem jo že večkrat javno izrekel. Toda nanjo ni odziva in jaz grem svojo pot. Razvojno v tej dolini ne razmišljajo o naslednjih generacijah. Jaz o njih veliko razmišljam. Mi bi jih morali obdržati z vsem njihovim znanjem. V tej dolini se bomo morali navaditi, da ljudje različno razmišljamo in moramo prisluhniti eden drugemu. Cilj mora biti, da se bomo razvili tako, da bomo čez 25- 30 let zaposlovali
Intervju Jože Angeli
tako kot danes in to brez rudnika.
Se bom še enkrat javno vprašal: Ali smo sposobni v tej dolini ustvariti pogoje za delovanje "silicijeve doline"? In takoj dam odgovor: Da! Pa ne zato, ker sem optimist, ampak zato, ker verjamem v sposobnost ljudi. Imamo vse možnosti zasnovati projekt državnega pomena in bi lahko zaslužili veliko denarja ter ga vlagati v razvoj. Mnogi vedo, o čem govorim, in jaz se upam k temu pristopiti zelo resno. V tem trenutku ne smemo napraviti ničesar drugega. Kdor misli o prihodnosti doline drugače, slabo misli.
Blues je otrok spremembe političnega in gospodarskega sistema leta 1990. Takrat ste ustanovili firmo. Kako vi gledate, ali smo izkoristili priložnost, ki smo jo takrat želeli in dobili? Ali je še kaj belih lis predvsem v smislu stimulacije podjetništva, pa ne samo vas, ki ste specializirani za zaposlovanje invalidov.
To je zelo široko vprašanje. Leta 1990 smo imeli veliko priložnost na vseh področjih, ker smo enemu sistemu rekli ne. Redki pa so razumeli besede, ki jih je izrekel naš predsednik: Nič več ne bo tako, kot je bilo! Mnogi niso znali videti dovolj široko. Država ... jaz sem najbolj srečen, če se država ne vtika veliko v gospodarstvo. To je najbolj "fajn". Jaz sem doumel priložnost in so mi rekli: "Ja Angleli, kaj se pa greš zdaj, podetništvo? Prej si pa 40 let afne guncal v partiji." Jaz jim odgovarjam: "Da!" Samo zdaj se je zadeva obrnila in vsi tisti ljudje, ki smo se znali hitro obrniti in razumeti spremembo, delujemo pozitivno. Jaz sem imel upanje in sem v spremembo verjel. Zato sem pa ustanovil svoje podjetje! Rekel sem si, da naprej ne bo več zame skrbela država, kot je do do zdaj. Veste, jaz sem ves čas zelo podrobno spremljal razvoj in lahko rečem, da sem 57. številko Nove revije prebiral kot katekizem in bil hkrati partijski sekretar...
ha, ha, ha, ...
... ja, takšno je bilo takrat življenje! Jaz nič ne ovinkarim. Videl sem priložnost in sem razmišljal, kako bomo delali naprej. Je pa razlika med politiko in gospodarstvom. V politiki lahko govoriš in govoriš, v gospodarstvu se pa prične realni svet! Tu ni več važno, če imaš kje kakšnega strica pa kaj si bil in kdo si bil. Treba je reči, da je ena in ena dve, ne pa mogoče sedemintrideset, kot govorijo politiki. Je dva in nič več!
Moram pa reči, da je država Slovenija lepo poskrbela za področje, kjer delujemo mi -to je pri usposabljanju invalidov. Danes je v Sloveniji 150 takšnih podjetij! Ta zaposlujejo preko 10.000 ljudi. In če računamo, da je pogoj zaposlitev vsaj 40% invalidov, ugotovimo, da več kot 5.000 invalidov aktivno dela na delovnih mestih, ki so zanje primerna! To je velika stvar, česar mnoge druge države niso naredile. Zato rečem državi vsaka čast!
Znotraj tega področja se pa pripravljajo velike spremembe zato, da ne bomo več samo govorili o pravicah invalidov, ampak tudi o njihovih obveznostih. To je druga plat in jaz kot član ekipe za pripravo nove regulative stojim na stališču, da če invalid, ki mu država oziroma podjetje omogoči takšno delovno mesto, ki ga lahko opravlja, tega dela ne opravlja, ga je treba obravnavati kot vsakega zdravega delavca.
Kakšen je vaš odnos do vstopanja Slovenije v Evropsko skupnost? Mnogo podjetnikov se namreč bolj nagiba k ideji, da bi lahko dovolj dobro živeli sami in se osredotočili na trge bivše Jugoslavije.
Moj odgovor je vedno takšen, da se z Evropo moramo združevati, ampak previdno! Z državami na področju bivše Jugoslavije pa zelo, zelo previdno, saj kar se njih tiče ...
trg je, denarja pa ni...?
... trg je, denar bi tudi bil in je! Vendar ponavljam: moraš biti zelo previden. Tisočkrat previden! Veste, tisti, ki razmišljajo samo o enem ali drugem, ne mislijo prav. Zakaj ne? Proizvod mora biti takšen, da ga je mogoče prodajati povsod! Če pa začneš pri proizvodnji špekulirati v smislu: to bom prodal v Bosno, drugo pa na Dunaj, ste že "gotovi". Tega ne smemo ločevati in poniževati kupca, ker kupec iz Bosne gre tudi na Dunaj! Tako se vrnemo k mojim osnovnim načelom: kakovost, obvladovanje stroškov in skrb za kupca! Blues ves čas dela za oba trga in moram poudariti, da mi ne delamo za Srbijo nič slabše kot za Evropo! Niti slučajno!
Zadnji in prvi Družmirčan
Gospod Angeli, če malo spremenimo temo - vi ste simbolično zadnji, po drugi strani pa prvi Družmirčan, saj imate sedež svoje široko razvejane firme na lokaciji Družmirje 20. Kakšne so for-
Jože Anodi Intervju Ì Ust 2002
^	7. februar
malne povezave z Občino Šoštanj. Naj vprašam takole: kdo bolj rabi koga - vi občino ali občina vas?
Ko smo leta 1995 iskali sedež firme, nismo nič vedeli, kam kdo spada. Bila je pač ena občina in jaz se s temi stvarmi nisem nikoli obremenjeval.
Po razdelitvi smo pač prišli pod Šoštanj, v Družmirje, in veliko ljudi me na pol v šali, na pol zares nagovraja in mi pravi, da sem zadnji "graščak" v Družmirju. Ko jih vprašujem zakaj, mi odvrnejo: "To smo vendar mi, Družmirčani!" Razmišljam, da bi povabil kdaj te ljudi skupaj na kakšno srečanje, saj bi bilo gotovo zelo zanimivo.
Kar se pa tiče povezav z občino, moram reči, da ljudje nismo volkovi samotarji, ampak moramo delati skupaj. Mi moramo komunicirati, ne glede na politične, verske in nacionalne pripadnosti. Mene te stvari sploh ne bremenijo. Sem pa "lokalpatriot" in rad slišim, kaj je tukaj bilo včasih in kaj bi še lahko bilo in s povezovanjem obeh mest v Šaleški dolini bi lahko veliko dosegli. Naj pripomnim, da je Blues sedaj ravno na meji obeh občin. Ampak mene ne pokliče noben politik ne iz ene ne iz druge občine. Ko se bliža čas volitev, se pa oglasijo. Drugače pa, ko smo dali vlogo za oprostitev nekaterih dajatev, ker vlagamo v Družmirje, od občine še odgovora nismo dobili.
Nočem polemizirati, je pa res, da nas niti omenili niso, ko je Občina Šoštanj predstavljala neki svoj razvojni dokument, v katerem so bili vključeni vsi gospodarski subjekti od TEŠ do najmanjšega. To je bilo malo smešno in so me naši delavci, ki sicer živijo v Šoštanju, spraševali, kakšno nevidno podjetje da smo! To samo povem. Nisem nikogar klical, sem zelo prijazen človek, nimam pa časa politizirati. Ljudje pridejo sem, takrat ko bi kaj rabili od mene, pa moram reči, da od mene niso dobili nič, ker pri meni lahko kaj dobijo samo pridne roke, temu pa zato najbrž sledi ignoranca. To meni po svoje ustreza, saj se s temi zadevami nimam časa ukvarjati in do tega ne gojim negativnih čustev. Jemljem pač to kot nekakšno otroško bolezen, ošpice naše države in občine in sem prepričan, da jih bomo slej ko prej preboleli.
Naj v zagovor pristojnim povem, da je napaka, ki jo navajate, menda sanirana in je občinski svet ta popravek v tisti dokument že vnesel.
Tega ne vem, tudi prvič slišim, ampak saj nisem užaljen. Povem pa, da skušam maksimalno zaposlovati ljudi in to predvsem domačine iz tega okolja, iz občine Šoštanj. To so pridni ljudje! Kakor koli bo to kdo vzel: to so potomci pridne "knapovščine" in kot taki zlata vredni! "Knapovščina" pa pomeni tudi prijateljstvo, tovarištvo, čustvene stvari. V jami, na čelu se ne da delati, če kdo svojega sodelavce sovraži! Tam rabiš kolega, "kamerata" in to vzdušje bi jaz rad prenesel iz jame. Živimo v tako napetem času, da bi si ljudje morali malo bolj prisluhniti in sodelovati. In spoštovati različnosti. To je zelo pomembno v življenju! Ljudi je treba vzeti takšne, kot so!
Videti je, da ste s svojo filozofijo vodenja podjetja uspeli potegniti mejo med gospodarstvom in politiko, ampak poglejte, ne vem, če niste eden zadnjih, ki ima na zidu obešenega Josipa Broza ...
... pa Kučana zraven ...
... ja, pa predsednika Slovenije. To so pa vendar izrazito politični atributi naše vsakdanjosti...
Meni tega ni težko pojasniti.
Prvo kar je, jaz nisem bil tako vnet komunist, kot so bili drugi in so svoj čas imeli od tega zelo veliko - jaz ne vem, kaj so imeli! Imeli so pa v vsaki sobi po pet Titovih slik. Jaz ga takrat nisem imel, ker sem bil na prenizki ravni. Potem so pa pričeli te slike metati na odpad. In to sliko, ki tukaj visi, sem našel pri sodišču v Velenju, kjer so bile vse politične organizacije. Dobesedno sem jo ukradel in peljal domov in sem rekel "š'ta" bo obstala, dokler bom jaz živel. In sem potem zbral še šest Titovih slik, ki jih imam v proizvodnih prostorih in pisarnah zato, ker Tita bo sodila zgodovina, ne Jože Angeli. Jaz sem bil, kot množica drugih, njegov ciciban, pionir in mladinec. Nisem pa bil v njegovi zibelki, bil sem tudi v "njegovem" sistemu velikokrat lačen in kasneje tudi sit! Tito je imel pod oblastjo petdeset let dvajset milijonov ljudi, ki so živeli v miru. Ali je bil dober ali ni bil, naj ugotavljajo drugi, jaz ga bom imel na zidu in ga naj vidi vsakdo, ki pride sem.
Kar se pa tiče našega predsednika države, je to le naš predsednik. Prvi! Drugo leto bo drugi, ampak jaz bom imel Kučana še vedno na zidu, ker je bil prvi in bom novega predsednika obesil poleg njega. To mene nič ne moti. Jaz te ljudi spoštujem in sem prepričan, da bo zgodovina pokazala,
da je v desetih letih veliko naredil.
Mi pa na gospodarski zbornici povedo, da sem zadnji direktor, ki ima na zidu Tita, in jaz odvrnem, da je to v redu in bo tako ostalo še dolgo.
Zadnja nota
Za konec še sklepna misel...
Jože Angeli?
Da, Jože Angeli...
Zelo resno: vsi, ki smo v tej dolini, bi morali opaziti, da je zdaj zadnji trenutek, ko moramo stopiti skupaj in ne glede na občinske meje narediti nekaj dobrega, da bomo pomagali potomcem rudarstva. Da bi poskusili narediti nekaj takšnega, kot je naredil Nesti Žgank. On je bil "dežurni krivec", da v tej dolini, v primerjavi s slovenskim prostorom razen Ljubljane z okolico, še danes ne vemo, kako je težko živeti!
Pri nas moramo nujno pomagati rudarstvu. Rudarji pa morajo razmišljati, kako bodo nadoknadili sedanji program. Ne smemo pozabiti, da imamo tukaj evropsko firmo Gorenje in da je treba z Gorenjem maksimalno sodelovati.
Moja največja želja je pa vedno bila, da bi se ljudje med sabo razumeli, spoštovali različnost, potem pa, da bi začeli ljudje razmišljati, da nismo sami na svetu. Moti me egoizem. Vsakdo mora razmišljati o svojem okolju. Družine so brez otrok, sosedje se ograjujejo s plotovi, ustanove so zaradi ustanov, ... dajmo vsi narediti korak nazaj. Jaz sem pripravljen maksimalno pomagati tako, da vsa materialna sredstva, kar jih imam, vlagam nazaj in zelo ponosen sem na to, da moja šestčlanska družina dela prav tako. Torej razumejo moje poslanstvo (saj nisem kakšen fanatik), da zelo rad dajem, ponujam, mnogo teže pa vzamem.
Ampak človeku se dajanje vendarle vrne...
Res! Samo se vrne. Meni se je to vrnilo že velikokrat v življenju. Jaz se res ukvarjam samo z gospodarstvom, toda zraven vsakega izdelka mora biti zraven duša. Agresivnost je slaba popotnica in ves prav ni samo pri enem človeku. Jože Angeli ima tudi nekaj prav. Vsega ne, nekaj pa! ■
Peter Rezman
1	List 2002 Izpod üobuka
7. ffbruar
VINSKA POKUŠINA
Vino pij zmerno, da ti ne pokvari štirih reči: telesa, duše, imetja in časti.
Dodal bi še - in dobro mora biti.
Tega se zelo zavedajo zagnani člani Društva vinogradnikov Šmartno ob Paki. Ti so 16. 01. 2002 "na ogled postavili" kar 60 vzorcev lanske vinske letine. Pod budnim strokovnim očesom, nosom ter jezikom mag. Antona Vodovnika iz Kmetijskega zavoda Maribor, so ugotavljali kvaliteto ter morebitne napake in bolezni prinesenih vin. Našlo se je le 5 takšnih vzorcev v katerih je bilo zaznati manjše pomanjkljivosti. Seveda ne gre dvomiti, da jih marljivi pridelovalci žlahtne kapljice ne bi odpravili do društvenega ocenjevanja tam nekje v mesecu maju 2002.
Na koncu je srečanja je mag. Vodovnik iskreno pohvalil visok nivo vinskih vzorcev ter poudaril izreden kvalitetni napredek društva v petih letih obstoja.
Čestitamo tudi mi ■
Lojz Podgoršek
Zidanica - drugi dom vinogradnika...
Pisati ali ne pisati, sem se spraševal odhajajoč od urednika Lista, g. P. Rezmana. Pod pazduho sem stiskal nekaj izvodov mesečnika ter tuhtal o dilemi.
In če bi že pisal, kaj naj napišem. Je že res, da me občasno kakšna stvar pripravi do tega da jo dam v "cajtenge" (navadno med pisma bralcev ali kaj podobnega). Običajno to storim v nekakšnem afektu, potem pa se dogajajo razne stvari. Ustavi me kakšen znanec s komentarjem, češ, tisto si pa dobro napisal, sedemkrat sem prebral, ampak daj mi malo razloži kaj si sploh mislil s tem... Spet drugi bralec mi hiti pripovedovati, da nima nič proti, če pišem, ampak tisto zadnjič mu pa ni bilo všeč. Potem mu skušam prijazno dopovedati, da tistega nisem napisal za to, da bi bilo njemu všeč, ampak enkrat se bom potrudil in napisal nekaj po njegovem okusu.
Zadeva me črviči naprej. Kako naj pišem? Urša in Anže (moja otroka) sta mi v Ljubljano odvlekla oba pravopisna slovarja.. Seveda so se slovnična pravila od takrat, ko sem jih zadnjič gledal na šolski tabli, že velikokrat spremenila.
No, ta vprašaj lahko kar hitro odkljukam. Končno ga lahko naprtim uredniku, gotovo ima lektorja.
Že butnem ob naslednjo čer; zakaj naj bi to sploh počel? Sem kar naenkrat postal ambiciozen in je urednikova ponudba ugajala mojemu egu. Mogoče, saj ga sploh nisem zavrnil, pa čeprav me je prestrašil z E-mail komunikacijo (bom kar ostal pri disketah). Saj ne da bi bil čisto nebogljen pred tem tehničnim čudom, ampak pred par dnevi sem pošiljal neke zadeve sorodnikom v Ameriko, pa se mi je zalomilo.
Pisanje namenjeno gospe Cecilii sem hitro stisnil, žal napačno, in ga poslal sorodniku Martinu. To je "mašina" storila v trenutku. Ko pa sem hotel napako popraviti se je vse zarotilo proti meni. Naslednje tričetrt ure sem zato z Bogom in računalnikom komuniciral v ostrih tonih.
Kar naenkrat sem se tudi spomnil tistih filmov, ki kažejo norišnice v redakcijah, časovne stiske novinarjev, režoče urednike, mrke lastnike....
Potem pa sem v celjski bolnišnici, obupno dolgo čakajoč na pregled moje poškodovane okončine, prebral prinesene izvode Lista in si rekel; ja to je pa hudirjevo dobra zadeva.
In mislim, daje odločitev padla. Bom pač pisal. Kar bo pa bo ■
Lojz Podgoršek
KLOBUKA
Tečaj za izvajalce ukrepov varstva rastlin v Šmartnem ob Paki
je učen naslov posebnega izobraževanja, ki ga je predpisal naš zakonodajalec za vse tiste, ki se kakorkoli ukvarjajo s pridelovanjem poljščin ali gojenjem vinske trte in pri tem opravilu rabijo fitofarmacevtska sredstva- FTS /po domače bi jim rekli škropiva/. Torej bi poenostavljeno tečaj lahko imenovali tudi TEČAJ IZ ŠKROPLJENJA.
Slušatelji
V poplavi zakonov, predpisov,	uredb,
odlokov, navodil..., ki jih bruha naše zakonodajno telo se mi zdi, da je ta zakon eden tistih, kateremu bi človek celo zaploskal.
Gre namreč za ravnanje s sredstvi, ki že sama po sebi niso naravi najbolj prijazna,	njihova
nestrokovna uporaba pa lahko povzroča nepopravljivo škodo okolju in ljudem.
Našteto je botrovalo temu, da je v času od 24.01. 2002 do 26. 01. 2002, štiriinštirideset resnobnih možakarjev z zanimanjem sledilo predavanjem strokovnjakov iz Kmetijske pospeševalne službe pod vodstvom univ. dipl. inž. agr. Iris Škerbot.
In kot se za pravi tečaj spodobi, je na koncu seveda sledil preizkus znanja. Uspešno opravljen izpit je hkrati pogoj za pridobitev dovoljenja s katerim bo možno FFS /škropiva/ kupovati, jih uporabljati ter opraviti kakšno uslugo tudi sosedom.
Tečaj je organiziralo Društvo vinogradnikov Šmartno ob Paki, prostor pa je prijazno odstopilo PGD Šmartno ob Paki.
Slušatelji so se na koncu strinjali: nič več škropljenja na pamet ampak samo pametno škropljenje ■
Lojz Podgoršek
Občni zbor Klub-a *81
V petek, 25.01.2002 so oblekli frak in si zavezali kravato tudi stari fantje, nogometni veterani iz Društva za šport in rekreacijo KLUB *81, ki so se zbrali na svojem letnem občnem zboru.
Po kratkem, a jedrnatem in udarnem delovnem poročilu predsednika I. Meha so sledila še ostala. Povedano je bilo, da finance še kar dobro kažejo (seveda, saj jih v glavnem sami 'pridelajo'), strogi nadzorni odbor ni opazil nepravilnosti, pokazal pa je na dve programski točki, ki sta ostali nedorečeni.
Za tekoče leto je predsednik predstavil zelo zanimiv športno-rekreativni in družabni program, za katerega seveda ne gre dvomiti, da ga klubovci ne bi izpolnili.
Debato o povedanem je pričel vedno dobrodošel gost, sam župan šmarški, g. Ivo Rakun.
S tehtnimi razpravami je nekaj članov zelo popestrilo in razgibalo dogajanje. S sprejemom novega člana se je občni zbor končal in iztekel v zadovoljstvo vseh prisotnih ■
"Se svet vrti in žoga z njim, Šmarčanom v zabavo!"
To je verz pesmi, ki ni le himna nogometnega kluba Šmartno ob Paki, ampak že kar vseh Šmarčanov in sploh vseh ljubiteljev okroglega usnja v okolici. Da je nogomet resnično šport številka ena v Šmartnem ob Paki, dokazuje klub v vsej svoji več kot 75-letni tradiciji. Lanski neverjeten uspeh, uvrstitev članske ekipe v elitno nogometno ligo v Sloveniji, pa je izvrsten trenutek za vse šmarške ljubitelje nogometa, saj se kot nepozaben delček mozaika vklaplja v vsesplošno slovensko evforijo, ki jo vzdržuje slovenska nogometna reprezentanca s svojimi uspehi.
Izvrstno peto mesto novincev ob koncu prvega dela 11. državnega prvenstva je za marsikoga presenečenje, a v NK ERA Šmartno so vseskozi ob dobro zastavljenem planu, tako v strokovnem kot organizacijskem smislu, trdem delu in predvsem profesionalnemu pristopu glavnega sponzorja in pomoči ostalih pokroviteljev vedeli, da je realen cilj več kot le boj za obstanek v 1. SNL Tega niso obešali na veliki zvon, to so dokazali. In v spomladanskem nadaljevanju prvenstva hočejo to tudi potrditi. V drugem delu tekmovanja bodo razmere namreč popolnoma drugačne, kot pa so bile ob začetku nove, za Šmarčane pa sploh prve, prvoligaške sezone lanskega poletja. ERA Šmartno ne bo več neznanka, ampak gost, ki je strah in trepet in gostitelj, ki točno ve, kaj hoče. Tega se v klubu dobro zavedajo. In se trdo, disciplinirano in zavzeto pripravljajo na pomlad ravno z zavestjo, da bodo morali znati opraviti tudi s pritiskom pričakovanj zveste publike in da bodo morali igrati enako sproščeno in z lahkotno spretnostjo kot jo zahteva nogometna igra tudi v vlogi favoritov. V strokovnem vodstvu kluba se dobro zavedajo, da je za njimi šele pol poti in da je prvenstvo še dolgo, računati na to, da bodo vsi igralci, ki so se jeseni resnično izkazali, vedno popolnoma pripravljeni, pa bi bilo nezrelo in naivno, saj so poškodbe in rumeni kartoni žal del igre. Na začetku priprav so se tako standardnim igralcem ERE priključili novi: prekaljeni 30-letni Aleš Turk, vezist Goran Ristič, ki je prišel iz prekmurskega prvoligaša in mladi Jugoslovan Ilija Radjenoviae, ki bo tako že 4. tujec v šmarskih vrstah. Poleg novincev, ki so se dobro ujeli v novi sredini, so se treningu priključili mladi domači nogometaši, ki so svetel up nogometa v Šmartnem ob Paki. Ravno zdrava konkurenca v povezavi s pristnim prijateljstvom pa je tista formula za gojenje kolegialnega teamskega vzdušja, ki odlikuje velika moštva. In trener ERE Stane Bevc to dobro ve, saj je svoje varovance v drugi fazi priprav na nadaljevanje prvenstva odpeljal v Poreč, kjer bodo odigrali nekaj kakovostnih prijateljskih tekem. Pred odhodom na intenzivne priprave so Šmarčani odigrali tri trening tekme; druga ekipa je minimalno izgubila proti NK Šenčur, prva postava NK ERA Šmartno je pri drugoligašu NK Železničar slavila z 2:0, proti NK Drava pa so Šmarčani remizirali z rezultatom 2:2.
Pred dejanskim začetkom prvenstvenega in pokalnega nadaljevanja; prvi pomladanski krog se prične 24. februarja, ko v Šmartnem ob Paki gostujejo Korošci s Prevalj, čaka Šmarčane še veliko napornih treningov. Sicer pa je pomlad ravno čas za šmarške nogometaše. Pomladi namreč vijolice šele zares vzcvetijo. In to je najlepše vzpodbuda in povabilo vsem, ki imate radi šmarški nogomet! ■
Lojz Podgoršek
Mojca Ažman
VILA ŽIVI
2ó
NATOČIMO Sl ČISTEGA VINA
Na članek g. urednika "Namesto objavljenega pisma bralca”, kot je bil naslov v zadnjem občinskem Listu, se moram oglasiti.
Pisma niste objavili, avtor je nepomemben. Še manj pa razumem, g. urednik, precej nenapisanih odzivov in da so pisma domnevno iste osebe (to mislite mene?). To je žaljivo in laž. Nisem eden od anonimnežev ali pisec pisem brez podpisa. Zatorej ne domnevajte.
Pismo, ki sem ga pa predložil, je anonimno in v njem so navedena imena. Pomotoma pa sem ga sprejel jaz, kajti takratni predsednik komisije (za poboje) je moj soimenjak. Moji pismi sta podpisani. V takratnih časih bi spadal na drugo stran puškinih cevi, kot je bil moj oče!
In to se naj pozabi? Ne, pa če me doleti usoda, kot je novinarja Petka.
Namen mojih pisem pa ni bil, da bi v občinskem Listu iskali krivce, temveč želim, naj Šoštanjčani (nekateri ne vedo, drugi nočejo vedeti) izvedo, kaj se je po vojni v Šoštanju godilo (seveda če jih to zanima).
Komisijo sem predlagal zato, ker sem predvsem mislil na trupla, naj se dostojno pokopljejo, kakor se to že izvaja v Slovenski Bistrici. Resnica pa po malem že prihaja na dan, saj so poboji že priznani, samo krivcev "še" ni!
Da spadajo pisma tožilstvu, ki ga omenjate, nimam nič proti; dostavite jim jih, dosti kaj vem in nimam dlake na jeziku.
Vaš citat, gospod urednik. Če bi takšno(a) pismo(a) objavili, bi List naredil natančno isto, kot je bilo zagrešeno takoj po II. svetovni vojni na Goricah (ne samo na Goricah). Brez dokazov bi izvedli “eksekucijo".
Dokazi so trupla, tistih ni, ki so to počeli.
Šoštanj pa v večini vodijo enoumno misleči gospodiči in s tem nastajajo težave v pisanju in razkrivanju. Zvon zvoni dvosmerno, naš občinski LIST pa zvoni enosmerno plat zvona.
Zgodovina in resnica je pa samo ena!
Lep pozdrav mestu svetlobe.
Upam, da boste to objavili, saj nismo v 1.1945.
Anton Skornšek Metleče 47, Šoštanj
Pismo, ki nam je bilo poslano po objavi intervjuja z g. Tičerjem:
MESTO SVETLOBE
Tukaj vam danes, ko je že delno dovoljeno govoriti o povojnih pobojih, pošiljam pismo (kopijo), ki ste ga pred leti sprejel in ga tedaj urednica občinskega lista ni hotela ali smela objaviti.
Upam, da ga boste sedaj Vi?
Da na Goricah niso postreljeni samo Šoštanjčani, navedeno je tudi približno število 4000 tisoč, med njimi matere z otroki, je resnica.
Tukaj se g. Tičar v intervjuju malo moti.
Osebe, ki so v pismu omenjene so sodelovale pri
Politika
pobojih, to vem tudi jaz in več drugih.
Pobita je tudi skupina v bližini Poštajnerjeve kmetije pri Prazniku. Prisoten je bil šoštanjski mladenič, sedaj ugleden meščan. Prosil bi ga, če se spominja, naj bo toliko pošten in pokaže kraj poboja, da se ostanki spodobno pokopljejo. Za iažji spomin; zraven je bil tudi človek brez roke. Moj oče je bil invalid. Njegova izjava.
K vsem tem bi dal predlog g. županu da ustanovi komisijo, da pride šoštanjska resnica na dan. Pripravljen sem sodelovati.
Pozdrav: Šoštanju, mestu svetlobe:
Anton Skornšek Metleče 47, Šoštanj
Temu pismu sta bila priložena še dva pisma iz leta 1996. Podpisano pismo objavljamo. Drugo, anonimno, za katero g. Skornšek piše da ni avtor in v katerem so navedena nekatera imena domnevno odgovornih za poboje na Goricah, tudi tokrat ne objavljamo.
ETIČNO ČIŠČENJE
Spoštovani Šoštanjčani, prepričan se, da večina Šoštanjčanov, Šoštanja pred vojno, med vojno in po vonji ne pozna. Zatorej ga vam bom opisal, takšnega kot ga poznam jaz.
Šoštanj je bil pred vojno eno najbolj industrijsko obrtniško razvitih mest, v takratnem Celjskem srezu. (Nikoli več ne bo takšen!)
Med vojno se gospodarstvo ni veliko spremenilo. Najprej so okupatorji izselili par uglednih družin, z izgovorom, da niso Štajerci.
Potem partizanski napad na Šoštanj. Doživel sem ga kot 17 letni mladenič v neposredni bližini. Opis 20-minutnega medsebojnega streljanja, nobenega okupatorskega upora (niti enega strela) Trije radovedni Šotanjčani mrtvi, požig Hauka-Strojnikove žage in okoli polnoči zvonjenje pri farni cerkvi, kar je bil verjetno znak za umik. Rezultat napada, okupatorjevo maščevanje “cesta talcev". Torej Šoštanj ni bil niti uro osvobojen. Po težko pričakovani svobodi 1945 leta je pa Šoštanj doživel najhuje. Etično čiščenje!
Vsi, ki so bili kakor koli drugačnega mišljenja in niso pravočasno zbežali, ležijo brez obsodb pobiti na Goricah. Tudi moj, nič krivi oče je zraven.
Anton Skornšek
Opomba:
Predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pri svetu občine Šoštanj, je 23. januarja 2002 pozval vse delujoče politične stranke v občini Šoštanj, da predlagajo kandidate za imenovanje tričlanske “komisije za razreševanje vprašanj, povezanih z namembnostjo in ureditvijo grobišč v Kočevskem Rogu in drugih tovrstnih grobišč v Sloveniji", ki ko nameravajo ustanoviti za področje občine Šoštanj. Rok za oddajo predlogov je bil 30. 1. 2002.
ZDRUŽENA LISTA
socialnih demokratov
5. 2. 2002 organizira OO ZLSD v Vili Široko pomenkovanje z dr. Benjaminom Lukmanom, znanim slovenskim diplomatom, nekoč Šoštanjčanom. Tema pogovora: Ugled Slovenije v svetu.
ULICA AIDSA LETOS TUDI V ŠOŠTANJU
M V' IÄ foRütA
ZDRUŽENE LISTE
Mladi forum Združene liste socialnih demokratov Šaleška dolina je 1. decembra -dneva boja prosti aidsu delil kondome pred malim mostom v Šoštanju. Dogodek se je začel okoli osme ure zjutraj in trajal do dvanajste. Razdelili smo okoli 250 kondomov in zloženk. Naš namen je bil osveščanje naše mladine in hkrati opozarjanje na kugo modernega časa. Ob tej priložnosti pa bi vas
24.2.2002	povabili na četrti tradicionalni pohod k Žlebnikovi domačiji. Krenili bomo ob 10. uri iz Lajš.
23.2.2002	pa bomo sodelovali na prireditvi, ki jo prireja zveza borcev v Ravnah pri Sreških pečeh, kjer je spomenik 14. divizije. Vljudno vabljeni!
Boris Korun
OTROCI SO PREDRAGI
w
Vsem bralkam in bralcem Lista bi najprej zaželel sreče, zdravja in zadovoljstva v letu 2002. Pri zadnji želji mi bo še kdo mogoče očital cinizem. Namreč ne poznam nikogar, ki bi bil zadovoljen, če bi mu na ulici stisnil roko ob novem letu, mu zaželel vse lepo, zraven pa mu povedal, da bo moral odslej seči precej globje v žep za varstvo svojih otrok.
Na zadnji seji Sveta Občine Šoštanj smo svetniki namreč sprejeli sklep O DOLOČITVI CENE PROGRAMOV PREDŠOLSKE VZGOJE IN NAČINU PLAČEVANJA STARŠEV V VRTCU ŠOŠTANJ. Po domače bi rekli, da smo podražili vrtec.
27
Ob vsej gomili raznih položnic, ki jih dobivamo zdaj od komunale, potem od davčne, pa od telekoma, elektra in še bi lahko našteval, je vsaka najmanjša podražitev precejšnja obremenitev tako za posameznika kakor za gospodinjstvo. Pravi šok pa je, če dobiš domov položnico, na kateri je znesek za 25% večji, kot je bil prejšnji mesec. Ravno to smo dali svetniki Občine Šoštanj kot novoletno darilo staršem, ki imajo otroke v vrtcu.
Svetniki socialdemokratske stranke smo bili odločno proti tako veliki podražitvi. Strinjali smo se, da je korekcija cen potrebna, in smo sami predlagali podražitev za največ 10%, vendar s svojim predlogom nismo uspeli, ker smo bili gladko preglasovani. Sedaj se lahko "pohvalimo", da imamo celo večje cene vrtca, kot jih imajo v Ljubljani. Razlika med I. in II. starostno skupino pa je minimalna. Za primerjavo, da mi ne bo kdo očital, da govorim in pišem kar tja v en dan, bom navedel primerjalne cene vrtca v Ljubljani, kateri nam je sedaj po ceni najbližji, in sicer je cena vrtca Ljubljana-Jelka I. skupina 69.029,00 SIT, II. skupina pa 44.286,00 SIT . Naši vrtci imajo ceno za I. skupino 69.879,00 SIT, za drugo II. skupino pa 63.022,00 SIT. Ljubljanske
Politika
podatke smo svetniki dobili v gradivu obrazložitve potrebe po podražitvi vrtca.
Vse skupaj se mi zdi skregano z zdravo pametjo. Res se bodo našli na občinski upravi ljudje, ki lahko upravičenost podražitve . dokažejo z raznimi zakonskimi akti, indeksi, odloki in ne vem, s čim še, papir prenese vse. Dejstvo pa je, da so dohodki v prestolnici naše države večji, kot so na našem področju. Torej zakaj je druga starostna skupina veliko dražja, kot je na primer v Ljubljani? Ali nam gre res tako dobro, ali je naša občina res tako bogata? Občina kot ustanoviteljica vrtca je po zakonu dolžna plačati razliko do polne cene in na tak način s povečanjem cen dela večje stroške tudi svojemu proračunu. Če smo iskreni, moramo priznati, da se mlade družine težko odločajo za obstanek v Šoštanju, kaj šele da bi se na novo naselile v naši občini. Tak način jih bo še bolj odvračal. Za mlade je pomembna zaposlitev, v kasnejši fazi, ko pa imajo ustvarjeno družino, pa je tu zelo pomembno varstvo njihovih otrok.
Vendar ni vse tako črno, kot se zdi, in rešitev tega problema je več. Če že kurijo kostno moko v TEŠ-u, moramo z njimi doseči ugod-
nejši sporazum in na ta način razbremeniti starše pri plačilu vrtca. Druga rešitev je ta, da vozimo svoje otroke v vrtec v Braslovče. Pri enem otroku bomo prihranili 20.400,00 SIT. Tretja rešitev je ta, da damo svoje otroke v varstvo babicam in dedkom. Predlog za tiste, ki še nimajo otrok: raje si umislite en dober avto na kredit, saj ima država take najraje, ko boste plačevali davke pri bencinu, cestnine itd., otroci pa so državi itak samo breme.
Pravijo, da je mesec december nori mesec, zato ni čudno, da so bile take odločitve tudi v svetu, saj to ni edina cvetka zadnje seje, tu je še zadolžitev občine itd. O tem pa kdaj drugič.
Vojko Krneža
POPOTNICA ZA LETO 2002
Glede na dejstvo, da je naša oblast, razen dviga davčnih stopenj, s trošarino zvišala tudi ceno opojnih užitkov (cigareti, alkohol), je seveda upravičeno pričakovati in upati, da se bomo Slovenci v letu 2002 streznili.
Lojz Podgoršek
Milan Kopušar
Pismo s poslanskega sedeža št. d O
B polno paro smo zakorakali v novo leto 2002. Parlament ni nobena izjema in zanimive teme, ki jih obravnavamo, se kar vrstijo. Preden pa preidem k eni bolj zanimivih, bi se rad odzval na kritiko mojega poslanskega dela, ki se je rodila med velenjskimi politiki ne glede na to, iz katerega tabora prihajajo. Kritika se nanaša na mojo vložitev predloga za izvzem Prelog in dela Družmirja iz območja Mestne občine in priključitve tega občini Šoštanj, ker so bile to pač takšne meje v zgodovini. Poleg tega vsi vemo, da ne gre kar tako za en kos zemlje, ampak območje, ki se je zaradi odkopavanja premoga morali izseliti, danes pa se tukaj nahajajo deponija premoga in del sanacijskih posegov, katerih bistveni sestavni del je pepel iz TEŠ. Ker je veliko prebivalcev občine Šoštanj, da bi ta del zemljišč moral zopet pripadati občini Šoštanj in bi tako tej pripadalo tudi del sredstev, ki se sedaj stekajo v velenjski proračun, sem po ustrezni strokovni pripravi pristojnih služb takšen predlog vložil v parlamentarno obravnavo. Logično, zaradi ogroženosti enega od finančnih virov občine Velenje, so se temu zoperstavili sosednji župan, v isti rog pa je zatrobil najglasnejši opozicijski politik Velenja, ki je ve enega od časopisov zapisal: »Kakšna je morala LDS, vam mora biti znano. Izvoljena poslanca sta bila izvoljena tudi v Mestni občini Velenje, ki bi jo g. Kopušar rad spremenil (Preloge). Občani Velenja so ga izvolili, da bi Velenje delil?« Že
laična jezikovna analiza zapisanega razkriva demagogijo za vsak način, da ne rečem, da so zapisane popolne neresnice. Pa se v to ne bom spuščal, ampka naj še enkrat poudarim: neglede na to, kdo in kje me je izvolil, je delo poslanca že po ustavi, da je zastopnik vsega ljudstva, ne le »občanov Velenja« pa čeprav je izvoljen v volilnem okraju, v katerega pač spada tudi Velenje. Predlog o izločitvi Prelog in dela Družmirja sem pa lahko vložil v prvi vrsti zato, ker je bil strokovno dobro pripravljen in vsebinsko utemeljen. To ni edini tak predlog, ki sem ga vložil v Parlament ali ga s svojim glasom podprl, ne glede na to, za katero območje Slovenije in kakšno vsebino gre.
Smešno bi pa bilo, če kot poslanec ne bi izkoristil možnosti in vložil predlog iz območja, ki ga dobro poznam in od koder prihajam. Logika, ki jo ponuja pisec prej citiranih vrstic, je seveda znana logika Šaleške doline, in ni osamljena in je izključujoča logika »pravice močnejšega« Velenja, ki jo žal občutimo tudi na drugih področjih, ne samo v tem konkretnem primeru.
Smešno je, da v tem kontekstu kritik govori o morali kar cele stranke iz katere prihajam, ko je vsem znano, da gre za strokovno dobro pretehtan in utemeljen predlog in je z vidika morale problem povsem različen glede na to, od kod ga gledamo. V resnici pa, kot sem že povedal, ne gre za moralo, ampak za proračunska sredstva oziroma vprašanje, kam se sredstva iz degradiranih območij vlagajo. V okolje, ki je bilo zaradi dolga desetletja ekološko, demografsko in prostorsko ogroženo, ali v okolja, ki se je zaradi takšnega ravnanja intenzivno razvijalo? Če se človek z odprtimi očmi pelje skozi Šaleško dolino, se mu odgovor na prejšnje postavi kar sam ■
JELENA MARKOVIČ
TISTO NOČ
Nekje na višini se nekaj dogaja, težko dojemam, dih mi zastaja. Me veter objema, telo mi drhti, srce mi razbija, nimam moči.
I KS
Slepiva se. Enolična vprašanja padajo, padajo.
V nama vendar tako zelo vre.
Vre od prekinitev. Meni pa se kolca!
CHINA
Napol sem narejena. Napol sem prebujena.
V mlado jutro vržena kača iščem sonca.
Zmajeva sapa me greje.
Za hip pomislim, da tu je konec, da tu bom zgubila svet pod nogami, da uhaja iz rok mi tisto najdražje.
Vročinski val prevzema mi organe, oči zamegljene gledajo v tla, poskušam razumeti bistvo vsega.
Zastaja korak, trenutek ne mine,
vse v meni je polno
neke preklete, tuje bolečine.
ČAKAM...
Spet ta petek.
Telefon zvoni v prazno,
tebe ni, spet ne vem kje si,	Racak - mala šola Gaberke.	
Zvonec na vratih je nem	MAJA REZMAN	INES SULJIČ
ne slišim da prihajaš.		SPOZNANJE
Zaman slonim ob oknu	LUČI	
željna tvojega objema.		Ujel si utrip
	Srečni so roji insektov,	mojega srca.
In te in te ni.	Srečna je sraka, ki	Ujel si korak
Jaz pa čakam.	varuje svoj zarod.	moje poti. Poti večnega iskanja,
	Kresnice so! Glej, jih vidiš?	iskanja obljubljenih sanj,
KATJA REZMAN	Svetlijo, kresijo prave	iskanja obljubljenih princev
	poti.	na belih konjih.
MADEŽI		Spoznala sem,
	Kdo se je izgubil?	da hodim v napačno smer.
Umazane kaplje potu	Kdo je zašel?	Spoznala sem,
nam prihajajo na čelo.		Da ta pot nikakor ni prava!
Vseeno se ne zmedemo.	Spet je poletje,	Hodim po oblakih
Lažemo v oči	rumeno pada	in ne po tleh.
in ne zardevamo.	v veje	Spremenila bom
Ne priznamo si,	v cvetje	smer svoje poti.
da je to, kar imamo	v vodo v bazenu.	Spremenila bom svoje želje
velika laž,		Hodila bom po
ker vse mineva.		poti resničnosti, po poti treznosti.
2Q
ČAS JE...	ALEŠ OČKO	JASNA ŠUMNIK
Cas je, da odplujem z jadrnico, ki je bila tako dolgo zasidrana.	DVANAJSTA	SPREGLEJTE ME
Cas je,	Dvanajsta pesem.	Kričim, vpijem v zrak -
da napnem jadra in	Gledam skozi okno	da bi me zaznali.
da me veter ponese v neznano...	v nebo.	Zbujam pozornost ljudi,
Zdaj je zarjavela,	Slišim glasbo z MTV-ja.	ki me drugače ne bi spoznali.
kot bakren žarek sonca sameva na morju.	nebo je čisto,	
Vsi mi pravijo,	glasba je čista	Hočem, želim
Da ne bom odplula z njo.	in jaz sem	da bi bila skupek celote
Motijo se...	zdaj	a na koncu ugotovim
Pa četudi bom Le kot osamljen mornar,	spet čist.	da ostajam le mit popolne samote.
Ki ne ulovi nobene ribe,		Smejijo se in pogovarjajo z mano
Odplula bom z njo.	HVALA JI	nihče pa ne ve, da ko odidejo
Vsi mi pravijo,		ostanem le sama s sabo.
Da brez trnka ne bom ujela ribe.	Gledam ogorek cigarete,	Kaj je narobe z mano
Motijo se...	kako je grd,	
Ko bodo valovi zaplesali z divjim vetrom	A vseeno potegnem zadnji	se vprašam...
Bom mirno sedela in preživela.	dim - ogaben je.	...zakaj samote več jaz ne prenašam
Ko bo sonce premočno,	Dretje mame me	...odgovora ne pričakujem,
Bom zamižala in preživela.	spravlja ob živce	le kričim in za ljubeznijo žalujem.
Imam nekoga,	ne maram, ko se jezi,	
		
ki mi bo stal ob strani.	ker me skrbi zanjo.	
Imam nekoga,	Hvala ji.	
ki mu bom zaupala in ga spodbujala.	Zato, ker sem tukaj,	MATEJA TAJNIK
Imam nekoga...	zato, ker sem jaz.	
Imam sebe... \,	Hvala ji. Za brata	POTOVANJE
	in za življenje	Potujem v neznano!
	in hvala ji za	Potujem tja, kjer je vse prostrano,
	prihodnost.	kjer je polno prijaznih besed in kjer rože ne nehajo cvetet.
'I
pesnici" na literarcu 10.11.2001 v Mestni galeriji.
Foto: Arhiv
Počasi vodi me glas, ki govori v imenu vseh vas!
Vi živite tam ob čisti vodi in si utirate pot proti svobodi.
A poti kar naenkrat več ni! Izgubila se je brez sledi, nekdo prekrižal mi je pot in rekel: "Nadaljuje se spet polno zablod!"
v meni sedaj neznosna jeza gori, ki nazaj topline in nežnosti si želi. Zakaj zbledela je pot miru In v srcu spet je polno strahu?
Kultura
30
Cool knjiga
V petek, 18.01.2002, so ob 17. uri v knjižnici Šoštanj zaživela knjižna srečanja za najstnike (med 12. in 15. letom), imenovana COOL KNJIGA. Gre za pogovor med najstniki o določeni knjigi in izbrani temi (tokrat prijateljstvo).
Cool knjiga meseca januarja je bila Pogrešam te, pogrešam te, avtorja Petra Pohla. Knjiga je jezikovno in vsebinsko izredno bogata in zato priporočeno branje za mlade, o njej pa se da tudi veliko pogovarjati (prijateljstvo, družinske in sorodstvene vezi, zaljubljenost, poezija, gledališče idr.). Goga, Maja, Alja, Marko in Semir - pet ljubiteljev knjige in branja se je zbralo na prvem srečanju.
Odlomek iz knjige Pogrešam te, pogrešam te: "Če je kaj čudovitega, je to imeti prijatelje. Če je kaj prekrasnega, je smejati se z njimi. Vem, da sem včasih obtoževala druge, kako so plitvi. Vendar vsi zakladi, ki sem jih našla v globini, niso vredni toliko kot to, da se na koncu spet lahko dvignem in zadiham nad gladino; zrak, ki je tako čist, da vidiš smehljaj in slišiš smeh, če je še tako daleč. Sele ko sem se skoraj zadušila med težkimi sencami tam spodaj, sem zagledala veselje, ki se je lesketalo med igrivim pljuskanjem valov na gladini."
Naslednje srečanje bo v petek, 22. 02. 2002, ob 17. uri v šoštan-jski knjižnici.
COOL KNJIGA: Zadnji mega žur (Ivan Sivec).
Samo za najstnike med 12. in 15. letom! Vabljeni! ■
Brina Jerič
Novo iz naše knjižnice
Leto je naokrog in v naši knjižnici je kar nekaj novosti. Uvajamo ure pravljic, in sicer vsak drugi četrtek ob 17. uri. Na pravljičnih ure vabimo otroke, stare od 3. do 6. leta. Datum pravljičnih ur je določen vnaprej. Prvič smo se srečali
10.1.2002	v knjižnici in poslušali pravljico Dobri sneženi mož, ki jo je pripovedovala Metka Pivk. Ponovno pa se bomo videli
24.1.2002	ob 17. uri. Vabljeni.
Za najstnike pa uvajamo Cool knjigo. Ob knjigi se pogovarjamo z najstniki od 12. do 15. leta starosti. To niso referati ali seminarji, ampak sproščen pogovor o najstniških temah. Pogovor vodi Brina Jerič.Prvič smo se srečali 18.1.2002, ponovno se bomo spet srečali 22. 2. ob 17. uri. Pridite.
In kaj je novega na policah? Sladko in grenko avtorice Danielle Steel. Roman o ženski, ki se s poroko odreče bleščeči karieri. Amanda Quick je pisateljica Ijbezenskih zgodovinskih romanov. Pri nas boste na polici našli njena dela Skrivnostni napoj, Afroditina prstana, Prevara in še.
Kratka spominska proza Marjana Marinška nosi naslov Kolerabjeki. Jože Hudeček nam v romanu Gluhota predstavlja upokojenca, ki živi osamljeno življenje v Stari Ljubljani. Novosti je torej kar veliko, zimski večeri pa dolgi, zato vabljeni v knjižnico ■
Marjana Boruta
Božič za dva in melodije srca
V povzetku novoletnih prireditev, ki so objavljene na straneh 10 in 11 tega časopisa, si lahko preberete, kdo vse je nastopil na obeh, res imenitnih koncertih "primadon" šoštan-jske kulture, kar sta Mešani pevski zbor Svoboda in Pihalni orkester Zarja nedvomno! Devetnajsti december z Zarjo in njenimi gosti ter dvanajsti januar s Svobodo in gosti, bosta ostala zapisana kot dva pomembna dneva ne samo za kulturo, ampak predvsem za organizatorje prireditev v mestu, če se bodo (bomo) seveda hoteli iz tega kaj naučiti.
SVOBODA in...	Foto: Slavko Gros
Cel niz prireditev, ki se jih je udeležilo skupaj preko 5500 ljudi in v katerih je sodelovalo preko 700 nastopajočih v pičlem mesecu in pol, namreč potrjuje, da je ljudem potrebno ponuditi različne vsebine, da potem obiskovalci lahko izbirajo. Ta izbor obiskovalcev pa nas je letos najbrž prepričal, da nima smisla več oživljati "Gostilne pri Basistu", velja pa razmisliti o bolj pogostih "masovkah", ki pa ni nujno, da so ravno veselice z "Avseniki" vseh sort, saj nam je Zarja dokazala, da je mogoče kvaliteto ponuditi tudi v šoštanjski športni dvorani...čeprav smo tisti, ki smo obiskali oba koncerta, na "Svobodinem" nastopu kar malo nostalgično želeli, da bi se tudi New swing quartet kdaj predstavil v dvorani Kulturnega doma Šoštanj ■
PROSLAVE ZA KULTURNI PRAZNIK V OBČINI ŠOŠTANJ, LETO 2002
sreda, 6. 3.
11.30	Kulturni dom Šoštanj PREPROSTO PREVEČ LEPA akademija za kulturni praznik (Za učence OŠ KDK)
17.00	Kulturni dom Šoštanj Proslava ob kulturnem prazniku za starše OŠ
Bibe Roeeka
18.30	Knjižnica Šoštanj Pesniki Šoštanju ob prazniku kulture
četrtek, 7. 3.
8.00	Kulturni dom Šoštanj Proslava ob kulturnem prazniku za razredno
stopnjo OŠ Bibe Roeeka
10.00	Kulturni dom Šoštanj Proslava ob kulturnem prazniku za predmetno stopnjo OŠ Bibe Roeeka
19.00	Kulturni dom Šoštanj Osrednja občinska proslava: PREPROSTO
PREVEČ LEPA repriza akademije v spomin 90-letnice smrti Franceta Prešerna, ki jo je v Šoštanju leta 1939 pripravil pesnik Karel Destovnik - Kajuh
petek, 8. 3
16.00	Gasilski dom Gaberke Proslava ob dnevu kulture
18.00	Dom krajanov Lokovica Proslava ob kulturnem prazniku za krajane
Lokovice
sobota, 9. 3
9.00	OŠ Topolšica
3. Menihov memorial - tekmovanje v namiznem tenisu
19.30	Prosvetni dom v Zavodnjah Zabavni večer
nedelja, 10. 3.
13.00	ulice Šoštanja Tradicionalni pustni karneval
15.00	Stara šola Ravne Proslava ob Prešernovem prazniku
15.00	Športna dvorana pri šoli Bibe Roeeka Pustno rajanje s »Čisto pravimi faloti«
15.00	Dom krajanov Lokovica Pustno rajanje za otroke
sreda, 13. 3.
16.00	Šoštanj, Trgb. Mravljak
Pokop pusta
četrtek, 31. 3.
18.00	Kulturni dom Šoštanj Nastop Simfoničnega orkestra Glasbene šole
Fran Korun Koželjski in MePZ Svoboda
f\ultura//Sanacija TÖ	1 Ust 2002
7. februar
Z izgradnjo čistilnih naprav za razžveplanje dimnih plinov četrtega in petega bloka Termoelektrarne Šoštanj se je njeno onesnaževanje zraka z žveplovim dioksidom zmanjšalo od več kot 100.000 na manj kot 20.000 t letno Foto: E. Š. 2001
Predavanja o ekološki sanaciji Termoelektrarne Šoštanj
V letu 2002 bodo dimne pline manjših blokov (prvega, drugega in tretjega) speljali na čistilno napravo četrtega bloka, kar bo zmanjšalo možnost za onesnaževanje Šoštanja in Velikega Vrha, na petem bloku pa bodo izvedli primarne ukrepe za zmanjšanje koncentracij dušikovih oksidov (optimiranje pogojev gorenja v kotlu s primernimi gorilniki, ustreznim dovodom zraka in drugimi ukrepi).
Raziskovalci na inštitutu ERICo Velenje smo pripravili predavanje o zmanjšanju onesnaževanja iz Termoelektrarne Šoštanj. Z dosedanjimi dosežki želimo seznaniti kar največ prebivalcev v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Začeli smo v občini Šoštanj, ki je bila zaradi proizvodnje električne energije v preteklosti najbolj prizadeta. Od 22. do 27. januarja smo predavali v krajevnih skupnostih Ravne, Šoštanj, Skorno-Florjan, Gaberke in Zavodnje.
Manj znano kot zmanjšano onesnaževanje zraka je manjše onesnaževanje voda. Pred okoljsko sanacijo so v termoelektrarni za svoje obratovanje porabili več kot 20 milijonov m3 vode letno, približno polovico so jo močno onesnažili. Leta 1994 so spremenili sistem za transport pepela (zaprti krogotok) in s tem prenehali onesnaževati Velenjsko jezero ter Pako. V letu 2000 so za obratovanje elektrarne porabili polovico prejšnje količine (10 milijonov m3), voda, ki so jo vrnili v okolje, pa je bila v okvirih zakonsko predpisanih vrednosti.
Izpust SO2 TEŠ v letih 1983 in 2001 v primerjavi s teoretičnim izpustom iz gospodinjstev
Poudarek je v prvi vrsti na zmanjšanem onesnaževanju zraka z žveplovim dioksidom (S02) in nižanju drugih emisij (izpustov) v zrak. Seveda nismo pozabili obdelati pomena šoštanjske elektrarne v slovenski energetski in okoljski bilanci. V predavanju primerjamo emisijo S02 elektrarne pred izgradnjo čistilnih naprav za razžveplanje dimnih plinov in po njej s (teoretično) emisijo, ki bi jo povzročili, če bi se vsa gospodinjstva v Šaleški dolini ogrevala z enakim premogom, kot ga kurijo v šoštanjski elektrarni. Leta 1983, ko je elektrarna v zrak spustila več kot 120.000 t S02, bi bil delež gospodinjstev približno 1%, leta 2001, ko sta obe čistilni napravi delovali vse leto, pa bi delež gospodinjstev predstavljal že blizu desetine onesnaževanja elektrarne. Poleg tega bi plini iz drobnih kurišč onesnaževali najnižjo plast ozračja nad dolino, plini iz elektrarne pa izstopajo iz dimnikov na višinah med 100 in 230 m ter prizemne plasti v glavnem neposredno ne onesnažujejo.
Poslušalci so spremljali predavanja z veliko mero sodelovanja in kritičnosti. Pokazalo se je, da jih zanima tudi širša okoljska problematika, ne le tista, povezana z elektroenergetiko. Obisk predavanj se je iz dneva v dan izboljševal. Upamo, da so krajani prišli do razumljivih in zanimivih informacij. Izvajalci pa smo se tudi naučili marsikaj novega (npr. kako ljudi zainteresirati za okoljska predavanja), saj je to doslej najširši izobraževalni program za odrasle, ki ga je izvedel naš inštitut. Program bomo predstavili še v drugih šoštanjskih krajevnih skupnostih, v mestni občini Velenje in občini Šmartno ob Paki ■
Emil Šterbenk, ERICo Velenje
32
Dejte nam plac
KO VRIVE NOMO LETO novo leto V TUET JI RAZRED	Juv°n>
Ko pride k nam novo leto. si voščimo najlepše želje.
NOVO LETO
(Maša Vučina)
Vse novoletne zelje pošlji daleč prek sveta, morda si ti tisti, ki bo dobil psička.
Veliko sreče in drugih želja!
ć\ nikar ne obupaj.
ker najlepša sreča prebiva doma!
Pridi. novo leto!
Prinesi nam snega na kupe in veliko daril.
Prinesi tudi zdravja in sreče za vse sestriče in prijatelje.
NOVO LETO (Tina Fajdiga)
Ko pride k nam december, se pojavi novo leto.
Lučke, okraski in verige se zapletajo med vasi.
Dedek A\raz prinese zimo v vas
in otroke obdari.
meni pa nekaj za konec zaželi:
"Dodi pridna in vesela
in lepo praznuj praznike."
NOVO LETO (Katja Podgoršek)
Za novo leto si želim zdravja sreče, radosti.
To povem vam iz srca. kajti tu je sreča doma.
Za novo leto zima pride, pesem radosti zdaj zvoni. Novo leto se prikazuje za celi mesec dni.
NOVO LETO
(Pok Andrejc)
Novo leto je prišlo in z njim ogromno dni.
A jaz si le želim veliko zdravja in veselja ter veliko sončnik dni.
In komaj čakam.
da še eno novo leto prihiti.
MOJ OC E
/je xffhjl JDcx/tu- . ILcuyL i/ma Mjw
^ •f^ßtAca ^ mùjf-OA. *5lac{ w yoidojj. ir Jfva rxdlo:	# WJfu ■	MmÓL ^ tiL
/Tr\AAjr%cjm, ■ oc- /ACM jä cLoOtr-. /C /7Kamo- -jf. /MMKofo for
GOJrv.
y
for t* «mn-
3jCXÀlCL \*snJiA. 'L.
OS d’-CoJ^CL £)t^fWruis-a AOUA/x
Jtrrv&iLaa-
NOVO LETO
(Nejc Borovnik)
Ko je sneg. ko je led gre novo leto v beg. K nam že hiti, da prinese nove sani.
Naj prinese še smuči, veliko snega in radosti. Veseli bomo tudi sreče, ljubezni in veselja.
NOVO LETO
(Tjaša Ostervuh)
Novo leto že prihaja, staro se od nas poslavlja. Vsi želimo sreče si in ljubezni med ljudmi.
Rridi, pridi novo leto! Zakaj se nič ti ne mudi? Vsi nestrpni že čakamo, da odbije polnoči.
Novo leto že prišlo je, stiskamo si že dlani, lepe želje in pa zdravja izreči ne pozabimo si mi.
NOVO LETO
(Tjaša Konovšek)
Ko zimske so počitnice, mraz dan za dnem divja.
Ali pa smo za novo leto na toplem vsi doma.
Ura sedaj polnoč odbije, vsi pa zaželimo si: sreče, veselja, zdravja in uspehov za vse ljudi.
Naj na svetu veselja bo za vse. za vse poštenjake, ki si to žele. Naj pada sneg. naj pada sneg in mir s seboj prinese.
PREDPRAZNIČNI DNEVI V DRUŽBI HARRY JA POTTER-JA
V petek. 21.122001. smo si učenci OŠ Hibe Rocka v okviru kulturnega dneva ogledali tilm Harry Rotter in kamen modrosti.
Namesto da bi zjutraj začeli s poukom, smo se z avtobusom odpeljali v Velenje, kjer smo si vsi želeli čim boljši sedež v kinodvorani Hotela Rake. Na začetku predstave se je zdelo, da bo to še eden od dolgočasnih filmov, a bolj kot se je približeval koncu, bolj je bilo napeto, od časa do časa tudi smešno.
Občutki po koncu filma so bili različni, večinoma dobri. Film je dokaj podoben knjigi, igralska zasedba pa naravnost odlična. Harry nas popelje v čudoviti svet domišljije in
Da bi vsi. tako kot mi. z dobro voljo zrli v nove dni.
Dejte nam plac 1 Ust 2002
•*	'	7. februar
čarovnije, kar je prava popestritev sivega vsakdanjika, v naša srca pa vnese moč ljubezni, prijateljstva, volje in poguma.
Nad filmom smo bili tako navdušeni, da komaj čakamo nova nadaljevanja.
Sestošolec Jernej in sedmošolka Maja
TAKŠNI SO BILI PRAZNIČNI DNEVI „
Novo leto sem dočakal v tujini pri stricu. Bilo je sicer odlično, a hkrati dolgočasno, saj sem se težko sporazumeval z bratrančevimi prijatelji. Najbolj sem užival ob ognjemetu in si ob njem zaželel predvsem obilo zdravja ter lep učni uspeh.
Praznični dnevi so vselej nekoliko drugačni. Mnogo revnih otrok po svetu se je moralo zadovoljiti s kakšno malenkostjo, ki pa lahko pomeni iskrico upanja za boljši jutri. Tudi meni
33
-	da bi imeli vsi učenci željen učni uspeh in bi bili uspešni na raznih tekmovanjih:
-	da bi ostali v naši dobri stari šoli
Naj bo za vse v srečo, zdravje in veselje odeto 2002. leto - učenci 6. in 7. razreda 05 Bibe Rocka Šoštanj
OTROŠKI PARLAMENT -MOJ PROSTI ČAS
Med prazniki sva z mamico pekli potico in razne vrste sladkih dobrot. Pripravili sva tudi praznično večerjo. Oče je zunaj obešal pisane lučke, otroci pa smo krasili smrečico. Dnevi so bili prijetni, polni obiskov in zimskih radosti.
Med prazniki smo okrasili božično drevo, se sankali in imeli koline. V novem letu si želim srečo, zdravje in čim boljše ocene v šoli.
Božične in novoletne praznike sem preživel v krogu domačih. Obiskali smo sorodnike, prijatelje in znance ter jim zaželeli obilo sreče in zdravja v novem letu. Ko je na zadnji dan v letu ura končno odbila dvanajst, smo si stisnili roke in si izrekli najlepše misli. Moje želje v letu 2002 so, da bi se imeli vsi radi in bi prisluhnili drug drugemu.
Med prazniki sem se imela resnično lepo. Dobila sem mnogo daril. Večino prostega časa sem preživela ob televizorju ali pa sem se dobro naspala. Na novega leta dan smo s starši voščili vsem sosedom.
Božični prazniki so bili lepi. mirni. Večer pred božičem smo odšli peš k polnočnicam, preostale dni pa preživeli v toplicah. Uživali smo v kopanju in vožnjah po toboganu. Novo leto smo vendarle pričakali doma. Mama in oče sta skuhala okusno večerjo, ob polnoči pa smo na jasnem nebu opazovali številne ognjemete daleč naokoli.
Ker novo leto ni vsak dan. sem se odločila, da ga bom preživela, kar se da lepo. Va ni bilo tako. Doma sem sicer ostala sama, hura. vendar je kmalu postalo dolgočasno. Na vse načine sem se trudila, da bi bil dan nekaj nepozabnega. No ja. vsemu navkljub mi bo leto ZO01 ostalo v lepem spominu, ker je bilo moje in že zato nekaj posebnega.
so bili ti prazniki všeč. saj sem jih preživela z družino. Želim, da bi bili prazniki vedno lepi za vse ljudi.
V LETU 1001 ŽELIMO.
-	da bi se imeli ljudje radi in bi na svetu vladal mir:.
-	da bi bilo manj nesreč, trpljenja, solz:
-	da bi med nami vladala ljubezen in prijateljstvo:
-	da bi imeli mladi v Šoštanju svoj prostor in kino. kjer bi si lahko ogledali kakšen zanimiv film:
-	da bi več časa preživeli v naravi:
-	da bi naša nogometna reprezentanca na SV v nogometu premagala vse nasprotnike:
-	da bi se z zimskih olimpijskih iger vrnili s kakšno kolajno:
-	da bi izumili zdravilo proti vsem boleznim:
Ljudska modrost veleva, da več glav več ve. Ce pa so glave mlade in prekipevajo od znanja, je pričakovati še večji učinek.
To se je izkazalo za resnično tudi na letošnjem že IZ. otroškem parlamentu, kjer smo razpravljali o preživljanju našega prostega časa in vsem. kar sodi vanj. Naše delo je potekalo v skupinah, pri čemer se je vsaka soočala s svojo temo -otrokov prosti čas. ponudba prostočasnih dejavnosti, prosti čas in zdravje, prosti čas v družini,... Med učenci ni bilo nobene sramežljivosti ali treme, prav vsi smo želeli čim bolj ustvarjalno sodelovati ter izraziti svoje mnenje. Dogovarjali smo se o načrtovanju in možnostih koristne izrabe svojega prostega časa ter o težavah, s katerimi se soočamo pri tem. Vsi smo se strinjali, da je prosti čas zelo pomemben in ga je treba znati čim bolje izkoristiti. A žal smo si bili enotni tudi v mnenju, da za osnovnošolce v tem smislu ni najbolje poskrbljeno. To je bilo še posebej izpostavljeno pri šoštanjskih šolarjih, saj za njihove potrebe v domačem kraju praktično ni posluha. Mladi v Šoštanju pogrešamo predvsem kino in prostor za zabavo. medtem ko se naši velenjski vrstniki pritožujejo nad mesečno dražjimi javnimi prevozi ter pomanjkanjem površin za kotalkanje. Mladi imamo torej ogromno idej, ki so vsekakor uresničljive, če jim prisluhnejo pravi ljudje.
OS Bibe ■Rocka iz Šoštanja je na tem parlamentu zastopalo osem učencev, to srečanje pa je za nas še ena pozitivna življenjska izkušnja. Bogatejši smo za spoznanje, da je pomembno znati vtkati trenutke sproščenosti med šolske obveznosti našega vsakdanjika, zato si moramo organizirati prosti čas tako. da bomo z njim zadovoljni.
Mateja Trap. S.c
Prispevke pripravile mentorice: Lidija Volk.
Mija Žagar in Danica Sovič.
V
iz Šoštanja se predstavi
Ureja: Andreja Techuana
LIST si je z novim letom nadel novo preobleko. Taborniki iz rodu Pusti grad smo se odločili, da bomo za podobo tega časopisa tudi sami nekaj prispevali. Zdaj lahko novice in dogajanja v našem rodu spremljate tudi v LIST-u.
V našem rodu deluje okrog 200 članov različnih starosti, od tistih najmlajših, za katere želimo, da vzljubijo naravo in preko vključevanja v taborniške vrste odrastejo v zrele, samostojne ljudi, pa tudi študentje, ki večino svojega časa preživijo v Ljubljani ali Mariboru, pa se konec tedna vrnejo v domači kraj samo zato, ker hajka, zimovanja, orientacije, izobraževalnega seminarja ali katere druge taborniške akcije pač ne morejo izpustiti. Veliko ljudi šoštanjske tabornike sprejema kot nekaj samoumevnega, ker v Šoštanju delujejo že, odkar pomnijo. Pa se kdo od teh ljudi kdaj vpraša, kako bi bilo, če tabornikov v Šoštanju ne bi bilo? Ne vem! Vem pa to, da je vsak tretji otrok na OŠ Bibe Rocka tabornik, vem tudi to, da ima veliko otrok možnost preživljati vikende, zimske ali poletne počitnice v taborniških vrstah, med prijatelji z možnostjo razvijati tiste svoje lastnosti, ki jih drugje ne more, ker je naša družba pač takšna, da moraš v življenju početi stvari, ki ti bodo pomagale preživeti, in ne tistih, ki jih želiš početi. Pri tabornikih vsak počne tisto, kar ga najbolj veseli. Lahko gre peš v Ribno, kot so to poleti storili naši Butli frdamani, lahko greš na svetovni jamboree, kot so to pred leti naredili nekateri naši člani, lahko greš na tečaj orientacije, preživetja v naravi ali inštruktorski tečaj in postaneš specialist na katerem od teh področij. Lahko
si vodnik, gospodar, načelnik ali propagandist, vsem pa je eno to, da vsak počne tisto, kar si želi. Če se še vedno sprašujete, zakaj biti pri tabornikih, pomislite, kje bi vaš otrok preživljal vikend, če ne bi bil na zimovanju. Mogoče na ulici? Pa ne bi mogoče ravno takrat prišel iz dolgega časa na idejo ušpičiti kakšno neumnost? Verjemite, pri tabornikih to ni mogoče, ker pri programu, ki ga izvajamo, za to nima časa ... No, pa o programu drugič, preberite pa si, kako taborništvo doživlja tabornica Vesna Švare.
»Oj! Vas zanima, kaj kej počnemo pri tabornikih? Počnemo to, kar je treba in kar nas zabava! Torej se zabavamo, smejimo, igramo, učimo, sklepamo prijateljstva, se zaljubljamo in se imamo fino! Torej, komur je dolgčas in bi rad bil s prijatelji - kaj je lahko boljšega kot taborniki?!
Če kdo ne verjame, pa naj pride in naj poskusi, pa bo videl, kako je!
Taborniki iz Rodu Pusti grad Šoštanj delujejo že, odkar se spomnim jaz, pa verjetno tudi moja mama. Ko rečem, da število naših članov iz leta v leto le še narašča, se torej ne lažem, ko govorim, da so taborniki najboljša oblika zabave in preganjanja dolgega časa in skrbi. To kaže tudi število vodov, ki jih je kar 78. Delijo se po starostnih skupinah. Tako se predšolski otroci združujejo v skupino murenčkov, otroci od 7. do 4. razreda v družino medvedkov in čebelic, od 5. do 8. razreda v družino gozdovnikov in gozdovnic, od 76. do 21. leta v klub popotnikov in popotnic in starejši od 27 let v klub grč.
Vsak vod se srečuje enkrat tedensko in šteje od 5 do 70 članov, vodi ga vodnik, ki je nekdo od starejših in je opravil vodniško šolo. Na sestankih se učimo, igramo, pogovarjamo, smejimo, ustvarjamo in delamo zanimive stvari.
Enkrat na leto se udeležujemo veselih srečanj, ki potekajo v različnih krajih. Tam so otroci lahko ustvarjalni; izdelujejo razne izdelke, lepijo, rišejo, barvajo, oblikujejo in seveda kot vedno je organiziranih veliko zanimivih iger, skečev in raznih zanimivosti.
Vsako leto med poletnimi počitnicami hodimo na taborjenje v Ribno. Ker smo čez celo leto takoooooooo pridni, se proti koncu šolskega leta udeležimo tekmovanj, kjer preizkusimo svoje znanje. Vendar to niso le tekmovanja, je seveda tudi veselje in smeh! Na teh tekmovanjih se prizkušamo v različnih disciplinah (orientacija, streljanje z lokom, postavljanje šotora...). Takšna tekmovanja navadno trajajo nekaj dni.
Tudi v Šoštanju prirejamo tekmovanja, še posebej dobri smo v orientaciji. Veliko tudi sodelujemo s tujino. Da o tej zabavi sploh ne govorimo!
Letos smo bili tudi v Avstriji na Techuani, kamor so
prišli tudi taborniki iz Avstrije, Italije, Nemčije in Amerike. To je bil šele izziv! A ker smo taborniki, tabornike pa ni strah izzivov, smo odšli in si sami postavili šotore, kuhinjo, da smo vsak dan sami kuhali in seveda uživali celih deset dni! Vse to pa nam pomaga, da znamo živeti, da smo samostojni in sposobni prevzemati odgovornosti! Saj je tudi geslo tabornikov: Z naravo k boljšemu človeku!
Da bi bili naši vodniki kar se da dobri in usposobljeni za našo varnost in učenje, se udeležujejo raznih izobraževanj, npr.: izobraževanje za sodnike, inštruktorje, vodnike, izobraževanje iz orientacije in topografije, pionirstva ... Torej so naši vodniki zanesljivi in varni! Letno prirejamo tudi čajanke, razne delavnice, vse kar nam ugaja in nam je všeč. In to samo zato, da ne čepimo ves dan pred televizorjem, ampak gremo malo med ljudi in se rajši veselimo s tistimi, ki jih imamo radi, in ne s tistimi na televiziji, ki jih sploh ne poznamo.
Da pa vse poteka po programu, si vodniki izdelajo letni plan dela in vse poteka vodeno in skrbno načrtovano.
Torej, kaj še naj rečem? Mislim, da odločitev ni težka. Taborniki so nekaj najlepšega in najlepša oblika zabave, saj smo povezani z naravo, ki je tako lepa, da se ji nihče ne more upreti!
Naj danes, ko se rod predstavlja povabim vse, ki niste taborniki, pa tudi vse, ki ste taborniki, pa bi se radi vključili v naše akcije: vsak je dobrodošel, ni važno na katero šolo hodiš, koliko si star ... pri tabornikih je vsak dobrodošel. Verjamem, da vsak, ki ga je taborništvo zamikalo, pozna kakšnega šoštanjskega tabornika, ki ga bo z veseljem pripeljal v naše vrste, če pa nikogar ne poznaš, pokliči našega načelnika Maksa Kvasa in postal boš naš član.
KOLEDAR DOGAJANJ
2.2.2002	SESTANEK RODOVE UPRAVE (Maks Kvas ali Helena Urh)
9.2.2002	SESTANEK PP KLUBA (Grega Kugonič)
22. do 24. 2. 2002 ZIMOVANJE GOZODVNIKOV IN GOZDOVNIC (Katja Švare)
22.2.2002	DAN USTANOVITELJA
KONTAKTNE OSEBE
Starešina rodu: HELENA URH (031/663-478) Načelnik rodu: MAKS KVAS (041/324-459)
Mentor na šoli: HELENA URH (031/663-478) Propagandist in stiki z javnostjo: ANDREJA GOMBOC (041/376-446) ■
Planinci
35
Leto 2002 je leto
gora
Združeni narodi so že v novembru 1998 razglasili leto 2002 za mednarodno leto gora. S tem se nadaljuje tradicija Organizacije združenih narodov (OZN), da posamezna leta posveti določenemu delu Zemlje.V posebni resoluciji, ki jo je sprejela Generalna skupščina OZN, so zapisali, naj bo nosilec dejavnosti v mednarodnem letu gora FAO (Organizacija za kmetijstvo in prehrano), hkrati pa so pozvali vse vlade, naj finančno in organizacijsko podpro načrtovanje in izvajanje aktivnosti, povezanih s tem letom. Vse, ki jih zanimajo gore, je OZN spodbudila, naj povečajo svoje zavedanje o pomenu trajnostnega razvoja gorskega okolja. Idejo o mednarodnem letu gora je sprožila Kirgizija.
V mednarodnih planinskih, gorniških in alpinističnih krogih je pobuda OZN naletela na dober odmev. Mednarodna zveza planinskih organizacij (UIAA) je akcijo 2002 - leto gora uvrstila v svoj večletni program. UIAA v svetu predstavlja skupaj več kot dva in pol milijona članov različnih gorniških organizacij z vseh celin in je s strani Mednarodnega olimpijskega komiteja priznana kot svetovni predstavnik planinstva in plezanja. V letu gora naj bi se izboljšalo razumevanje gorništva in alpinizma v javnosti.
Tako bo UIAA v letu gora med drugim prikazala planinstvo, gorništvo, pohodništvo, alpinizem, plezanje, turno in alpinistično smučanje kot dejavnosti, ki so koristne za posameznike, za družbo kot celoto in so ustrezne za gorsko okolje, s poudarjanjem pomebnih človeških in družbenih lastnosti teh aktivnosti.
Leto gora pomeni za Planinsko zvezo Slovenije (PZS), planinska društva in posameznike, ki radi zahajajo v gore, veliko obveznost. PZS je že pripravila vrsto projektov in se povezala z ustreznimi ministrstvi in institucijami, da bi tako lažje izpeljala vse načrtovano.Tako bo PZS aktivno sodelovala na področjih zakonodaje (priprava zakona o visokogorju, zakon o planinskih poteh, itd.), izobraževanja (izobraževanje najmlajših - letu gora naj bi bila posvečena ena
številka revije Ciciban), na razpis pa je prijavila kar nekaj projektov (Festival gorskega filma, Ekološko osveščenje obiskovalcev gorskega sveta, Triglavski muzej, Ekološka sanacija planinskih koč, itd.). Glavni prireditvi ob letu gora bosta Dan planincev 2002 in osrednja prireditev ob Mednarodnem letu gora 2002 (kongres in razstava v Ljubljani).
Kako pa lahko kot posamezniki obeležimo leto gora in se nanj pripravimo? Zagotovo bo tudi Planinsko društvo Šoštanj pripravilo kakšno prireditev ali vsaj pohod, ki bo posvečen letu gora. Seveda pa pri tem ne gre samo za to, da se enkrat v letu spomnimo in pomislimo na gore. Za gore lahko ob vsakem našem obisku naredimo majhen, a pomemben korak. Lahko pričnemo že s tem, da vedno vzamemo s sabo vrečko za smeti in jih tako odnesemo s seboj v dolino (stara, morda oguljena fraza, a še kako pomembna za gore), v planinski koči uporabljamo svojo rjuho, se privadimo skromnosti in smo zadovoljni že z zavetjem, ki nam ga koča nudi. Potem je tu še skrb za rastline (zavarovane!) in živali. V gorah naj cvetja ne bi trgali in kričali na vse grlo. Se potem še sprašujete, zakaj lani na turah niste videli gamsov, kozorogov, čeprav vam je prijatelj zagotovil,da jih boste zagotovo srečali. Kadarkoli, naj bomo v gorah ali dolini, imejmo pred očmi pregovor, ki pravi, da narave in vseh njenih darov nismo prejeli kot dediščino od svojih prednikov, ampak smo si jo izposodili od svojih otrok. Zaščita gorskega sveta naj ne bi bila sama sebi namen, obiskovalec gorskega sveta je gost v gorah in ne njihov gospodar. Gore naj bi ostale poseljene, obiskovane in lepe v bodočnosti, za naše otroke in prihodnje rodove.
In kaj se ta trenutek dogaja v planinskem društvu?
-	Spletne strani Mladinskega odseka (http://www.planiskodrustvo-sostanj.si) so v prvih dneh tega leta praznovale svojo tretjo obletnico. Na spletnih straneh najdete tudi že plan letošnjih izletov.Vabljeni k ogledu!
-	Nastaja tudi že društveni časopis Planinski popotnik, ki naj bi izšel v februarju.
-	16. februarja vas vabimo na zimski pohod na Peco. Več informacij bo na društvenih plakatih, prijavite pa se lahko v Cvetličarni Nahtigal.
-	Mladi planinci - osnovnošolci bodo tudi letos v času zimskih počitnic odšli na Snežkovanje (zimovanje), in sicer od 23. - 26. februarja. Več informacij pri vodji Martini na tel. 031 738 821.
Vabljeni, da se nam pridružite!
Pa SREČNO! ■
Andreja KONOVŠEK
plAniNSko SNeŽKoVANjE 2oo2
KDAJ:
od sobote, 23. februarja, do torka, 26. februarja 2002.
KJE:
Zajčeva koča pod Krvavico (742 m) -Posavsko hribovje.
PROGRAM:
hoja v hribih v zimskih razmerah, spoznavanje opreme za gibanje v zimskih razmerah (krplje, dereze, cepin, lavinska žolna, ipd.), predavanje o nevarnostih v gorah pozimi, izdelava bivakov in snežakov, kepanje, orientacija, družabni večeri...
ZA KOGA:
za osnovnošolce od 6. do 8. razreda ter
za dijake 1. in 2. letnika.
ŠT. UDELEŽENCEV:
minimalno 8 in maksimalno 15.
OBVEZNA OPREMA:
nepremočljivi planinski čevlji, gamaše, rokavice, smučarske palice, bunda, smučarske ali pohodne hlače, sončna očala, čutarica ali plastenka, superge in planinska izkaznica s plačano članarino.
CENA:
samo 6.500 sit (vključuje prehrano, 3x spanje, prevoz in vodenje)-Snežkovanje 2002 sofinancira PD Šoštanj.
VODSTVO:
Martina Pečnik-vodnica PZS (vodja), Andreja Konovšek-vodnica PZS.
PRIJAVE in INFORMACIJE:
-OŠ Bibe Roecka:
Danica Švare ali Vida Rehar,
-OŠ KD Kajuha:
Franc Petek,
-po elektronski pošti: možplaninskodrustvo-sostanj.si,
-na GSM 031738 821 (Martina) ali 031 869 927 (Andreja) do 14. februarja 2002.
PREDHODNI SESTANEK: nekaj dni pred odhodom bomo za udeležence in starše organizirali skupni sestanek.
VABLJENI!
1 Ust 2002
7. februar
Šport v občini Šoštanj
Bravo punce!
Občinski mesečnik LIST je dobil novo podobo. Tudi v tej novi podobi časopisa ima šoštanjski šport svoje mesto in upamo, da ga bo vsaj v takšni meri tudi obdržal. A obdržal ga bo le, če bomo društveni funkcionarji pošiljali za objavo novice s svojega področja. Ni potrebno veliko, da so občani seznanjeni s športnimi dogodki in rezultati. Na voljo je mnogo medijev, saj je poleg LIST-a omogočeno propagiranje športnih dogodkov po znižani ceni za člane ŠZŠ na šoštanjski kabelski TV (K03) ter brezplačno propagiranje na spletnih straneh ŠZŠ: http://www.sportna-zveza-sostanj.si/. Izkoristite različne možnosti, ki se vam ponujajo. Ne bo vam žal.
Za februar 2002 je ŠZŠ pripravila “Šoštanjski športni napovednik", ki je objavljen v LIST-u ter na šoštanjski kabelski TV in na spletnih straneh ŠZŠ. Če bo pozitiven odziv s strani športnih društev in občanov, bomo napovednik pripravljali redno tudi v prihodnje. Zato velja poziv društvom, da pravočasno posredujejo podatke o prihodnjih športnih dogodkih.
Na prvi seji upravnega odbora Športne zveze Šoštanj v letu 2002 so obravnavali veliko tem. Na začetku so opravili pregled dela zveze v preteklih mesecih in člani so se seznanili s sklepi Skupščine ŠZŠ. Nato se je predstavil novoizvoljeni nadzorni odbor, ki ga vodi Viki Drev.
Malo daljša je bila točka, kjer se je podalo poročilo o delu Komisije za šport Občine Šoštanj. Nakopičilo se je veliko problemov, ki jih skušamo urediti v realnem času. Seznanili smo se z obvestilom Občine Šoštanj, da bo razpis za sofinanciranje športnih programov v Občini Šoštanj za leto 2002 izšel v januarski številki LIST-a in da bo časa za prijavo 15 dni. Komisija za šport Občine Šoštanj pri pripravi razpisa ni imela možnosti sodelovati, zato tudi o njem ni razpravljala na svoji zadnji seji.
Šolski šport je zelo pomemben za razvoj in popularnost športa sedaj in v prihodnje. Zato je Svet za šolski šport ŠZŠ pripravil predlog "Prioritet programov v okviru šolskih športnih tekmovanj", ki jih je upravni odbor z odobravanjem potrdil.
Pod točko razno, ki je bila vsebinsko bogata, je upravni odbor razpravljal o:
-	dogajanju v objektu Dom TVD Partizan, ki ga upravlja ŠZŠ in kjer se pojavlja vedno več vandalizma,
-	odobritvi dela sredstev za montažo premičnih tribun v športni dvorani Šoštanj,
-	prošnji Moto kluba Netopir za članstvo,
-	prošnjah za donatorstvo,
-	možnosti pridobitve statuta društva, ki deluje v javnem interesu na področju športa, ter
-	oživitvi dela Športnega društva Šoštanj.
Na skupščini ŠZŠ, ki je bila 25. oktobra 2001, so prisotni predstavniki 87,5% članov ŠZŠ soglasno potrdili "Strokovne podlage za sprejem novih meril za sofinanciranje športnih programov v Občini Šoštanj". Po dogovoru z županom Občine Šoštanj se bodo te smernice predstavile na februarski seji Sveta Občine Šoštanj. Ob tej priložnosti bomo občinske svetnike seznanili tudi s problematiko športa v Občini Šoštanj. Več o tem v prihodnji številki LIST-a ■
Bojan Rotovnik
V soboto, 19. januarja, je na OŠ Franceta Bevka v Ljubljani potekalo 13. državno tekmovanje Mladina in gore.
Državno tekmovanje Mladina in gore je zelo uveljavljeno in zdaj že tradicionalno planinsko tekmovanje iz znanja, veščin in izkušenj z vseh področij in oblik planinskega delovanja. Namenjeno je spoznavanju in druženju mladih iz vse Slovenije in preverjanju naučenega teoretičnega in praktičnega planinskega znanja, pridobljenih izkušenj ter osvojenih veščin štiričlanskih ekip planinskih skupin osnovnošolcev od 5. do 8. razreda. Tako se na kvizu oz. testu, ki ga rešujejo ekipe, pojavljajo vprašanja iz splošne zgodovine planinstva, gibanja v gorah, opremi, orientaciji, prvi pomoči...
Na tekmovanje se je po predhodnem regijskem tekmovanju, ki je bilo novembra, uvrstila tudi ekipa Podrepnih muh iz OŠ Bibe Roecka, ki so jo sestavljale Jelka Tajnik (vodja), Jerica Koren, Nika Spital in Franja Vačovnik. Dekleta so se pod vodstvom mentoric Danice Švare in Vide Rehar v preteklih tednih pridno pripravljale na tekmovanje. V soboto so dekleta v močni konkurenci in ob zapletenih vprašanjih ob koncu dosegla
12.	mesto. Že sama uvrstitev na državno tekmovanje je uspeh in ker so se dobro odrezala tudi na državnem tekmovanju, lahko dekletom rečemo samo še: Punce, BRAVO in ČESTITKE! Da bi vam pridobljeno znanje koristilo tudi takrat, ko boste zahajale v gore! Zahvala in čestitke pa veljajo tudi obema mentoricama ■
Mladinski odsek Planinskega društva Šoštanj, Andreja KONOVŠEK
Sedem je dobra cifra
V soboto, 12. januarja 2002, se je končalo sedmo odprto kegljaško prvenstvo, eden izmed največjih turnirjev v Sloveniji, ki ga je organiziral Kegljaški klub Šoštanj v sodelovanju s termoelektrarno in pod pokroviteljstvom Občine Šoštanj. Turnirja se je udeležilo 168 tekmovalcev iz klubov po Sloveniji ter trije iz sosednje Hrvaške. Od tega je bilo 28 rekreativcev, ki so metali na 100 lučajev. Turnir je organizacijsko dobro uspel.
Rezultati so bili nad pričakovanji, saj že tri leta ni uspelo komu napraviti rezultata preko 1000 kegljev. Gledalci so zato bučno pozdravili reprezentanta Franca Kirbiša, ki je podrl kar 1012 kegljev. Tudi ostali rezultati so bili odlični, saj je kar preko dvajset tekmovalcev preseglo mejo 900 kegljev.
Med njimi je tudi najboljši domačin Leopold Fidej, ki je podrl 912 kegljev. Organizator Kegljaški klub Šoštanj deluje že od leta 1965 in šteje 30 članov. V klubu so štiri skupine: Člani I. ekipa, Člani II. ekipa ter mladinci in veterani. Klub vodi predsednik Ivan Žnidar, tehnični vodja pa je Franc
Tamše H
M.K.
Predsednik je sprejel še en mandat
Šahovski klub Šoštanj je končal staro leto z občnim zborom in novoletnim klubskim šahovskim turnirjem. Klubu bo v nadaljnjem štiriletnem obdobju še naprej predsedoval Gregor Rupnik, podpredsednik pa bo Drago Šumnik-Luka.
Na novoletnem turnirju je prvo mesto zasedel Franc Stropnik, drugi je bil Ernest Špeh, tretji pa Tone Gričar.
Na medobčinskem prvenstvu, ki so se ga udeležile krajevne skupnosti in ekipe raznih podjetij, je zmagala ekipa Gorenja, ekipa KS Šoštanj pa je izmed 8 ekip zasedla 4. mesto ■
_____________________________ _______ Gregor Rupnik
Spin je jesenski prvak
V	ligi Sava-Savinja je naš klub postal jesenski prvak. Med 13. mesti je prepričljivo dosegel prvo mesto. Kljub praznikom in kratkemu premoru se je pomladanski del začel že 9.1.2002.
V	Ljutomeru je potekal novoletni turnir, ki ga je osvojil naš član Ivan Zera, na isti dan pa je potekal tudi turnir v Brestanici, kjer so sodelovali tudi naši člani. Domov so prinesli zlato in srebro, ki sta ga osvojila Franc Fajdiga ter Jolanda Belavič.
V	Velenju je potekalo medobčinsko prvenstvo osnovnih šol Velenja in Šoštanja. Med osmimi šolami se je najbolj izkazala OŠ Karla Destovnika Kajuha iz Šoštanja. Polona Belavič je osvojila 2. mesto, Danijel Ostojič pa
odlično 3. mesto. Ekipno so učenci KDK osvojili prvo mesto. Ekipo so sestavljali. Polona Belavič, Danijel Ostojič, Mojca Podgoršek in Janez Murn. S tem rezultatom so se uvrstili v nadaljnje tekmovanje.
Obenem vsem športnikom, posebej namiznoteniškim igralcem, voščimo vse najlepše in veliko športnih uspehov v novem letu ■
____________________________ Tone Leber
Porazi se znova kar vrstijo
Elektri v letošnji sezoni ne gre po načrtih. Kar osem tekem so izgubili v sami končnici in težko govorimo zgolj o smoli, razlog mora tičati še kje drugje. Po 5. krogu, ko Šoštanjčani še niso uspeli zmagati, se je od vročega trenerskega stolčka poslovil Darko Mirt, njegovo mesto pa je zasedel pri nas malo znani trener, a z dobrimi priporočili, Dejan Srzič - Susla iz Beograda. "Šok terapija" ob menjavi trenerja je bila uspešna in Elektra je zabeležila tri zmage in se za nekaj časa znebila zadnjega mesta na lestvici.
Po osmem krogu in treh zaporednih zmagah so v klub pripeljali okrepitev (?) - centra - veterana Slobodana Kaličanina, na stranski tir pa so bili postavljeni perspektivni mladi domači igralci, kot sta na primer mladinska reprezentanta Nuhanovič in Goršek. Od osmega kroga naprej pa gredo rezultati zopet navzdol. Kaličanina so že po treh kolih odslovili, sedaj pa se glasno govori o novih okrepitvah. Nekaj bo potrebno spremeniti, saj je Šoštanjčanom uspelo ponoviti črno serijo 0 - 5 z začetka sezone in so znova trdno zasidrani na zadnjem mestu, z dvema zmagama zaostanka. Odmor zaradi reprezentančnih tekem bodo košarkarji Elektre izkoristili za krajše priprave v Makarski, kamor so se odpravili za pet dni. Naslednjo tekmo bodo odigrali 2. februarja v domači dvorani, ko gostijo vodilni Helios. Znova jih torej čaka zelo težka naloga. Rizmanu, ki je zadnjih nekaj kol v izvrstni formi, se bo moral pridružiti še kdo, saj je samo en razpoložen igralec za igro v prvi ligi premalo za zmago ■
Tjaša Rehar
ŠOŠTANJSKI ŠPORTNI NAPOVEDNIK za februar 2002
PANOGA	KAJ	KDAJ	KJE
košarka	Elektra : Helios Domžale	sobota, 2. februar, ob 19.	športna dvorana
odbojka - ženske	Kajuh Šoštanj : Polak Prevalje	sobota, 2. februar, ob 18.	telovadnica OŠ KDK
odbojka - moški	Šoštanj Topolšica : Pomurje Galex	sobota, 9. februar, ob 19.	športna dvorana
kegljanje - moški	Šoštanj 1 : Pivovarna Laško	sobota, 9. februar, ob 16.	kegljišče TEŠ
kegljanje - moški	Šoštanj II : Zagorje	nedelja, 10. februar, ob 10.	kegljišče TEŠ
košarka	Elektra : Koper	sobota, 16. februar, ob 19.	športna dvorana
odbojka - ženske	Kajuh Šoštanj : Ruše	sobota, 16. februar, ob 18.	telovadnica OŠ KDK
planinstvo	Peca (2125m)	sobota, 16. februar	zbor na AP Šoštanj
kegljanje - moški	Šoštanj II : Slovenske Konjice II	sobota, 16. februar, ob 10.	kegljišče TEŠ
kegljanje - ženske	Šoštanj : Miroteks III	sobota, 16. februar, ob 13.	kegljišče TEŠ
odbojka-moški	Šoštanj Topolšica : Kekooprema Žužemberg	sobota, 23. februar, ob 19.	športna dvorana
planinstvo	Snežkovanje 2002 - mladinski tabor	od 23. do 26. februarja	/
Športna društva, ki želijo svoje aktivnosti objavljati v napovedniku, naj podatke posredujejo po el. pošti na: info@sportna-zveza-sostani.si ali jih pošljejo na naslov ŠZŠ, p.p. 26, 3325 Šoštanj.
Seznam športnih dogodkov lahko najdete tudi na spletni strani Športne zveze Šoštanj http://www.sportna-zveza-sostani.si/ter na šoštanjski kabelski TV (K03).
Pripravlja:
Bojan Rotovnik
38	1 List 2oo2 7. februar
v s	KORPIJON
RNA. MESEČEV
(24. september - 22. november)
Element: VODA.
Temperament: FLEGMATIČEN Kvaliteta: FIKSEN.
Planet vladar: PLUTON.
Kovina: ŽELEZO, JEKLO.
Barve: TEMNO RDEČA, RD Kamni; OPAL, RUBIN, TO KAME
Dan: TOREK,
Število: 8
Prilabljena glasba: bučna, orlo Priljubljena obleka: usnjeni kombinezon. Prevozno sredstvo: črna limuzin,
Priljubljeni film: grozljivka.
Najbolj primeren poklic: uradniški.
Poklic, o katerem sanja: kriminolog, detektiv. Najboljša vloga: vodja opozicijske stranke. Priljubljeno mesto: divjina.
Anatomsko šibka točila: sečila.
Glavne značilnosti: odločnost, moč, energičnost, čustvenost, bistroumnost, indi vidualnost, podcenjevanje drugih, zamerljivost.
Najznačilnejša lastnost je izredna zaloga energije!
Ključni pomen: SILOVITO, STRASTNO, PRIVLAČNO, SKRIVNOSTNO, LJUBOSUM NO, MAGNETIČNO, NEMIRNO,
MIT IN IZVOR SIMBOLA:
Pluton je bil prvotno ravno takSkot Saturn bog poljedelstva ter vladar podzemlja in smrti. "Nikomur razen Plutonu ni uspelo, da bi se izognil prevozu preko reke Stiks v to pokrajino smrti!” Pogosto je nosil čelado, pod katero je bil neviden in to mu je bilo pri številnih akcijah zapeljevanja v veliko pomoč. Planet, ki nosi njegovo ime, je povezan z zmamenjem ŠKORPIJONA. Nanaša se na spolne organe, reprodukcijo in na podzavest (okopana čustva). Ko ljudi spodbuja, naj premagajo ovire, jih lahko naredi tudi pretkane, kritične, vase zaprte in krute.
Poskrbimo zase
ZNAČAJ:
ŠKORPIJON je osmo znamenje zodiaka, drugo vodno znamenje in tretje fiksno znamenje v zodiakalnem krogu.|
Je eno najbolj energičnih znamenj. Ima neznansko zalogo tako fizične kot čustvene energije. Dokler niso odkriUjplanet Pluton in ga sprejeli v astrološki panteon, je Škorpijonu vladal Mars, vladar Ovna. Zdaj vlada Škorpijonu Pluton in njegov vpliv razvija in krepi čustvenost znamenja. Pri Škorpijonu imamo opraviti z močjo, ki jo mora znati pravilno usmerjati. Njegova moč mora biti izražena v pozitivni
in usmerjena k izpolnitvi posameznika. Neizpolnjen Škorpijon postane nemiren in ljubosumen. Kadar je Škorpijon ascedentno znamenje, lahko opazimo tudi "vpliv" nasprotnega znamenja, Bika. Ta daje Škorpijonu v asceden-tu toplino in šarm, ki ju človek izraža do svojega partnerja, vendar pa se lahko pojavi tudi posesivnost, ki ni tako očitna pri ljudeh s Soncem v škorpijonu.
Značajsko je Škorpijon magnetično in zelo nemirno znaitrenje. Zanimajo ga nevidne in okultne sfere. Ima izredno razvito intuicijo in je v stalnem kontaktu s svojo podzavestjo. Je revolucionaren in izredno sposoben, če mu le uspe obvladati impulzivnost. V težki situaciji pogosto najde svojo najboljšo in najbolj run rpšifpv Np;
samosvojo rešitev. Nezaupljiv je in sk "Če se zameriš Šklrpijonu, boš zag občutil, saj boš povračilo dobil nazaj, čez deset let!"
Nikoli, ničesar ne pozfbi. Vse dogodke spretno posname na občutljiv in nenehno vrteči se film, svoje vedno budne podzav jjatelj.
ČUSTVA:
avesti. Je odličen pri-
i
%
■e želite mirno ljubezensko življenje in lepe dneve, vam priporočam: "IZOGNITE se Škorpijonu!"
Škorpijon je izrazito seksualen in magnetičen tip. Strast prevladuje nad než Bika eno od najbolj LJUBOSUMNIH znamenj, ki se vedno maščuje za prevar dosti globokih zvez in pogo matičnih doživetij.
"Če ste gospoda ali gospo
7. št. kupona
2.	šifra ____
3.	kraj, datum in ura rojstva _
4.	Vaše vprašanje	, _
-------------------------------
*
15*
el?
odvleči pred matičarja in če je rekel da, nikar ne mislite^Ja ste ptiča dali v kletko!"
retično" pojmovanje zvestobe mu omogoča, da ne prekrši svoje besede, zato sebi dovoljuje vsi mogoče "prekrške". Problema ljubosumja se ne da opisati, saj vidi prevaro tudi tam, kjer je ni, in postane pravi mojster p ri uporabi kriminalističnih metod. Partnerji morajo čim prej opustiti vse samske navade, često pa postanejo colate, kar Škorpijonu nadvse ustreza.
"Nikomur ljubezen oz. spolnost ne pomeni toliko kot Škorpijonu!"
"Ali izjemno ljubi ali pa divje sovraži!"
"Nadvse je nagnjen k "pogosti" menjavi partnerjev, vse dokler pač ne najde pravega."
ZDRAVJE:
Škorpijoni so srednje, včasih višje rasti, mišijstega telesa, ponosne drže, temnih las, atega obraza. Imajo nos, ki je včasih Mt ali pa pravilne oblike. Sijoče in volčje oči, majhna, čutna in stisnjena ihova narava je močna in odporna, jo" energijo. Nagnjeni so k intenzivnemu ritmu življenja, čeprav jih preganja strah pred boleznijo in smrtjo.
Občutljive točke so njihovi spolni organi, grlo, možganska opna, hrbtenica, žile in noge Njihov želodec prenese vse, ker pa so nagnjeni k neurejenemu in nerednemu življenju, se morajo izogibati alkoholu in tobaku kakor tudi drugim poživilom, kajti vsako pretiravanje škoduje.	ì
Škorpijon je podvržen migreni in vsem vrstam infekcij ter poškodbam hrbtenice, kakor tudi depresijam in nervozam.
Škorpijon je pretirano nervozen že po naravi, zato doživlja pogoste živčne krize. Nagnjen je h genitalno-uretralnim boleznim in zastrupitvam.
IMERNI POKLICI :
ijonu ležijo poklici, kot so: revolucionarji, zdravniki, znanstveniki, misijonarji, igralci,
ritiki. Vedno teži k samostojnem delu in
u.	Ustreza mu tudi poselA povezan z
RIMERNI PARTNERJI:
ik, Devica, Kozorog in Riba. Oven, Levm| Vodnar so mu zelo privlačni, vendar se te zveze le redko obnesejo za daljši čas.
ZNANE OSEBNOSTI, ROJENE V ZNAMENJU ŠKORPIJONA:
Ivan S. Turgenjev, Fjodor M. Dostojevski, Indira Ghandi, Martin Luther, Charles deGaulle, Niccolo Paganini, Burt Lancaster, Alain Delon, Bud Spencer, Neil Young, Diego Maradona, Dane Zajc...
“Špela"
3Q
Odgovor pod vaš šifro: "ORION B"
Vaše Sonce v Dvojčkih, Luna v Ribah in ascedent v Raku kažejo na zanimivo kombinacijo, ki mitološko predstavlja mladeniča, ki je “nekoč" odšel z doma in se ni nikoli več vrnil, ker je pozabil, od kod je sploh prišel!
V resnici pa ste idealist in sanjač, ki se zelo rad prepušča trenutnim vzgibom in gre, kamor ga vodi srce ... Ste prijazni, sočutni, pripravljeni pomagati in razumevajoči, toda zaradi Lune v gibljivih Ribah še bolj nemirni in nestabilni kot drugi Dvojčki. Kombinacija zraka (Dvojčka) in vode (Ribi in Rak) pove, da ste umetniška duša, ki zna tenkočutno zaznavati impulze iz okolice, jih vsrkavati vase in jih spretno predajati drugim z besedami, mimiko, glasbo, ... Ste izjemno prilagodljivi, čeprav globoko v sebi tako zapleteni, da vam je skoraj nemogoče priti “do dna". Ljudje nikoli ne vedo, kaj lahko od vas v resnici pričakujejo, saj se vaši nameaj in neprestano spreminjajo, razumeti, ker ste jenja in ljubezni. Klùgb temu raziskujete, prevedite, seštev. čustveni, priljubljeni, živahni klepetavi in dobivate veliko podp pomoči od drugih oseb (ženskega Zaradi položaja vašega Sonca astrološki hiši ste kljub navedeni ži nosti večkrat osamljeni in žalostni.
Rak v ascedentu z vladarjem Lune na ste zelo spremenljive narave, močni čustev in občutljivih žive Kadar paste zaljubljeni in to se zgodi hitro in pogosto, saj ste za čare nasprotnega spola zelo dovzetni, ste®odobm ▼prikupnemu in zme mladeniču, zj
Iz karte je razvidno) da vam parfnerstva veliko pomenijo. Prav zaradi teh so možne težave in lahko se zgodi, da boste večkrat razočarani, žalostni in osamljeni.
Zaradi vaše neprilagodljivosti in spremenljivosti lahko nastopijo težave pri zdravju (dihalne poti, živci, koža, trebuh rebavni organi in želodec) in težave na delovnem mestu. Zaradi vašega občutljivega zdravja bi bilo nujno vzpostaviti stik s seboj in vašo dušo. "Človek, ki posluša sebe, v resnici krepi stik s seboj, z božansko iskro v sebi. S tem se mu veča njegova notranja moč, ki ga podpira, da lažje premaguje težave s seboj in drugimi."
Lep pozdrav in srečno!
Astrologinja "Špela"
Poskrbimo zase 1 Ust 2002
7. februar
SVETLOBA
Meditacija
Če ti je dolgčas in nimaš kaj početi, me kar pokliči.
(A. Kajtne)
Zima je. Snežinke močno naletavajo in belijo zemljo. Mraz oznanja, da zunaj ni preveč prijazno, čeprav je pogled v nebo podoben vožnji skozi vesoljni prostor, ko zvezde hitijo mimo nas, mi pa smo prepuščeni igrivemu in brezciljnemu letu. Trenutek zatem zapustimo zunanjost in se odpravimo v notranjost. Toplina zamenja mraz, ko stopimo v sobo, kjer bomo odpočili telo in vse, kar se odpočiti da. Misel požene kri po žilah, ker vemo, da se po ustvarjalnem dnevu rojeva čas samote. Svetloba že objema mentalna področja in narahlo zapušča polje čutil, preko katerih smo povezani s svetom. Sedemo na mehko podlago in se zahvalimo Svetlobi za prijetne trenutke. Pred nami sta kot dar položeni dišeča palčka in okrasna sveča. Obe vzbujata občutke miru, takoj ko jima vdahnemo svetlobo. Sveča daje intimno osvetlitev, dišeča palčka ustvarja vonjave, ki prežemajo naše bitje. Zazibljeta nas v svet, kjer iluzijo zamenja resničnost. Nekajkrat globoko vdihnemo in prisluhnemo telesu. Še malo prej vse v gibanju, s slišnimi udarci srca in zadihano, je sedaj podobno tistemu nepremičnemu in pozabljenemu kamnu nekje v planinah. Zunanji zvoki, ki so malo prej bili še komaj kaj slišni ušesom, so popolnoma izginili. Preprosto ne obstajajo več, kajti vrata v zunanjost se druga za drugim bolj in bolj zapirajo. Prostor se izgublja in čas z njim, ker sta ena dimenzija, dimenzija pojavnosti. Misli so znak, da smo z njo še vedno v stiku. Ena misel prileti, medtem ko druga že zapušča prizorišče. Rojevajo se in umirajo, tisoče in tisoče vsak dan, vsak trenutek. Vemo, da so del sveta, zato jim puščamo njihovo svobodo. Postajamo opazovalci, obiskovalci velike predstave na odru misli. Misli uprizarjajo svojo mehanično igro, mi pa, ki smo bili trenutek prej še glavni akterji, se sedaj poskušamo v vlogi zvestega abonenta, njihovega gledalca - opazovalca. Oder je izpolnjen s preteklostjo, prihodnostjo in sedanjostjo. V njih so skrite želje, motivi, ugodja, pričakovanja, žalosti, veselja. Zavedamo se jih, prisluhnemo in poskušamo razumeti njih poslanstvo. So del dolge zgodovine bivanja, nekako se nas držijo in črpajo iz nas. Smo njihovi dajalci energije, če se enačimo in sodelujemo z njimi. Dokler se ne zavedamo, nam jemljejo, ko se zavemo, jim dajemo. Takrat, ko nekaj hočemo in nekaj poskušamo doseči, si nekaj želimo, ko imamo ambicije, ideale in hočemo rezultate, nam jemljejo energijo. Kot končni rezultat pa se pojavita obup in depresija, ki posrkata še naše zadnje delce energije. Ko pa postanemo samo opazovalci naših misli, ki tečejo svoj nepretrgani tek, in ko spoznamo, da ne bomo mogli nikoli užiti vsega znanja, ki ga premore svet, in da nas noben užitek do kraja ne izpolni, se nam začne odkrivati nov pogled na življenje. Zavedanje, da te nobena zadovoljitev nikoli ne zadovolji, nasiti, da je to početje samo prekritje globokega nezadovoljstva, te počasi potiska v meditacijo. Meditacija je preseganje telesa, misli in srca. Biti presežen pomeni spoznati sebe kot univerzalnega. Odvreči lažno je edini način, da najdemo resnično. To samo iskanje in odkrivanje resničnega nas dela bolj žive. Ko vstopamo v globine samega sebe, ugotavljamo, da sploh ne dihamo, kajti dihanje se dogaja, je dogodek. Prav tako je z mislimi. Še preden se jih zavemo, so že tu. Vedenje tega nam lajša življenje, odganja skrbi, nas pa dela pretočne in sprejemljivejše, saj ustvarja v nas človeka globokega sprejemanja.
S potapljanjem v svojo notranjost odkrivamo Svetlobo, ki je že v nas. Pomaga nam osvetljevati naše nezavedno, tisto našo pozabljeno pravo naravo. Slediti naši pravi naravi pa nas dela sproščene in mirnejše.
Kadar ti je dolgčas in nimaš kaj početi, me kar pokliči, pravi meditacija Svetlobe.
Zen A)
Dva milijonarja? Za zdravnika Petra Lazarja to vemo, saj je svoje milijone dobil pred vesoljno Slovenijo in je marsikatero "favšeritno" srce čisto razbolelo zaradi tega. Za Toneta Kolarja ne vemo, "koliko ničel tehta", menda pa tudi njega "tehtajo" za Lazarjeve tolarčke ....
Prvi rezultati obnove trga Bratov Mravljakov. Če ne prej se bo 1. aprila odprla nova trgovina. Konfekcija
Iz krogov blizu Marjana Jedovnickega smo izvedeli, da KP Velenje pripravlja ŠOK - Šoštan-jsko komunalo. Domačini smo že izbrali lokacijo za deponijo odpadkov!
KK Elektra še vedno goji nado, da se bo v listnici našlo dovolj cvenka za nakup igralca, ki bi rešil ladjo pred potopom. Menda bi jih rešil le Dejan Bodiroga ...
NAGRADNA
KRIŽANKA
“JANUAR”
Pravilna rešitev prejšnje križanke se glasi:
SREČNO NOVO LETO, SILVESTROVANJE, POLNOČNI PLES, ZIMSKA IDILA, PLANICA, SNEŽAK
Za pravilno rešitev križanke v 11. (decemberski številki) Lista, smo izžrebali naslednje nagrajence:
Dve karti za predstave v SLG Celje po lastni izbiri prejmeta:
Vesna Zagorščak, Pod smrekami 12, 3311 Šempeter.
Literarni almanah Hotenja 13 prejmeta:
Tadeja OIup, Ravne 82a, 3325 Šoštanj in
Monika Lesjak, Koželjskega 3, 3320 Velenje.
Po dve vstopnici za filmsko predstavo po lastni izbiri v Kinu Velenje prejmeta:
Jože Mraz, Cesta v Bevče 34, 3320 Velenje in
Rajko Mravljak, Ravne 82a, 3325 Šoštanj
Izmed pravilnih rešitev križanke "JANUAR 2002", bomo izžrebali: dve vstopnici za gledališko predstavo v SLC Celje, dve knjižni nagradi in dvakrat po dve vstopnici za filmsko predstavo v Kinu Velenje po lastni izbiri.
SLOVARČEK:
ANAEROBA - organizem, ki ne potrebuje kisika;
BAMBERG - mesto na Bavarskem; ESCARPIN - moški plesni čevelj iz 18. stoletja;
ITELMI - staro sibirsko ljudstvo; NIAM NIAM - naziv za sudanske črnce;
TABARKA - pristanišče v Tuniziji; TZARA - francosko-romunski pesnik (Tristan);
UMBRIA - pokrajina v srednji Italiji.
Razvedrilo
List 2002	41
7. (rbruar
ANGL MERA ZA TEKOČINE
KI NE POTRE-
PRI SRAJCI
NOVA
SLOVENIJA
KEM. SIMBOL ZA RADON
PEOSC
MOŠKI PLESNI ČEVELJ IZ 18.ST0L
SUDANSKE
ČRNCE
SOSKO
VLAČUGA
(ZASTAR.)
AVT.OZN.NEM. MESTA NAILA
KATEGORIJA PRI BOKSU
SKRAJNI KONEC POLOTOKA
FRANC-ROMUN. PESNIK (TRISTAN)
GORA V POSOČJU
UŠ NA SRAMNIH DLAKAH
NARODNA
BANKA
SAMOSTAL PRIPONA (CELULOZA, OSMOZA)
OZN. ROMUNIJE
RITMIČNO GIBANJE TEIESA
POKRAJINA V SRED. ITALIJI
GRŠKA ČRKA
KEM. SIMBOL
SIMPTIZERKE
PANKA
IME GRAFIKA JUSTINA
RIMSKA 1
SIVI, GOLI POLŽ
AVOM. OZNAKA TORINA
ZVER IZ DRUŽINE
m
DELAVEC, KI
AV0M.0ZNA-
SINTET.
MAMILO
WONS
SPOLNA
ZDRUŽITEV
MIHA TIŠLER
SVIC.ZIMSKO-
REKA SKOZI
MAIHNA DAJATEV V FEVDALIZMU
JUDOVSKA
SOBOTA
POZDRAV STARIH RIMUANOV
SRB. MOŠKO IME
PRISTANIŠČE
PRITOK SAVE V BOSNI
KARTA
PRESEJALO
REGIST. TONA


Gesla križanke:
Ime in priimek: Naslov:
Izpolnjen kupon pošljite na naš naslov do 20. 2. 2002.
NAGRADNA KRIŽANKA "JANUAR
List 2002
7. februar
5.	del
KITAJSKA
Bojan Rotovnik
I ožnja z avtobusom je zaradi dela na cesti potekala zelo počasi in tako sva I se imela čas pogovarjati v hrupnem avtobusu. Bilo je pozno nedeljsko popoldne in ona je bila namenjena na večerni pouk angleščine v Longsheng. Dejala je, da imajo ona in njeni sošolci zelo redko možnost praktične konverzacije v angleškem jeziku s tujcem. Vprašala me je, če bi hotel priti na njihove večerne ure kot gost. Za zvečer nisem imel posebnih načrtov in sem z veseljem sprejel ponudbo. Dogovorila sva se, kje se dobiva
Zhaoxin.
zvečer, saj sem moral še v moj hotel. V svoji sobi sem vzel v roke slovnična pravila angleščine, ki mi jih je pred potovanjem napisala sestrična Lidija in še enkrat ponovil vse čase. Moja angleščina je takšna, da se lahko sporazumevam brez večjih problemov, slovnica pa je že druga zgodba. Poklicna šola je en velik objekt poln otrok, tako kot šole vsepovsod po svetu. Glavna programa na šoli, ki sem jo obiskal, sta računalništvo, ki ga obiskujejo večinoma dečki in angleščina, ki jo obiskujejo večinoma deklice. Z velikim veseljem me je sprejel njihov učitelj angleščine in me že na začetku spraševal vse mogoče. Ob začetku pouka me je predstavil in mi potem dal na voljo čas za predstavitev mojega potovanja ter za opis Slovenije oz. predvsem Evrope. Zelo jih je zanimal naš Božič, ki ga v razredu tudi sami praznujejo, čeprav njihova vera ne pozna takšnega praznika. Nivo znanja angleščine med večino učencev je bil zelo nizek,
primerljiv z znanjem naših osnovnošolcev. Izgovorjava besed je poseben problem, saj je pogosto zelo nerazumljiva. To je po svoje logično, saj nimajo veliko stikov s tujci in vsi tuji filmi na televiziji so sinhronizirani v kitajščino. Učenke in učence, ki sem jih obiskal, so bili oktobra 2000 v drugem oz. zadnjem razredu poklicne šole, kar pomeni, da so sedaj že učitelji in učiteljice angleščine na osnovnih šolah v svojih vaseh. To so postali po šestih letih učenja tujega jezika in pri svojih 17 letih!
Podeželje province Guizhuo
Svoje poti pred potovanjem nisem posebej načrtoval. Želel sem videti Kitajski kras in Shanghai, ostalo pa ni bilo definirano. Tako sem se ponavadi vsak večer odločal, kaj bom delal drug dan. V veliko pomoč mi je bil potovalni vodič Lonely Planet, ki ponuja mnogo koristnih informacij. Zaradi nenehnega potovanja sem imel ob večerih ogromno časa za premišljevanje, saj sem bil ponavadi že utrujen od celodnevnih ogledov. Tako sem se zadnji večer v mestu Longsheng odločil, da bom prečil podeželje province Guizhuo, ki leži v centralni Kitajski in je ena izmed najrevnejših provinc. Sploh nisem slutil, da bo to eno izmed najatraktivnejših delov mojega potovanja. V vodiču sem prebral, da je to del Kitajske, kjer še ni veliko tujih popotnikov in da avtobusi
vozijo zelo poredko, mnogokrat samo enkrat dnevno. Informacije, zapisane v popotniškem vodiču, niso bile najbolj zanesljive.
Ste videli jugoslovanski film "Ko to tamo pjeva"? Če ste, potem zagotovo niste pozabili avtobusa, v katerem so prevažali skoraj vse in to po zelo slabih cestah. No, tudi meni je uspelo ujeti podoben avtobus za štiriurno vožnjo do vasice Longže. Avtobus je bil nabito poln, a ne samo ljudi. Na poti smo imeli za potnike žive ribe v posodah, race, kokoši, kozo in celo tri male prašiče. Na eni postaji smo v kabino s težavo spravili štirimetrski vesli. Mnogo potnikov je kadilo, najhujši pa so bili tisti s pipami in domačim tobakom. In ker k pipam sodi tudi neokusna slina so se le te znebili kar na tla avtobusa. Šofer je moral svoja vrata z vrvjo povezat s prvim odprtim oknom za šoferjem, da se mu vrata niso ves čas odpirala. Nekaj stekel je manjkajo in vse je bilo že prijetno zarjavelo. Trdi stoli v kombinaciji s slabo cesto in hitrim šoferjem so mi pustili bolečo zadnjico za nekaj naslednjih dni. A moram priznati, da je bila to najbolj zanimiva izkušnja, ki sem jo doživel na potovanju. Bi jo želel vsaj še enkrat doživeti, tako zanimivo je bilo!
Ob poti, kjer sem potoval nekaj dni, živi manjšina Dong, ki je ena izmed 56 uradno priznanih manjšin na Kitajskem. Ta manjšina je znana po svoji leseni arhitekturi, ki me je tudi pritegnila v to področje. V najlepši vasici tega področja, Zhaoxin, sem preživel čudovit dan, kjer sem spoznal nekaj prijaznih domačinov in še sedaj si dopisujem z njihovim lokalnim učiteljem angleščine, Lu jin Hongom. Od jutra do poznega popoldneva sem se sprehajal med riževimi terasami gor in dol po dolini ter občudoval pokrajino. Zvečer sem razočaran doživel prihod petih kombijev švicarskih in francoskih turistov in kot sem kasneje izvedel, so ti obiski zelo redki. Na začetku sem bil jezen na te vzvišene belce, ki so s fotoaparati silili v ljudi in slikali kar so hoteli in kadar so hoteli. Domačinov pa niso nič vprašali. Ker sem bil takrat edini tujec v vasi, ki ni bil s to skupino, sem te vsiljivce poskušal malo presenetit z njihovim orožjem: sem se kar postavil pred njih in jih začel slikati brez opozorila ali vprašanja. Malo so me čudno gledali in se nekaj zmrdovali, a upam, da je vsaj kdo izmed njih dojel bistvo. Nikoli ne slikaj tujega človeka, če ga prej ne vprašaš za dovoljenje! Kako bi se počutili prebivalci Šoštanja, če bi k nam prišel avtobus Kitajcev in bi nam začeli vstopati v domove ter nas slikati pri različnih opravilih. Verjamem, da bi marsikdo od prebivalcev takoj imel komentar, ki bi ga zagotovo podkrepil s kletvicami ■ ■ ■

Bll

BLUES
ilei en je
Sp Do 35 LIST 2002
za\ jjjjjjjjij 497.4 So stanj)
k0 9001755.1
(grelcev, tečajev, magnetnih tesnil in steklo-keramičnih kuhališč), stavbnega pohištva in pohištva po naročilu. Poleg tega se ukvarja tudi s prodajo medicinskih pripomočkov in zdravil.
V zadnjih dveh letih podjetje uspešno deluje v dejavnosti razvoja in proizvodnje hladilnih sistemov in je večinski lastnik podjetja LTH iz Škofje Loke.


Družmirje 20,3325 Šoštanj tel.: 03 898 56 00 fax: 03 898 56 29 e-mail: blues@siol.net www.blues.si
©
S


& do 50% POPUSTA
Z METOM KOCKE SAMI DOLOČITE SVOJ POPUSTI
Z VAŠIM FILMOM
IN TEM KUPONOM N|/
STE VABLJENI V FOTO ART.
KONCHO TUDI BLIZU VAS
DIGITALNA LASERSKA TEHNOLOGIJA IZDELAVE FOTOGRAFIJ VAŠE FILME PO ŽELJI ZAPIŠEMO NA CD-MEDIJ IZDELAVA KLASIČNE IN DIGITALNE FOTOGRAFIJE IZ
COLOR, DIA, APS, ČB FILMOV, DIGITALNIH FOTOAPARATOV
naročilu 20 fotografij: ali brezplačno razvijanje!
UGODNU - SAM01000 SIT
FOTOGRAFIJE ZA DOKUMENTE
UpOKo/£^/£’ oon^/’
popusr°DAr£JV
|E~p