24. april 2012, 393. elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si Občina Dobrova vode. Zaradi navedenih ugotovitev in tudi slabega sanitarno higienskega in tehničnega stanja vodooskrbnih objektov, ocenjujemo varnost oskrbe s pitno vodo na tem sistemu kot zelo slabo. 3. KRAJEVNA SKUPNOST POLHOV GRADEC Krajevna skupnost Polhov Gradec se oskrbuje s pitno vodo iz petih vodovodnih sistemov, ki napajajo naselja Polhov Gradec, Dvor - Dolenja vas, Podreber, Praproče in Hrastenice. Imena sistemov sovpadajo z imeni oziroma nazivi oskrbovalnih območj posameznih vodovodnih sistemov. Podatka o številu prebivalcev v Krajevni skupnosti Polhov Gradec in letni distribucji pitne vode sta skupna za celotno krajevno skupnost. Na vseh vodovodnih sistemih v KS Polhov Gradec se ne opravlja noben postopek priprave pitne vode pred distribucjo pitne vode v omrežje sistemov. V vseh sistemih prevladuje voda površinskega tipa. V preglednici 7, je podan prikaz podatkov o vodovodnih sistemih, imenih vodooskrbnih območj, številu prebivalcev, letni distribucji pitne vode, postopkih dezinfekcje pitne vode in drugih postopkih priprave vode, ter vrsti oziroma tipu vode glede na geološke značilnosti vodooskrbnega območja. - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 33 Preglednica 7 ime sistema ime osk. območja št. prebivalcev distribuc^a v m'/leto dezinfekc^a dezinf. Sredstvo druga priprava vode tip vode P.Gradec P.Gradec *1542 *83979 ne ne ne površinska Dvor-D.vas Dvor-D.vas ne ne ne površinska Podreber Podreber ne ne ne površinska Praproče Praproče ne ne ne površinska Hrastenice Hrastenice ne ne ne površinska Legenda: * Podatek je za KS Polhov Gradec skupen; Vir .Občina Dobrova - Polhov Gradec 3. 1 Mikrobiološka in fizikalno kem^ska preskušanja opravljena v okviru notranjega nadzora V letu 2011 je bilo v okviru notranjega nadzora na vodovodnih sistemih Polhov Gradec, Dvor - Dolenja vas, Podreber, Praproče in Hrastenice za mikrobiološka preskušanja skupaj odvzetih 43 vzorcev pitne vode. Za fizikalno kemjska preskušanja ni bil odvzet noben vzorec pitne vode. Rezultati mikrobioloških preskušanj so pokazali, da je bilo 25 vzorcev skladnih, 18 vzorcev pitne vode pa neskladnih z zahtevami Pravilnika o pitni vodi (Ur.l. RS, št.19/04, 35/04, 26/06, 92/06 in 25/09). Navedeni podatki so podrobneje prikazani v preglednici 8. Preglednica 8 KRAJEVNA SKUPNOST POLHOV GRADEC Vodovodni sistem sk.število odvz.vzorcev mikrobiol. preskušanja fizikalno kei preskuša m^ska nja M K U NE U NE Polhov Gradec 23 0 13 10 0 0 Dvor-Dolenja vas 7 0 4 3 0 0 Podreber 4 0 3 1 0 0 Praproče 6 0 4 2 0 0 Hrastenice 3 0 1 2 0 0 SKUPAJ 43 0 25 18 0 0 Legenda: M - mikrobiološki vzorci, K - kemjski vzorci; U - ustrezni vzorci, NE - neustrezni vzorci V preglednici 9 so prikazani podatki (število vzorcev, vrsta preskušanja , skladnost in neskladnost) za opravljena redna in občasna mikrobiološka preskušanja. Glede na vrsto opravljenih mikrobioloških preskušanj je podano tudi število vzorcev pitne vode v katerih je bila morebitno ugotovljena prisotnost bakterj E.coli Preglednica 9 KS POLHOV GRADEC vodovodni sisitem Mikrobiološka preskušanja fizikalno kem^i preskušanja ska število vzorcev št.neskl. vzorcev št.vzorcev z E.coli število vzorcev št.neskl. vzorcev redna občasna redna občasna redna občasna redna občasna Polhov Gradec 21 2 8 2 0 0 0 0 0 Dvor - Dolenja vas 5 2 2 1 0 0 0 0 0 Podreber 3 1 1 0 0 0 0 0 0 Praproče 5 1 1 1 0 0 0 0 0 Hrastenice 2 1 2 0 0 0 0 0 0 3. 2 Ocena stanja po vodovodnih sistemih 3.2.1 Vodovodni sistem Polhov Gradec Sistem se napaja s pitno vodo iz 4 vodovodnih zajetj. Na sistemu ni nobenega postopka priprave pitne vode tako, da se iz zajetj distribuira v sistem surovo vodo. Za mikrobiološka preskušanja je bilo v letu 2011 skupaj odvzetih 23 vzorcev pitne vode. Mikrobiološko neskladnih je bilo 10 vzorcev pitne vode. V vseh ugotovljenih primerih mikrobiolške neskladnosti pitne vode predstavljajo tudi v letu 2011 poglavitni vzrok koliformne bakterje. V omrežju sistema je bil število ugotovljenih koliformnih bakterj nizko. Le v enem primeru je bil število ugotovljenih koliformnih bakterj visoko, vendar je bil neskladni vzorec pitne vode odvzet v vodo-hranu. Bakterj indikatorjev fekalnega onesnaženja pitne vode v vseh odvzetih vzorcih ni bilo ugotovljenih. Ocenjujemo, da je enako, kot za leto 2010, tudi za leto 2011 poglavitni vzrok za neskladnost vode v sistemu, daljši zadrževalni čas pitne vode v petih vodohranih. Daljše zadrževanje pitne vode v sistemu predstavlja tudi boljše pogoje za razvoj mikroorganizmov. Pri vseh primerih ugotovljene neskladnosti pitne vode so bili predlagani ustrezni preventivni ukrepi. Izvajalo se je tudi preventivno kloriranje pitne vode z ustreznim klorovim preparatom. Glede na rezultate mikrobioloških preskušanj, ne moremo oceniti mikrobiološko kakovost pitne vode v sistemu kot zadovoljivo. Ocenjujemo pa, da je bilo ugotovljeno število koliformnih bakterj v vseh neskladnih vzorcih pitne vode iz omrežja sistema nizko in zato ni predstavljalo resnejšega tveganja za zdravje uporabnikov. Zaradi pomanjkljivosti v delovanju sistema (zadrževalni čas vode v sistemu, ni postopka dezinfekcje) varnost oskrbe s pitno vodo ne moremo ocenti kot zadovoljivo. 3.2.2 Vodovodni sistem Dvor - Dolenja vas Vodovodni sistem se napaja s pitno vodo iz treh vodnih virov - zajetj. Za mikrobiološka preskušanja je bilo v letu 2011 skupaj odvzetih 7 vzorcev pitne vode. Trje vzorci pitne vode so bili zaradi prisotnosti koliformnih bakterj v nizkem številu neskladni. Koliformne bakterje v nizkem številu ne predstavljajo tveganja za zdravje uporabnikov. Glede na rezultate mikrobioloških preskušanj ocenjujemo, da je bila mikrobiološka kakovost pitne vode v vodovodnem sistemu glede na celoletno obdobje dobra. Enako ocenjujemo tudi varnost oskrbe z pitno vodo. 3.2.3 Vodovodni sistem Podreber Sistem se oskrbuje s pitno vodo iz enega vodnega vira. Na sistemu ni nobenega postopka priprave pitne vode. V okviru notranjega nadzora so bili v letu 2011 za mikrobiološka preskušanja odvzeti štirje vzorci pitne vode iz omrežja sistema. En vzorec pitne vode je bil zaradi ugotovljene prisotnosti koliformnih bakterj neskladen. Število ugotovljenih koliformnih bakterj je bilo nizko (1MPN/100ml). Neskladen vzorec pitne vode ni predstavljal nobenega tveganja za zdravje uporabnikov. V primerjavi z letom 2010 se je mikrobiološka kakovost pitne vode v sistemu izboljšala zato ocenjujemo, da je bila pitna voda v sitemu glede na ugotovitve laborato-rjskih preskušanj, skladna z mikrobiološkimi zahtevami. Varnost oskrbe s pitno vodo v sistemu ocenjujemo za leto 2011 kot dobro. 3.2.4 Vodovodni sistem Praproče Sistem se napaja s pitno vodo iz enega vodnega vira. Vodo se distribuira v sistem direktno brez nobenega predhodnega postopka priprave. V okviru notranjega nadzora je bilo v letu 2011 za mikrobiološka preskušanja odvzetih skupaj 6 vzorcev pitne vode. Dva vzorca pitne vode sta bila neskladna z mikrobiološkimi zahtevami pravilnika. Vzrok za neskladnost pitne vode je bila ugotovljena prisotnost koliformnih bakterj. V obeh primerih je bilo število mikroorganizmov nizko. Po ugotovitvah mikrobiološke neustreznosti pitne vode so bili predlagani ustrezni preventivni ukrepi. Glede na rezultate mikrobioloških preskušanj ocenjujemo, da je bila mikrobiološka slika pitne vode v sistemu v letu 2011 dobra. Ugotovljena neskladnost v dveh primerih vzorčenja ni predstavljala resnejšega tveganja za zdravje uporabnikov. Varnost oskrbe s pitno vodo ocenjujemo kot zadovoljivo. 3.2.5 Vodovodni sistem Hrastenice Vodovodni sistem se oskrbuje s pitno vodo iz enega vodnega vira. V okviru notranjega nadzora so bili v letu 2011 za mikrobiološka preskušanja odvzeti trje vzorci pitne vode. Dva vzorca pitne vode sta bila zaradi ugotovljene prisotnosti kolirmnih bakterj neskladna z mikrobiološkimi zahtevami pravilnika. Ugotovljeno število samo koliformnih bakterj v pitni vodi je bil nizko (1 MPN/100ml in 5 MPN/100ml). Prisotnost samo koliformnih bakterj v nizkem številu, ni predstavljala tveganja za zdravje uporabnikov. Glede na ugotovitve mikrobioloških preskušanj ocenjujemo, da je bila pitna voda v mikrobiološkem pogledu zadovoljiva. Varnost oskrbe s pitno vodo ocenjujemo kot zadovoljivo. 4. KRAJEVNA SKUPNOST ČRNI VRH Krajevna skupnost Črni vrh se oskrbuje s pitno vodo iz dveh vodovodnih sistemov, ki napajata naselja Črni vrh-Smolnik in Srednji vrh - Rovt. Imeni vodovodnih sistemov in oskrbovalnih območj sistemov sta enaki. Podatka o številu prebivalcev v Krajevni skupnosti Črni vrh in letni distribucji pitne vode sta skupna za celotno krajevno skupnost Črni vrh. Na obeh vodovodnih sistemih se opravlja preventivno kloriranje pitne vode z natrjevim hipokloritom, drugih postopkov priprave vode ni. V obeh sistemih prevladuje voda površinskega tipa. V preglednici 10 je podan prikaz podatkov o vodovodnih sistemih, imenih vodooskrbnih območj, številu prebivalcev, letni distribucji pitne vode, morebitnih postopkih dezinfekcje pitne vode in drugih postopkih priprave vode, ter vrsti oziroma tipu vode glede na geološke značilnosti vodooskrbnega območja. Preglednica 10 KS ČRNI VRH ime sistema ime osk. območja št. prebivalcev distribuc^a v m'/leto dezinfekc^a dezinf. Sredstvo druga priprava vode tip vode Črni vrh-Smolnik Črni vrh-Smolnik *331 *12954 da da ne površinska Sr.vrh Rovt Sr.vrh- Rovt ne da ne površinska Legenda: * Podatek je za KS Črni Vrh skupen; Vir .Občina Dobrova - Polhov Gradec 4. 1 Mikrobiološka in fizikalno kem^ska preskušanja opravljena v okviru notranjega nadzora V letu 2011 je bilo v okviru notranjega nadzora na vodovodnih sistemih Črni vrh in Srednji vrh - Rovt za mikrobiološka preskušanja skupaj odvzetih 15, za fizikalno kemjska preskušanja pa 6 vzorcev pitne vode. Rezultati mikrobioloških preskušanj so pokazali, da je bilo 11 vzorcev skladnih, 4 vzorci pitne vode pa neskladni z zahtevami Pravilnika o pitni vodi (Ur.l. RS, št.19/04, 35/04, 26/06, 92/06 in 25/09). Za fizikalno kemjska preskušanja je bilo odvzetih 6 vzorcev pitne vode, ki so bili glede na obseg opravljenih preskušanj skladni z fizikalno kemjskimi zahtevami pravilnika. Navedeni podatki so podrobneje prikazani v preglednici 11. Preglednica 11 KRAJEVNA SKUPNOST ČRNI VRH Vodovodni sistem sk.število odvz.vzorcev mikrobiol. preskušanja fizikalno kei preskuša mjska nja M K U NE U NE Črni vrh-Smolnik 8 3 6 2 3 0 Srednji vrh - Rovt 7 3 5 2 3 0 Skupaj 15 6 11 4 6 0 Legenda: M - mikrobiološki vzorci, K - kemjski vzorci; U - ustrezni vzorci, NE - neustrezni vzorci V preglednici 11 so zbrani podatki za opravljena mikrobiološka in fizikalno kemjska preskušanja glede na obseg preskušanj - redna in občasna. Podano je tudi število vzorcev pitne vode v katerih so bili ugotovljeni indikatorski mikroorganizmi - bakterje E. coli. Preglednica 11 KS ČRNI VRH vodovodni sisitem Mikrobiološka preskušanja fizikalno kemj preskušanja iska število vzorcev št.neskl. vzorcev št.vzorcev z E.coli število vzorcev št.neskl. vzorcev redna občasna redna občasna redna občasna redna občasna Črni vrh-Smolnik 7 1 2 0 0 0 3 0 0 Srednji vrh - Rovt 6 1 2 0 2 0 1 2 0 4.2 Ocena stanja po vodovodnih sistemih 4.2.1 Vodovodni sistem Črni vrh - Smolnik Sistem se napaja iz enega vodnega vira. Na sistemu se opravlja postopek dezinfekcje pitne vode z natrjevim hipokloritom, drugih postopkov priprave pitne vode nas sistemu ni. V letu 2011 je bilo za mikrobiološka preskušanja skupaj odvzetih 8 vzorcev pitne vode. Iz omrežja vodovodnega sistema je bilo odvzetih skupaj 6 vzorcev, ki so vsi ustrezali mikrobiološkim zahtevam pravilnika. Dva vzorca pitne vode sta bila odvzeta iz zajetja pred postopkom dezinfekcje. Oba vzorca sta bila mikrobiološko neustrezna zaradi ugotovljene prisotnosti koliformnih bakterj v visokem številu. Rezultati mikrobioloških preskušanj kažejo, da se je kakovost pitne vode v mikrobiološkem pogledu v primerjavi z letom 2010 izboljšala. V avgustu leta 2010 je bil na sistem uveden stalen postopke dezinfekcje pitne vode. Glede na rezultate in ugotovitve mikrobioloških preskušanj ocenjujemo, da je bila mikrobiološka slika pitne vode v omrežju sistema dobra. Varnost oskrbe z vodo, ki je pogojena z neprekinjenim postopkom dezinfek-cje, ocenjujemo za leto 2011 kot dobro. 4.2.2 Vodovodni sistem Srednji vrh - Rovt Sistem se oskrbuje s pitno vodo iz vodnega zajetja Mrzli studenec. Na sistemu se opravlja postopek dezin-fekcje pitne vode z natrjevim hipokloritom, drugih postopkov priprave pitne vode na sistemu ni. Za mikrobiološka preskušanja je bilo v letu 2011 skupaj odvzetih 7 vzorcev pitne vode. Dva vzorca pitne vode sta bila odvzeta iz zajetja pred postopkom dezinfekcje. Oba vzorca pitne vode sta bila mikrobiološko neustrezna zaradi ugotovljene prisotnosti indikatorskih mikroorganizmov fekalnega onesnaženja. Vsi odvzeti vzorci pitne vode iz omrežja sistema (6 vzorcev) so bili v mikrobiološkem pogledu skladni s pravilnikom. Za fizikalno kemjska preskušanja so bili odvzeti 3 vzorci, ki so glede na obseg opravljenih preskušanj ustrezali fizikalno kemjskim zahtevam pravilnika. V primerjavi z letom 2010 se je mikrobiološka slika pitne vode v omrežju sistema (uvedba stalnega postopke dezinfekcje pitne vode) opazno izboljšala. Glede na rezultate in ugotovitve mikrobioloških preskušanj ocenjujemo, da je bila mikrobiološka slika pitne vode v omrežju sistema dobra. Varnost oskrbe z vodo, ki je pogojena z neprekinjenim postopkom dezinfek-cje, ocenjujemo za leto 2011 kot dobro. 5. DRŽAVNI MONITORING PITNIH VOD ZA LETO 2011 V okviru državnega monitoringa pitne vode za leto 2011 je bilo opravljenih več ciklov vzorčenja pitne vode. V preglednici Monitoring pitnih vod 2011, je podan prikaz odvzemov vzorcev pitne vode po oskrbovalnih 34 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova območjih v letu 2011. Zbrani podatki, so usklajeni z navodilom IVZ RS upravljalcem za oblikovanje letnega poročila o pitni vodi glede državnega monitornga pitne vode. Podatki so povzeti iz spletnih strani monitoringa pitne vode v letu 2011. - Polhov Gradec 393., 24. april 2012 elektronski naslov: info@dobrova-poIhovgradec.si Preglednica : Državni monitoring pitnih vod v letu 2011 PREGLEDNICA - DRŽAVNI MONITORING PITNIH VOD 2011 datum oskrbovalno preseženi sk. št. odvzetih št.neskl. vzrok ukrepi časovni opombe monitoringa območje parameter vzorcev (1) vzorcev neskl. okvir DOBROVA 10 1 10.2.2012 2 0 18.5.2011 2 0 27.7.2011 CC22, CC37 2 1 D4 D2 S primer 18.8.2011 2 0 23.11.2011 2 0 BREZJE 4 2 4.4.2011 Coliforms 2 1 C1 C1,C2 L primer 11.10.2011 Ecoli,Ecocci 2 1 C1,C2 L primer Ciliforms BRIŠE 4 0 8.4.2011 Coliforms 2 primer 11.10.2011 Coliforms 2 primer BUTAJNOVA 4 1 15.3.2011 2 22.9.2011 Ecoli,Ecocci 2 1 C1 C1,C2 L primer Coliforms CC22,CC37 ČRNIVRH-SMOLNIK 4 0 25.3..2011 2 primer 29.9.2011 2 primer DVOR-DOLENJA VAS 4 1 30.32011 2 7.10.2011 Coliforms 2 1 P2 P2 S primer HRUŠEVO 4 1 4.4.2011 2 11.10.2011 Coliforms 2 1 C1 C1 M primer KURJA VAS 4 2 15.3.2011 Coliforms 2 1 C1 C1 M primer CC22,CC37 22.9..2011 Ecoli,Enterococi 2 1 C1 C1 M primer Coliforms,CC22 OSREDEK PRI DOBROVI 4 1 21.3.2011 Coliforms 2 1 T3 T primer 29.9..2011 2 PLANINANAD HORJULOM 4 2 30.3.2011 Ecoli, Coliforms 2 1 C1 C1,C2 primer 5.10.2011 Ecoli,Enterococci 2 1 C1 C1C2 primer Coliforms PODREBER 4 1 5.4.2011 2 11.10.2011 Coliforms 2 1 D4 D2 S primer legenda: kodiranje preseženih parametrov, vzrokov neskladnosti pitne vode in ukrepov za odpravo neskladnosti je v skladu s prilogami 3, 4 in 5 navodila IVZ RS upravljalcem za oblikovanje letnega poročila o pitni vodi PREGLEDNICA - DRŽAVNI MONITORING PITNIH VOD 2011 datum oskrbovalno preseženi sk. št. odvzetih št.neskl. vzrok ukrepi časovni opombe monitoringa območje parameter vzorcev (1) vzorcev neskl. okvir POLHOV GRADEC 10 2 16.2.2012 2 24.5.2011 2 7.7.2011 Coliforms 2 1 P2 P2 S primer CC22,CC37 24.8.2011 CC22,CC37 2 1 P2 P2 S primer 30.11.2011 2 PRAPROČE 4 1 18.3.2011 Coliforms 2 1 P2 P2 S primer 29.9.2011 2 ŠENTJOŠT 4 0 30.3.2011 2 primer 5.10.2011 2 primer SUHI DOL 4 2 15.3.2011 Ecocci 2 1 a a,C2 L primer coliforms CC22,CC37 22.92012 Ecoli,Ecocci 2 1 a a,C2 L primer Coliforms legenda: kodiranje preseženih parametrov, vzrokov neskladnosti pitne vode in ukrepov za odpravo neskladnosti je v skladu s prilogami 3, 4 in 5 navodila IVZ RS upravljalcem za oblikovanje letnega poročila o pitni vodi Vir: Poročilo o pitni vodi za Občino Dobrova - Polhov Gradec za leto 2011, Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana, marec 2012 Občina Dobrova - Polhov Gradec Občinski svet občine Dobrova - Polhov Gradec je na svoji 11. redni seji dne 28. marca 2012, na podlagi 16. člena Statuta občine Dobrova- Polhov Gradec (Naš časopis, št. 252/99 in 351/2008) sprejel naslednji SKLEP o ukinitvi statusa javnega dobra 1. člen Ukine se status javnega dobra na nepremični, parcelni številki 2141/2 k.o. Šujica (ID 5836902) . 2. člen Nepremičnina iz prvega člena tega sklepa preneha imeti značaj zemljišča javnega dobra v splošni rabi in postane last Občine Dobro-va-Polhov Gradec. 3. člen Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Našem časopisu. Štev.: 478-0005/2009-5 Dobrova, 28. marca 2012 Franc Setnikar l. r. Župan Občine Dobrova - Polhov Gradec Na podlagi 6. in 16. člena Statuta Občine Dobrova - Polhov Gradec (Naš časopis, št.: 252/99 in 351/08) in 13. člena Odloka o priznanjih Občine Dobrova - Polhov Gradec (Uradno glasilo občine Dobrova - Polhov Gradec št.:6/2001), objavlja Občina Dobrova-Polhov Gradec Javni razpis za podelitev občinskih priznanj v letu 2012 Vsebina in pogoji razpisa: 1. Občina Dobrova-Polhov Gradec podeljuje priznanja zaslužnim občanom, drugim posameznikom, podjetjem, zavodom, društvom in skupinam, združenjem in drugim pravnim osebam za dosežke na področju gospodarstva, šolstva, kulture, športa, znanosti, ekolo-gje, zaščite in reševanja ter na drugih področjih človekove ustvarjalnosti, ki prispevajo k boljšemu, kvalitetnejšemu in popolnejšemu življenju občanov in ki imajo pomen za razvoj in ugled občine Dobrova - Polhov Gradec. Priznanje je lahko podeljeno tudi posmrtno. 2. Oblike in stopnje priznanj občine Dobrova-Polhov Gradec so: 1. Naziv častni občan občine Dobrova-Polhov Gradec 2. Zlati grb občine Dobrova-Polhov Gradec 3. Srebrni grb občine Dobrova-Polhov Gradec 4. Bronasti grb občine Dobrova-Polhov Gradec 5. Priznanje občine Dobrova-Polhov Gradec. 3. Naziv častni občan občine Dobrova-Polhov Gradec se podeljuje posameznikom za posebno pomembna dejanja, delo in zasluge, ki po-menjo izjemen prispevek k razvoju, ugledu in uveljavljanju občine Dobrova-Polhov Gradec v Republiki Slovenji ali na mednarodnem področju. 4. Zlati grb občine Dobrova-Polhov Gradec se podeljuje posameznikom, družbam, zavodom, skupnostim, društvom in drugim pravnim osebam za izredno življenjsko delo ali vrhunske uspehe in dosežke, ki so pomembni za ugled in razvoj občine Dobrova-Polhov Gradec. V koledarskem letu se lahko podeli največ en zlati grb občine Dobrova-Polhov Gradec. 5. Srebrni grb občine Dobrova-Polhov Gradec se podeljuje posameznikom, družbam, zavodom, skupnostim, društvom in drugim pravnim osebam za pomembne dosežke v daljšem obdobju (praviloma več kot eno leto) in kot spodbudo za nadaljnje delo. V koledarskem letu se podelita praviloma največ dva srebrna grba občine Dobrova-Pol-hov Gradec. 6. Bronasti grb občine Dobrova-Polhov Gradec se podeljuje posameznikom, družbam, zavodom, skupnostim, društvom in drugim pravnim osebam za pomembne dosežke v krajšem obdobju (praviloma v obdobju enega leta) in kot spodbudo za nadaljnje delo. V koledarskem letu se lahko podeli praviloma največ tri bronaste grbe občine Dobrova-Polhov Gradec. 7. Priznanje občine Dobrova-Polhov Gradec se podeljuje posameznikom, družbam, zavodom, skupnostim, društvom in drugim pravnim osebam za izkazano prizadevnost na različnih področjih delovanja. 8. Pobudniki oziroma predlagatelji za podelitev priznanj občine Dobrova-Polhov Gradec so lahko občani, politične stranke, krajevne skupnosti, podjetja, društva ter druge organi-zacje in skupnosti. Predlog za podelitev priznanja mora biti predložen v pisni obliki z obrazložitvjo in mora vsebovati podatke o kandidatu: • Ime in priimek oziroma naziv predlagatelja. • Ime in priimek, datum rojstva in naslov kandidata za priznanje, če gre za fizično osebo. • Naziv in sedež kandidata za priznanje, če gre za organizacjo. • Podatki o že prejetih priznanjih in odlikovanjih. • Podatki o prejemu občinskega priznanja v preteklih letih. • Vrsta predlaganega priznanja. • Našteti dosežki oziroma uspehi z obrazlo-žitvjo, zaradi katerih se kandidata predlaga za dobitnika občinskega priznanja. • Podpis predlagatelja in žig organizacje. Vloga je dostopna na spletni strani občine: www.dobrova-polhovgradec.si 9. Pisni predlogi za občinska priznanja morajo biti poslani v zaprti ovojnici na naslov: Občina Dobrova-Polhov Gradec, Komisja za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Stara cesta 13, 1356 Dobrova in sicer najkasneje do 21. 05. 2012. Na ovojnico zapišite oznako: »Ne odpiraj - Predlog za občinsko priznanje«. Naslov pošiljatelja mora biti označen na hrbtni strani kuverte. Upoštevani bodo samo predlogi, ki bodo poslani v skladu z razpisom in v razpisanem roku. 10. Prispele vloge bo obravnavala Komisja za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja in pripravila predloge za podelitev priznanj. Odločitev o podelitvi priznanj sprejme Občinski svet s sklepom. Sklep mora biti obrazložen. 11. Predlagatelji in prejemniki priznanj bodo v roku 8 dni po sprejemu sklepa pisno obveščeni o podeljenem priznanju. Seznam prejemnikov priznanj bo objavljen v občinskem glasilu in določenih javnih medjih. 12. Priznanja bo izročil župan Občine Dobrova - Polhov Gradec. Občina Dobrova - Polhov Gradec Številka: 430-0005/2012 Datum: 12. 04. 2012 24. april 2012 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Občina Log - Dragomer NAŠ ČASOPIS 35 Spoštovane občanke in občani Občine Log - Dragomer Čestitam vam ob 27. aprilu, dnevu boja proti okupatorju, 1. maju, prazniku dela, \ J 9. maju, dnevu Evrope in V y 30. maju občinskem prazniku. Mladen Sumina, župan V triurni razpravi so udeleženi pregledali in predstavili svoja mnenja o razvoju vseh območj centralnih dejavnosti v Občini Log - Dragomer. Razpravljavci so se pogovora o centralnih dejavnostih lotili sistematično, od zahoda proti vzhodu, in pregledali trinajst območj. Poleg odprtih vprašanj, ki jih je v pripravljenem gradivu že nakazala občinska uprava, so se ob razpravi odprla še številna nova vprašanja. Razpravljavci so se poenotili pri rabi prostora ob loškem in dragomerskem pokopališču ter načrtovani lo-kacji za čistilno napravo. Nekoliko različne poglede pa so imeli o igrišču v Jordanovem kotu. Nekateri so menili, da bi občina tudi na tem območju morala najti prostor za umestitev univerzalne ploščadi, drugi pa so menili, naj bo na tem območju le otroško igrišče, prostor za športno udejstvova-nje vseh občanov pa je v dveh športnih parkih. Pomanjkanje parkirišč bo vedno večja težava Kot so ugotovili razpravljavci, bo vedno bolj aktualno tudi vprašanje javnih parkirišč v občini. Parkirna problematika bo, ko bodo zgrajeni pločniki in kolesarske poti, postala aktualna na območju gasilskega doma in kapele, parkirišča bo treba iskati tudi ob Športnem parku na Logu. Zato bo, kot so v razpravi ugotovili udeleženci, ključna odločitev, kje bodo gradili novi vrtec. Sicer pa so za razreševanje parkirne problematike loškega športnega parka razmišljali o umestitvi parkirišč med obe cesti. Med drugim so govorili o predvi- deni širitvi loškega športnega parka in o ureditvi etažne lastnine v obstoječem loškem vrtcu, razpravljali o dejavnostih, ki jih bodo v objektu izvajali po selitvi vrtca, seznanili pa so se tudi s stanjem objekta loškega društva upokojencev. Na območju centralnih dejavnosti ob osnovni šoli so pregledali lastništvo parcel v lasti občine ter razmišljali o umestitvi multikulturnega in zdravstvenega centra. Med drugim so predlagali, da bi čim prej na območju ob šoli zgradili mladinski center, hitro rešitev pa so videli v postavitvi kontejnerjev. Mnenja so se kresala tudi o centralnih dejavnostih v središču Dragomerja. Medtem ko so se razpravljavci strinjali s širitvjo športnega parka, pa so imeli različne poglede na Zrimškovo parcelo - prvi so za rušenje obstoječe hiše in izgradnjo parkirišč, drugi pa bi hišo pustili nedotaknjeno in le na zemljišču okoli hiše zgradili parkirišča. Predstavili so tudi 11 občanov brezplačno preneslo dele cest na občino Občina Log - Dragomer se zahvaljuje občanom Janku Marinku, Antonu Čudnu, Andreju Kosu, Milu Domazetu, Frančišku Čudnu, Ireni Poljanec, Igorju Poljan-cu, Ivanu Čamerniku, Francu Bergantu, Frančiški Herič in Ivani Filipič, ki so v letih 2010 in 2011 na občino brezplačno prenesli dele cest, ki so kategorizirane občinske ceste. Sodišče razlastilo Švigljeva na delu Ceste Osvobodilne fronte Potem ko so predlansko poletje javnost razburjali količki na Cesti Osvobodilne fronte na Logu in je občina na upravni enoti sprožila postopek o razlastitvi, so marca na sodišču razsodili v korist Občine Log - Dragomer. Švigljeva so na zemljišču, kjer poteka javna cesta, razlastili. Na sodbo sodišča se ne moreta pritožiti, lahko pa zahtevata plačilo odškodnine oziroma nadomestilo za zemljišče, so ju še podučili v sodbi. (ve) Na občini govorili o razvoju prostora Log - Dragomer, 28. marec 2012 - Skoraj polovica članov občinskega sveta ter občani so skupaj z županom in direktorjem občinske uprave neformalno razpravljali o razvoju prostora in centralnih dejavnosti v Občini Log - Dragomer. Poglobljeno razpravo so na predlog Odbora za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami pripravili v času javne razgrnitve OPN, saj je razporeditev centralnih dejavnosti tesno povezana z opredelitvjo osnovne in namenske rabe v Občinskem prostorskem načrtu. Med drugim so razmišljali o centralnih dejavnostih v okolici šole, središču Dragomerja, obeh športnih parkih ter tudi območju ob loškem gasilskem domu. poglede na gradnjo večnamenskega občinskega objekta, v katerega bi med drugim umestili trgovino, predstavili taktiko pritiska na Mercator ter se strinjali, da je potrebo po dragomerski trgovini najbolje preveriti z anketo. Sicer Praznik Ob(cii^(e iL^fg- Di^c^a^g^^^^^e 30. maj Program prireditev Sreda, 9. 5.2012 Koncert violinistke Petre Herič ob 19. uri Organizator: KUD Kosec Lokacija: OŠ Log - Dragomer Sreda. 23. S. 2012 Improvizacijski nastop otroške dramske skupine Dialog ob 18. uri Organizator: KUD Kosec Lokacija: OŠ Log - Dragomer Sobota, 26.5.2012 Pohod po občinskih mejah ob 9. uri Organizator: Planinsko društvo Rega Lokacija: Zbor v Športnem parku Log Sobota, 26.5.2012 Otroški nogometni turnir ob 10. uri Organizator: NK Dragomer Lokacija: Športni park Log Nedelja, 27. S. 2012 Slavnostni prevzem gasilskega vozila ob 16. uri Organizator: Prostovoljno gasilsko društvo Log Lokacija: Športni park Log Torel<, 26.5.2012 Otroška likovna delavnica na prostem - risanje na asfolt ob 18. uri Organizator: KUD Kosec Lokacija: OŠ Log - Dragomer Sreda, 30.5.2012 Zaključna razstava likovne sekcije KUD Kosec ob 19. uri Organizatorji: KUD Kosec Lokacija: OŠ Log - Dragomer Sreda. 30.5.2012 Proslava ob občinskem prazniku ob 19. uri Organizatorji: Občina Log - Dragomer Lokacija: OŠ Log - Dragomer Vljudno vabljeni! Protihrupne ograje naj bi gradili že letos V Darsovem poslovnem načrtu je letos za gradnjo protihrupnih ograj na avtocestnih odsekih Brezovica-Vrhnika in Unec-Postojna predvidenih nekaj več kot sedem miljonov evrov. Gradnja naj bi se začela v drugi polovici leta, dejanski začetek pa je odvisen od uspešnosti izvedbe javnega razpisa. Na delavnici so govorili o razvoju prostora, ki ima podlago v načrtovanem OPN. pa so bili enotni tudi pri dveh parcelah na Grivi, ki sta v lasti občine, in se strinjali, da obstoječe otroško igrišče ohranjo ter ob njem zgradjo pešpot. Območje med obema cestama, v Dragomerju, pa bi namenili centralnim dejavnostim in gospodarski coni, premisliti pa bo treba o razmerju obeh namenskih rab. Sicer pa je OPN in opredelitev osnovne in namenske rabe prostora le podlaga za gradnjo manjkajočih občinskih objektov. Do realizacje pa bo prišlo, ko in če bo občina imela denar za gradnjo občinskih objektov oziroma, če bo našla zasebnega partnerja, ki bo pripravljen graditi objekte javnega pomena. Vesna Erjavec Kot kaže, se gradnji protihrupnih ograj na avtocestnem odseku Brezovica-Vrhnika vendarle obetajo lepši časi. Na Darsu že pripravljajo javni razpis, ki je v zaključni fazi in bo objavljen v kratkem, so povedali na Darso-vi službi za komuniciranje. Da se - v času vsesplošnega varčevanja - le ne bi ponovilo leto 2010. Takrat je vlada, čeprav so na Darsu postopek oddaje javnega naročila za izvedbo protihrupne zaščite na avtocestnem odseku Brezovi-ca-Vrhnika že skoraj zaključili, potrdila Letni plan razvoja in obnavljanja avtocest za leto 2010, v katerem pa ni bilo predvidenih sredstev za izvedbo aktivne protihrupne zaščite na že zgrajenem avtocestnem omrežju. Postopek javnega naročila so zato prekinili, gradnja protihrupnih ograj pa je padla v vodo. Za ograje sedem mil^onov evrov Če bo šlo tokrat vse po načrtih, naj bi za gradnjo protihrupnih ograj na Darsu namenili nekaj več kot sedem miljonov evrov. »V družbi Dars, d. d., smo odgovorni za izvedbo protihrupnih ukrepov na V. in X. evropskem prometnem koridorju. Lani smo prjavili kohezjski projekt Izgradnja protihrupnih ograj na petih avtocestnih odsekih v RS (Brezovica-Vrhnika, Unec-Postojna, Malence-Šmar-je - Sap, Dramlje-Celje in Ce-Ije-Arja vas), vreden približno 50 milijonov evrov, kot dopol- ropskih sredstev možno po izvedbi protihrupnih ukrepov, saj sklad predvideva povračilo upravičenih stroškov.« Izmed petih prjavljenih avtocestnih odsekov naj bi s protihrupno zaščito letos opremili dva, in sicer odseka Brezovica- Za protihrupno zaščito na odsekih Brezovica-Vrhnika in Unec-Po-stoina je v Darsovem poslovnem načrtu letos namenjenih sedem miljonov evrov. nitev Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture,« pojasnjujejo in dodajajo, da je to podlaga za pripravo vloge. »Vloga za pridobitev evropskih sredstev iz kohezjskega sklada je pripravljena in je v potrjevanju na ministrstvu za infrastrukturo in promet. Ob predpostavki, da bo potrjena, bo črpanje ev- Sprememba delovnega časa loške pošte Pošta na Logu bo od 3. maja obratovala po spremenjenem delovnem času. Novi delovni čas pošte 1358 Log pri Brezovici: - ponedeljek-petek: od 8.00 do 10.30 in od 14.30 do 17.00 - sobota: od 9.00 do 11.00 (ve) Vrhnika in Unec-Postojna. »Začetek del je odvisen od uspešnosti izvedbe javnega razpisa, predviden pa je v drugi polovici letošnjega leta,« še dodajajo na Darsu ter pojasnjujejo, da je razpis v zaključni fazi in bo objavljen v kratkem. Projekt predvideva protihrupne ograje, visoke od tri do šest metrov in pol. Sestavljene bodo delno iz nasipa, delno pa iz konstrukcje z absorpcjskimi protihrupnimi paneli. Po zaključku gradnje protihrupnih ograj je na tem odseku načrtovana tudi pasivna protihrupna zaščita, ki predvideva menjavo oken na najbolj izpostavljenih objektih. 36 NAŠ ČASOPIS Občina Log - Dragomer 24. april 2012 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Dializni center deluje le v enem turnusu Po zahtevi ZZZS so morali v Nefrodialu, ki ima v Slovenci pet dializnih centrov, dva na obrobju Ljubljane, paciente lokacysko ločiti. Tiste, ki prihajajo iz Štajerske in okolice Domžal, so preselili v Črnuče, pacienti, ki gravitirajo na Primorsko, pa ostajajo v dializnem centru v Dragomerju, je pojasnila direktorica Gabriela Moljk. Zaradi tega ukrepa je dializni center v Dragomerju odprt le v enem turnusu. Slovenja je zelo dobro pokrita z dializnimi centri; teh je kar 21, med njimi pet Nefrodialovih, ki delujejo pod okriljem matične družbe Fresenius Medical Care Slovenja. Vsi njihovi dializni centri imajo koncesjo za delovanje v javnozdravstveni mreži. Medtem ko je bil dializni center v Dragomerju takrat, ko so tistega v Črnučah zaradi prenove začasno zaprli, skoraj popolnoma zaseden, pa zdaj bolnikov ni dovolj, da bi zapolnili oba centra, paciente pa so morali tudi lokacjsko ločiti. Direktorica Gabriela Moljk je pojasnila, da čeprav njihovi centri niso popolnoma zasedeni, nobenega izmed njih niso zastavili preširoko: »Ko smo se odločali za nov center na območju Ljubljane, je potreba po več kapacitetah obstajala, vendar je pozneje uplahnila.« Dodala je, da število pacientov v ljubljanski regiji in na Gorenjskem od leta 2009 upada, v Krškem in Celju pa narašča. Prav zaradi takratne potrebe po novih kapacitetah so pred enim letom v Dragomerju odprli najsodobnejši dializni center v Evropi. Toda pred odprtjem so imeli morje težav, od večmesečnega čakanja na Arsovo vodno dovoljenje do nihanja elektrike in kvarjenja dializnih naprav ter posledične investicje v agregat. Čeprav je bolnikov manj in so imeli veliko težav, pa center v Dragomerju ostaja odprt; ne nazadnje so vanj investirali kar pet miljonov evrov. Moljkova je povedala, da je dializni center v Dragomerju odprt le dopoldne - v ponedeljek, sredo in petek. Z napotnico osebnega zdravnika pa jih lahko obiščete tudi v njihovi novi nefrološki ambulanti, ki so jo odprli januarja ter deluje vsako prvo sredo, Dializni center v Dragomerju bo zaradi zahteve ZZZS, da je treba paciente lokac^sko ločiti, in manjšega števila bolnikov odprt le v enem turnusu. četrtek in petek v mesecu od 10. do 12. in od 15. do 18. ure. Naročila za pregled sprejemajo na telefonski številki 01/750 69 59. V centru pa še vedno deluje tudi njihov prvi izobraževalni hemo-dializni center, v katerem izobražujejo svoje sodelavce iz širše Evrope. Vesna Erjavec Loški gasilci bodo v gasilski dom zapeljali novo avtocisterno V PGD Dragomer - Lukovica zaščitno in gasilsko opremo, ter med drugim sodelovali na Lansko leto je bilo za loške gasilce naporno, vendar zelo pestro in zanimivo, saj so ga zaznamovale 90-letnica društva, parada in velika vrtna veselica ter nabava podvozja avtocisterne MAN TGM 18 290, na koncu pa še uspešno izveden razpis za izdelavo nadgradnje nove avtocisterne AC 16/60. Ta naj bi v loški gasilski dom zapeljala že maja, in kot prav j o gasilci, bo to velika pridobitev za kraj in občino, saj bo novi »ognjeni bojevnik« zamenjal dotrajano loško avtocisterno. Nova pridobitev bo pomembno vplivala na operativno usposobljenost poveljstva Log- Dragomer, je prepričan Rok Meglen, poveljnik PGD Log. Pri nakupu avtocisterne je gasilcem s sredstvi v veliki meri na pomoč priskočila Občina Log - Dragomer. Medtem ko je bilo lansko leto na Logu v znamenju nakupa novega vozila, pa so v dragomerškem gasilskem domu v okviru vzdrževanja doma in gasilske opreme obnovili kuhinjo in bife ter dopolnili potrebno gasilsko opremo. Letos bodo obnovo doma nadaljevali, v načrtu pa je tudi menjava oken in vhodnih vrat. V obeh društvih so se lani udeležili izobraževanj in usposabljanj, sodelovali so na društvenih, občinskih in meddruštvenih vajah, med drugim sta društvi na Osnovni šoli Log - Dragomer skupaj izvedli demonstracjo notranjega gašenja in reševanja učencev iz prostorov šole, priložnost pa so izkoristili še za preizkus termoka- voznega parka ne bodo posodabljali, bodo pa tako kot v PGD posodobili opremo in kupili novo, skrbeli za usposabljanje in gasilskih tekmovanjih. mere v zadimljenih prostorih. Sodelovali so na različnih dogodkih in prireditvah, uspešni so bili tudi na tekmovanjih, v obeh društvih so priredili tradicionalni veselici in skupaj z drugimi prostovoljci na čistilni akcji čistili okolje. Nekaj dela so imeli lani tudi opera- taše Gubič in pod mentorstvom Pavla Remškarja. Kot je povedal poveljnik PGD Log Rok Meglen, dekletom tekmovalni duh daje krila, tako da verjame, da boste za loške gasilke še slišali. Nedvomno pa ste že slišali za mlado ekipo članic B PGD Dragomer Log vzdrževali gasilski dom, izobraževanje gasilske enote Tudi letos bosta obe gasilski društvi sodelovali na gasilskih tekmovanjih, v načrtu pa sta tudi usposabljanje in izobraževanje gasilcev, vzdrževali bodo gasilski dom, zaščitno in gasilsko opremo ter posodobili opremo in kupili nekaj nove. Na Logu bo imela pri Podvozje avtocisterne MAN TGM 18 290 že nadgrajujejo; nadgrajeno gasilsko vozilo naj bi v loški gasilski dom zapeljalo maja. Članice B PGD Dragomer - Lukovica so bile na reg^skem tekmovanju zlate in si tako prislužile vstopnico na državno gasilsko tekmovanje. tivci PGD Log in PGD Dragomer -Lukovica; posredovali so štirikrat. Loški gasilci so gasili dimniški požar in posredovali pri poplavi v kleti loškega vrtca, skupaj s PGD Dragomer - Lukovica pa so gasili travniški požar v Dragomerju. Na Logu dekleta prvič, v PGD Dragomer - Lukovica pa že s pokali Na Logu so prvič v 90-letni zgodovini društva predstavili tekmovalno desetino članic, ki se je prvič zbrala lani, na pobudo Na- - Lukovica, ki je letos praznovala rosno eno leto obstoja, a so dekleta pod vodstvom Andraža Ajdiča s svojimi odličnimi tekmovalnimi nastopi ime društva že ponesla na tekmovanje državne ravni. Sprva so bile druge na tekmovanju Pokala GZ Vrhnika in si tako prislužile nastop na regjski ravni, tam pa so bile nepremagljive in si tako zagotovile še nastop na državnem tekmovanju v Velenju. Uspešne so bile tudi starejše gasilke - te so se s Pokala Notranjske vrnile kot zmagovalke. nakupih prednost avtocisterna, poleg tega pa si željo pred domom postaviti samonosna dvoriščna vrata, s katerimi bi ob vajah poskrbeli za varnost otrok. Obe društvi tudi letos vabita na veselici, sodelovali pa bosta tudi na različnih prireditvah, zbirali finančna sredstva za delovanje društev ter sodelovali na organiziranih protipožarnih akcjah. Letos naj bi pripravili mesečne tematske vaje pod okriljem občinskega poveljstva. Vesna Erjavec Prostorska stiska log-dragomerških društev je velika Log - Dragomer, 12. april 2012 - Kul-turno-umetniško društvo (KUD) Kosec svojih prostorov nima, Društvo upokojencev Log jih ima, a so v zelo slabem stanju, pri preostalih občinskih društvih pa ni veliko bolje. Problematika prostorske stiske je skupna tema mnogih društev, zato so o njej na pobudo predsednice KUD Kosec, Anice Vengust, razpravljali skupaj s predsednikoma obeh upokojenskih društev. Predsedniki treh društev, Anica Vengust (KUD Kosec), Jože Štemberger (Društvo upokojencev Log) in Anica Pleško (Društvo upokojencev Dragomer - Lukovica), so se na srečanju seznanili s skupno problematiko in se dogovorili o tesnejšem sodelovanju. Kot so ugotovili, vsa tri društva pesti prostorska stiska, ki bi jo lahko rešili z medsebojnim povezovanjem. Vengustova nam je zaupala, da KUD Kosec nima prostora za izvajanje svojih dejavnosti, ker nimajo svoje sobe, pa nimajo niti toliko prostora, da bi pospravili svoje arhive. Nekoliko bolje gre loškemu upokojenskemu društvu, ki svoje prostore sicer ima, a so v nezavidljivem stanju. Še najlepši prostorček imajo v Društvu upokojencev Dragomer - Lukovica; uredili so si ga v stavbi, v kateri domuje tudi občinska uprava. Problematika je skupna, skupna je tudi želja po razreševanju prostorske stiske, zato so se predsedniki treh društev dogovorili, da bodo občini predlagali ureditev oziroma pridobitev skupnega prostora za dejavnosti. Med seboj se bodo povezovali tudi na drugih področjih, saj jih združujejo številne skupne dejavnosti. Te bodo okrepili s sodelovanjem, željo pa si še večje kakovosti. Kosec naj bi tako jeseni organiziral tečaj angleščine in o poteku delavnice obvestil drugi dve društvi, vsa tri društva pa naj bi se med seboj obveščala o vseh dogodkih in dejavnostih. Vesna Erjavec Dragomer premagal London Naši veterani NK Dragomer imajo za seboj kar nekaj mednarodnih tekem, vendar se jim je tokrat ponudila priložnost igrati tudi proti otoškemu nogometu. V petek, 6. aprila, so na Logu gostili ekipo iz Londona, ki je prišla v Slovenjo na večdnevne počitnice. Ker so želeli obisk Slovenje oz. Ljubljane izkoristiti tudi za igranje nogometa, so prek našega skupnega prjatelja prišli do nas. Ker je NK Dragomer znan kot dober gostitelj in vedno pripravljen za dobro tekmo in odlično druženje, smo ponujeno seveda sprejeli. Čeprav je bil urnik na igrišču prejšnji teden precej natrpan s tekmami in treningi, nismo želeli zamuditi te priložnosti. Zadnje dni je bilo vreme sicer precej muhasto, pregovomo rečeno »angleško«, pa so nam v petek ravno Angleži pripejali lepo sončno vreme, skratka »štimunga« je bila odlična. Londončani so prišli na prjateljsko tekmo in takšna je tudi bila, vendar so bili naši veterani tokrat vseeno bo jši in zmagali z rezultatom 3 : 0. Priznati pa je treba, da smo malce »postarali« naše štiri nogometaše članske selekc je. No, povprečno smo bili vseeno precej starejši od gostov, ki so na koncu ob jubili, da bodo prihodnje leto zmagali oni. Namen takšnih srečanj je vedno druženje, sklepanje novih poznanstev in s tem širjenje obzorja. Konec koncev je to tudi lepa promocja našega kraja. Občani občine Log - Dragomer smo lahko in moramo biti ponosni na naš kraj. Lepo je slišati pohvale od ljudi, ki prihajajo iz velemesta in bogate države, kjer ima vsako mesto ducat stadionov in dvoran. Pravjo namreč, da imamo glede na naš dosedanji kratek čas delovanja lepo igrišče oz. celoten športni park. Zelo sta jim bila všeč jim udi kraj in narava, kolikor jim jo je uspelo videti. Zanimivo je bilo tudi vprašanje, kdo živi tukaj, saj so videli veliko lepih hiš z lepimi vrtovi. Veseli nas, da so bili tudi tokratni gostje izredno zadovoljni in da bodo domov odnesli lepe spomine na naš kraj in krajane. Doslej smo stkali lepe prjateljske vezi s Hrvati, tokrat smo to storili z Angleži in upamo, da bomo v prihodnje to storili še s kom. Zahvaljujemo se Občini Log - Dragomer za pro-mocjski material in podjetju Prozvok za postavitev šotora. Veterani nogometnega kluba Dragomer 24. april 2012 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Občina Log - Dragomer NAŠ ČASOPIS 37 Večer so posvetili mamicam Log -Dragomer 26. marec 2012 - Učenci prve triade so ob praznovanju materinskega dneva za svoje mamice, mame, babice in tete pripravili pester in razgiban program. Na odru so se predstavili z recitac^o, pesm^o in igro. Tako kot v prejšnjih letih je dvorana pokala po šivih, saj jo je občinstvo zapolnilo do zadnjega kotička. Prireditev, ki jo tradicionalno pripravi Osnovna šola Log -Dragomer v sodelovanju s KUD Kosec in njegovim Odborom za ohranjanje kulturne dediščine in starih običajev, je tako kot v minulih letih privabila množico obiskovalcev. Z zanimanjem so prisluhnili in si ogledali program, ki so ga zanje pripravili osnovnošolci pod mentorstvom svojih učiteljic. Po uvodnem nagovoru Ludvika Rožnika so na oder prvi pogumno zakorakali recitatorji, ki so se predstavili s prikupnimi mislimi in verzi o mamah, spomnili pa so se tudi očetov. Številčno občinstvo je tudi tokrat uživalo ob prijetnih otroških glasovih pevskega zbora pod vodstvom Mojce Lorber, pridružila sem jim je tudi Orfova skupina, pesmi pa so popestrili še s spremljavo kitare in klavirja. V svet glasbe so občinstvo ponesli tudi prvošolci, ki so zapeli in zaplesali pesmico Mamica, drugošolci so recitirali, tretješolci pa so polno dvorano zazibali v preteklost in v obujanje nostalg^e; na odru so zapeli, zaplesali in zaigrali Peričice. Za konec je odlični prireditvi piko na i postavil dramski krožek. Šest- do devetletni-ki so na odru uprizorili igro Igrače imajo najraje otroke pod mentorstvom učiteljic Brigite Zitko, Sandre Deumič in Manje Razoršek ter s prikupnostjo in dobro igro svojim staršem ter drugim gledalcem pokazali svoj igralski talent. Organizatorji so mamice ob prihodu v dvorano v znamenje spoštovanja, zahvale in ljubezni razveselili s poklonjenim rdečim nageljnom - simbolom slovenstva, ki so ga prejele iz rok učencev, ki obiskujejo Osnovno šolo Log - Dragomer. Kot meni Ludvik Rožnik, je tudi tokrat prireditev odlično uspela. Mlade nastopajoče, ki so navdušili, je s ploskanjem spodbujala kar tristoglava množica. Vesna Erjavec ■ Mi Postavili prometni znak Na Logu so v križišču cest Rimska cesta in Cesta ob potoku dolgo časa imeli podrt cestni znak. Podrla ga je voda. Malce je bilo potrebno počakati, sedaj pa je podjetje Gutnik z Loga dodalo k mostu še eno cev in zavoj kanala Ipavščice obložilo s kamnito škarpo. Na ta način je križišče res lepo in strokovno urejeno. Prebivalci Ceste ob potoku žel^o, da bi tako škarpo imeli v dolžini vsaj 80 metrov. Ludvik Rožnik Izdelava pirhov Nekateri ljudje v občini bi radi preživeli praznike, kot so jih nekoč naši predniki. Eden izmed takih praznikov je tudi velika noč in z njo povezani pirhi. Ob predstavitvi omenjene tradic^e se je zbralo čez dvajset udeležencev. Marina Kokalj in ga. Moškrc sta prevzeli mentorski del. Poleg pirhov so Prikaz starega običaja izdelave butaric Našim mlajšim smo pokazali tudi kako se izdelujejo butari-ce. Nekoč so bile narejene iz domačih materialov, ki smo jih našli pri hiši ali v gozdu. Predvsem pa iz zelenja: vrsja, pušpana, brinja, jagodičevja, barvanih »oblancev« _ Za steber butare so uporabljali leskove ali vrbove palice, za okras pa so nanjo navezali še kakšno jabolko (pomaranče so bile zelo redke včasih). Pri nas je zopet pokazala svoje znanje mentorica Marinka Mojskrc, dogodek pa je potekal pod okriljem Odbora za ohranjevanje kulturne dediščine, ki deluje v sklopu KUD Kosec. Delo nam je šlo dobro od rok. Nekaj dni pred izdelavo, smo se dogovorili, kaj naj vsak prinese. Nekateri sicer prav^o, da gre za samo verski navdih, toda takrat se je tako živelo .(Ir) Žabice in Pegice odlične na III. Millenium Cup v Ital^'i Kar deset tekmovalnih nastopov je ekipa 59-ih tekmovalcev ŠŠD Log - Dragomer predstavila na mednarodnem tekmovanju v cheerleadingu in cheer plesu, ki je potekalo 24. 3. 2012 v Miljah (Muggia) v Italci. Na tekmovanju se je v družbi Za-bic (Frogs) in Pegic (Freckles) iz ŠŠD Log - Dragomer predstavilo blizu petsto tekmovalcev iz Slovence, Ital^e, Avstr^e in Hrvaške. Mednarodna sodniška komisca je najvišjo oceno tekmovanja prisodila mešani članski skupinski Zabice, poleg nje pa so se prvih mest veselili še Špela&Liza (mladinski cheer plesni pari), Ida&Matevž (partnerski dvigi), Zabice (mešani članski skupinski dvigi) in Pegice (članski skupinski dvigi). Pokalov in medalj za 2. mesto so se razveselile članice članske cheer plesne skupine Zabice, Lina&Matjaž v partnerskih dvigih in Mladinska cheerleading skupina Zabice. V svojem tretjem zaporednem nastopu na Millenium Cupu so članice mladinske cheer plesne skupine Zabice dvakratne zmagovalke tega tekmovanja med otroškimi skupinami prvič zaplesale med mladinkami in se v konkurenci enajstih skupin zavihtele na visoko 3. mesto. Odličen nastop v kategorci partnerskih dvigov je uspel tudi Maxi&Janku, ki sta s 4. mestom za las zgrešila medaljo. Odlični nastopi članov ŠŠD Log - Dragomer so dobra napoved za nastope v nadaljevanju letošnje sezone, kjer jih čaka še mednarodno tekmovanje v Zagrebu, svetovno prvenstvo v Orlandu na Floridi, mednarodni tekmovanji v Nemčci (Bottrop) in na Hrvaškem (Zadar), odprto državno prvenstvo v Ljubljani ter evropsko mladinsko in člansko prvenstvo v Amsterdamu. Bi radi postali del ene najboljših evropskih cheerleading in cheer plesnih skupin? Vabljeni na »odprte treninge Zabic«, ki so na OŠ Log - Dragomer vsako soboto od 10. do 12.00 ure! Več informacc www.zabice.si in frogs.cheer@gmail.com. Pegice, članski skupinski dvigi, 1. mesto 38 NAŠ ČASOPIS Občina Log - Dragomer 24. april 2012 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Dejavnosti KUD Kosec v maju in juniju 9.5.2012 Dobrodelni koncert violinistke Petre Herič, katerega ob 19. uri bo povezoval Pavle Ravnohrib. Med nastopajočimi tudi pevski trio pod vodstvom Jožeta Jesenovca. Lokacija: OS Log - Dragomer (večnamenski prostor) 16.5.2012 Kultumo-zgodovinski ogled Ljubljane ob 17.30 uri pod vodstvom Milice Lavrenčič. Lokacija odhoda: avtobusno postajališče na Brezovici pri trgovini Mercator, avtobus št. 6B 29.5.2012 Risanje na as< za otroke vseh starosti ob 18. uri Lokacija: OŠ Log - Dragomer (vhod predmetne stopnje) 30.5.2012 Zaključna likovna razstava dellikovne sekcije ob 19. uri Lokacija: OŠ Log - Dragomer (večnamenski prostor) 30.5.2012 Proslava ob občinskem prazniku z bogatim ob 19. uri kultumo-umetniškim programom, v sodelovanju z Občino Log - Dragomer. Lokacija: OŠ Log -Dragomer (večnamenski prostor) V juniju napovedujemo: delavnico izdelovanja cvetja iz papirja na temo mak. Informacije in prijave so na voljo pri tajnici KUD Kosec, Lojzki Šarabon, gsm: 064 132038. KUD^ Ki psec Log - Dragomer Društvo upokojencev Dragomer - Lukovica Začetni tečaj angleščine v Društvu upokojencev Dragomer - Lukovica Ta mesec so se študentje angleščine učili že na dveh srečanjih. Na prvem smo se dogovorili, kdaj in kje bomo imeli tečaj ter kako bo potekalo naše učenje. Sestajamo se vsak torek zjutraj za dve šolski uri; v spomladanskem času bomo tako skupaj izvedli 20 ur. Smo »močan razred« - deset nas je, nekaj popolnih začetnikov, nekateri pa so se angleščino že učili v mladosti. Zahvaljujemo se gospe Barbari iz Siciliane, ker nam omogoča, da se učimo v gostinski mali sobi. Prostora sicer nimamo veliko, imamo pa vsi skupaj močno željo, da bi se čim več naučili in se ob učenju tudi zabavali. Olga Drofenik, voditeljica tečaja angleščine Bralni krožki v Društvu upokojencev Dragomer - Lukovica Zadnji mesec smo se že drugič zbrali na bralnem krožku. Naše prvo srečanje (28. marca 2012) je bilo namenjeno spoznavanju ter pogovoru o tem, kaj pravzaprav vsi skupaj pričakujemo od takega druženja in s čim bi se bilo vredno ukvarjati. V nadaljevanju pa smo govorili o prvem stiku s po-ez^o prezgodaj umrlega slovenskega pesnika Toneta Pavčka. Poskušali smo ga pobliže spoznati ob pesmih, ki jih je posvetil tako mladim kot malo starejšim, pri čemer smo posebno pozornost posvetili njegovi zadnji zbirki Angeli. Drugo srečanje (10. aprila) je bilo posvečeno Cirilu Kosmaču in njegovemu Pomladnemu dnevu, verjetno enemu od najlepših del sodobne slovenske književnosti. Izkazalo se je, da si resnično zasluži, da ga bolje spoznamo. Zato smo se skupaj odločili, da se bomo s Kosmačevo književnostjo spoznavali še enkrat, na našem tretjem srečanju, ki je predvideno za 8. maj ob 18.30. Upamo, da se bomo lahko srečali v občinski sejni sobi, če bo le prosta. Zahvaljujemo se »Šipci«, ki nas je gostila prvič, in občinski upravi, ki nam je omogočila, da smo se drugič lahko srečali v občinski sejni sobi. Mogoče bo tudi tako druženje prispevalo k temu, da se bomo iz spalnega naselja počasi začeli prebujati v živo kulturno središče našega kraja, za kar si že dolga leta prizadevajo številni med nami. Morda bi prav zato lahko povzeli besede Toneta Pavčka, ki je v pesmi Branje zapisal: Branje pomeni početi podvige. Brati je možno marsikaj. Recimo: grozdje in fige in knjige in med brati še kaj. Brati je na sploh enostavno. Črke hrustaš kot zalogaj. Teže pa je, a tudi bolj slavno, brati pravilno in hitro nazaj. A nazaj se daleč ne pride. Pravo branje le dalje in dalje gre čez črke in pike, čez vrte in hribe v Koromand^o in še dlje. Alenka Logar-Pleško, voditeljica bralnih krožkov Ustvarjalna delavnica KUD Kosec Cvetje iz papirja Spomladi se po dolgi zimi veselimo sprehodov v naravo predvsem zaradi prvih spomladanskih cvetlic. Zvončki, troben-tice, žafrani prekr^ejo svetla gozdna tla, na nekaterih suhih in vlažnih travnikih pa se kmalu razcvet^o tudi narcise. Tako kot v naravi se prvih cvetočih spomladanskih cvetlic veselimo tudi doma. Med prvimi nas na vrtu in v našem pr^et-nem toplem domu razvesel^o žafrani in narcise, ki cvetlične grede obarvajo s svojimi sončno rumenimi, belo oranžnimi, lila cvetovi. Zato smo v okvirju likovne sekc^e KUD Kosec za vse tiste, ki ste želeli prenesti cvetje iz narave v svoj dom in se želeli naučiti čudovite ročne veščine, pripravili ustvarjalno delavnico izdelovanja cvetja iz papirja, ki je potekalo na OŠ Log - Dragomer 10.04.2012. Na de- lavnici smo izdelovali unikatno pomladno cvetje, žafrane in narcise. Obisk je bil velik, razveseljivo pa je predvsem, da so na delavnici bili mladi, srednji in starejši občani, nekako bi lahko rekli medgenera-c^sko povezovanje. Vse izdelke, narejene na delavnici, so ustvarjalci vzeli s seboj in mogoče bo kdo izmed sodelujočih doma izdelal šopek cvetlic, ki je lahko čudovito darilo za vsakogar. Zahvala tudi mentoricama Alenki Sakelšek in Alenki Denša, ki sta vsakemu posamezniku nudili pomoč pri izdelavi cvetja. Anica Vengust Izdelovanje velikonočnih voščilnic V okviru likovne sekc^e KUD Kosec smo v začetku aprila pripravili delavnico izdelovanja voščilnic za veliko noč. Delavnico je pripravila in vodila ga. Martina Brajič. Voščilnice in jajca smo izdelovali iz zdro-ba, papirja, barvnega peska, bleščic ^ Praznik velike noči in z njim povezane navade in običaji imajo pri nas dolgo in bogato tradic^o. Del le-te je tudi izdelava velikonočnih voščilnic, ki si jih ljudje še vedno pošiljamo med seboj. Motivi na voščilnicah so zelo različni, najpogosteje povezani z novim začetkom, rojstvom, ki ga simbolizirata zlasti zajec in jajce -piščanec. Na koncu smo okrasili še jajca. Jajce, prastari simbol novega življenja, že od nekdaj spremlja velikonočni čas. Že v listinah samostana dominikank v Radljah iz konca 14. stoletja najdemo zapise, kako so si redovnice na veliko soboto razdelile jajca. Tudi v delih Janeza Vajkarda Valvasorja najdemo zapise o velikonočnih jajcih. Slovenski pirhi - pisanice - remenke so-d^o med najlepše v evropskem prostoru. Martina Brajič Dejavnost Društva upokojencev Log 21.3.2012 je bil v gasilskem domu na Logu Občni zbor Društva upokojencev Log. Na vabilo na zbor se je odzvalo 75 članov od 255 članov društva ter povabljeni gostje. Zbor je začel Ženski pevski zbor Dru- vo čipk in izdelkov iz čipk, na katere štva Spominčice, ki je zelo ubrano zapel slovensko himno in še nekaj lepih slovenskih pesmi. Po izvolitvi organov zbora ter tajniškem in finančnem poročilu so vodje posameznih sekc^ društva poročali o svojih dejavnostih v letu 2011. Iz poročil je bilo razvidno, da je bilo društvo v letu 2011 zelo aktivno. V letu 2011 smo se člani društva udeležili prelepih izletov. Kmalu po novem letu smo se odpeljali na že tradicionalni obisk Bleda in njegovih znamenitih »kremšnit«, obiskali smo še baziliko na Brezjah in stalno razstavo jaslic. Tri dni smo uživali in se zabavali v Hotelu Delfin v Izoli, v marcu smo prvič obiskali osmico v Grahovem Brdu.V aprilu smo obiskali čudovito Goričko ter tromejo, jun^a pa smo se z žičnico povzpeli na Višarje, se ustavili ob Mangartskih jezerih ter si ogledali Planinski muzej v Mojstrani. Na izletu v Hrvaški Istri so nas tamkajšnji kraji popolnoma očarali s svojo slikovitostjo ter slastnimi istrskimi kulinaričnimi specialitetami. Martinovali smo v Beli krajini, od koder izhaja naša članica, gospa Lid^a Koščak, ki nam je pripravila slastno martinovanje. Člani društva smo se srečali še na krompirjevem pikniku, na Športfejstu in seveda na novoletnem srečanju. Člani društva, ki se vsak četrtek udeležujejo pohodov po planinah, so lani opravili kar 49 pohodov, od katerih kar nekaj na dvatisočake; najvišje so se povzpeli na Mangart. Udeležba na pohodih je tudi do petnajst članov, saj je vsak pohod prelepo doživetje. Povprečno trajajo pohodi okoli štiri ure. Lažje pohode organizirajo v bližini Loga in trajajo okoli dve do tri ure. Pevski zbor Spominčice, pod okriljem gospe Kati Hvalice, deluje že osmo leto. Kar 12-krat so nastopile na raznih občinskih prireditvah, rade pa zapo-jejo malčkom v vrtcih, kjer doživljajo prelepo medgenerac^sko sodelovanje. Klekljarska sekc^a, na čelu z gospo Heleno Likar in s pomočjo strokovne sodelavke, gospe Ivice Česnik, je v okviru zbora pripravila čudovito razsta- smo v društvu lahko izredno ponosni. Prikazani izdelki pričajo o izrednem znanju klekljarstva in nadarjenosti naših članic. S pripravo prelepe razstave so dokazale, da so resnično prave mojstrice na svojem področju, kot je vidno s priložene slike. Med svoje vrste vab^o tudi nove članice, ki jih veseli tovrstno ročno delo. Log - Dragomer. Odgovorni organizator je naš član, gospod Ludvik Rožnik. Vsa poročila so bila na glasovanju soglasno sprejeta. Predsednik društva, gospod Štember-ger, je po prebranih poročilih predstavil program dela in finančno poročilo za leto 2012, ki sta bila soglasno sprejeta. Cilji programa dela so doseči čim večjo vključenost starejših v aktivno Naše prostovoljke, Mar^a, Ana in Majda, so zelo aktivne na socialnem področju, saj izredno skrbno obiskujejo naše člane, ki živ^o v Domu upokojencev na Vrhniki. Z njimi skupaj zapojejo, jim kaj preberejo in jim ustvar^o svetle trenutke v njihovem vsakdanu, za kar so jim obiskovanci zelo hvaležni. Ob novem letu naši poverjeniki na domu obiščejo in obdar^o člane, stare nad 75 let. Lani smo pripravili 110 paketov. Ob življenjskih jubilejih (60, 70 let) pošljemo jubilantom čestitke z lepimi željami, ob rojstnih dnevih članov nad 80 let pa jih obiščemo in jih tudi obdarimo. Na zboru smo se tudi dogovorili, da se člani društva v okviru vseslovenske čistilne akc^e v čim večjem številu udeležbo čiščenja in tako pripomorejo k čistejšem življenjskem okolju v Občini preživljanje jeseni življenja v okviru društva, popestritev njihovega vsakdana ter ohranjanje njihove življenjske vitalnosti. Po koncu uradnega dela zbora je člane pozdravil in se zahvalil za vabilo župan občine, gospod Mladen Sumi-na. Pohvalil je zelo aktivno delovanje društva, dosežke posameznih sekc^, ki dokazujejo, da vsi prostovoljci delujejo s srcem. Z veseljem je poslušal petje Spominčic in bil navdušen nad razstavo čipk ter povabil klekljarice, da bi izdelale grb Občine Log - Dragomer iz čipk, in to v originalnih barvah, na kar bi bili v občini zelo ponosni. Po končanem zboru sta sledila manjša pogostitev in druženje članov društva ter povabljenih gostov. Zapisala tajnica društva, Marjeta Filipič, fotografiral Zlatko Verbič 24. april 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupne strani NAŠ ČASOPIS 39 Aktualno in brezplačno -www.visitbarje.si Včasih so rekli, da imamo barjani kožico med prsti. Včasih bi nam res prav prišla. Kdo pa smo barjani? Tisti s kožico med prsti? Ne, ne. Barjani smo ljubitelji Barja, Ljubljanskega barja, ki obsega 7 občin in se razteza na 150 km2. V teh dneh lahko po travnikih vidimo močvirski tulipan, domačini poslušamo ptičje petje, vozniki po cestah pa se izogibamo ženitvi žab. Na spomladanske cvetke so že prileteli metuljčki cekinčki in okorni čmrlji. Da bi vse to ostalo tako, kot je, da bi se ohranila narava, jo moramo spoštovati in negovati. Nikar si ne dovolimo večjih posegov v naravo, naš habitat. Da bi vse to ostalo tako, kot je, se moramo pogovarjati, družiti, izmenjavati in-formacje. Vsaka občina na Ljubljanskem barju ima krajevne skupnosti, krajevne skupnosti imajo četrtne skupnosti. Četr-tna skupnost ima svoj časopis in vsaka občina ima prireditve in srečanja krajanov. Da bi se med seboj lahko obveščali in povezovali, je potreben le klik na povezavo www.visitbarje. si, kjer izveš, kje dobiti dober krompir, kdo ima seme za stroč-ji fižol, na kateri tržnici lahko vse to prodaš. Če potrebuješ obrtnika, dobro gostilno - glej ga zlomka, tudi to je napisano. Oglejte si to spletno stran, ki nam jo je omogočil LUZ, d. d. Vitalne krajine je mednarodni projekt, ki se izvaja v okviru programa Centralna Evropa in je delno financiran s strani ERDF, evropskega sklada za regionalni razvoj. Slovenski partner v projekhi je LUZ, d. d. M ■ -— - ^ fe VITAk. lANPHJkPES Pravnica svetuje Marja z Dobrove sprašuje: Letos grem prvič v službo. Kaj vse moram vedeti o letnem dopustu in regresu? Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) zagotavlja pravico do minimalnega letnega dopusta v posameznem koledarskem letu, ki ne more biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali delavec dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. To pomeni, da ima delavec, katerega delovna obveznost je razporejena na pet delovnih dni v tednu, minimalni letni dopust v trajanju 20 delovnih dni, za delavca, ki dela šest dni v tednu, pa minimalni štiritedenski letni dopust pomeni 24 delovnih dni. Poleg tega ZDR določa primere osebnih okoliščin, na osnovi katerih delavcu že na podlagi samega zakona pripadajo dodatni dnevi letnega dopusta (starejši delavec, invalid, delavec z najmanj 60-od-stotno telesno okvaro, delavec, ki neguje in varuje otroka s telesno in duševno prizadetostjo, ter delavec z otrokom do 15 let starosti). Daljše trajanje letnega dopusta se lahko določi s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Delavec pridobi pravico do celotnega letnega dopusta, ko mu preteče čas nepretrganega delovnega razmerja, ki ne sme biti daljši od šestih mesecev. Ko delavec enkrat izpolni pogoj šestmesečnega nepretrganega delovnega razmerja, prido- bi na začetku vsakega koledarskega leta pravico do celotnega letnega dopusta pri istem delodajalcu in ni potrebna izpolnitev tega pogoja vsako leto sproti. Tudi delavec, ki dela s krajšim delovnim časom, ima pravico do polnega in ne samo sorazmernega letnega dopusta. Delavec ima pravico do izrabe 1/12 letnega dopusta za vsak mesec dela v posameznem koledarskem letu, če v koledarskem letu, v katerem je sklenil delovno razmerje, ni pridobil pravice do celotnega letnega dopusta, če mu preneha delovno razmerje pred potekom roka, po katerem bi pridobil pravico do celotnega letnega dopusta, če mu delovno razmerje v tekočem koledarskem letu preneha pred 1. juljem. Ce delavec med koledarskim letom sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, mu je vsak delodajalec dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem delodajalcu v tekočem koledarskem letu. Lahko pa se delavec in delodajalec dogovorita o drugačni izrabi letnega dopusta. V ta namen mora delodajalec ob prenehanju delovnega razmerja delavcu dati potrdilo o izrabi letnega dopusta. Ker mora vsak delodajalec zagotoviti le sorazmerni del letnega dopusta, je vsak od njju dolžan izplačati tudi le sorazmerni del regresa za letni dopust. Letni dopust se izrablja upoštevajoč potrebe delovnega procesa ter možnosti za počitek in rekreacjo delavca in njegove družinske obveznosti. Delavec ima pravico izrabiti en dan letnega dopusta na tisti dan, ki ga sam določi, o čemer mora delodajalca obvestiti najpozneje tri dni pred izrabo. Starši šoloobveznih otrok pa imajo pravico izrabiti najmanj en teden letnega dopusta v času šolskih počitnic. Delodajalec delavcu teh dveh pravic ne more odreči, če to resneje ne ogroža delovnega procesa. Letni dopust pa se lahko izrablja le v delovnih dnevih in ne urah. Pri izrabi letnega dopusta je treba upoštevati le »cele« delovne dni, pri čemer pa ni pomembno, koliko ur znaša delavčeva delovna obveznost na dan izrabe letnega dopusta. Kot dan letnega dopusta se šteje vsak delovni dan, ki je po razporeditvi delovnega časa pri delodajalcu za posameznega delavca določen kot delovni dan. Letni dopust je mogoče izrabiti v več delih, vendar mora en del trajati najmanj dva tedna. Delodajalec je dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta do konca tekočega koledarskega leta, delavec pa je dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna, preostanek letnega dopusta pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junja naslednjega leta. Starejši delavec, invalid, delavec z najmanj 60-odstotno telesno okvaro in delavec, ki neguje in varuje otroka s telesno ali duševno prizadetostjo, ima pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta. To pravico je treba razumeti tako, da je delavec upravičen do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta za vsak primer navedene okoliščine. Nina Scortegagna Kavčnik, univ. dipl. prav. V Črna kronika marec -april 2012 Območje PP Vrhnika Policisti Policjske postaje Vrhnika so imeli v obdobju od 1. marca do prve tretjine aprila kar polne roke dela. »Športniki« oropali trgovino na Logu V trgovino na Logu sta se v tem času priklatila dva neznanca, stara okrog 20 let. Prvi je bil višji, oblečen v črno športno trenirko znamke Adidas, s črno kapo in belimi športnimi copati, drugi, nižji, pa je bil odet v oranžno jakno, črne hlače in črno kapo s šiltom, s prav tako belimi športnimi copati. A nista prišla po energetske napitke ali športno prehrano. In kot kaže, sta na poti izgubila tudi mamin nakupovalni listič. Namesto tega sta presenečeni prodajalki v živo odigrala enega stereotipnih prizorov iz ameriških akcjskih filmov. Prvi je prodajalko surovo odrinil, medtem ko je drugi stegnil svoje dolge prste po denarju v blagajni. Nato sta jo skupaj s tretjim pajdašem (prav tako mlajšim moškim, višine 175 cm in oblečenim v temnejša oblačila s kapuco), ki je medtem pred vrati čakal s prazno malho, popihala mimo pošte proti Vrhovčevi cesti in od tam v neznano. Nesojene »športnike« še iščejo. Vozil bi se v slogu Državljana Srbje je tako zelo navdušil življenjski slog vodilnih slovenskih politikov, da se je podal na dolgo pot čez Balkan v deželo »medu in mleka«, Slovenjo, kjer naj bi v sleherni garaži stal najmanj mercedes benz. Zaželeno vozilo je verjetno malce dlje iskal, a ko ga je na naših koncih našel, ga pri izpolnitvi življenjskih sanj niso ustavila niti zaklenjena vrata. Na njegovo žalost pa je bilo odločnim madžarskim policistom njegovih sanj kaj malo mar. Proti sanjaču je bila vložena kazenska ovadba, kriminalisti pa že preverjajo, ali ni morebiti omenjeni »gastarbaj-ter« pri nas že kdaj poprej zbiral sanjskih vozil oz. ima v znanstvu še katerega nepooblaščenega prevoznika tujih vozil. Od marihuane do zlorabe uradnega položaja Na območju občin Vrhnika, Borovnica, Log -Dragomer so sicer policisti v tem obdobju kar štirikrat preprečili trgovino »na črno« in brezskrbno zadevanje s prepovedanimi drogami, od »mehke« marihuane do »trdega« heroina. Lokalnim šerifom pa so pobrali dve pištoli, da si ne bi z njima kaj storili. Kar 36-krat so posredovali zaradi prjav kršitev javnega reda in miru, pri čemer je šlo največkrat za posamične razgrajače. Opravka so imeli še z enajstimi prometnimi nesrečami, pri čemer so se tri končale z lahkimi telesnimi poškodbami, preostale pa na srečo le z materialno škodo. Poleg naštetega so obravnavali še 52 kaznivih dejanj, o katerih zaenkrat ne morejo dajati konkretnejših informacj, saj bi lahko škodilo interesu preiskave oz. gre za zaščito osebnih podatkov. Tako so preiskovali primere povzročitve lahke telesne poškodbe, nasilja v družini, izsiljevanja, ogrožanja varnosti, vloma v stanovanjsko hišo, poskusa vloma v trgovino, vloma v osebni avtomobil, tatvine goriva, zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic, ponarejanja listin ter overitve lažne vsebine. V vseh navedenih primerih so po izjavi komandirja PP Vrhnika g. Mirka Nunica »policisti postopali v skladu z veljavno zakonodajo in ukrepali v skladu z danimi pooblastili.« Območje PP Ljubljana - Vič V istem obdobju so policisti Policjske postaje Ljubljana - Vič na območju občin Horjul in Dobrova - Polhov Gradec zabeležili osem kaznivih dejanj. Vlomilci in tatovi na pohodu V naselju Zaklanec si je neznanec omislil telefon. To ne bi bilo nič nenavadnega, če si ne bi omislil telefona, ki že ima lastnika. Storilca zdaj poleg telefonskega računa čaka tudi račun pravosodne veje oblasti. Spet drugi neznanec se je menda odločil preskusiti v gozdarskih veščinah, zato si je v Brišah pri Polhovem Gradcu samovoljno za nedoločen čas izposodil motorno žago. Ker se lastnik s pogoji izposoje ne strinja, ga bo izposoja po odkritju seveda drago stala. Enako velja za drzne tatove, ki so se sprehodili skozi stanovanjsko hišo v Podolnici. Dolga roka pravice pa je že zgrabila »zbiralce« različnih kovin na območju Dobrove. Ti bodo le-te plačali dražje kot Dinos in Surovina skupaj. Precej dela so imeli na teh koncih tudi vlomilci, saj so nepovabljeni vstopili v prostore gospodarskega poslopja v Dobrovi, pa podjetja Optim v Srednji vasi pri Polhovem Gradcu, vdrli v eno izmed stanovanjskih hiš v naselju Podsmreka, medtem ko so jih pri poskusu vloma v drugo prepodili. Dela niso naredili le lastnikom objektov, ključavničarjem in mizarjem, temveč tudi možem v modrem, ki jih že intenzivno iščejo. Išče pa se tudi večje črno vozilo z oznakami »DN«, ki je v Briše pri Polhovem Gradcu pripeljalo skupino »lepljivoprstih«. Iz neznanega vzroka jih je zamikala »kibla« na nekem delovnem stroju, ki so jo neuspešno skušali demontirati. V istem naselju se je pred tem pojavil menda na Vrhniškem razvpiti »tatinski« beli peugeot boxer. Po čem so se jim cedile sline, si lahko mislimo, a jim kot kaže, teka ni uspelo potešiti. Policisti so popisali tudi okoliščine prometne nesreče pred diskoteko Studenec v Vrzdencu. Nesrečo je povzročil lastnik »težke noge« in slabšega poznavanja CPP, na srečo pa se je končala zgolj z materialno škodo. Prav tako so policisti posredovali na javnem kraju v Razorih, kjer je bilo treba hladiti vročo kri dveh sosedov med preveč živahno izmenjavo mnenj. Še manj prjetno delo pa so imeli pri obravnavanju nesreče pri delu na stanovanjski hiši v Pla- nini nad Horjulom, ki se je končala s smrtnim izidom. Poleg naštetega so se policisti odzvali še na prijave treh travniških požarov v Selu nad Polhovim Gradcem (Petačev graben), v Prapročah in bližini cerkve pri Dobrovi ter dimniškega požara v Horjulu. Podatke zbral in uredil: Damjan Debevec [•tJ^ k vamo^i varno^ ^ič Si želite miren spanec in brezskrben oddih, ko vas ni doma? S kakovostno alarmno napravo učinkovito zaščitite vas dom pred vlomilci! Spremljajte dogajanje doma z video nadzornimi kamerami preko interneta ali gsm telefona! Intervencijske ekipe v Ljubljani in na Vrhniki omogočajo posredovanje v primeru alarma v najkrajšem možnem času! Varnost Vič d.d. je družba z dolgoletno tradicijo na področju varovanja! Pokličite nas na tel: 01 256 88 74 ali pišite na mail: varnost.vic@siol.net in poskrbeli bomo, da vaše premoženje ostane še naprej v vaših rokah. VarnostVič, varovanje ljudi in premoženja d.d., i Koprska ulica 94, 1000 Ljubljana T: 01 256 88 74, F: 01 256 61 85, E: varnost.vic@siol.net, www.varnost-vic.si i: 40 NAŠ ČASOPIS Skupne strani 24. april 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si np I* • v* i*-!* Ol •• Tudi mi smo cistili Slovenko V vseslovensko čistilno akc^o vključena tudi ObCina Dobrova - Polhov Gradec Člani Planinskega društva Blagajana so najprej očistili okolico koče, nato pa so se lotili pobiranja odpadkov po stezah, ki vod^o na Grmado. Obiskala sta jih tudi župam Franc Setnikar in koordinator akc^e Marjan Pleste-njak. Občina Dobrova - Polhov Gradec je bila tudi letos kot ena izmed 207 slovenskih občin vključena v projekt. Vanj je povabila vsa obstoječa in delujoča društva, krajevne in vaške skupnosti, šole in vrtce ter vse občanke in občane. Po mnenju medobčinskega koordinatorja predsednika Turistične zveze Dolomiti Marjana Plestenjaka je bil odziv lep. Že v četrtek se je na seznam prijavljenih vpisalo pet krajevnih skupnosti, deset vaških skupnosti, šest društev in obe osnovni šoli - OŠ Dobrova in OŠ Polhov Gradec - ter si zagotovilo vrečke v rumeni, modri, črni, zeleni ali rdeči barvi ter rokavice. Vse to je priskrbela občina, ki je organizirala in financirala tudi odvoz zbranih odpadkov, ki je bil z dogovorjenih zbirnih mest po večini opravljen že na sam dan ajbolje vidni so bili krajani Brezja, ki so či-ili okolico glavne ceste in se temu primerno Nai sti tudi oblekli. akcje, v soboto. Strošek akcje bo, po besedah predstavnika občine Borisa Krnjajiča, glede na izkušnjo, okrog 2000 evrov, točnega zneska pa še ni, ker niti še ni končne številke zbranih odpadkov. Udeleženci čistilne akcje, okrog 800 naj bi jih po oceni koordinatorja čistilo na območju Občine Dobrova - Polhov Gradec, so bili presenečeni nad nekaterimi najdbami, tudi novih divjih odlagališč, ki ostajajo trn v peti tudi za našo občino. V vrečah so sicer prevladovali komunalni odpadki, zlasti embalaža, pločevinke, plastični kozarci, plastenke, steklenice, precej je bilo odpadnih pnevmatik najrazličnejših velikosti, gradbenih odpadkov pa so proti pričakovanjem našli bolj malo. Sicer pa se je tudi letos pokazalo, kako neposlušni in ignorantski znamo biti, saj so občina in tudi Ekologi brez meja opozarjali, da gre v čistilni akcji le za pobiranje odpadkov, odvrženih v naravi, in ne za V Zalogu se je, na pobudo Vaške skupnosti Setnik, kateri so se pridružili člani PGD Zalog in člani ŠD Setnik, zbralo veliko odraslih in otrok. kosovni odvoz, pa vendar je bilo kljub opozorilom na kupih mogoče opaziti številne predmete, ki so pričali, da so akcjo nekateri ponovno izkoristili za pomladansko čiščenje svojih pod-strešj in kleti. V informacjo vsem tistim, ki čistilne akcje niso zlorabili, pa podatek, da bo redni brezplačni odvoz kosovnega materiala za občane Občine Dobrova - Polhov Gradec v 1. terminu od 16. aprila do 31. maja 2012 in v 2. terminu od 1. oktobra do 30. novembra 2012. O uspehu projekta na nacionalni pa tudi na občinski ravni je težko govoriti. Lahko pa govorimo o uspehu pri vsakem posamezniku, ki je dosežen, ko ta počisti v svoji glavi, v svojem razmišljanju ter posledično v svojih dejanjih, ki odražajo zavedanje, da je prav vsak izmed nas vsak trenutek soodgovoren za stanje, v katerem živi. Nadja Prosen Verbič Zbirno mesto za nabrane odpadke na Butaj-novi Vsem občanom, društvom, krajevnim in vaškim skupnostim in šolama Dobrova in Polhov Gradec se v imenu organizacje Ekologi brez meja, župana in občinske uprave ter v svojem imenu najlepše zahvaljujem za uspešno opravljeno v akcjo. Cuvajmo in skrbimo za naše okolje tako, da ga bomo pustili vsaj v takem stanju, kot smo ga prejeli. Koordinator akcje, predsednik Turistične zveze Dolomiti Marjan Plestenjak Pobrali 2,3 tone odpadkov Log - Dragomer, 23. in 24. marec 2012 - Vseslovenski akcji Očistimo Slovenjo so se v petek pridružili osnovnošolski in vrtčevski otroci, ki so počistili okolico šole in vrtca, odpravili pa so se tudi v naselji. V soboto pa so rokave zavihali še občani; na zbirnih mestih se jih je zbralo 170, počistili so dve divji odlagališči ter razpršene odpadke na Logu, Lukovici in v Dragomerju. Čeprav je občina ena izmed čistejših, so prostovoljci za nemarneži pobrali veliko odpadkov. V petek in soboto je log-dragomerško okolje čistilo več kot 740 prostovoljcev. V boj z odpadki so se prvi podali osnovnošolci; že v petek so čistili okolico šole ter loške prometne poti, čistili so tudi v tamkajšnjem športnem parku, se med drugim odpravili na Ferjanko, pozabili pa niso niti na Barje in prometnico do Bevk. Tudi v osnovni šoli so poseben poudarek dali ločenemu zbiranju odpadkov, sicer pa so v petek v šoli organizirali še Eko dan. Čistilno akcijo so imeli tudi v dragomerški enoti vrtca, kjer je vrtčevsko igrišče in okolico čistilo okoli 120 malčkov in njihove vzgojiteljice. »Na roke smo si nadeli rokavice, pobrali različne odpadke in jih ločeno odvrgli v smetnjake na ekološkem otoku. Na našem igrišču smo pograbili listje, pobrali veje in kamenje. Otroci so bili nad delom navdušeni, na koncu pa ponosni,« so povedali v vrtcu. V petek je okolico šole, Log in Dragomer čistilo 450 osnovnošolcev. Prostovoljci so čistili okolico prometnih poti, javne površine, brežine, Barje ^ V soboto je Log - Dragomer čistilo 170 prostovoljcev V soboto se je vseslovenski akcji Očistimo Slovenjo, ki je združila več kot 270.000 Slovencev, v Logu - Dragomerju pridružilo 170 občanov. Prostovoljci iz športnih in gasilskih društev, upokojenci, mladi, otroci in drugi zavedni občani so se v boj za čisto okolje podali v sončnem jutru. Zbrali so se pred gasilskim domom v Dragomerju, kjer je bil koordinator za območje Dragomerja in Lukovice Blaž Rupnik, in v Športnem parku na Logu, kjer je bil koordinator Ludvik Rožnik. Koordinatorja sta prostovoljcem razdelila rokavice in vreče za ločeno zbiranje, jih razdelila v skupine in jim dodelila območja za čiščenje. Prostovoljci so okolje čistili ob prometnih poteh in vodotokih, na travnikih, ob gozdu, Barju ter na javnih površinah in zelenicah v naselju. Poleg razpršenih odpadkov so očistili dve divji odlagališči. »Eno divje odlagališče je bilo na Lukovici, kjer so bile ob po- toku polomljene azbestne lesonitne plošče in ostanki večjih kosov pločevine,« je pojasnila Polona Škrbec, koordinatorica akcje Očistimo Slovenjo za območje Loga - Dragomer-ja. Drugo divje odlagališče pa so počistili v Dragomerju za šolo, kjer je eden od krajanov ob prenovi hiše divje odložil gradbene odpadke, ostanke žlebov, izolacje in fasade ter tudi star televizor. Sicer pa večjih odsluženih predmetov v naravi niso našli. »Otroci, ki so čistili ob regionalni cesti, so bili veseli najdbe pozabljene superge ter verjetno ukradene in odvržene denarnice z dokumenti,« je dodala Škrbčeva. Odstranili 700 kilogramov azbesta Prostovoljci so letos iz narave odstranili 2.340 kilogramov odpadkov, med njimi kar 700 kilogramov azbestnih plošč ter tričetrt tone plastike, približno prav toliko pa so pobrali mešanih komunalnih odpadkov. Čeprav so pobrali več odpadkov kot lani, predvsem zaradi čiščenja dveh divjih odlagališč, pa so prostovoljci na terenu opazili, da je v naravo odvrženih nekoliko manj razpršenih odpadkov kot prejšnja leta, a kljub temu nekateri še vedno smetjo. »Naša občina je po mojem mnenju ena od čistejših v Slovenji. Pa vendar občane pozivam, naj v želji po boljšem skupnem sobivanju primere nedovoljenega odlaganja odpadkov prjavjo okoljskemu inšpektoratu. Skupaj zmoremo več!« je poudarila Škrbčeva. Tako kot prejšnja leta pa čistilna akcja ne bi bila tako uspešna brez prostovoljcev, ki so vreče z odpadki pripeljali na obe zbirni mesti. V Dragomerju je za odvoz vreč na zbirno lokacjo poskrbela Mateja Remškar iz V.R.T. Stila, ki je sodelovala tudi pri sanacji in odvozu odpadkov z obeh divjih odlagališč, na Logu pa so odpadke s traktorskimi in avtomobilskimi prikolicami odpeljali Marko Remškar, Pavel Kozjek in Marjan Trček. Po končani akcji so se prostovoljci zbrali v dra-gomerškem gasilskem domu, kjer je za prazne želodčke poskrbel NK Dragomer. Vesna Erjavec Vseslovenska V»VV 1 1 •• očiščevalna akc^a Splošne očiščevalne akcje in čiščenja našega življenjskega okolja so se v soboto, 24. marca 2012, v dogovoru s horjulsko občino udeležile vse vaške skupnosti. V Horjulu v tem času niso odkrili posebnih divjih odlagališč odpadkov, kar je predvsem zasluga občanov, ki se zavedajo pomembnosti čistega življenjskega okolja. Občani, ki so se podali na očiščevalno akcjo, so morali odpadke, ki so jih lahko spravili v vreče, le-te odložiti v zabojnike na otokih za zbiranje ločenih odpadkov. Udeleženci vseslovenske očiščevalne akcje na zbirnem mestu v Horjulu V Horjulu so se lotili predvsem čiščenja okolice pokopališča in poti ob gozdnih stezah ter posameznih potokih, kjer se nabirajo po-livinilne vrečke. V akcjo so se vključili tudi učenci Osnovne šole Horjul, ki so pospravili vse odpadke okoli šole. France Brus 24. april 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupne strani NAŠ ČASOPIS 41 Nabrali skoraj 6 ton odpadkov Več kot 240 borovniških prostovoljcev je v letošnji vseslovenski akcji Očistimo Slovenjo 2012, ki je potekala 24. marca, okolje razbremenilo za skoraj 6 ton nemarno odvrženih odpadkov. Prve vseslovenske čistilne akcje, ki je potekala pred dvema letoma, se je nemara res udeležilo skorajda še enkrat toliko prostovoljcev iz naše doline in se je tudi nabralo za skoraj trikrat več odpadkov, a so ti v preveliki meri izvirali naravnost z vzorno očiščenih podstrešj in iz kleti številnih domačinov. S podobno težavo - prjaznim doniranjem domačega kosovnega odvoza na zbirna mesta čistilne akcije - so se prostovoljci in organizatorji srečevali tudi tokrat, a bistveno manj, saj centralnega zbirališča ni bilo, temveč so komunalni delavci zagotovili sprotno odva-žanje zbranega odpada. Vseslovenska akcija pa se je tokrat lepo ujela s terminom tradicionalne borovniške spomladanske čistilne akcije in se skladno s tem gladko utirila v ustaljene koles-nice večdesetletnih izkušenj organiziranega čiščenja domačega okolja. Organizacijsko je roko nad dogodkom držala občina, koordinacijo je izvajalo Turistično društvo Borovnica, odpadke pa je prevzelo Komunalno podjetje Vrhnika. Po besedah predsednika TD Borovnica Uroša Jelovška so se letos pokrile vse načrtovane trase, še posebej ob vodotokih in glavnih prometnicah. Ob Prušnici so čistili sadjarji, ob Borov-niščici do Cerkove žage so kolesa, okvirje in plastiko iz vode vlekli čebelarji, okolico Ohonice je prevzelo Društvo podeželskih žena Ajda, številčno krepki floorballisti so prevzeli bregove Borovniščice do Fenolita in na poti naleteli na surovine vseh vrst ter zataknjeno žimnico kot češnjo vrh torte, po sredini struge pa so se podali borovniški člani Ribiške družine Vrhnika ter iz nje metali kolesa, plastenke, steklenice in akumulatorje. Nič kaj lahko ni bilo niti članom HUD Karel Barjanski, ki so »poka-sirali« spodnji tok Borovniščice in bregove Ljubljanice. Nabrali so kar 50 vreč odpadkov, ki so jih nato sami dostavili na ekološki otok na Dolu. Od Bistre proti Borovnici in po barju so čistili borovniški gasilci, ki so pri Ribču naleteli na pravcato gradbeno deponjo, ob poti nazaj pa se niso mogli načuditi temu, da je na vsakem metru bankine ležal papirni lonček za kavo. Lovci so se podali v gozdove proti Kožlješkemu grabnu, medtem ko je skupina otrok iz osnovne šole v okviru naravoslovnega krožka čistila center Borovnice. Trase, kot so Cesta pod Goro, cesta na Pokojišče, Zalarjeva cesta, Grič, Rimska cesta, Stara postaja, Breg, Laze in Mavčeva dolina, pa so pokrili številni posamezni- Prostovoljci so ob poteh nabrali gore smeti. Na Izvirku je nekoč kraljevala deponga ^ Borovnico so pridno čistili ki in manjše skupinice. V samem centru kraja, na Cerkovi ulici, je ves dopoldan ob pomoči gradbene mehanizacije garala Prostovoljna udarniška brigada. Čistila sta se delno zasuti starodavni vodnjak in njegova okolica. Iz izvira, še bolj pa s pobočja nad njim so prostovoljci do konca akcje nabrali smeti za manjši kamionček, vodnjak pa pripravili za nadaljnje postopke sanacje. Nedvomno najtežje delo letošnje čistilne akcje v borovniški dolini pa je pripadlo skupini Slovenske vojske pod poveljstvom Renata Trajberja, ki je skupaj z zagnano ekipo MkD Arterja Starodavni vodnjak na Cerkovi ulici je pripravljen za obnovo. čistila veliko deponjo pri podrtem mostu na Izvirku. Iz strme doline so proti Pakemu, kjer so imeli parkirano vojaško tovorno vozilo, izvlekli vse od sodov (tako praznih kot polnih smole) do starih štedilnikov. Že krepko čez poldne je odbila ura, ko je združena ekipa na severni strani dolinice, kamor so evidentno do-važali smeti iz smeri Goričice, končala izkop, saj so dosegli plasti že povsem pre-perelih odpadkov. Ekipa Arterje je nato obhodila še vso traso stare proge do Jel, medtem ko so vojaki nadaljevali čiščenje v smeri Goričice. Tam so delo končali šele pozno popoldne v vrtači ob cesti, kamor je po njihovem mnenju neki »avtomeha-nik« več let zapovrstjo dovažal svoj garažni odpad. Ob tem je treba omeniti, da je čiščenje tega odseka bodoče kolesarske povezave prispevalo skoraj polovico vseh zbranih odpadkov v borovniški čistilni ak-cji. Vojaki so menda zatem v Goričici doživeli pravcati sprejem za heroje, domačini pa jih z bučne pojedine baje kar niso hoteli pustiti domov. In koliko odpadkov smo Borovničani zbrali v tej akcji? Po uradnih podatkih JP KPV, d. o. o., natanko 2.590 kg mešanih odpadkov, točno 1.010 kg PVC, niti vlakna več kot 1.000 kg azbestne kritine, pa 680 kg raznih kovin, 400 kg lesa in 60 kg papirja. In prav nič stekla, odpadne elektronske opreme ali avtoplaščev. Ne le, da smo najmarljivejši, Borovničani smo tudi najtočnej-ši čistilci v državi. Damjan Debevec Foto: več avtorjev Tudi Vrhnika je čistejša Vrhnika, 24. marec - V Občini Vrhnika je po oceni koordinatorke Katarine Draksler oko je čistilo okoli 1500 prostovoljcev, med njimi tudi predsednik republike in častni pokrovitelj akc^e Danilo Türk. Ta se je z županom Občine Vrhnika Stojanom Jakinom ter predstavniki tabornikov, skavtov in krajani akc^e Očistimo Slovenko udeležil v Mali Ligojni. Več o tem si lahko preberete na vrhniških straneh. Okolja pa niso čistili samo v Mali Ligojni, temveč po celotni občini, v vseh krajevnih skupnostih. Prostovoljci so počistili okolico prometnih poti, odpravili so se na barjanske travnike, čistili so po zelenicah in javnih površinah, gozdovih, po naseljih ter na brežinah in ob vodotokih. Na Vrhniki je pri čiščenju pomagala tudi slovenska vojska, ki je čistila ob regionalki in pri vojaških skladiščih, pomagali pa so tudi pri odvozu odpadkov na depo-njo. Sicer ^a so med drugim prostovoljci iz PGD Verd in MSKD Verd čistili tudi zelo staro deponjo, na kateri so odkrili večje količine farmacevtskih sredstev, na terenu pa so prostovoljci odkrili še nekaj starih deponj, ki bodo počakale na eno izmed prihodnjih čistilnih akcj, med drugim deponjo na občutljivem kraškem terenu nad kamnolomom Verd, na stari železniški progi pa bo na leta, ki prihajajo čakala kompozicjo vlaka iz 80-ih let. Vesna Erjavec Čistili so tudi v Ligojni V Ligojni so ob letošnji vseslovenski čistilni akcji združili moči člani Športnega društva Aktivni, krajevne skupnosti in gasilcev ter območje ligojnske krajevne skupnosti osvobodili za več deset vreč smeti. Pravijo, da jih je bilo manj kot prejšnja leta in da jih ne gre vse pripisati domačinom, saj živjo ob zelo prometni cesti (Vrhnika-Horjul), ob kateri nekateri radi ovržejo odpadke brez kančka slabe vesti. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili tudi podjetju Gordeja, ki jim je za od-važanje smeti brezplačno posodilo poltovorno vozilo. (gt) y RAZMISLEK Čistilna akc^a ali pesek v oči Veliko ljudi se z ozavešcanjem prebivalstva o smotrnosti ločevanja odpadkov in skrbi za okolje strinja, vendar se jih kar precej akcye ne udeležuje zaradi potuhe drugim. Po svoje imajo prav. Če se posameznik zaveda sam sebe in svoje okolice ter je posledično sposoben skrbeti zase, zakaj potemtakem ne skrbi tudi za okolje? Je po uporabi plastenke to res težko odvreči v smetnjak? Na rečnih bregovih opažamo gore odvrženega gradbenega materiala. Se sploh zavedamo, koliko časa se razgrajuje pločevinka? Kar od 80 do 100 let. Ste vedeli, da bananin olupek za razgradnjo potrebuje dva meseca, list papirja tri mesece, bombažna krpa pet mesecev in volnene rokavice šest, cigaretni ogorek 2-5 let, gumbasti podplat 50-80 let, lesena bejzbolska palica 20 let in usnjene bejzbolske rokavice 40 let, jeklena posoda 100 let, alumin^asta pločevinka 350 let, plastična vrečka 400 let, plastični ovitek za sendviče 400 let, plastični obroč za šest pločevink 450 let, plenica 500 let ter polistirenski lonček ali posoda 500 let? Plastični vrč, avtomobilska guma in steklenica pa se morda ne razgradjo nikoli. Vsi se zavedamo, da je ozaveščenost o varovanju okolja pomembna. Na mladih svet stoji. Pa se ti dejansko zavedajo, kaj počnejo, ko se denimo šopir^o in v svojem nočnem življenju skozi okno drvečega avtomobila odvržejo vrečko odpadkov enega izmed proizvajalcev hitre hrane? Je res tako pomembna vključenost mladih v družbo, ki jim daje le slab zgled? Dejstvo je, da moramo mladini že, ko je domala v plenicah, v glavo vcepljati, kako pomembna je skrb za okolje in kako pomembno je pravilno ravnanje z odpadki. Le tako bomo ohranili naš planet. Do zdaj je lenobo ljudi opravičeval izgovor: »Zakaj bi jaz ločeval odpadke, če jih nihče drug ne?« Tako razmišljanje privede do ve- rige onesnaževalcev, ta pa do zastrupitev talnih voda, uničevanja narave z divjimi smetišči itn. Naj bo naše glavno vodilo: »Ti sam, kot posameznik, lahko prispevaš (in tudi moraš prispevati) k izboljšanju razmer, povezanih s smetmi.« Čeprav se tudi meni včasih zdi, da je en sam, ki skrbi za okolje, premalo za spremembo, po drugi strani drži, da bi štela že uvedba nekaj preprostih sprememb v našem načinu življenja in se jih tudi ne bi bilo tako težko držati. Res je, da bi tako morali narediti nekaj za koga drugega, ne samo zase. In res je, da od tega ne bi imeli prav veliko dobička, a imeli bi manjše kupe odpadkov, manjšo ozonsko luknjo in manj možnosti za katastrofo. Odpadkov je vse več in prostora na odlagališčih zmanjkuje. Eden od prvih korakov k zmanjšanju obremenjevanja okolja je ločeno zbiranje odpadkov. Vse več ljudi se zaveda odgovornosti do okolja in odpadke že zbirajo ločeno. Ločevanje odpadkov je podlaga za izvajanje postopka recikliranja oziroma njihove predelave. Odpadki, ki bi sicer končali na odlagališču in bremenili naše okolje, postanejo v drugačni obliki spet uporabni. Surovine, ki jih zberemo ločeno (papir, steklo, embalaža, biološki odpadki idr.), se namreč vrnejo v predelavo oz. se reciklirajo. Tako razbremenimo odlagališče odpadkov, zmanjšamo negativne vplive odpadkov na okolje, ohranimo naravna bogastva in zmanjšamo porabo energje. Da torej preprečimo katastrofo, bomo morali vsi družno narediti, kar lahko. Zato pozivam vse soobčane in soobčanke, mlade in stare, da zavedno spremenyo svoj način življenja. Začnite ločevati odpadke in ne ustvarjajte divjih odlagališč. Zaščitite sebe in svoje potomce. Bodimo hvaležni za naravo, ki nam je dana. (sa) 42 NAŠ ČASOPIS Skupne strani 24. april 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika Zbrali več kot 25 ton in pol OEEO 31. marec 2012 - Občani Vrhnike, Loga - Dragomerja in Borovnice so se množično odzvali na prvo akcyo zbiranja odpadne električne in elektronske opreme (OEEO) pod okriljem Komunalnega podjetja Vrhnika in pod geslom Aparat, ki ni delal včeraj, tudi jutri ne bo. Prinesite ga! Prve tovrstne akc^e vrhniške komunale, ki jo je organizirala s podjetjem Zeos, se je v vseh treh občinah skupaj udeležilo okoli 400 občanov, ki so zbrali več kot 25 ton in pol OEEO. Izjemni odziv je nekoliko presenetil, zaposlene na komunalnem podjetju pa predvsem navdušil. »Naše občane moram pohvaliti, bili so res izjemni. Zbrali smo ogromno tonažo frakc^ elektronske in električne opreme in verjamem, da bomo akc^o ponovili. Res si namreč želimo, da elektronska oprema pristane na ustreznih odlagališčih ter da se z njo ustrezno in pravilno ravna,« je povedala direktorica Komunalnega podjetja Vrhnika Brigita Šen Kreže. Občani so odpadne električne in elektronske naprave dopoldne pripeljali na zbirna mesta v Borovnici, na Vrhniki in v Dragomerju. Kot je dejala Jožica Rupnik iz KPV, so prinesli ogromno računalnikov, monitorjev, pa kosilnice in televizorje: »Odziv v vseh treh občinah je bil neverjeten. V Dragomerju so v vrsti čakali na oddajo naprav, nekateri so pripeljali polne prtljažnike računalnikov in monitorjev.« Sicer pa so zbrali tudi veliko odsluženih štedilnikov, pa tudi hladilnike in male gospodinjske naprave. V akc^i ste lahko oddali tudi pralne in sušilne stroje, sesalnike, sušilnike za lase, brivnike, radie, MP3-je, igrače na bater^o ali polnilnik, električno orodje, elektronske tehtnice, varčne s^alke, bater^e, akumulatorje ter druge naprave, ki delujejo na elektriko, polnilnike, bater^e ali pa akumulator. V Občini Log - Dragomer zbrali največ, veliko tudi v Borovnici Količine zbranih odpadnih naprav so bile res izjemne; v Dragomer je okoli sto občanov prineslo kar deset ton in pol OEEO, v Borovnici pa se je na akc^o odzvalo še nekoliko več občanov, ki so sicer prinesli nekoliko manj odsluženih električnih pripomočkov, a še vedno zelo veliko, kar 8.379 kilogramov. Na Vrhniki se je akc^e udeležilo največ posameznikov, na vrhniški komunali so jih našteli 190, in ti so prinesli 6,8 tone tovrstnih odpadkov. Zbrane količine je prevzelo podjetje Zeos, pri prevozu pa so mu zaradi presenetljivo velikih količin pomagala vrhniška komunalna vozila. Na Zeosu bodo naprave najprej ločili, jih razgradili oziroma ločili sestavne dele ter v tej fazi izločili ozonu škodljive snovi in nevarne dele, sledita pa drobljenje in priprava za nadaljnjo obdelavo. Nekatere dele elektronskih in električnih naprav reciklirajo oz. predelajo v surovine za vnovično uporabo, spet druge pa porab^o kot gorivo. Na leto naj bi sicer nastalo približno 40 mil^o-nov ton električnih in elektronskih odpadkov. Zaradi nenehnega in hitrega razvoja tehnolo-g^je ocenjujejo, da bo ta številka rasla trikrat hitreje kot proizvodnja drugih dobrin. Skrb vzbujajoč podatek je, da se že zdaj nove naprave proizvajajo hitreje, kot se predelajo stare. OEEO lahko vsak dan brezplačno oddate na CRO Če ste akcjo zamudili, nič zato. Staro iztro-šeno električno in elektronsko opremo lahko vsak dan brezplačno pripeljete in oddate na Centru za ravnanje z odpadki na Vrhniki. Delovni čas CRO: - ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure, - sreda od 7. do 17. ure, - sobota od 8. do 16. ure. Vesna Erjavec Praktične nagrade za pridne Vrhnika, 3. april - Na Komunalnem podjetju Vrhnika je potekalo žrebanje nagrajencev, ki so ob nedavni zeleni akcji »Zbiranje odpadne elektronske opreme« komunale in družbe Zeos, oddali tudi nagradni listič. Srečneže so izžrebali župani vrhniške, borovniške in log- dragomerške občine. Ob tej priložnosti je direktor Zeosa Emil Šehič pojasnil, da na tovrstnih akcijah sodeluje vsako leto več občanov oziroma odziv je po petih letih enkrat večji, kot je bil na začetku. V povprečju na občana zberejo od enega do dveh kilogramov odpadne elektronske opreme, priporočilo EU pa je, da bi zbrali še enkrat toliko - 4 kg. Brigita Šen Kreže, direktorica komunale, je dejala, da ne glede na zbrane kilograme, je z akcijo zadovoljna, tako kot tudi številni občani, ki so pozdravili zbiranje to-Vrhniki župan Jakin in direktor Zeosa Emil Šehič med žrebanjem. vrstnih odpadkov.(gt) Seznam izžrebancev Občina Borovnica Namizni žar - Marko Mevec, jopica - Majda Prvinšek, pručka - Silvester Maraž, stenska ura - Matejka Mlakar, odeja - Matevž Rupar, 3-krat USB-ključ - Jaka Kržič, Ana Zalar, Damjan Vratuša Občina Log - Dragomer Namizni žar - Anton Strnad, jopica - Janez Cerar, pručka - Branko Šefran, stenska ura - Maja Dremelj, odeja - Nina Pečlin, 3-krat USB-ključ - Slavko Lenarčič, Bojan Novakovič, Nina Komparič Občina Vrhnika Namizni žar - Franc Malavašič, jopica - Andreja Malovrh, pručka - Stanko Svete, stenska ura - Jakobina Pišler, odeja - Branko Baša, 3-krat USB-ključ - Marja Golob, Olga Rozman, Aleksander Šalamon Nagrade sta prispevali podjetji ZEOS in JP KPV, d. o. o. Družinska medicina Od leta 2000, ko je stroka prenovila zdravniške specializacye, se je ob številnih drugih spremembah specializa-cya iz splošne medicine tudi preimenovala v specializacyo iz družinske medicine. Razlika je pravzaprav samo v tem, da ime odraža način dela, ki ga splošni zdravniki v Slovenji izvajajo že leta. Ne gre samo za to, da bi zdravniki družinske medicine zdravili vso družino, saj je večina otrok pri nas v odlični oskrbi zdravnikov pediatrov primarnega nivoja, temveč za način razmišljanja in obravnave bolnika, ki je celovit in usmerjen v bolnika, ne v bolezen. Zdravniki družinske medicine moramo biti za svoje bolnike dostopni brez ovir in brez dolgih čakalnih dob. Naše bolnike spremljamo skozi leta, v lažjih in težjih boleznih. Spoznamo njih in njihove družine. Na hišnih obiskih spoznavamo razmere, v katerih živjo naši bolniki. Ne zanimajo nas samo njihove bolezni, laboratorjski parametri ali suhoparni izvidi. Pomemben del družinske medicine je bio-psiho-socialni vidik bolnika, kar preprosto pomeni, da upoštevamo to, da človek ni samo skupek več ali manj bolezni, temveč nanj vpliva okolje, v katerem živi, odnosi z ljudmi okoli njega, njegova družina, vplivi in odnosi na delovnem mestu in tako naprej. Zdravniki družinske medicine imamo edinstveno vlogo v preventivi, saj ob svojem srečevanju z bolniki že pred pojavom kroničnih bolezni spoznavamo dejavnike tveganja, s katerimi se naši bolniki spopadajo - nezdrav življenjski slog s premalo gibanja in nezdravo prehrano, kar je pogosto povezano s stresom v službi oziroma na delovnem mestu; pa prevelika telesna teža, kajenje in tvegano pitje alkohola. Ker vemo, katere bolezni so v družini pogostejše, lahko včasih iščemo dedne bolezni že v zgodnji fazi, ko lahko še preprečimo resnejše posledice. Družinska medicina je znanost, v kateri je pomembna širina. Zdravnik družinske medicine mora usklajevati pogosto nasprotujo- ča si mnenja kliničnih specialistov, ki so osredotočeni na posamezno bolezen ali stanje. V Slovenji se prebivalstvo stara, s starostjo pa ima čedalje več ljudi več kroničnih bolezni hkrati. Dolžnost zdravnikov družinske medicine je, v sodelovanju z bolnikom, iskanje poti med pastmi prisotnih in grozečih kroničnih bolezni, številnih zdravil in težav, ki nimajo enostavnih odgovorov. Kadar smo dobri zdravniki, nam bolniki zaupajo. Vemo, da na njihovo zdravje in kakovost življenja ne vplivajo samo bolezni, o katerih smo se učili na fakulteti in ki so opisane v debelih knjigah, temveč jih spremljamo skozi težke dogodke in pretrese v življenju. Družinska medicina mora tudi razumeti, da medicina ni vsemogočna. Kadar postane bolezen neobvladljiva, je dolžnost družinske medicine lajšati bolečine in druge težave in nuditi psihološko, pogosto pa tudi v marsičem praktično podporo ne samo bolniku, temveč vsej njegovi družini. Pred 30 leti so na svetovni konferenci primarne medicine sprejeli deklaracjo Alma Ata, ki govori o vlogi družinske medicine v zdravstvu oziroma v skrbi za zdravje prebivalstva. Sistemi, kjer je primarno zdravstvo dobro razvito, so cenejši in učinkovitejši, njihovi uporabniki pa bolj zadovoljni. Po 30 letih marsikateri cilj, ki so si ga postavili takrat, še ni dosežen. Prav zdaj pa, ko se naša družba srečuje s krizo, je zdravje naših bolnikov še toliko bolj ogroženo, potreba po dobri družinski medicini pa čedalje večja. V Zdravstvenem domu Vrhnika bomo poskušali ustvariti dobre pogoje za nadaljnji razvoj družinske medicine. V naslednjih letih se nam bo v zdravstvenem domu pridružilo kar nekaj specialistov s področja družinske medicine. S postavitvjo uporabnika zdravstvenih storitev in ne njegove bolezni v središče naše pozornosti bo osnovno zdravstvo na našem področju doseglo svoj glavni namen - zdrave ljudi in ne samo zdravljenje bolezni. Za uspešno doseganje tega namena pa ni odločujoč samo zdravnik, ampak tudi njegov pacient. Pripravila: mag. Eva Cedilnik Gorup, specialistka družinske medicine Opredelitev za posmrtno darovanje organov in tkiv Opredelitev za posmrtno darovanje organov in tkiv je najvišja oblika etične zavesti posameznika in najvišja oblika solidarnosti s sočlovekom. Z opredelitvjo za darovanje v času življenja lahko posameznik postane darovalec organov in tkiv po smrti. Z darovanjem in pre-saditvjo organa ali tkiva pomagamo bolniku ohraniti življenje ali pa mu zagotovimo, da bo njegovo življenje bolj kakovostno. Kdo lahko postane darovalec po svoji smrti? Darovalec je lahko vsak, pomembno je le, da je zdrav in da ni nosilec nobenih infekcjskih bolezni oz. nima maligne bolezni, ki bi se lahko s presajenim organom ali tkivom prenesla. Kje in kako se opredelimo za posmrtno darovanje organov in tkiv? Vsak, ki želi po smrti darovati organe in tkiva za presaditev, lahko svojo odločitev izrazi na Območnem združenju Rdečega križa Vrhnika, Poštna ulica 7B. Izpolnili boste poseben obrazec - pristopno izjavo. Pooblaščena oseba preveri njegovo identiteto in jo s podpisom potrdi. Izjavo pošlje v priporočeni obliki na zavod Slovenja Transplant, ki jo shrani v zbirki podatkov in vpiše v elektronsko evidenco. Podatki se bodo ob prvem potrjevanju vnesli na kartico zdravstvenega zavarovanja, kjer bodo zapisani nevidno ter bodo dostopni šele po smrti posameznika. Za vse dodatne informacje lahko pokličete na OZ RK Vrhnika, na telefonsko številko 01/750 24 47. Pomoč v obliki rabljenih oblačil Obveščamo vas, da je skladišče z rabljenimi oblačili odprto: - vsak torek dopoldne, od 9.00 do 11.30 - vsak prvi in drugi torek v mesecu popoldne, od 16. do 18. ure Lokacja skladišča je v kletnih prostorih večsta-novanjske hiše na Poštni ulici 7A. Vsi, ki potrebujete pomoč v tej obliki, vljudno vabljeni. Vabljeni tudi vsi tisti, ki bi oblačila, posteljnino, odeje, čevlje ipd. radi podarili. Podarjeno bomo sprejeli v času uradnih ur v skladišču oziroma pisarni RK Vrhnika na Poštni ulici 7B, vsak dan dopoldne oz. po dogovoru (telefon: 01/750 24 47). Prosimo, da podarite le uporabne stvari! Izlet v Veržej Obveščamo vas, da bo tudi letos organizirano srečanje krvodajalcev Slovenje, in sicer v soboto, 9. junga 2012, v Veržeju. Vabimo vas, da se srečanja udeležimo skupaj. Program bo naslednji: sprejem s prigrizkom, kulturni program, kosilo (bograč ali kotlet), zabava in ples z ansamblom. Prjavite se na OZ RK Vrhnika, Poštna ulica 7B, telefon 01/750 24 47. Število prjav je omejeno, zato pohitite. Odhod avtobusa bo ob 7. uri s Trga Karla Grabeljška na Vrhniki. OZ RK Vrhnika Mojca Marolt 24. april 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupne strani NAŠ ČASOPIS 43 Aktualni razpisi Za črpanje nepovratnih sredstev je vedno pravi čas! Za investicje v tehnološko opremo, gradnjo turističnih objektov, raziskave in razvoj, demonstracjske projekte, usposabljanje, mobilnost in osveščanje javnosti! Javni razpis Garanc^e Sklada za bančne kredite s subvenc^o obrestne mere. Skupna višina razpisanih sredstev za izdajanje garanc^ je 27.000.000 EUR. Roki za pr^avo: 26. 4., 20. 5., 20. 6., 10. 9., 10. 10. in 10. 11. oziroma do porabe sredstev. Razpisnik je Javni sklad RS za podjetništvo. Več informac^: http://www. podjetniskisklad.si. Javni poziv za predložitev projektnih idej v okviru Operativnega programa Sloven^a-Avstr^a 2007-2013. Do udeležbe v programu so upravičeni projekti, katerih zaprošeni znesek sredstev ESRR je višji od 30.000 EUR in ne presega 500.000 EUR. Razpisnik je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnolog^o. Rok za oddajo pr^av je petek, 18. maj 2012. Več informac^: http://www.si-at.eu. Javno povabilo za usposabljanje na delovnem mestu. Predvidena je vključitev več kot 5.500 brezposelnih. Za obdobje 20122013 je na javnem povabilu na voljo 10 mil^onov EUR. Oddaja ponudb na javno povabilo je mogoča do porabe sredstev, najdlje do 1. 6. 2013. Razpisnik je Zavod Republike Slovence za zaposlovanje. Več informac^: http://www.ess.gov.si. Javni razpis PUREE1 - nepovratne finančne spodbude za ukrepe v večjo energ^sko učinkovitost pri pravnih osebah in podjetnikih. Skupna višina sredstev za nepovratne finančne spodbude za ukrepe, ki so predmet javnega razpisa, je 225.483 EUR. Javni razpis velja do 30. 6. 2012. Prvo odpiranje vlog se bo začelo izvajati najpozneje 2. 4. 2012, nato pa najpozneje 8. 5., 5. 6. in 2. 7. oziroma do objave zaključka javnega razpisa zaradi porabe sredstev. Razpisnik je Elektro Maribor Energía plus, d. o. o. Več informac^: http://www.energ^aplus.si. Javni razpis za nepovratne finančne spodbude za ukrepe v večjo energ^sko učinkovitost pri pravnih osebah in podjetnikih v letu 2012. Skupna višina sredstev za nepovratne finančne spodbude za ukrepe, ki so predmet javnega razpisa, je 124.000 EUR. Rok pr^ave: do objave zaključka javnega razpisa zaradi porabe sredstev oziroma najpozneje do 31. 12. 2012. Razpisnik je Energetika Ljubljana. Več informac^: www.jh-lj.si. Javni razpis za Ukrep 113 »Zgodnje upokojevanje kmetov« za leto 2012. Izplačilo sredstev v obliki rente upravičencu, ki je nepreklicno prenehal opravljati kmet^sko in gozdarsko dejavnost ter kmetno lastniško prenesel na mladega prevzemnika. Rok: do zaprtja javnega razpisa, ki se objavi na spletnih straneh MKGP. Razpisnik je Ministrstvo za kmet^stvo, gozdarstvo in prehrano RS. Več informac^: http://www.mkgp.gov.si. Javni razpis za oddajo vlog v okviru sklopa tehnična pomoč čebelarjem za leto 2012. Skupna višina nepovratnih sredstev, namenjena za izvajanje sklopa Tehnične pomoči čebelarjem v letu 2012, je do 173.640 EUR. Rok je do objave zaprtja razpisa na spletni strani Ministrstva za kmet^stvo, gozdarstvo in prehrano. Razpisnik je Ministrstvo za kmet^stvo, gozdarstvo in prehrano rS. Več informac^: http://www.mkgp.gov.si. Želite tudi vi aktivno sodelovati na razpisih za pridobitev nepovratnih sredstev? Pišite na uredništvo Našega časopisa in vam bomo pomagali pri informiranju o aktualnih razpisih, na podlagi vaših želja. Spletna stran je ogledalo podjetja! Vse je že na internetu. Seveda tudi vaši kupci. Ste s svojo spletno stranjo zadovoljni? Je unikatna, vam pomaga pri prodaji? Ja! Lepota prodaja. Zato naj spletna stran ne bo le neskončen katalog z vsemi mogočimi informac^ami, temveč vizualna ko-munikac^a, ki vašim kupcem izžareva vaše poslanstvo, vzbuja zaupanje in s ponosom kaže viz^o. Taka spletna stran ni samo drugačna od drugih, je stran, je mesto, na katerega se kupci, poslovni partnerji radi vračajo. Seveda videz ni vse. Lepota se skriva tudi v vsebini in funkcionalnosti. Šele lepa vizualna rešitev, dobra vsebina in funkcionalnost so prava pot do poslovnih rezultatov. Tako spletna stran resnično predstavlja ogledalo podjetja, trgovine, restavrac^e ^ Pokličite - lahko vam pomagamo! S tem oglasom vam nudimo brezplačno svetovanje in 10 % popust. povabimo na kavo! OKUSi studio za oblikovanje in spletne komunikacije m n41-779 100 w okusi si ^ REPUBLIKA SL0V£IMIIJA U PRAVNA ENOTA VH HNIK A Uradne ure Upravne enote Vrhnika V skladu z Uredbo o upravnem poslovanju ter Navodilom o delovnem in poslovnem času ter uradnih urah v Upravni enoti Vrhnika so uradne ure na sedežu UE Vrhnika naslednje: - ponedeljek od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure, - torek od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure, - sreda od 8. do 12. ure in od 13. do 18. ure, - petek od 8. do 13. ure. V sprejemni pisarni je zagotovljeno izvajanje uradnih ur skozi ves poslovni čas z začetkom ob 8. uri. V času povečanega števila zamenjav osebnih dokumentov lahko v sprejemni pisarni vložite vlogo za zamenjavo osebnih izkaznic in potnih listin tudi ob četrtkih od 8. do 15. ure. Uradne ure Krajevnega urada v Borovnici so vsak četrtek od 8. do 12. ure, kjer prav tako lahko vložite vlogo za zamenjavo osebne izkaznice in potne listine. Negotovinska plačila upravnih taks Stranke Upravne enote Vrhnika obveščamo, da lahko negotovinsko plačilo upravne takse nakažejo na prehodni račun RS Upravne enote Vrhnika, Tržaška cesta 1, Vrhnika. Številka podračuna v IBAN-obliki: SI56011008450005653 Koda namena: GOVT Referenca v dobro: glede na vrsto upravne zadeve, na katero se plačilo nanaša: - SI00 3156 (splošna taksa, taksa za vloge) - SI00 3434 (taksa s področja notranjih zadev) - SI00 3460 (taksa s področja gradbenih zadev) UE Vrhnika mag. Gabrnela Mlinar, načelnica Društvo Kneipp Vrhnika deluje uspešno V našem društvu smo ponosni na aktivno delovanje in izpolnjevanje zastavljenih ciljev. Stopili smo v novo leto in 7. marca 2012 realizirali Občni zbor Društva Kneipp Vrhnika, na katerem smo ugotovili, da delujemo dobro in da smo za tekoče leto že pripravili načrt. Predvidenih je veliko zanimivosti, med drugim nord^ska hoja, obiski in prostovoljstvo na zeliščnih vrtovih, druženje s člani Društva upokojencev Vrhnika, organiza-c^a zanimivih predavanj ter sestanek s komisarko Kneippove evropske zveze v Mariboru pred pripravo mariborskega vsesvetovnega srečanja v letu 2013, kjer bomo sodelovali tudi sami. Ob koncu marca pa smo bili na povabilo nemške zveze Kneippovih društev tudi mi na obisku v Bad Vo-rishofnu. Prirejen bo zanimiv dogodek na pobudo I.KA T 2013 in delegac^a iz Slovence je bila zaradi priprav nanj gostja pri Kneippovi zvezi. Priprave na 2. internacionalne Kneip-pove dni 2013 v Mariboru so že v polnem zamahu. Slovenska delegac^a, ki je bila marca na obisku v Bad W6-rishofnu, je zelo nazorno spoznavala podrobnosti Kneippovih konceptov zdravja in se dogovarjala o organizacji mariborske prireditve. Generalna sekretarka Anette Kerstin, Sigrid Rau in Kathi Kellner so goste iz Slovenje po uvodnem pozdravu in predstavitvi nagradile s šolanjem po vseh elementih Kneippove zdravstvene vzgoje. Ines Wurm-Fenkl, referentka Akademije Sebastiana Kne-ippa (SKA), je skupino poučila na področju drže in gibanja ter vodila zdravilne Kneippove aplikacije, ve-doželjno skupino pa so odpeljali tudi na izlet v krajevni Kneippov muzej. V na novo opremljeni učni kuhinji so skupaj z Uršulo Lene dodobra spoznali elemente zdrave prehrane. Marija Reck, prav tako referentka SKA, je obiskovalkam prikazala, kako je Kneippov element »življenjskega reda« mogoče vključiti v vsakdanjik, referentka Gabriele Baumaister pa je govorila o prednostih samomotivacje z zdravilnimi rastlinami in slovenskim damam posredovala svoje strokovno znanje. Slovenska delegacja je bila po praktičnih usmeritvah informativnega tedna in konstruktivni izmenjavi mnenj prevzeta in navdušena. Domov se je vrnila z obilo obetavnih idej, vtisov in predlogov. Za uspešno izvedbo Kneippovih akcjskih dne-vov ni bilo nobenih ovir. (ma) Cvetoča terasa in negovana zelenica V številnih hišah se cvetje z balkonov seli na terase ali v okrasni vrt. Navadili smo se, da nas že pred vhodnimi vrati pozdravjo naše cvetoče prijateljice, ki lahko domujejo tudi v skledah. Ker je podaljšek terase vrtna zelenica, je prav, da spomladi poskrbimo tudi zanjo. Izberemo najboljšo zemljo Da bodo okrasne rastline v posodah lepe vso sezono, ne pozabimo na izbiro primernega substrata oz. zemlje, v kateri bodo rastline uspevale. To je njihov »poletni dom« in tam naj jim bo kar najbolj udobno. Zemljo za presajanje zato izbiramo med kakovostnimi in preverjenimi substrati. Še najbolje je, da balkonske rastline sadimo v petkomponentno zemljo plantella balkonia, ki je primerna za presajanje, sajenje in nadaljnjo vzgojo balkonskih rastlin. Ustrezna struktura substrata, vsebnost hranil in preostalih komponent v zemlji, omogoča dober razvoj korenin, močne in zdrave liste ter dolgotrajno bogato cvetenje. Ustrezno pognojimo Kakovostna petkomponentna zemlja plantella balkonia vsebuje dovolj hranil za začetno rast sadik, približno mesec po sajenju pa jih začnemo dognojevati. Za to uporabimo tekoče gnojilo z organsko komponento in dodanimi vitamini plantella cvet, ki omogoča, da rastlina v vsaki formulla 365 za travo se kontrolirano sprošča vse leto. Aktivira se, ko ga rastlina najbolj potrebuje (intenzivna rast), to je v času povečane vlage in temperature. Z njegovo uporabo se izognemo čezmernemu onesnaževanju okolja (ni izpiranja hranil), neenakomerni rasti trave in poškodbam zaradi nepravilnega gnojenja (ožig). Strokovnjaki Kluba Gaia fazi razvoja dobi zadostne količine hranil. Gnojilo plantella cvet je obogateno z 11 vitamini in izvlečki morskih alg, poleg glavnih hranil pa vsebuje mikrohranila, zlasti železo, bor in baker. Za zelene strukturne rastline uporabimo gnojilo plantella list, ki ima hranila, prilagojena zelenim rastlinam. Zelenica je povsem oživela Vrtna zelenica se je že prebudila, ob težko pričakovanem dežju je začela intenzivno rasti. Zato je zdaj pravi čas, da poskrbimo za primerno prehrano. Vsa potrebna hranila za vse leto ji zagotovimo z dolgodelujočim membranskim gnojilom plantella formulla 365 za travo. Glavna prednost dolgodelujočega membranskega gnojila je, da s samo enim gnojenjem v sezoni vrtni zelenici zagotovimo uravnoteženo, optimalno prehrano skozi vso rastno dobo. Potrosimo ga v obdobju rasti, vendar je to najbolje storiti spomladi, aprila, ko trava začne intenzivno rasti in so potrebe po hranilih naivečie. Membransko gnoiilo plantella Nagradno vprašanje Našega časopisa in Gaie Katero gnojilo z 11 vitamini in izvlečki morskih alg uporabimo za cvetoče balkonske rastline? Odeovor: P A TE A C T Si želite še več zanimivih nasvetov za dom in vrt? Postanite član Kluba Gaia in naročnik revje Gaia! Za samo 17,90 EUR letno boste lahko izkoristili mnoge ugodnosti kluba: brezplačna svetovanja, zanimiva predavanja in delavnice, specializirana vrtnarska popotovanja, klubske popuste, poleg tega pa boste prejeli še 10 izvodov revje Gaia. Vabljeni tudi na spletno stran ljubiteljev vrtnarjenja www.klubgaia.com! Ime in priimek _ Naslov _ Pošta in poštna številka _ Želim postati član Kluba Gaia: DA NE Pravilen odgovor pošljite na naslov: KLUB GAIA, SINJA GORICA 2, 1360 VRHNIKA. Srečni nagrajenec oretekle številke je: Rok Rigler z Loga ori Brezovici 44 NAŠ ČASOPIS Kultura 24. april 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Tri desetletja ustvarjanja mladih umetnikov so z izborom likovnih in kiparskih izdelkov predstavili v avli Cankarjevega doma. Petkovškova likovna kolon^a praznuje 30 let Vrhnika, 11. april 2012 - Tri desetletja ustvarjanja mladih umetnikov so z izborom likovnih in kiparskih izdelkov predstavili v avli Cankarjevega doma, v galerji pa so pripravili še razstavo letošnjih udeležencev Petkovškove otroške likovne kolon^e. Prva razstava bo odprta do 8. maja, drugo pa bodo do izida Našega časopisa že pospravili. gog puščal dovolj odprte kreativne poti, da so lahko otroci razmišljali tudi po svoje.« Od likovnega ustvarjanja do instalac^ V prvih letih so na Petkov-škovo likovno kolonjo poleg slovenskih osnovnošolcev vabili tudi njihove vrstnike iz zamejstva in drugih republik tedanje širše domovine Jugos-lavje, kolonja pa je v tistem obdobju potekala več dni. V treh desetletjih se je zasnova nekoliko spremenila, še vedno pa so v središču otroci - na letošnji kolonji jih je na temo plakata ustvarjalo okoli 25 iz osmih osnovnih šol. »Letos smo imeli temo plakata, otroci so se dobro potrudili. Nekateri so ustvarili prav izjemen dizajn. Res so nekateri potrebovali več časa, so pa na koncu porabili ves material, ki je bil na zalogi, in so zadevo kar dobro izpeljali,« je letošnjo kolonijo in temo predstavil Marko Jakopič. V prvih dveh desetletjih so nastajala predvsem likovna dela, »številne upodobitve Vrhnike z okolico - udeleženci so iskali različne izrazite urbane motive. Pogosto so upodobili značilne vrhniške stavbe, kot so Cankarjeva hiša na Klancu, Kunstljeva vila, cerkev Sv Trojice, tovarna IUV, stara osnovna šola in sodnija, ter Cankarjev spomenik in mostove čez Ljubljanico«, našteva Jakopič. Priljubljeni so bili motivi s Stare ceste, iz gradu Bistra, Močilnika in Retovja. Mladi ustvarjalci so se motivike lotili v različnih slikarskih in risarskih tehnikah, običajno pa so delali v naravi. V zadnjem desetletju je Jakopič v želji po spremembi, novih motivih in novih likovnih rešitvah udeležencem ko-lonje začel zastavljati drugačne likovne probleme. Otroci so se lotevali scensko-kipar-ske rešitve danega prostora - škatle, gradnje male plastike iz ostankov obdelanega lesa, male plastike iz kartona, nadrealističnega tihožitja, svetlobe in sence, fragmentov vrhniških stavb v grafični tehniki drgnjenja (frotaž), miniatur, malih plastik iz bakrene žice in pločevine, abstraktnih slik na velikih formatih z akrilnimi barvami, kiparjenja z lepilnim trakom, ilustracj Cankarjevih črtic, prizorov iz šolskega življenja in potreta Ivana Cankarja. V vseh teh letih kolonja ni imela tekmovalnega značaja, pomembnejše je bilo spoprje-manje z zanimivimi likovnimi problemi ter predstavljanje izvirnih rešitev drugim otrokom in odraslim obiskovalcem vsakokratne razstave. Vesna Erjavec Letos so udeleženci 30. Petkovškove kolon^e ustvarjali na temo plakata. Visokega jubileja otroškega ustvarjanja so se spomnili v veliki dvorani vrhniškega osrednjega kulturnega hrama. Visokega jubileja otroškega ustvarjanja, tridesetih let, so se spomnili kar v veliki dvorani vrhniškega osrednjega kulturnega hrama, kjer so otroci o likovni nadarjenosti mladih ustvarjalcev pripovedovali skozi plesno zgodbo in petje. Ob tej priložnosti so letošnjim udeležencem kolonje in njihovim mentorjem podelili priznanja, zbrane pa so nagovorili tudi Marko Jakopič, likovni pedagog, dolgoletni mentor in gonilna sila Petkov-škove likovne kolonje, Polonca Šurca Gerdina, ravnateljica Osnovne šole Ivana Cankarja Vrhnika, in umetnostna zgodovinarka Polona Škodič. Ta je razmišljala o pomenu kolonje v treh desetletjih, se spomnila Petkovška, ki mu je kolonja posvečena, in se poklonila mladim ustvarjalcem: »S svojimi izdelki, otroci, ne samo z Vrhnike, temveč tudi širše, ste svojemu mestu in svojim možem skozi likovne podobe iz- razili in dali tudi nek svojstven zgodovinski pomen, zapisan v vašem edinstvenem likovnem jeziku.« Likovna kolonja je prehodila dolgo pot in v tem obdobju se je rodilo na stotine odličnih izdelkov, najprej slikarskih, pozneje pa tudi modernejših. Petkovškovo kolonjo si je pred 30 leti zamislil Georgi Božinov, makedonsko-slovenski slikar, tedaj eden od učiteljev likovne vzgoje na Osnovni šoli Ivana Cankarja Vrhnika. Za njim so jo vodili še likovni pedagogi Ivanka Petrovič, Lučka Selan, Dušan Muc in Mojca Vnuk, zadnjih petnajst let pa jo vodi Marko Jakopič. Njegovo dolgoletno delo je pohvalila tudi Škodičeva: »Dal je veliko novih navdihov, možnosti in idej mladim, da se izražajo skozi predloženo motiviko. Kajti po učitelju se učenec pozna, pozna pa se tudi svobodna ustvarjalnost vsakega učenca, ki jim je kot mentor in peda- <2> cDkular foto klub vrf Deseta razstava v Mali mestni galerji Minilo je eno leto od odprtja Male mestne galerije na Vrhniki, tokratna razstava pa je že deseta po vrsti. Za to jubilejno razstavo smo izbrali avtorja, ki bi ga težko opisali drugače kot človeka z mnogimi talenti. Mnogi Vrhničani ga poznajo kot urarja, manj jih ve, da je tudi odličen glasbenik, tisti, ki ga bolje poznamo, pa vemo, da je izjemen fotograf. Elo Mihevc se s fotografijo ukvarja že več kot tri desetletja. Je predvsem naravoslovni fotograf, eden vidnejših na tem področju. Znan in priznan je v Slovenji in v svetu, kjer se redno udeležuje fotografskih tekmovanj in natečajev, na katerih tudi redno dobiva nagrade in priznanja (pet častnih trakov v Ameriki, srebrno medaljo v Avstrji, bronasto medaljo v Srbji, zlato medaljo na temo Ljubljansko barje ...). Je član treh fotografskih društev, v katerih je in še opravlja številne funkcj,e in član iz- Razstava bo odprta do prve srede v maju. Ob tej priložnosti bi se za podporo in pomoč zahvalili Občini Vrhnika, Zavodu Cankarjev dom, Kava baru 'Urška', podjetju Birosistemi in seveda Ansamblu Šukar. Rado Krasnik Vse kar implicira program realizma v fotografiji, je pravzaprav prepričanje, da je stvarnost prekrita. Fotoaparat je zares pripomoček za hitro videnje. Kakorkoli, fotografska kamera posname, razkr^e V družbi Šukarjev vršnega odbora Fotografske zveze Slovenje. Leta 2009 mu je mednarodna zveza za fotografsko umetnost FIAP iz Pariza podelila naziv artist FIAP - AFIAP. Je tudi kandidat za mojstra fotografije Fotografske zveze Slovenije - KMFZS. Na razstavi v MMG razstavlja črno- bele fotografije na temo Konj. V fotografski aparat je ujel izjemne trenutke iz življenja konj, ki se prosto pasejo na Ljubljanskem barju. Ob odprtju je v svojem nagovoru na zabaven način predstavil, kaj ga je vodilo pri pripravi razstave. Za glasbene užitke je poskrbel Ansambel Šukar v akustični različici, njihova glasba pa se je izvrstno podala k tematiki. Elo Mihevc pa naj bodo to komaj zaznavni, mimobežni drobci gibanja, ureditev, ki je naravni vid ne more zaznati. Potrpežljivo čakanje na trenutek ravnovesja temelji na bistvu skritosti, na pravem trenutku, da zasači stvarnost nepripravljeno. Danes se srečujemo s stvarnostjo v najrazsežnejšem merilu, kar jih je človeštvo kdaj poznalo - in to nalaga fotografu večjo odgovornost. Elo Mihevc ve, kako zavratne znajo biti poti med živalmi in ljudmi, ker te poti posebno tiste, ki imajo silovitost globokega doživetja, če jim pustiš, da se vrnejo med tebe in tvoje lastno videnje, so kot kompleksen čut za stvarnost. mag. Bojan Mavsar akad. Kipar PREMIERNI KONCERT POD JASNIM NEBOM RDEČA ROŽA MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA IVANA CANKARJA VRHNIKA gostje FOLKLORNA TER DRAMSKA SKUPINA KTD HOTEDRŠICA in GLASBENA ŠOLA VRHNIKA v soboto, 12. maja 2012 ob 20. uri v Veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki VLJUDNO VABLJENI! VSTOP PROST 24. april 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kultura NAŠ ČASOPIS 45 Pozitivno energ^o je prinesla tudi pevka Nuša Derenda. Dirigent Marko Fabiani je v ime- Solisti iz orkestra (od leve): pianistka Dominika Naveršnik, nu orkestra prejel srebrno jubi- vokal Andrej Jesenovec, vokal Tomaž Kranjec, flavtist Blaž lejno priznanje ob 20-letnici. Snoj, flavtistka Eva Arh in violinistka Andreja Vita Mulej 20 let orkestra Simfonika Podelili številna priznanja Za marsikoga je dve desetletji delovanja nekaj normalnega, nekaj vsakdanjega, pač neka obletnica v našem življenju. Vendar pa je za ljubiteljski orkester Simfonika jubilej resnično nekaj novega, nekaj izjemnega in tudi zelo pomembnega v vrhniškem kulturnem življenju. Orkester in njegovi člani so brez prisile preživeli več kot 20 let in tako dokazali, da imajo svoje delo in druženje zelo radi. Ob tem je bilo zelo veliko odrekanj, veliko dobre volje in veselja do igranja in glasbe, da so ostali skupaj in dosegali neverjetno kakovostne uspehe. Energijo in ustvarjalnost so zagotovo črpali iz navdušenja številnega občinstva na koncertih na Vrhniki in širom Slovenje. Tudi svojo 20. obletnico so obeležili z Velikim koncertom pred več kot 800 najzvestejših poslušalcev v dvorani Osnovne šole Antona Martina Slomška na Vrhniki. Koncert je bil v nedeljo, 1. aprila, kjer so jubilante Orkestra Simfonika spremljali: zbora MePZ Mavrica Vrhnika in MePZ dr. Frančišek Lampe iz Črnega Vrha, kot gostja pa še pevka Nuša Derenda. Nekakšen uradni začetek orkestra sega v leto 1991, ko se je ansambel preimenoval v Komorni orkester Vrhnika. Od leta 1980 je deloval godalni kvartet, ki se je kmalu razširil v godalni ansambel. Idejo in pobudo za začetek je takrat prevzela učiteljica violine Darinka Fabiani na Glasbeni šoli Vrhnika. Pozneje je orkester prevzel Marko Fabiani, ki je vseh 20 let zvest dirigiranju in vodenju ansambla. Dandanes orkester šteje 50 rednih članov. Instrumentalna zasedba je z nekaj vsakokratne pomoči profesionalnih glasbenikov simfonična in zelo hitro prilagodljiva različnim glasbenim repertoarjem, kar dokazujejo številni koncertni projekti. Na začetku jubilejnega Velikega koncerta je pomočnica direktorja Javnega sklada za razvojne projekte Marjeta Pe-čarič orkestru podelila srebrno jubilejno priznanje ob 20-letni-ci delovanja. Zbrane je nagovoril tudi župan Vrhnike Stojan Jakin z mislimi, da je Vrhnika ponosna na orkester Simfonika ter vsem članom, predvsem pa dirigentu zaželel še veliko ustvarjalnih glasbenih projektov in s tem vrhniškemu in slovenskemu občinstvu veliko glasbenih užitkov. Vodja Javnega sklada za kulturne dejavnosti Vrhnika Nataša Bregant Možina je glasbenikom podelila Gallusova priznanja za večletno neprekinjeno delovanje v orkestru Simfonika. Bronaste plakete (za 5 let) so prejeli: Jure Grom, Sabina Gerdina, Alenka Ošaben, Polona Logar, Gašper Sladič, Blaž Kovač, Grega Novak, Matic Kovač in Tina Petrovčič, sre- Častni člani društva Simfonika (od leve): Vasja Doberlet, Slavka Štirn, Darinka Fabiani in Rasto Jakič brne (za 10 let): Andreja Mulej, Henrika Gutnik, Mar^a Čuk Fabiani, Alenka Mulej, Mirko Kosi, Ana Bokalič, Damjan Bogataj, Petra Grom, Tomaž Kranjec, Blaž Snoj, Eva Arh, Simona Trček, Grega Čepon, Žan Smrtnik, Miha Petkovšek, Janez Žnidaršič, Dominika Orkester Simfonika in oba zbora v dvorani OŠ A..M. Slomška Glasbena šola Vrhnika vabi k vpisu za šolsko leto 2012/13 k pouku glasbenih inštrumentov, petja in baleta 18. in 25. maja 2012 od 16. do 18. ure v prostorih glasbene šole na Vrhniki, v Borovnici in Horjulu. Hkrati bo potekal vpis v glasbeno in baletno pripravnico; priporočljiva starost otrok je 6 let. Posebej vabljeni vsi, ki bi se želeli učiti violino, violo ali violončelo! Glasbena šola Vrhnika Trg Karla Grabeljška 3 1360 Vrhnika gsv@siol.net 051 649 432 Naveršnik, Andrej Jesenovec, Miha Friedrich in Matjaž Lenarčič, zlate plakete, za 20 let zvestobe, pa: Maja Naveršnik, Katka Oblak Brown, Katja Be-nevol Gabr^elčič, Kristina Smr-ke, Gregor Jeromen, Irena Urh in Marko Fabiani. Tudi orkester, ki je postal celo »društvo«, je podelil štiri priznanja »častni član društva orkester Simfonika Vrhnika.« Za izjemni prispevek pri delovanju društva v minulem obdobju so naziv častni član prejeli: Darinka Fabiani, Slavi Stirn, Rasto Jakič in Vasja Do-berlet. Ta priznanja pa je pode- lila predsednica društva Henrika Gutnik. Sam koncert je izzvenel na resnično visokem glasbenem nivoju. Za dodatno in nadvse neverjetno energ^o je poskrbela gostja večera, pevka zabavne glasbe, Nuša Derenda. Polno dvorano je skoraj dvignila s sedežev. Tudi solisti iz orkestra so pokazali pravi profesionalni nastop in veliko pripadnost orkestru. Poslušalcem so se tako predstavili: violinistka Andreja Vita Mulej, vokalisti Tomaž Kranjec, Andrej Jesenovec in Matjaž Lenarčič, flavtista Eva Arh in Blaž Snoj ter pianistka Dominika Naveršnik. Vse so prisotni navdušeno pozdravili. Ne smemo pa pozabiti tudi prispevka obeh mešanih pevskih zborov: Mavrice z Vrhnike pod vodstvom Darinke Fabiani in zbora dr. Frančišek Lampe Črni Vrh pod vodstvom Katje Bajec Felc, ki skupaj pripravljajo projekte za novoletne in pomladne gala koncerte že nekaj let. Večer je povezoval stand up komik Miki Bubulj. Seveda pa velja največ zaslug za uspešno dvajsetletno delo, vključno z jubilejnim Velikim koncertom, prav dirigentu Simfonike Marku Fabian^u. Prav on je s srcem in dušo pri orkestru vsa ta leta. Je dirigent, aranžer, programski vodja, menedžer in še in še. Zato ga imajo člani orkestra radi, mu zaupajo in z vso vnemo in velikim glasbenim znanjem sprejemajo njegove koncertne projekte. Vsem glasbenikom in tudi pevcem: »HVALA za vse glasbene užitke v teh 20 letih.« Simon Seljak Klub Zakon • Klub Zakon Sobota, 26. maja 2012, ob 22. uri - klub Zakon, Vrhnika Koncert: Inciter, Dead Dildo Drome, Voodoo Mule Inciter je zasedba, ustanovljena leta 2000. Leta 2003 so posneli EP, ki je med publiko požel zelo pozitiven odziv, pozneje pa so si kot zmagovalci natečaja za mlade bende prislužili nagrado - snemanje albuma. Medtem ko so z albumom Burned Out Cells (2008) dosegli primerjave z bendi, kot so Metallica, Machine Head in Pantera, jim je drugi album Salvation (2010) omogočil nastopanje s skupinami, kot so Saxon, Iced Earth in Lamb of God. Inciter so v preteklosti že obiskali klub Zakon, kjer smo bili priča njihovim visoko postavljenim merilom. Tokrat zatrjujejo, da nam bodo ponudili še več. Ve-dran Cecelja - vokal, kitara; Dario Polovina - kitara; Igor Cecelja - bas; Alen Frljak - bobni. (www.inciter1.com) Glasba Dead Dildo Drome je prelet sodobnega metala, ki v sebi združuje prvine death metala, black metala in metal cora, svojevrstna interpretac^a glasbenikov samih pa skladbam daje poseben pečat. Člani skupine, ki prihajajo iz uveljavljenih domačih zasedb, kot so Leaf-fat, God Scard in The Language of Thought Hypothesis, se od avgusta 2010, ko se je bend dokončno formiral, ukvarjajo z materialom, ki ga v živo predstavljajo na turnejah po Slo-ven^i, Avstr^i, Nemč^i, Luksem-burgu, Francki in Madžarskem. Voodoo Mule je rokovska godba, ki preigrava avtorsko, počasno in glasno glasbo. Februarja 2011 so pod producentsko taktirko Roka Zalokarja v dvorani kulturnega doma Dolsko posneli svoje prve avdiozapise, ki so v obliki freeshare EP-ja naleteli na odlične odzive na alter/stoner blogih po vsem svetu. Po koncertno in festivalsko pestrem letu 2011 se je bend zaprl v sobo 414 in pripravlja material za album. Jernej - kitara, vokal; Matej - bas kitara; Fabjan - bobni. (http://www.reverbnation.com/ voodoomule) Vstopnina za koncert znaša 6 in za člane KVŠ-ja 3 evre. Sobota, 19. maja 2012, ob 17. uri - klub Zakon Turnir - Naseljenci otoka Catan Dragi Katanci in drage Katanke! Znova bomo skupaj naseljevali otoke, sekali drevesa, pasli ovce, trgovali s simpatičnimi soigralci in upali, da se bo naš razvoj obrestoval. Če v tebi vre vsaj malo katanske navdušenosti, svoje strateške in taktične sposobnosti pokaži v klubu Zakon, 19. maja 2012, ob 17. uri na turnirju Ca- a se želite igrati z nami, bodo na voljo tudi druge družabne igre. Ne branimo se niti nav^ačev! Zahvala - Očistimo Slovenko 2012 Vrhniški študentje se zahvaljujemo vsem, ki ste nam na čistilni akc^i Očistimo Slovenko 2012 pomagali zbrati vse tiste gume, akumulatorje, oblačila in drugo. Skupaj smo naredili veliko dobrega za vrhniško okolico. Hvala! :) Nedeljski filmski večeri Ker si človeško bitje rado ogleda dober film, te vsako nedeljo ob 20. uri vabimo v klub Zakon, kjer je s projekc^o in dobrim ozvočenjem poustvarjeno kinematografsko vzdušje - s to razliko, da je vstop prost. Po navadi predvajamo tujejezične filme, zmagovalce raznih festivalov ali pa stare klasike, za katere televiz^ci nimajo posluha. S predlogi na forumu (www.kvs-klub.si/forum) lahko pri izbiri naslednjega filma sodeluješ tudi ti. Vabljen/-a pa si tudi, če želiš javno predvajati svoj krajši amaterski film! KVŠ-jeva rekreac^a - Nogomet KVŠ-jeve rekreac^e s poudarkom na nogometu se lahko udeležiš vsako nedeljo od 17.00 do 19.00 v telovadnici OŠ Ivana Cankarja. Če ti zdravje ponuja svojo roko, zakaj mu je ne bi še ti? Tvoja udeležba je zaželena in ^ brezplačna! Z začetkom lepih dni se bomo preselili na zunanje igrišče. (kontakt: novak.erik@gmail. com) Brezplačni USB-ključki za vse člane in članice Kluba vrhniških študentov! Vse, ki boste v letu 2012 posta-li/-e naši/-e člani/-ice, čaka darilo: USB-ključki s 4 GB prostora! Ključke bomo pošiljali po pošti, ti pa poskrbi, da se včlaniš in postaneš njegov/-a ponosni/-a lastnik/-ica. Članstvo v Klubu vrhniških študentov je brezplačno. Naš/-a član/-ica postaneš tako, da nam posreduješ izvirno tana. Pr^avnina je brezplačna, najuspešnejše pa čaka nagrada! Pr^avi se v klubu Zakon ali pošlji e-mail s svojim imenom in priimkom ter pripisom »za Catan turnir« na kvs.catan@gmail.com. Prcave in odjave sprejemamo vse do 18. maja. Se vidimo v klubu Zakon! P. S.: Za vse, ki vam Catan ni po meri, potrdilo o vpisu/šolanju za leto 2011/12 in izpolnjeno pristopno izjavo (najdeš jo na www.kvs-klub.si/kvs_pristopna.doc). Oboje prineseš v klub Zakon ali pa pošlješ na naslov: Klub vrhniških študentov, Tržaška 11, 1360 Vrhnika. Kuverto z znamko in pristopno izjavo lahko prejmeš tudi na dom, če svoj naslov pošlješ na program_kvs@yahoo.com. 46 NAŠ ČASOPIS Kultura 24. april 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si >t ZIC Z»«dlv»njC»nk»ij» zakuhuKvipM In turizem Vitiniki Program prireditev za maj 2012 Do 8. 5. 2012. Vstop prost. OSNOVNA ŠOLA IVANA CANKARJA VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA 30 LET PETKOVŠKOVE KOLONIJE Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki Do 13. 5. 2012. Vstop prost. JSKD OI VRHNIKA LEPOTA NARAVE, TOPLINA NASMEHA Fotografska razstava Snežane Filipovič Avla Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 5. 5. 2012, ob 20. uri. Vstop prost. CANKARJEVI DNEVI 2012 ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KUD Ligojna, dramska sekcija Sadika, po motivu Vinka Koržeta MICKI JE TREBA MOŽA Režija: Peter Militarev Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 6. 5. 2012, ob 19. uri. Vstop prost. CANKARJEVI DNEVI 2011 ZB NOB VRHNIKA 67. OBLETNICA OSVOBODITVE VRHNIKE Proslava Partizanski pevski zbor Pinko Tomažič iz Trsta Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PONEDELJEK, 7. 5. 2012, ob 19. uri. Vstop prost. CANKARJEVI DNEVI 2012 ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Janez Jurca NEKOČ NA VRHNIKI Literarni večer in predstavitev novega romana Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK, 8. 5. 2012, ob 10. uri. Vstop prost. CANKARJEVI DNEVI 2012 SMAR-TEAM ORG., d. o. o. Z DOMIŠLJIJO NA POTEP Zaključna prireditev literarnega natečaja slovenskih osnovnih šol Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 10. 5. 2012, ob 20. uri. Vstop prost. CANKARJEVI DNEVI 2012 OBČINA VRHNIKA CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA MUZEJSKO DRUŠTVO VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA SLAVNOSTNA AKADEMIJA OB PRAZNIKU OBČINE VRHNIKA Podelitev občinskih priznanj in kulturni program SPREJMI LEPE POZDRAVE OD NEKOGA Odprtje razstave razglednic iz Domoznanske zbirke Cankarjeve knjižnice Vrhnika Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 12. 5. 2012, ob 20. uri. Vstop prost. CANKARJEVI DNEVI 2012 PEVSKO DRUŠTVO IVANA CANKARJA VRHNIKA POD JASNIM NEBOM RDEČA ROŽA Premierni celovečerni koncert z gosti Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 13. 5. 2012, ob 17. uri. (94 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO LORAX Animirana družinska komedija, sinhronizirano (3+) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK, 15. 5. 2012 ob 19. uri. Vstop prost. CANKARJEVI DNEVI 2012 MUZEJSKO DRUŠTVO VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA MUZEJSKO DRUŠTVO PRAZNUJE 20 LET; VRHNIŠKI RAZGLEDI 12 Predstavitev zbornika Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 16. 5. 2012, ob 20. uri. (105 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO ŽELEZNA LADY Biografska drama (15+) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 18. 5. 2012, ob 18. uri. Vstop prost. CANKARJEVI DNEVI 2012 ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA OSNOVNA ŠOLA IVANA CANKARJA VRHNIKA GLASBENA ŠOLA VRHNIKA UROŠ VOŠNJAK RIMARAJA Zaključek festivala otroške poezije Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Avla Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 19. 5. 2012, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. MEŠANI PEVSKI ZBOR MAVRICA LETNI KONCERT z gosti - zboroma Bilka iz Bilčovsa in Orfej iz Celja Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 23. 5. 2012, ob 20. uri. Vstopnina: 15 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA SITI TEATER Jonas Žnidaršič MOJA DEŽELA Slepa kura safr fura! Režija: Marko Bratuš Komedija Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 24. 5. 2012, ob 20. uri. (113 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO AMERIŠKA PITA - OBLETNICA Komedija (15+) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 25. 5. 2012, ob 20. uri. Vstopnina: 6 €. PIHALNI ORKESTER VRHNIKA LETNI KONCERT Dirigent: Milan Matičič Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PONEDELJEK, 28. 5. 2012, ob 17. uri. Vstop prost. VRTEC VRHNIKA Enota Barjanček PREPIR V GOVOREČEM GAJU Zaključek prednostne naloge Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 30. 5. 2012, ob 17. uri. Vstop prost. OBČINA VRHNIKA JAVNA OBRAVNAVA OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA OBČINE VRHNIKA Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Predprodaja vstopnic za prireditve Turistični informacijski center (TIC) Vrhnika, Tržaška cesta 9 Tel.: 01 755 10 54, e-pošta: ticgzavod-cankar.si Ponedeljek - petek: od 8. do 18. ure, Sobota: od 8. do 14. ure pol ure pred predstavo na blagajni Cankarjevega doma Vrhnika. Nakup vstopnic preko spleta: www.mojekarte.si. Dodatne informacije o prireditvah in morebitne spremembe: www.zavod-cankar.si, www.vrhni^a.si Bilo je nekoč na Stari Vrhniki, na Vrhniki, v Ljubljani, Logatcu in Notranjih Goricah Ob zaključku gledališke sezone Pomlad je naznanjala svoj prihod z žare-čimi grmi forzicje, ko smo se čez Barje vozili proti Notranjim Goricam. Center starejših je bil prizorišče zadnje, že šeste ponovitve gledališke predstave, ki je pre-miero doživela leta 2010 na Stari Vrhniki, mesta ponovitve pa so bila: Dom KS Stara Vrhnika, OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, Dom upokojencev Vrhnika, Dom starejših Logatec, Dom starejših Ljubljana Šiška in Center starejših Notranje Gorice. Ob zaključku sezone smo ustvarjalce povprašali, kako je bilo sodelovati v očetovem odhodu blaži in ublaži misel, da se življenje kljub vsemu nadaljuje. Zgodba, ki se začne z utripom sedanjosti, v katerem se oče in mama Kovač ne znajdeta in se zato vrneta v svoj čas, se zaokroži s skupnim veseljem treh gene-racj ob družinski mizi. Pri uvodni sek-venci mi je bil v veliko oporo mož Janez, ki je poskrbel tudi za odrski gib. Vsak posebej in vsi skupaj, ki so tkali in stkali družinsko zgodbo v pismih, so me na vajah in ob predstavah na sebi lasten način bogatili s svojimi življenjskimi pogledi, s Utrinek s predstave (vse foto joži Krvina) Po predstavi v Ljubljani zgodbi izpred 100 let in kako so se počutili v svojih vlogah. Tudi nekaj vtisov gledalcev smo zbrali. Takole je zapisala scenaristka in režiserka, prof. Katarina Lavš Mejač: »Zamisel Andreje Grom, da bi Kulturno društvo Stara Vrhnika pripravilo nekoliko drugačno predstavo, ki bi gledalcu prinesla sporočilo v obliki pisem, me je takoj zgrabila. Bilo je to delo "za dušo". Pri pripravi scenarja sem se opirala na zbirko družinskih pisem in Veliki slovenski spisovnik Henrika Podkrajška iz leta 1919. Pisma sem postavila v okvir družinske zgodbe Kovačevih, v okvir njihovega življenjskega kroga, ki se odvje od poroke, rojstva otrok, njihovega odraščanja in odhoda zdoma, prihajajočega novega rodu in očetove smrti. Žalost ob svojo zagnanostjo in srčnostjo. Hvaležna sem Andreji in predsednici Anki Grom za vabilo k sodelovanju, hvaležna vsem sodelujočim, da sem bila lahko del tega gledališkega dogodka, na katerega smo lahko vsi ponosni.« Franc Bozovičar, oče Ivan: »Veliko sem že igral in vsaka vloga je nekaj posebnega. Tudi scenarj je zaradi pisem bil poseben izziv. Vedno pa je pomembno druženje, skupno ustvarjalno delo, izpolnitev in zadovoljstvo, ko nekaj s skupnimi močmi uspe.« Ema Goričan, mama Marja: »Lahko rečem, da mi je zgodba v pismih polepšala upokojensko obdobje. Prvič sem dobila priložnost in si upala nastopati na odru. Zelo dobro sem se počutila v vlogi mame Marje. Z oblačili sem žele- Festival otroške poez^'e Rima raja V organizacji Osnovne šole Ivana Cankarja Vrhnika, Zavoda Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika, Cankarjeve knjižnice Vrhnika in pesnika Uroša Vošnjaka ter ob podpori nekaterih podjetj in posameznikov bo v petek, 18. maja 2012, na Vrhniki potekalo celodnevno rajanje, imenovano Rima raja, Festival otroške poezje. Temeljna usmeritev festivala Rima raja je spodbujanje ustvarjalnosti otrok s poudarkom na njihovem pesniškem snovanju, zato bodo priložnost, da se izkažejo, ob mladih pesnicah in pesnikih dobili tudi številni mladi (po)u- stvarjalci s področja petja, igranja, plesa, gledališke igre in likovne ustvarjalnosti. V okviru dopoldanske prireditve s predvidenim začetkom ob 10. uri bodo svoje pesnitve predstavili otroci, ki so se uvrstili v krog finalistov, ob njih pa bodo za pestrost poskrbeli otroci iz vrhniških vrtcev ter nekaterih osnovnih šol, predvsem iz Osnovne šole Ivana Cankarja Vrhnika. Na osrednji prireditvi, ki se bo začela predvidoma ob 17. uri in na kateri bo šest najboljših avtorjev, v dveh starostnih kategorjah, predstavilo svo- je verze, pa se bodo izkazali predvsem nadobudneži iz Glasbene šole Vrhnika, ob tem pa bomo poskušali pripraviti tudi kakšno presenečenje. Ob lepem vremenu bo dogajanje potekalo v parku ob Osnovni šoli Ivana Cankarja Vrhnika, ob slabem pa v kulturnem domu. Vabimo vas, da z obiskom prireditve izkažete spodbudo številnim ustvarjalnim otrokom, ki se bodo iz mnogih slovenskih mest podali v Cankarjevo mesto, da bi pokazali, kaj zmorejo in znajo, obenem pa s svojo navzočnostjo potrdite pravilnost odločitve, na osnovi katere bo Rima raja raztegnila svoja krila, v želji, da bi še mnoga leta letela visoko, prek modrega neba otroške do-mišljje. Razstave v Cankarjevemu domu na Vrhniki >r ^ ^ ^Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Do 8. maja 2012 bo v Galerji na ogled razstava 30 LET PETKOVŠKOVE KOLON^E, ki jo je pripravila Osnovna šola Ivana Cankarja Vrhnika. Do 13. maja 2012 si v avli lahko ogledate fotografsko razstavo Snežane Filipovič LEPOTA NARAVE, TOPLINA NASMEHA, ki jo je pripravila JSKD, Območna izpostava Vrhnika. V četrtek, 10. maja 2012, ob 20. uri bo ob slavnostni akademji Občine Vrhnike tudi odprtje razstave razglednic iz Domoznanske zbirke Cankarjeve knjižnice Vrhnika: SPREJMI LEPE POZDRAVE OD NEKOGA. Kulturni program ob samem odprtju bo potekal v veliki dvorani, razstava v Galerji pa bo odprta do 10. junja 2012. Vse razstave si je mogoče ogledati od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure in ob prireditvah v Cankarjevem domu na Vrhniki. Vabljeni! ^ ^ ^Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika in Siti teater Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Sreda, 23. maja 2012, ob 20. uri MOJA DEŽELA Slepa kura safr fura Scenarj: Jonas Žnidaršič Režja: Marko Bratuš Igrajo: Jonas Žnidaršič, Jure Godler, Jože Robež-nik Aktualna predstava, ki nastavlja ogledalo Slovenji in njenim prebivalcem - od akviziterjev, umetnikov, homoseksualcev, čefurjev in policajev preko trupel upokojencev do prodanih žirantov glasbenih oddaj. Vabljeni! la biti čim bolj prepričljiva. Ker rodoslov-no zbiram 300- do 400-letno zgodovino hiš, njihovih gospodarjev in družinskih zgodb na StariVrhniki, mi Zgodba v pismih pomeni en lep kamenček v mozaiku družin iz minulih časov. Že moji starši so govorili, kaj bi porekli njihovi stari starši, če bi po 100 letih prišli nazaj; da ne bi verjeli, kakšne spremembe bi doživeli. Prav to sporoča začetek naše igre: po 100 letih se je težko znajti sredi hitenja in komuniciranja z mobiteli .... Z atom Kovačem »greva midva mal' po svoje« nazaj v preteklost ^ Neka gospa mi je po prvi predstavi rekla, da bi to zgodbo morali videti otroci v osnovni šoli pri predmetu slovenščina. Zelo me je ganilo njeno razumevanje vsebine. Sem hvaležna za to lepo izkušnjo.« Jani Krvina, sin Stanko, ki je bil tudi asistent režje, odgovoren za sceno, luč in ton, je bil v nasprotju s številnimi vlogami s komentarjem skromen: »Zanimiv pristop, poseben izziv.« Že razmišlja o novi igri. Anita Garafolj, hči Ivanka, je z največjo skrbnostjo izbrala kostume za nastopajoče. Izmed vseh pisem ji je bilo najljubše tisto, ki ga piše zaročencu Andreju: »Spomnilo me je na dopisovanje z mojim dragim, ko je služil vojsko ^ Še zdaj jih hranim, svoja in njegova pisma.« Mojca Slabe, hči Anica: »Všeč mi je bilo sodelovati, bom še kdaj, če se bomo dogovorili.« Jakob Garafolj, sin Stanko - otrok: »Učitelj plesa je bil malo hud, ampak ne čisto zares.« Marjan Grom, Ivanov prjatelj Jakob: »Bilo je zanimivo, zdaj na pomlad pa bo dobro početi še kaj drugega Vsem skupaj in vsakemu posebej želim še veliko veselja in gledališkh užitkov -v vlogi nastopajočih pa tudi v vlogi obiskovalcev predstav! Andreja Grom Pridržujei o do spremembe programa. 24. april 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kultura NAŠ ČASOPIS 47 »Sprejmi lepe pozdrave od nekoga.« Vabimo vas na odprtje razstave razglednic iz domoznanske zbirke Cankarjeve knjižnice Vrhnika v galerji Cankarjevega doma na Vrhniki po slavnostni akademji ob prazniku Občine Vrhnika v četrtek, 10. 5. 2012, ob 20. uri. Prireditev organizirajo v okviru Cankarjevih dnevov: Občina Vrhnika, Muzejsko društvo Vrhnika, Zavod Ivana Cankarje Vrhnika in Cankarjeva knjižnica Vrhnika. Vstop prost. Začetni računalniški tečaj za starejše V tednu vseživljenjskega učenja bomo v sodelovanju z OŠ Ivana Cankarja Vrhnika organizirali začetni računalniški tečaj za starejše. Tečaj bo potekal od ponedeljka, 14. 5. 2012, do četrtka, 17. 5. 2012, od 15. do 17. ure v OŠ Ivana Cankarja. Udeleženci bodo v okviru modulov spoznali osnovne funkcije računalnika, naučili se bodo iskanja informacj na internetu in uporabe drugih brezplačnih komunikacjskih orodj, predvsem elektronske pošte. V vlogi »učiteljev« se bodo preizkusili tudi osnovnošolci. Prjave zbiramo osebno na oddelku za odrasle v Cankarjevi knjižnici Vrhnika ali po telefonu 01 7553 114. Vljudno vabljeni. Veselimo se ponovnega medgenerac^skega sodelovanja na Vrhniki! Knjižna čajanka V četrtek, 17. maja 2012, vas ob 9. uri vabim na zadnjo KNJIŽNO ČAJANKO te sezone. Njen naslov je POTI ZA VSE DNI. Ob dišečem čaju in pecivu vam želim predstaviti zanimive novosti za počitniško branje. Pridite, da se skupaj poslovimo od uspešne bralne sezone. Prisrčno vabljeni na mladinski oddelek Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Čaka vas presenečenje! Zlata Brezovar JSKD Vrhnika Lepota narave, toplina nasmeha Vrhnika, 17. april - V avli Cankarjevega doma je razstavljala ljubiteljska fotografinja Snežana Fili-povič. Motivi so se sprehajali med lepotami slovenske narave in toplimi nasmehi Daljnega vzhoda. Snežana Filipovič, ki se s fotografijo intenzivneje ukvarja od leta 2003, kot sama pravi, predvsem za svojo dušo, se je predstavljala z dvema temama, ki ju povezuje njen poseben odnos do pokrajine in ljudi. V prvem delu razstave prikazuje slovensko pokrajino v vsej njeni lepoti in zanimivosti. Pravi ji kar slovenska Toskana v malem. Z občutenim pristopom se loteva kompozicje, kjer jo navdušujejo linje in ploskve pol in travnikov, za prikaz globine pa uporablja poljske poti ali brazde. Drugi del razstave se osredotoča na eksotično pokrajino in ljudi iz daljne Burme. Prevladujejo vesele in tople fotografije, ki obiskovalcu razstave dajo občutek, kot da je del tamkajšnjega utripa. Še posebej občuteno se je lotevala portretov domačinov. Razstava bo odprta do 13. maja. (gt) Predavanje Alenke Rebula: Ko spregovori telo Vabljeni na zanimivo predavanje gospe Alenke Rebula: "Psiholog^a telesa nam pojasnjuje, kako je vse v našem organizmu, od naše drže pa do dihanja in načina gibanja, povezano z našimi izkušnjami. Naše telo je najboljši vodnik v življenju, saj globoko čuti resnico v odnosih, naše želje in potrebe. Med duhovnim in telesnim življenjem pravzaprav ni nobene meje, ker smo eno. Ko se povežemo s svojim telesom in mu odprto prisluhnemo, se prerodi cela osebnost in se rodi živa moč." Srečanje z njeno živo besedo bo v sredo, 30. 5., ob 18. uri v čitalnici Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Društvo Kneipp V sredo, 16. maja 2012, vas ob 18. uri vabimo na predavanje Alenke Lobnik: Kako premagovati strah pred boleznjo v čitalnico Cankarjeve knjižnice Vrhnika Novosti v marcu 2012 0 SPLOŠNO: KNJIŽNIČARSTVO, ENCIKLO-PED^E, ZBORNIKI... PEVCIN, P.: Menedžment javnega sektorja ŠIFRER, J.: SPSS - multivariatne metode v varstvoslovju 1 FILOZOF^A. ETIKA. OKULTIZEM. PSI-HOLOG^A. AREH, I.: Forenzična psihologija ARMSTRONG, J.: Duhovni nauki Avatarja CHAPMAN, G. D.: Pet jezikov odpuščanja LOZAR, J.: Vedrenje vedrine NHOAT H., T.: Čudež pozornosti RISO, W.: Zdrave misli, zdravo življenje RUTAR, D.: Komunizem ŠKOF, A.: Zaveza v duši WEBER, M.: Človek v ravnovesju ZUPANČIČ Žerdin, A.: Seksualno in ontolo-g^ja 2 VERSTVO BERTONCEL, M.: Nedolžna žrtev FERNÁNDEZ C., F.: Pogovori z Bogom JUHANT, J.: Idejni spopad 1 in 2 PERŠE, B.: Prihodnost župnije PHILIPPE, J.: Notranja svoboda STARK, R.: Zmagoslavje razuma 3 SOCIOLOGIA. POLITIKA. EKONOM^A. PRAVO. VZGOJA. ETNOLOGIA. BERNIK, I.: Kibernetska kriminaliteta, infor-macjsko bojevanje in kibernetski terorizem FAKIN B., J.: Procesi ustvarjanja kulturne dediščine GROYS, B.: Sumljivost : fenomenologja medijev JEROVŠEK, T.: Upravni postopek in upravni spor LUSA, S.: Razkroj oblasti MARENTIČ-Požarnik, B.: Predavanja kot ko-munikacja MIHELJAK, V.: Kulturni boj v barvah OCVIRK, D.: Ozemljena nebesa PEČARIČ, M.: Javne službe PEVCIN, P.: Ekonomika javnih podjetj in zavodov ŠTRUS, D.: Drugi dom parlamenta VISOČNIK, N.: Hiša kot prostor identitet ŽORŽ, B.: Vzgoja za vrednote 5 OKOLJE. MATEMATIKA. ASTRONOMIA. FIZIKA. KEM^A. BIOLOGIA. ARČON, I.: Vprašanja in naloge za preverjanje znanja iz fizike KLUN, M.: Učinkovitost okoljske politike PRAPROTNIK, N.: Alpski botanični vrt Juliana 6 MEDICINA.TEHNIKA. KMET^STVO. VODENJE. INDUSTRIA. OBRT. BONIN, F.: Solne poti DREV, M.: 101 zelenjavni jedilnik JAKOVLJEVIČ, M.: Manualno testiranje mišic PIES, J.: Zdravilni učinki koloidnega srebra 7 UMETNOST. ARHITEKTURA. FOTOGRAFIA. GLASBA. ŠPORT. BALAŽIC, J.: Pomurje BIZJAN, B.: Rokodelci in umetniki GERM, T.: Italjanska umetnost zgodnje in visoke renesanse GOLOB, U.: Poti za vse dni LOBODA, M.: Milan Klemenčič NOVAK Pucer, T.: Pripovedovanje keramike PINTER, T.: Atelje in umetniki SIMONIŠEK, R.: Slovenska secesja STANFIELD, L.: 100 pletenih in kvačkanih rožic ŠELHAUS, E.: Od mravljic do kameleona VUČIČEVIČ, B.: Paper movies ŽABOTA, B.: Kongresni trg 81 JEZIKOSLOVJE VR IVANČIČ Kutin, B.: Živa pripoved v zapisu ŠMALC, A.: Slovensko tehniško izrazje 82 KNJIŽEVNOST MARINČIČ, M.: Križ nad slovansko Trojo TOROŠ, A.: Podoba Trsta in Tržaškega v slovenski in italjanski poezji prve polovice 20. stoletja TRUHLAR, V.: Zbrano delo 82-1 POEZ^A. BIVŠEK, G.: Provinca Mrak CAPUDER, A.: Pasjon ubogih ČUČNIK, P.. Mikado DOBNIK, I.: Druga obala HOWLIN' W.: Polnočni blues HUZJAN, Z.: Tišinasto JENSTERLE-Doležal, A.: Pesmi v snegu KLEMENC, N.: Razpokana plima MORRISON, J.: Očividec MUCK, K.: Podobe v grudah POGAČAR, M: Šepet angelov RODGERS, J.: Zaviračev blues SIMONITI, B.: Voda STROPNIK, I.: XXXL - velike ljubezni SVETINA, I.: Kentaver, maline in — alkohol VIDMAR, M.: Kako se zaljubiš 82-2 DRAMATIKA. FLISAR, E.: Antigona zdaj HAUSCHILD, V.: Inventura KLEČ, M.: Druga stran otoka 82-3 ROMANI. KRATKA PROZA. BEVC, C.: Potovci COLE, K.: Če si drzneš DEAVER, J.: Proste roke DEWITT, P.: The Sisters brothers FILIPČIČ, E.: Mojstrovka FLEISCHHAUER, W.: Usodni tango GERRITSEN, T.: Vajenec GORDON, A.: Kozja šminka KLEYPAS, L.: Spomladanski škandal KUŠAR,N.: Iz roda v rod LENARČIČ, J.: Odtrgane spominčice MAALOUF, A.: Leon Afričan MAHFUZ, N.: Pravi čudež MARKELJ, F.: Pod vročim soncem PATTERSON, J.: Zasebnost PERIČ Jezernik, A.: Pojasni mi ljubezen PIRIN^CI, A.: Cave canem ROGERS, R.: V okovih ljubezni SEJRANOVIČ, B.: Lepši konec STENDHAL: Medenka ŠABEC, R.: Rdeča pošast VENNEMANN, K.: Mara Kogoj 82-4...9 ESEJI. HUMOR. SPOMINI. DNEVNIKI. POTOPISI. BENCE, Lajos Vzklit iz kamna BRATINA, L.: Dnevnik v tej dolini DEFOE, D.: Pristni Anglež DEKLEVA, M.: Etimologja pozabe PEGAN, A.: Misli, ki jokajo PLACAK, P.: Špicelj POTOČNIK, D.: Zgodbe z afriških in azjskih dvorišč RADOŠ, B.: Vojakova pisma RUS, J.: Modrine TRŠAR, M.: Moja akademska leta 82C-P-M MLADINSKO LEPOSLOVJE. DUNTHORNE, J.: Podmornica NOSTLINGER, C.: Ognjeno rdeča Friderika ŠTAMPE Žmavc, B.: Petelinje in pavje 9 DOMOZNANSTVO. GEOGRAF^A. ZGODOVINA. BIOGRAF^E. ARNEŽ, J. A.: Drobci minljivosti CINQUIN, E.: 100 let imam in rada bi vam povedala --- FERENC, M.: Izgubljene kočevske vasi JUŽNIČ, S.: Domoznanec in kulturni delavec Jože Gregorič (1908-1989) LAMPRET, J.: Med zvezdo in križem MARUŠIČ, B.: Stockholmska spomenica Henrika Tume PRINČIČ, V.: V sinjo brezkončnost TERČON, N.: Na poti v morsko prostranstvo TOŠ, M.:Zgodovinski spomin na prekmurske Jude Najbolj brane ali iskane knjige v marcu 2012 1. Woodiwiss, K. E.: Vreden ljubezni 2. Woodiwiss, K. E.: Shanna 3. Brown, S.: Nebeška vročica 4. Woodiwiss, K. E.: Pepel v vetru 5. Goudge, E.: Dežela zelenega delfina 6. Milek, V.: Cavazza: biografski roman 7. Gibson, R.: Kar ljubiš, to poljubiš 8. Varna vožnja: priročnik za voznike 9. Enoch, S.: Spreobrnjeni lahkoživec Zvočni CD za odrasle in mladino BRENCL banda: Zemljin ples NEOMI: Poglej VASKO Atanasovski Trio: Come to me VESENJAK, T.: Samo mrtve ribe plavajo s tokom! ZBUDIMO kralja Matjazza: prvi koroški etno jazz projekt Film za odrasle CELDA 211 = Celica 211 FAME = Fame : sanje o slavi FOUR lions = Štirje levi HORRIBLE bosses = Kako se znebiti šefa? LIMITLESS = Odklenjen MR Nice = Mr. Joint SET up = Izdaja Risani film IMP^EV otok = Impy's island Novosti prejšnjih mesecev lahko prebirate na naših straneh na svetovnem spletu: www.ckv.si. Izbor: Niko Nikolčič 48 NAŠ ČASOPIS N/ Sport in rekreacja 24. april 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Spominjamo se ^ Robert Trampuž, eden najobetavnejših vrhniških kolesarjev Robert Trampuž, član Kolesarskega kluba Rog, je bil v osemdesetih letih eden najobetavnejših kolesarjev tako v lokalnem kot v državnem merilu. Prve uspehe je doma in v tujini nanizal že kot mlajši mladinec, vrhunec pa je dosegel z devetnajstimi leti, ko je stopil med člane in krojil vrhove lestvic kolesarskih tekmovanj po vsej tedanji Jugoslavji. A usoda je hotela, da se je kolo njegove življenjske poti ustavilo prav takrat. Umrl je v nikoli povsem pojasnjeni nesreči na kolesarski dirki v Beogradu, leta 1984, star komaj 19 let. Robertu Trampužu je bil šport očitno položen v zibelko, saj je večino prostega časa že v osnovnošolskih letih preživel v sožitju s to dejavnostjo. Med vsemi panogami so mu bile nekako najljubše zasnežene strmine, na katerih je na območju notranjske re-gje osvojil več medalj. A ker je smučanje sezonski šport, je iskal podobno nadomestilo za poletni čas. Našel ga je v kolesarjenju in se s šestnajstimi leti vpisal v Kolesarski klub Rog. Sprva je nastopal kot mlajši mladinec, pozneje kot mladinec in že v teh letih nanizal zavidljive uspehe, zaradi katerih so mu nekateri pripisovali še veliko športno kariero v jugoslovanskem merilu. Za mladinsko reprezentanco je nastopil leta 1983 na svetovnem prvenstvu v Italji in na dveh balkanskih igrah. Leto pozneje, 1984, pa je kot devetnajstletnik prvič nastopil na članskih dirkah, kjer je v Dirki po Jugoslavji osvojil 7. mesto. To je bilo leto uspehov, kajti nastopil je še na številnih drugih tekmovanjih, v domovini in zunaj njenih meja, in skoraj vedno se je vračal z odličji. Zato ne preseneča, da je osvojil tudi lovoriko zlato kolo, ki jo je takratna krovna panožna zveza podeljevala najboljšim kolesarjem v državi. Le sprejel je ni nikoli ^ Namesto njega sta jo prevzela starša, kajti Robert je na dirki za državno prvenstvo v Beogradu, 30. septembra 1984, tragično umrl v nikoli povsem pojasnjeni nesreči. Njemu v spomin so prjatelji že naslednje leto organizirali kolesarsko dirko po vrhniških ulicah, katere se je udeležila celotna tedanja jugoslovanska kolesarska elita. Množičen odziv kolesarjev, pa tudi gledalcev, ki so jih šteli v tisočih, je potrdil njegovo priljubljenost - kot športnika in kot prjatelja. Memorial Roberta Trampuža, kot so poimenovali vsakoletno kolesarsko dirko v Robertov vsako tekmo in vanj lepil časopisne izrezke o tekmovanjih, ki se jih je udeležil. Leta 1993 je Robertov oče osvojene medalje, pokale in Robert Trampuž bi 9. aprila praznoval 47. rojstni dan. spomin, je potekal do vključno leta 1998 (14. memorial). Robert Trampuž je v svoji komaj šestletni kolesarski karieri dosegel vrsto odmevnih kolesarskih uspehov doma in preko meja v desetih različnih državah. Če ga ne bi usoda kruto iztrgala iz kolesa življenja, bi verjetno še velikokrat polnil časopisne stolpce - podobne tistim, ki jih je sam vestno pisal v kolesarski dnevnik. V tem je analiziral priznanja poklonil Športni zvezi Vrhnika oziroma Vrhniki, ki je leto pozneje v svojih prostorih (danes Zavod Ivana Cankarja Vrhnika) odprla Spominsko sobo Roberta Trampuža. To ni samo soba o nadarjenem kolesarju, ki ga večina mladih ne pozna več, temveč je dokaz, kako lahko skromen mladenič z velikansko voljo in trudom seže do zvezd. Gašper Tominc Novičke Športne zveze Vrhnika Od 20. marca do 2. aprila smo se člani izvršnega odbora sestali na dveh sejah. Od naših društev smo prejeli izpolnjene vprašalnike o tem, katere strokovne, administrativne in tehnične naloge željo, da bi zavod opravljal zanje. Na podlagi teh podatkov smo pripravili nabor opravil in nalog in ga do dogovorjenega roka, to je do 15. marca, posredovali Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika. Na obeh sejah smo torej obravnavali Dogovor o sodelovanju, ki nam ga je do oddaje tega prispevka uspelo toliko uskladiti, da smo ga, z naše strani, podpisali. Vsem članom ga bomo poslali v vednost, ko bo podpisan s strani zavoda in ko bomo od tega prejeli tudi sporočilo, kateri delavci zavoda bodo opravljali posamezna dela, opredeljena s tem dogovorom. Ne želimo namreč, da bi bili tisti, ki v društvih prostovoljno opravljate delo, postavljeni v vlogo, da bi na zavodu hodili »od vrat do vrat« in iskali izvajalca posamezne naloge. V zvezi s pisarno za potrebe Športne zveze Vrhnika, o kateri pišemo že nenormalno dolgo, nimamo še nobene razveseljive novice. Kot smo že večkrat napisali, smo se 17. oktobra lani dogovorili, da najpozneje 1. januarja letos pridobimo pisarno v Partizanu. To se ni zgodilo, prav tako pa se ni uresničila obljuba direktorja zavoda, da se bomo v pisarno lahko vselili 1. marca. In to žal še ni konec zgodbe. Konec marca smo imeli znova sestanek pri županu občine, kjer smo sklenili, da dogovor, sprejet lani, velja in da je rok vselitve 2. april. Članek pišemo 12. aprila, v pisarno, za katero smo opremo kupili že decembra, pa še vedno ne moremo. Izmikanje uresničitve sprejetih dogovorov se nadaljuje. Do kdaj še??? Ob nastopu mandata pred dvema letoma si člani organov zveze niti pod razno nismo predstavljali, da bomo toliko časa in energije prisiljeni porabiti za zadeve, ki so povsem postranskega« pomena. Veseli smo, da nam je v takih okoliščinah za svoje člane uspelo pripraviti predavanje o tem, kako voditi športno društvo in pri tem spoštovati vso zakonodajo. Predavala nam je ga. Vida Mi-helčič, bivša inšpektorica za šport, ki je svoje izvajanje popestrila s konkretnimi primeri iz dolgoletne prakse. V prostorih podjetja Avto-trade, d. o. o., Vrhnika, ki nam je za izvedbo predavanja omogočilo brezplačno uporabo učilnice njihove avtošole, se nas je zbralo šestnajst. Dve uri sta minili, kot bi trenil, še ena pa ob prjetnem druženju in izmenjavi izkušenj. Ugotovili smo, da so taka predavanja še kako koristna, zato bomo letos pripravili vsaj še en podoben dogodek. Na podlagi prjave na Javni razpis za sofinanciranje športnih vsebin izvajalcev Letnega programa športa na območju Občine Vrhnika v letu 2012 smo 19. marca prejeli težko pričakovani sklep. Čeprav smo lani ustno opozarjali, da sklepi ne vsebujejo ustrezne obrazložitve, so letos prav taki, kot so bili. Na podlagi sklepa seje izvršnega odbora je zato, ker ne želimo izpostavljati posameznih društev, pritožbo na sklep vložila Športna zveza Vrhnika. Sklep smo izpodbjali iz razloga neustrezne obrazložitve. Upravno sodišče RS je namreč v podobnih primerih razsodilo, da mora biti ocenjevanje na javnih razpisih pregledno in obrazloženo. Prejeti sklepi tem zahtevam niso ustrezali. Na tako netranspa-rentne sklepe pritožba praktično ni mogoča. Za lažje razumevanje navajamo naslednji primer. Društvo je dobilo napisano, da je za tri skupine otrok, ki so usmerjeni v kakovostni in vrhunski šport, za določeno količino ur prejelo določeno vsoto sredstev. Koliko od te vsote je namenjeno skupini atletov, koliko odbojkarjem, koliko katerim drugim športnikom, ni razvidno. Kako naj torej prejemnik sklepa preveri pravilnost in poda pritožbo? Na podlagi pritožbe smo prejeli odločbo, s katero je bila naša pritožba zavrnjena. Če se je kdo od pristojnih nad zadevo vsaj zamislil, menimo, da smo namen dosegli. Vsekakor pa upamo, da se bomo o tej zadevi še pogovarjali in da takih sklepov ne bomo več prejemali. V zvezi z akcjo Očistimo Slovenjo 2012 lahko napišemo, da se je je udeležilo veliko športnikov in športnih delavcev. Sodelovali smo v okviru društev in krajevnih skupnosti. Majhen delček bomo pristavili tudi k praznovanju največjih uspehov vrhniške košarke, ki segajo v čas pred 40 leti. Devetega aprila smo se, tako kot vsako leto, spomnili našega Robja Trampuža, ki bi na ta dan praznoval rojstni dan, če se ne bi na kolesarski dirki tragično ponesrečil. V njegov spomin na grob položimo ikebano in prižgemo svečko. O datumu redne letne skupščine vas še ne moremo obvestiti, saj smo na seji izvršnega odbora sprejeli sklep, da skupščine ne skli-čemo, dokler ne pridobimo prostora za delovanje, o katerem smo se začeli pogovarjati že pred enim letom. Navzoči smo bili na posvetu Olimpjskega komiteja Slovenje - Združenja športnih zvez. Na njem so bile poudarjene nekatere novosti v delovanju naše krovne organizacje, podani pa so bili tudi odgovori na diskreditacje, ki smo jim priča v zadnjem času. Več o tem lahko preberete tudi na naši spletni strani. Spletno stran www.sportnazveza-vrhnika.si redno dopolnjujemo z aktualnimi novicami. Prosimo vas, da nam posredujete informacje o dogodkih v svojih društvih in klubih, saj smo »odprli« novo rubriko: Društva sporočajo. Za vse informacje nas pokličite na telefon 041 820 764 ali nam pišite na e-naslov sport-nazvezavrhnika@gmail.com. Uradne ure so vsak torek od 16. do 18. ure v pritličju poslovnega dela telovadnice Partizan. Športna zveza Vrhnika Vabilo Voznike dvokoles na motorni pogon in druge udeležence v prometu vabimo na Dan varne vožnje na Vrhniki, ki bo v soboto, 26. maja 2012, v športnem parku na Vrhniki od 9. do 15. ure. Moto klub Nauportus Vrhnika Poletni vklop - športne pocitnice Bližajo se poletne počitnice in na Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika že pripravljamo program za Poletni vklop - športne počitnice. Zaradi obsega dela že več let sodelujemo s številnimi društvi in posamezniki. Ker želimo nadaljevati pester in kakovosten program prejšnjih let, vabimo vsa društva in posameznike, ki bi bili pripravljeni sodelovati pri izvedbi programa Poletnega vklopa - športnih počitnic julija in avgusta, da nam do 15. 5. 2012 pošljete na e-naslov (sport@zavod-cankar.si) svoje podatke: • ime in priimek ali in pripis »IZVAJALEC« • naslov • datum rojstva • številko mobilnega telefona • vaše dosedanje izkušnje Kdor bi pa želel sodelovati že pri pripravi programa in pri sami organizaciji, naj poleg zahtevanega pošlje še: • k imenu pripis » OR^GANIZA TOR« • nekaj točk programa in idej ZIC Strokovni sodelavec za šport Daniel Cukjati "Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika 24. april 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si N/ Sport in rekreacija NAŠ ČASOPIS 49 Prvi trije plesni j)ari pri starejših mladincih (z leve): Maša Rožanc Najmlajši plesalci OŠ Ivana Cankarja in Andrej Južnic (2. mesto). Julija Horvat in Miha Bajec (1. mesto), tretja pa sta bila Ula Ana Leben in Miha Boldin. Plesalci hip hopa, starejša skupina OŠ Ivana Cankarja Sodobni plesni ritmi na Vrhniki V organizacji Plesnega mesta in Plesnega kluba M sta v nedeljo, 25. 3., na Vrhniki potekala turnir v rokenrolu z najdaljšo tradicjo in revja vrhniških plesni skupin, ki vadjo na šolah pod okriljem Plesnega mesta. Pomerilo se je 70 plesnih parov iz treh dežel (Slovenja, Avstrja in Bosna in Hercegovina). Glavni sodnik tekmovanja je bil Bojan Horvat, preostalo sodniško garnituro pa so sestavljali: Elizabeta Gruden, Tomaž Izak, Mateja Pilej, Tina Kuhelj in Silvia Hren Mandelc. Vsi sodniki so nekdanji plesalci R'n'R-la in so na Vrhniki mnogokrat plesali tudi sami. Za računsko službo je skrbel Boštjan Marinko, za organi-zacjo turnirja pa Anita Vihtelič in Irena Petan. Prireditev je povezoval Marko Hren. Marku in Aniti ter trenerjem Plesnega Kluba M pa tako ali tako velja zahvala za vse dogajanje povezano z R'n'R na Vrhniki. Marko in Anita sta a pred leti pripeljala rokenrol na Vrhniko in naredila vse, da je tu tudi ostal. Menjavale so se generacje plesalcev in trenerjev, a še dandanes vrhniški plesalci mešajo štrene najboljšim - ne le doma, temveč tudi v tujini. Najuspešnejša med vsemi sta bila Jaka Južnič in Helena Gutnik (med drugim sta bila evropska in svetovna prvaka, bila sta športnika leta v Ljubljani in Vrhniki), ki sedaj ne plešeta več skupaj, a vsak s svojim novim partnerjem že sodita v sam vrh. Jaka in Maja sta blestela v članskem C-razredu, Helena in Mihael pa v članskem B-razredu. Izkazali so se tudi drugi plesalci, ki so svoje prve korake spoznavali s trenerko Ireno Petan najprej na Vrhniki. Na prireditvi so nastopili tudi osnovnošolci, ki sodelujejo na šolah v programih pod vodstvom Plesnega mesta. Ob videnem lahko rečemo, da ima ples na Vrhniki mlade - torej bomo še pisali o izjemnih rezultatih. Ni pa s Plesnim mestom povezan le tekmovalni ples, saj poleg rokenrola nudjo še hip hop, disco, pop in orientalske trebušne plese. Torej: če bi se radi zavrteli tudi vi - pokličite v Plesno mesto ali pa se na šoli pozanimajte o njihovih plesnih programih. (nč) Gimnastično društvo ima zopet zmagovalke Na sončno soboto, 17. marca, se je v okviru Al-programa ritmične gimnastike odvya-lo 1. prvenstveno tekmovanje, ki šteje kot kvalifikacye za poletno državno prvenstvo. Tokrat je bila organizacca tekmovanja v rokah Športnega društva Sokol Bežigrad - sekcija Zala iz Ljubljane. S strani Gim-nastičnega društva Vrhnika se je prjavilo šest ekipnih sestav in dve individualni sestavi. Vse bralce Našega časopisa lahko tokrat z velikim veseljem obvestimo, da so dekleta prišla domov izjemno razposajena, saj so v skupinski sestavi brez rekvizita, v kategorji mlajših deklic, prikazala sestavo brez napake in zasluženo zasedla 1. mesto. Zmagovalke so postale Lena Bogataj, Tjaša Rozman Muha, Ula Telban, Urša Troha in Ivona Vukičevic. Konkurenca v tej kategorji je bila na izjemno visoki ravni, saj se je predstavilo kar osem ekip iz vse Slovenje in zamejstva. Dober nastop je prikazala tudi naša druga ekipa mlajših deklic; zasedle so 6. mesto (Maša Gabršček, Pika Grušovnik, Živa Matevc, Neža Podvratnik in Zala Rus). V kategorji kadetinj, in sicer parov/trojic v sestavi z obročem, sta se odlično odrezali Nastja Podvratnik in Nina Žižmond ter med enajstimi ekipami zasedli 4. mesto. V tej kategorji sta nastopili prvo leto, torej se lahko v prihodnje nadejamo še boljših rezultatov, zato je veselje toliko večje. Druga ekipa z Nežo Čuk in Ano Jazbinšek pa je zasedla 9. mesto. V kategorji deklic v kombinirani sestavi so Urška Bašelj, Sara Jazbec, Laura Jelovšek, Manca Rozman Muha in Iza Lucja Štupica zasedle 5. mesto, enako visoko, le v kategorji mladinke/članice, pa se je uvrstila skupinska sestava z obroči (Tina Kolar, Metka Močilar, Meta Mramor in Ajda Ratkovic). V individualnih sestavah smo končnih rezultatov zopet lahko zelo veseli, saj sta obe naši tekmovalki osvojili stopničke oziroma 3. mesti - Nastja Podvrat-nik v sestavi z žogo (v konkurenci 20 tekmovalk) in Neža Celarc v sestavi z obročem (v konkurenci 7 tekmovalk). Strokovno vodstvo domačega društva lahko za konec svojim varovankam še enkrat iskreno čestita, saj to obenem pomeni potrditev dobrega strokovnega dela. Veselimo se prihajajočih tekmovanj. Urša Cvetko (GD Vrhnika) Akrobati uspešni v Renčah in Ljubljani V soboto, 17. marca 2012, smo se v nekoliko okrnjeni zasedbi udeležili tekmovanja v skokih z male prožne ponjave v Renčah. Akrobati Gimnastičnega društva (GD) Vrhnika (12) smo z rezultati zadovoljni. V kategorji cicibank je Katja Fortuna kot posameznica zasedla 46. mesto, ekipa cicibanov pa je zasedla 5. mesto: Ožbe Kuhar (16.), Erazem Jazbinšek (18.), Matic Slavec (20.), Ivan Šraj (26.), Nejc Poličnik (27.), Ambrož Jilek (33.). Posebej lahko izpostavimo Ožbe-ta, ki se je kot naš prvi akrobat v tej kategoriji predstavil s tremi različnimi salti. Napredek so pokazali tudi drugi fantje, predvsem v skoku letno. Z izvedbo saltov pa bomo konkurenčnejši - za 4. mestom smo zaostali manj kot 7 točk, za 3. pa nekoliko več kot 15. Na 4. mesto se lahko uvrstimo že z izvedbo dveh dodatnih saltov naše ekipe. Pri mlajših deklicah sta nastopili le Laura Drašler (32.) in Iza Šraj Miklič (34.). Laura je zanesljivo izvedla vse skoke, Iza pa je imela nekoliko težav pri izvedbi iztegnjenega salta. Pri mlajših dečkih je presenetil Mark z dobro izvedbo iztegnjenega salta. Jan je od-skakal zanesljivo, Nik pa je zamenjal vrstni red prjavljenih skokov in se zato uvrstil slabše. Jan Šraj Miklič je zasedel 20., Mark Novak 26., Nik Poličnik pa 55. mesto. Natrpani zimsko-spomladanski del smo zaključili s tekmovanjem za Bežigradom, v soboto, 31. marca. Tega najstarejšega tovrstnega tekmovanja v Slovenji smo se udeležili v zelo zmanjšani zasedbi, saj člani GD Vrhnika tokrat nismo imeli niti ene ekipe. Tekmovali smo kot posamezniki v katego-rjah cicibanov, mlajših deklic in dečkov ter prvič v kategorji starejših deklic. Rezultati so bili naslednji: cicibani: Ožbe Kuhar (13.), Erazem Jazbinššek (27.), Ivan Šraj (30.); mlajše deklice: Iza Šraj Miklič (24.), Laura Drašler (31.), Katrin Kostanjšek (54.); mlajši dečki: Jan Šraj Miklič (24.), Mark Novak (64.); starejše deklice: Katarina Svenšek (44.), Taja Pišek (46.). K rezultatom lahko dodamo pohvale vseh udeležencev, še posebno Katrin, Katarine in Taje, ki so se na tekmovanju predstavile prvič. Pri preostalih se že pozna zanesljivost skokov, le Marku se je ponesrečila izvedba iztegnjenega salta. Naša najboljša akrobata, dvojčka Iza in Jan, sta se v številčni konkurenci (pri deklicah 93 in pri dečkih 67 udeležencev) izkazala odlično in se celo uvrstila na enako mesto (24.). Tekmovanje je bilo množično in mednarodno. Med 460 udeleženci so se predstavili tudi tekmovalci iz Srbje. Prihodnje leto bomo pripravili težje skoke - salte z obrati. Do konca sezone se bomo posvečali predvsem gimnastiki na orodjih. Z nekaterimi člani načrtujemo tudi udeležbo na državnem prvenstvu v športni gimnastiki, ki bo 12. maja v Renčah. Vsi rezultati in fotografije so dostopni na naši spletni strani http://5k.amadeus. si/gd/. Jure Kern, Matej Fefer, GD Vrhnika Modelarski klub Vrhnika Dvoransko letenje v kategor^'i F3P Vrhnika, 25. marca - V dvorani OŠ Antona Martina Slomška je potekalo tekmovanje v dvoranskem letenju v kategoriji F3P. Tekmovanje smo izvedli v Modelarskem klubu Vrhnika na predlog našega prijatelja iz Primorske Alana Goljevščka, ki je odličen pilot in hodi na mednarodna tekmovanja po Evropi, kjer dosega zelo dobre uvrstitve. Tekma je bila dobra, dvorana je bila dovolj velika in možnosti za natančno letenje je bilo veliko. Ker je bilo tekmovalcev v konkurenci samo pet, so si^lahko privoščili kar nekaj letov za trening. Zal z bolj malo tekmovalci, torej, zato pa je bila velika sodniška ekipa z rezervo. Zaradi slabega odziva je bila izpeljana samo tekma v F3P-C. Opaziti pa je bilo na- predek v kakovosti letenja, ki omogoča selitev razred višje na poznojesenski tekmi. Upajmo, da se bo kaj več volje in poguma zbralo na začetku zimske sezone 2012/2013, predvsem pri tistih akrobatskih pilotih, ki imajo ustrezne modele. Imeli smo lepo in zelo izenačeno tekmo, ki se je izvedla s štirimi turnusi, in dva najboljša sta šla v končno oceno. O sami uvrstitvi so kljub štirim turnusom odločale malen-kosfi - zlasfi o tretjem mestu je odločila ena sama napaka pilota. Prav to pa daje tekmi čarnepredvidljivosti. Čestitke zmagovalni trojici in vsem, ki so se tekmovanja udeležili! Končna razvrstitev je bila naslednja: 1. mesto: Tomaž Bavdaž, 2. mesto: Timotej Mencin, 3. mesto: Nik Oblak, 4. mesto: Klemen Hvala, 5. mesto: Miran Bavčar. Zdaj pa se začenja sezona zunaj in treba je začeti z osvajanjem novih programov. Zahvaljujemo se Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika, ki nam je zaupal dvorano, ter podjetju ASI, d. o. o., za pokale. Zahvala gre tudi Primožu Iskri, ki je bdel nad odlično izpeljanim tekmovanjem. Lepo ste vabljeni, da obiščete našo spletno stran na spletnem naslovu www. mkv-klub.si, in upamo, da vas bo spodbudila, da nas kdaj obiščete na letališču. Že kar nekaj časa imamo tudi svojo stran na Facebo-oku. Vodstvo Modelarskega kluba Vrhnika 50 NAŠ ČASOPIS N/ Sport in rekreacja 24. april 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si -L —_ __ _ Atlet Gašper Novak odličen na Malti Zadnjo nedeljo v februarju se je v majhni sredozemski državi na jugu Evropske unje obetal lep sončen dan. Prjazni domačini so priredili mednarodno tekmovanje v maratonu in polmaratonu. Za startno črto se je zbralo več kot 2000 tekačev, od katerih je bilo okoli 400 maratoncev. Konkurenca je bila povsem mednarodna, saj se je med rezultati znašlo le 63 Maltežanov in več kot 300 tujcev, med njimi sva bila tudi dva Slovenca. Mnogi so podobno kot naša odprava združili športni dogodek s prjetnim oddihom ali turističnimi ogledi. Gašper Novak, član atletskega kluba AD MASS, se je spet prebil med najboljše. S časom 2:49:05 je zasedel odlično 11. mesto, v svoji kategoriji pa 2. mesto. Proga 42,2 km je bila v primerjavi z običajnimi maratoni precej razgibana. Številni vzponi in spusti, menjave ritmov v teku in močan sredozemski veter so še dodatno otežili maratonski tek. Gašperju Novaku vse to ni predstavljalo posebnih težav. V aprilu se bo odpravil na Nizozemsko, kjer bo v vlogi tempo tekača pomagal slovenski maratonki do olimpjske norme za London 2012. Na Malti je zmagal Maročan Mohammed Hajj s časom 2:19:04 in tako ubranil lanski naslov. Za Kenjcem Joshua Kipchemba, ki je leta 2008 postavil rekord proge, je Maročan zaostal le 26 sekund. Maročan Abdelkebbir Kabbouri je bil drugi, do dva-intridesetega kilometra pa jima je sledil tudi Kenjec Sammy Kiprotich. Favorit za zmago, Kiprotich, z osebnim rekordom 2:12.00, je zaradi težav z želodcem moral tekmo predčasno končati. Hadjj je slutil, da bo zmagal, in se namerava naslednje leto vrniti in braniti naslov. Najboljša v ženski konkurenci je bila Maltežanka Carmen Hili s časom 3:03:14, drugo mesto pa je zasedla njena rojakinja Michelle Vella Wood. Zmagovalka iz kategorje nad 40 let je bila nad zmago presenečena, saj zadnja leta ni veliko tekmovala na dolgih progah. Organizatorji so pripravili zares zanimivo, a precej težko tekmo. Dogodek so tokrat posvetili nedavno preminulemu Johnu Walshu. Bil je med ustanovnimi člani maltežkega maratona, ki ga prirejajo že od leta 1986, in med glavnimi organiza-cjskimi sodelavci. Vsi maratonci smo na cilju prejeli unikatno medaljo s podobo viteza, ki jo je oblikoval pokojni John Walsh. Organizatorji letošnji maraton ocenjujejo kot izjemen uspeh, saj so skupaj na maratonu, polmaratonu in walkathlonu zabeležili več kot 2.500 prjav. Boris Rifl ^ren 30. tek po mejah KS DfeflO¥ Grič -Lesno Brdo Sreda, 2. maj 2012 od 10. ure dalje Športni park »DREN«, Drenuir Grič pri Vrhniki info: www.id-rirai.cii wwwJmintljabijana.si mt^D/iJOfl^f -pilwumŠarili Začetek Pokala Sloven^'e uspešen Prvo letošnjo pokalno tekmo v borbah, katah in ekipnih katah za starostne kategorje do 18 let sta v soboto, 31. marca, organizirala Karate zveza Slovenje in tehnični organizator DBV Piran. Tekmovanja se je udeležilo 41 slovenskih klubov, zvrstilo se je 436 različnih nastopov, sodeloval pa je tudi Karate klub Vrhnika s svojimi šestimi tekmovalci. V močni konkurenci so naši člani prikazali dobro pripravljenost, najbolj pa je razveselil naš najmlajši Bine Cvetkovic, ki je osvojil odlično 2. mesto! Za prikazano vsem skupaj čestitamo in jim želimo še veliko uspehov! Medobčinsko tekmovanje v karateju V soboto, 24. marca 2012, je v TVD Partizan Borovnica potekalo prvo medobčinsko tekmovanje v karateju, ki ga je organiziral Karate klub Borovnica v sodelovanju s Karate klubom Vrhnika. Namen tekmovanja je bil, da svojim najmlajšim članom prikažemo vzdušje in potek tekmovanj, na katera se pripravljajo v matičnih klubih. Tekmovanja se je udeležilo kar 32 tekmovalcev iz Borovnice in z Vrhnike. Pomerili so se v dveh disciplinah, v katah in kihonu. Vsi udeleženci so prikazali odlične nastope in potrdili, da se v obeh klubih dobro dela tako z najmlajšimi kot malo starejšimi. Ponosni smo lahko predvsem na najmlajše člane, za katere je bila to prva tekma in na kateri so sebi in nam dokazali, da znajo premagati tremo, ter se odlično znašli na tatamjih. Vsem tekmovalcem iskrene čestitke za dosežene rezultate v upanju, da se kmalu spet vidimo! Učenci od 6. do 9. razreda (odprto občinsko prvenstvo od leve proti desni): Jan Vrhovec (4. mesto), Ambrož Korljan (3. mesto, Preserje), Nejc Nagelj (2. mesto), Izak Oberčkal Pluško (1. mesto) NAMIZNI TENIS Sezona v pričakovanju visokega ritma 7. 4. smo se s šestimi igralci udeležili odprtega občinskega prvenstva Občine Brezovica, ki je potekalo v Preserju v organi-zacji tamkajšnjega kluba. Tekmovanje je potekalo v različnih kategorjah, naši pa so osvojili kar nekaj lepih uvrstitev. Naš najmlajši član, Miha Podobnik, je med učenci in učenkami 1. do 3. razreda celo zmagal brez izgubljenega seta. To je že njegova druga turnirska zmaga v zadnjem času. Vreden omembe je tudi podatek, da je še predšolski otrok in tako tekmuje samo s starejšimi od sebe. Čestitamo! Starejši brat Luka je v višji kategorji prav tako pokazal nekaj lepih potez, a vseeno moral priznati premoč tekmecem že v predtekmovanju. Vsekakor lepa spodbuda tudi zanj. Med učenci do 9. razreda so se izkazali Jan Vrhovec (4. mesto), Nejc Nagelj (2. mesto) in še posebno Izak Oberčkal Pluško, ki je slavil in tako prvič postal prvak širše okolice Občine Brezovica. Vsi trje so igrali tudi med moškimi do 40 let (kjer je tekmoval tudi naš Matic Kaiser) in dokazali, da se počasi že lahko merjo z veliko bolj izkušenimi igralci. Izak je osvojil celo 3. mesto, Matic je bil 2. Odigrali so tudi dve koli kadetske lige. Medsebojni dvoboj naših ekip je dobila prva ekipa, proti favorizirani ekipi z Rakeka pa sta obe morali priznati premoč. V marcu in začetku aprila tako na sporedu ni bilo prav veliko tekem, obeta pa se naporen zaključek aprila in maj. Vsi zainteresirani in željni znanja najhitrejšega športa z žogico na svetu lepo vabljeni, da se oglasjo pri nas vsak dan med tednom od 18.00 do 19.30, razen srede. MK NAMIZNI TENIS 3. turnir uspešno pod streho Šentjošt, 14. april - Namiznoteniška sekcya ŠD Šentjošt je organizirala 3. turnir v namiznem tenisu. Udeležba je presegla pričakovanja, saj je nastopilo kar 30 tekmovalcev posameznikov (med njimi tudi dve ženski), poleg tega pa se je v dvojicah pomerilo še 13 parov. Med posamezniki je bilo 30 tekmovalcev razvrščenih v 8 skupin, kjer so igrali po enokrožnem ligaškem sistemu. Po dva najboljša iz vsake skupine sta se uvrstila med 16 najboljših, nato pa je sledilo tekmovanje po sistemu izpadanja. Vso konkurenco si je pokoril Dragutin Stankovič, ki se kljub sedmemu križu ne ustraši nobenega mlajšega tekmovalca. Na tekmi posameznikov so sodelovali tudi trje člani domačega društva, med katerimi se je najbolje odrezal Darko Makovec, ki je končal na odličnem 3. mestu. Najboljšim tekmovalcem smo podelili nagrade, in sicer pokale za najboljše štiri ter namizno-teniške majice za uvrščene od 5. do 8. mesta. Najboljših 8 je bilo: Dragutin Stankovič, Vili Jereb, Darko Makovec, Matjaž Kavčič, Drago Torkar, Jože Horvat, Lado Gerdina, Alenka Nišavič. Po končanem tekmovanju posameznikov smo organizirali še tekmovanje v dvojicah, kjer pa je sodelovalo 13 parov. Slavila sta Matjaž Kavčič ter Jože Horvat pred parom Gerdina - Petrov-čič. Najboljši trje pari so prejeli tudi medalje. Za vse tekmovalce je bilo ob 12h poskrbljeno za malico (pice) ter po končanem tekmovanju za odlično kosilo v Gostišču "Grič". Ob koncu gre zahvala glavnemu organizatorju turnirja, Hin-kotu Košjrju, predsedniku sekcje za namizni tenis v Športnem društvu Šentjošt. (ud, gt) Kolesarski vzpon na v Šentjošt Brunarica Grič organizira že 16. akcijo »Kolesarski vzpon na Šentjošt«. 1. maj - 23 . september Možne so posamezne ali skupinske prjave. Na dan je mogoče opraviti le en vzpon. Akcja se bo zaključila 23. septembra s kolesarsko dirko Vrzdenec - Šentjošt. Informac^e na 041296 644 (Hine). Turnir v malem nogometu Športno društvo Šentjošt bo v soboto, 28. 4., organiziralo 6. turnir v malem nogometu (na asfaltu). Odvjal se bo na igrišču pred osnovno šolo v Šentjoštu, predvidoma med 9. in 20. uro. Igralo se bo po pravilih FIFE (4+1) ter na lastno odgovornost. Prjavnina, tako kot že vsako leto, znaša 50 EUR. Prjave pobiramo do petka, 27. 4. do l2h oziroma do zapolnitve mest (največ 12 ekip). Žreb bo v petek, 27. 4. ob 18h v Gostišču Grič v Šentjoštu. Nagradni sklad znaša 70% prjav-nin + pokale za prve tri ekipe ter manjši pokali za naj strelca, igralca ter vratarja. Informac^e in prjave na številko: 041 584 821 (Tomaž). 24. april 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si N/ Sport in rekreacja NAŠ ČASOPIS 51 Zunanje aktivnosti Nord^ska hoja Leta 1980 so na Finskem poskusili z množično propagando hoje - teka s palicami, saj so dejavnost želeli približati širši množici. 10 let ni bilo velikega odziva nato pa eksplozja rekreacje hoje - teka na smučeh. To so izkoristili v finski industrji in začeli z masovno izdelavo palic, čevljev in vseh ostalih pripomočkov za hojo - tek s palicami pod znamko »nordic walking«. Skoraj isti čas se je tudi v Ameriki močno razvila ta oblika re-kreacje pod imenom »power walking«. Pri nas se je ta oblika rekreacja pojavljala pod imenom hoja po smučarsko, a so jo zaradi primernega prevoda »nordjska hoja«, ljudje hitro vzeli za svojo. Med pomembnejšo opremo pri nor-djski hoji sodjo palice, tekaška obutev in športna oblačila. Pri palicah je potrebno paziti na ustrezno dolžino palic, kakovost materialov iz katerih so palice narejene, oblika ročaja z zanko in vrsta krpljice. Poznamo praktično in teoretično izbiro primerne dolžine palic. Praktičen nasvet je, da se držimo vzravnano pokonci in smo v čevljih. Roke imamo sproščene in prislonjene ob bok tako, da je kot v komolčnem sklepu 90 Palice primemo 1-2 cm pod vrhom ročaja tako, da je roka na sredini ročaja in palice pravokotno na podlago. Teoretična izbira pravilne dolžine so iznašli strokovnjaki in tako danes prizvajalci ponujajo na- slednjo formulo: Priporočljiva dolžina palic = 0,72 x telesna višina. Steblo palice naj bi zagotavljalo dobro oporo in preneslo težo telesa. Proizvajalci ponujajo dve vrsti palic teleskopske in palice iz enega kosa. Teleskopske palice so nastavljive po dolžini in jih tako lahko uporablja več ljudi. Prednost teleskopskih palic je, da so uporabne pri vzponih in težje dostopnih pobočjih saj jih lahko enostavno zložimo in pospravimo v nahrbtnik. Palice iz enega kosa so zelo priljubljene pri rekreativcih, ki željo imeti svoje palice točno po meri. Prednost teh palic je, da nima navojev in s tem zmanša možnost poškodbe palice. Sestava palic je različna. Osnova sta lahki sestavini carbon in fiberglas. Njuno razmerje določa togost in ceno palice. Obutev mora biti primerna aktivnostim, ki se izvajajo v naravi. Lahko so tekaški čevlji, treking čevlji ali po-hodniški, vendar pa moramo pri po-hodniških paziti, da niso previsoki, saj bi to onemogočalo pravilno tehnično izvedbo nordjske hoje. Tek Teči zna načeloma vsak, vendar na žalost nepravilno in nezdravo. Velika večina mora izpopolniti svojo tehniko, da je tek zares zdrav, sproščen in hkrati v užitek. Med tekom prihaja do mehanskih sil, ki obremenjujejo tako naše kosti in sklepe, kot tudi mišice in kite, ki jih obdajajo. Te sile se zaradi nepravilne tehnike ne prenašajo sorazmerno, zato velikokrat pride do preobremenitve kostnih ali mišičnih struktur, kar pa je prvi korak na poti k poškodbi. Nepravilna tehnika je pogosto tudi glavni vzrok kroničnih poškodb. V izogib poškodbam in nepravilnem obremenjevanju sklepov in struktur, lahko opravite analizo vaše tekaške tehnike. Analizo lahko opravite večkrat po nekem časovnem obdobju, ter s tem beležite spremembe pri vaši tehniki teka in napredek, ki je prisoten. Analiza je priporočljiva tudi za vse tiste, ki nimate poškodb, saj boste s pravilno tehniko lažje in hitreje tekli. Zelo učinkovit tek, je tek z osebnim trenerjem .Predstavlja najhitrejšo in zdravo pot do napredovanja. Trener se celo vadbeno enoto posveti samo vadečemu, zato se mu lažje prilagaja in daje specifične napotke. Kolesarjenje Kolesarjenje blagodejno vpliva na zdravje in je ena izmed najlažjih oblik vadbe. S kolesom se lahko vozimo skoraj povsod in kadarkoli v letu. Seveda ima tudi kolesarjenje svoja pravila, vendar ni potrebno veliko znanja, da bi v njem uživali. Kolesarjenje vpliva na moč in mišični tonus. Za razliko od splošnega prepričanja, pri vožnji s kolesom ne delajo samo noge, temveč celo telo. Je tudi vadba, pri kateri postopoma v okviru svojih želja in zmožnosti krepimo telo in je zato malo možnosti, da bi se pretre-nirali ali da nam vadba nebi ugajala. Vpliva tudi na mobilnost kolčnega in kolenskega sklepa. STUDIO FORTE VABI NA NORDIJSKO HOJO ponedeljki ob 17:30 pred hotelom Mantova (možnost izposoje palic) URE KOLESARJENJA torki in četrtki ob 17:30 TEK ponedeljki in srede ob 17:30 1. obisk je brezplačen Za rezervacijo prostega mesta pokličite 051 77 04 77 ali pišite na: infb@studiofbrte.si Napredek je viden tudi v splošni vzdržljivosti in kot že rečeno, zaradi postopnega obremenjevanja hitro vidimo, da lahko z enako intenzivnostjo prekolesarimo več. Zaradi daljše vadbe - ena ura in več, kar pri kolesarjenju hitro dosežemo, porabljamo kalorje in s tem uravnavamo telesno maso. Pri normalnem (srednja obremenitev) kolesarjenju porabimo približno 300 kilokalorj na uro. Ne smemo pozabiti, da zara- di večanja moči, mišic in mišičnega tonusa, vplivamo tudi na metabolni sistem, ki deluje povišano še bistveno dalj, kot traja samo kolesarjenje. Vabimo vas, da se nam pridružite pri tedenskih uricah kolesarjenja, teka, nordjske hoje in mesečnih daljših izletih, ter na ta način poskrbite za dobro telesno pripravljenost in malo manj stresno življenje. Ekipa Studia Forte Košarkarska sezona mlajših dečkov U-10, kadetov in mladincev Uspešen zaključek Sezono 2011/2012 so v marcu z odliko končale še štiri ekipe vrhniških košarkarjev. Najmlajši dečki U-10 so v letošnji tekmovalni sezoni pokazali, da segajo v sam vrh slovenske košarke. Prvi del tekmovanja so suvereno pometli s konkurenco, saj so ekipi Janč in Ježice premagali z razliko do 50 točk. Tako so si izborili dobro izhodišče za drugi del tekmovanja, kjer sta jih čakali ekipi LTH Casting Mercator iz Sko^e Loke in Elektro Gorenjska prodaja iz Kranja. Z eno nedoločeno tek- Smrekar, Tjaž Gabrovšek, Lov-ro Gregorka, Tevž Gruškovnik, Maj Klančnik, Janez Koprivec, Vid Koprivec, Jan Masle, Lenart Mrzelj, Nejc Novak, Nik Rajh, Tristan Ribič, Aleks Ribič, Rok Rigler, Nejc Rome, Domen Rus, Rok Skvarča, Urban Smrekar in Jan Spernjak pod vodstvom trenerja Bojana Vaupotiča in pomočnika trenerja Viktorja Ju-rečiča. V kadetski ligi je Vrhnika na- Ekipa kadetov B mo so si mlajši dečki priborili vstop v zadnji del tekmovanja, kjer so se borili za mest med prvih šestnajst. V zadnjem turnirju na Vrhniki so si z zmago na Krko in izgubljeno tekmo proti Grosuplju priigrali končno 6. mesto po seštevku točko skozi celotno sezono med 52 ekipami v tekmovanju. Ekipa je tako pokazala, da se na Vrhniki košarka prebja v vrh slovenske košarke. Za ekipo mlajših dečkov U-10 so igrali kapetan Nace Primož Drašler, Marko Stržinar in Job Ogrin Žučko. Vodila sta jih trenerja Vlado Bek in Bojan Vaupotič . Ekipa kadetov A je bila izjemno uspešna v svoji skupini. Po prvem delu tekmovanja so se brez poraza zavihteli na 1. mesto v svoji skupini. Z odlično igro so nadaljevali tudi v drugem delu tekmovanja. To se je poznalo v skupnem seštevku štirinajstih zmag in dveh porazov ter skup- likovala tudi mladinska selekcija. Sestavljali so jo Rok Križan, Nejc Remžgar, Urban Drašler, Tilen Dobrovoljc, Jaka Kos, Rok Petek, Anže Zadravec, Žan Žagar, Rok Gostiša, Urban Kunta-rič, Tom Mišič, Jan Kos, Denis Kolakovič in Vid Sedej pod vodstvom trenerja Vlada Beka. Ekipa je po prvem delu tekmovanja zasedla 1. mesto v skupini. Z izkupičkom osmih zmag in dveh porazov je presenetila vse tekmece. V drugem delu tekmovanja so jih pričakale močne ekipe iz gorenjske in primorske regje, vendar so se fantje borili do konca. To so pokazali na zadnji tekmi na Vrhniki v OS i' J i stopala z dvema ekipama. Za kadete A so igrali: Tilen Dobrovoljc, Jaka Kos, Rok Petek, Anže Zadravec, Rok Gostiša, Žan Žagar, Denis Kolakovič, Jan Kos, Urban Kuntarič, Tom Mišič, Vid Sedej in Tjaž Hadalin. Vodil jih je trener Vlado Bek. Za kadete B so igrali: Žan Mirkovič, Žan Kavčič, Žiga Habat, Domen Novak, Nejc Kos, Anže Mahovlič, Grega Mihelin, Matej Kramarič, Žan Čamernik, Tadej Zakrajšek, Kavčič Klemen, Jan Zadravec, Najmlajši dečki U-10 no 2. mesto v skupini. Ekipa kadetov B pa je bila v večini sestavljena iz ekipe fantov U-14, ki so vzporedno igrali tri vrste tekmovanja - sezona 2011 za fante U-14, mini pokal Spar, na katerem so dosegli izjemen uspeh, 2. mesto v Slovenji in ligo kadetov. Njihov cilj je bilo nabiranje izkušenj in dober duh v ekipi, ki bo fante popeljal v novo sezono z visokimi cilji. Po nekajletnem premoru se je na Vrhniki v sezoni 2011/2012 ob- Ivana Cankarja konec marca, ko smo si lahko kljub porazu ogledali vrhunsko košarko naših košarkarjev proti drugouvr-ščeni ekipi Jesenic. To je prava popotnica za člansko selekcjo, ki se jeseni 2012 vrača za sezono 2012/2013. Košarka na Vrhniki kaže svoje zobe v slovenskem košarkarskem prostoru in čestitke vsem igralcem in trenerskemu kadru za izvrstne uspehe v sezoni 2011/2012. (dm) V R H IN I K A Košarkarsko popoldne na Vrhniki v okviru letošnjih Cankarjevih dni in vrhniškega občinskega praznika, 10. maja, bo pod pokroviteljstvom Občine Vrhnika in župana Stojana Jakina v petek, 11. maja 2012, Košarkarsko popoldne na Vrhniki. Prireditev s tremi košarkarskimi tekmami je namenjena predstavitvi največjih uspehov vrhniške košarke v obdobju 1969-1973 in obe-ležitvi 40. obletnice enega največjih uspehov takratne članske košarkarske ekipe, ki je 27. aprila 1972 postala pokalni zmagovalec Slovenje. Prireditev bo v petek, 11. maja 2012, v telovadnici Osnovne šole Ivana Cankarja na Vrhniki. Program prireditve: * ob 15. uri: tekma pionirk OŠ Ivana Cankarja * ob 16. uri: tekma pionirjev - OŠ Ivana Cankarja : OŠ A. M. Slomška * ob 17. uri: pozdravni nagovor župana Stojana Jakina * ob 17.15: tekma -Vrhnika (veterani) : Slovenja 60+ Na tekmi pionirjev obeh vrhniških šol se bodo predstavili fantje iz KK Vrhnika, skupina U-14 (letnika 1997 in 1998), ki so letos osvojili drugo mesto na pokalu Slovenje (mini pokal ŠPAR - skupina U-14). Glavna tekma pa je namenjena vrhniškim veteranom izpred štiridesetih let (brata Gantar, Seljak, De Gleria, S. Kukec, Modrjan, Gorenc, Ščukovt, Mekinda, Drašler, Žakelj ^itn.) ter ekipi veteranov Slovenje 60+ (R. Lorbek, Marter, Gvardjančič, Ma-cura, Žorga, Daneu itn.), ki še vedno uspešno igra na veteranskih evropskih in svetovnih prvenstvih. Pokrovitelji prireditve so: Občina Vrhnika z županom Stojanom Jakinom, Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Športna zveza Vrhnika, KK Vrhika in Naš časopis. Vsi ljubitelji košarke vabljeni na predstavitev sedanjih mladih košarkarjev in nekdanjih vrhniških košarkarskih legend. Simon Seljak 52 NAŠ ČASOPIS N/ Sport in rekreac^a 24. april 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Največji uspehi vrhniške košarke v obdobju 1969-1973 Na Vrhniki ima košarka že dolgoletno tradicjo, organizirano pa so jo začeli igrati leta 1953. Najuspešnejše obdobje se je začelo z uvrstitv^o v 2. ZKL - zahod v letu 1969, nadaljevalo z osvojitv^o pokala SRS za sezono 1971/72 in naslovom prvaka SRS v letu 1973. Obdobje največjih uspehov od 1969 do 1973 V letu 1969 je članska ekipa Vrhnike ob svojem ponovnem nastopu v I. SKL v svoje vrste pridobila dva nova igralca iz Žirov (Viktorja Žaklja in Toneta Gantarja), ki sta znatno pripomogla k poznejšim uspehom vrhniške moške košarke. Ob koncu ligaške sezone je Vrhnika zasedla drugo mesto in si tako zagotovila udeležbo na kva-lifikacjah za drugo zvezno jugoslovansko ligo (2. ZKL), ki so bile tisto leto v Puli. Na turnirju sta nastopali po dve ekipi iz republik zahodnega dela države (iz Hrvaške: Istragradjevno - Pula in Trešnjevka - Zagreb, iz Bosne in Hercegovine: Iskra - Sarajevo in Lokomotiva - Mostar, iz Slovenje: Triglav - Kranj in Vrhnika). Zanimanje za isti turnir je bilo med domačini zelo veliko, saj je tekme obiskovalo kar od 1.500 do 2.000 gledalcev. Z nekoliko športne sreče in obilo požrtvovalnosti je moštvo Vrhnike na koncu zasedlo odlično 2. mesto in se tako neposredno uvrstilo v 2. ZKL - zahod. Rezultati: 1. kolo: VRHNIKA : LOKOMOTIVA 75 : 69 (35 : 19) 2. kolo: TREŠNJEVKA : VRHNIKA 57 : 54 (21 : 15) 3. kolo: ISTRAGRADJEVNO : VRHNIKA 65 : 58 (33 : 31) 4. kolo: VRHNIKA : ISKRA 78 : 77 (31 : 45) 5. kolo: VRHNIKA : TRIGLAV 74 : 71 (39 : 30) Za Vrhniko so igrali: Stane Kukec, Viktor Žakelj, Franc Krašovec, Jože Kočevar, Tone Gantar, Drago Dedovic, Janez Popit, Miha Tominc in mladinca Ciril Podbregar in Bojan Kukec. Trener: Marko Štular. Vrhnika : Jugoslavia njem (»fair play«). V novi sezoni 1970 je bilo najprej treba dopolniti ekipo z novimi igralci, povečati število treningov na 4-krat na teden in izboljšati organizacjo dela v klubu, saj je nastop v 2. ZKL terjal bolj organiziran pristop in tudi veliko večja finančna sredstva kot dotlej. V prestopnem roku so se prvemu moštvu pridružili mladi obetavni igralci iz okolice Vrhnike. Iz Logatca je prišel Dušan de Gleria, iz Borovnice Franjo Modrjan in Drago Mekinda, iz Žirov Marjan Gantar ter z Jesenic Jože Urbas, ki se je s starši preselil v Cerknico. V času priprav je moštvo odigralo nekaj prja- zbralo rekordno število gledalcev, bilo jih je okoli 1.000. Rezultata: Vrhnika : Urugvaj 78 : 93 (27 : 50) Vrhnika : Jugoslavja 74 : 90 (34 : 41) Igranje v tako zahtevnem in kakovostnem tekmovanju, kot je bila 2. ZKL, je bilo za mlado ekipo Vrhnike zelo naporno in finančno zahtevno. V prvem delu je na nekaj tekmah zmanjkalo tudi športne sreče in izkušenj, saj so štiri tekme izgubili z minimalno razliko. Na koncu je Vrhnika zasedla 12. mesto in tako izpadla iz 2. ZKL - zahod. Moštvo je v 2. ZKL - zahod nastopilo z naslednjimi igralci: Viktor Žakelj (med sezono se je poškodoval), Stane Kukec - kapetan, Jože Kočevar, Tone Gantar, Drago Dedovic, Marjan Gornjak, Dušan de Gleria, Bojan Kukec, Franjo Modrjan, Marjan Gantar, Drago Mekinda, Jože Urbas in Franci Sterle, trener: Marko Štular Najbolj naporna je bila vsekakor sezona 1971, ko je člansko moštvo zopet nastopilo v 1. SKL - A v rednem tekmovanju, pokalu SRS in SFRJ ter kvalifikacjah za ponovni vstop v 2. ZKL - zahod. Med sezono in na pripravah je odigralo tudi precej prjateljskih tekem. Pred sezono je moštvo zapustil dolgoletni igralec in trener Marko Štular. Na tem mestu ga je zamenjal Viktor Žakelj. Prvemu moštvu so se pridružili tudi mladinci, Janko Gorenc, Janez Drašler in Janez Brenčič, ter nekateri do takrat že uveljavljeni slovenski igralci, Ilja Globačnik (Maribor 66), Jure Božič (Olimpja) in Silvo Obid (Tolmin). V rednem delu je ekipa na koncu osvojila drugo mesto za ljubljansko Ilirjo in si tako zagotovila udeležbo na kvalifikacjah za 2. ZKL - zahod, ki so bile tisto leto v Tuzli. Vzporedno pa je v jeseni potekalo tudi pokalno tekmovanje na nivoju republik in države. Pokalno tekmovanje v sezoni 1971/72 Pokalno tekmovanje na nivoju SRS za sezono ŠD Partizan Vrhnika 1968-69 Vrhničani so imeli tudi dobre strelce. Med prvimi desetimi je 4. mesto zasedel Viktor Žakelj, 87 košev, 7. mesto sta si delila Stane Kukec in Tone Gantar s po 75 košev, 9. pa je bil Jože Kočevar z doseženimi 72 koši. Vrhničani so poleg tega prejeli še pokal za vzorno vedenje na igrišču in ob teljskih in revjalnih tekem. Najpomembnejši sta bili tekmi z državnima reprezentancama Urugvaja in Jugoslavje, udeleženkama pred tem zaključenega svetovnega prvenstva v Ljubljani, kjer je jugoslovanska reprezentanca postala svetovni prvak. Na teh tekmah se je ob igrišču Veseli Vrhničani i - . . .l 1 Virhnika premagala Karlovac 67^ Maribor 66 pa Lesonit I^BUfANA — Slmraulci zasto^SM v drmoUenSM konkur^ci ao t drusi HM pmntva iumitii hlapimo. Marttwr « je stwr »nags.1 v Ilirski Biatrid. i«tft jn Jb Stovar prsprijeiivu bi^bll tlorna, p» tuifl Libno^l^l SB v PiJljiJ imAll pram±h rot. fie najbolj sii EodA^lJnl im Vrhniki, ¿Jw Jtm Jm JuviKn nad KfirEfffwm T baju za fie k^rtadla. Vrlinika : Željezni' čar 75:76 (39:44] Domžale : Vrhnika ihjmžale. IKL [l - m hciji ixtniijle - vrhnika lhror^ina kliniuri:i.tnL^ ltie-rrii ¥ Dtunialah, Kkdik-iii 100, »d ntki: (LJJ ^^ in Zuh; rrhimi l.s. Vrhnika ; Karlovac 67 9^:88 (44:42] Istragradjevno : Vrhnika 83:81 [37:361 Pred Hotelom Morača v Titogradu 24. april 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si N/ Sport in rekreacja NAŠ ČASOPIS 53 I % I» I ■f. S Na stadionu "kod Expresa" v Tuzli 1971/72 se je začelo v jeseni 1971, finalo tekmo (Vrhnika : Olimpia) pa so odigrali v aprilu 1972. 1. kolo: FRUCTAL : VRHNIKA 65 : 95 (27 : 43), Vrhnika: Gorenc, 10, Brenčič, 4, Obid, 17, Mekin-da, 7, de Gleria, 8, B. Kukec, 12, Globačnik, 9, M. Gantar, 4, S. Kukec, 14, Modrijan, 10 2. kolo: KOPER : VRHNIKA 58 : 78 (29 : 36), Vrhnika: Gorenc, 2, T. Gantar, 16, Drašler, 1, Obid, 14, Mekinda, 6, B. Kukec, 18, Globačnik, 14, M. Gantar, 2, S. Kukec, 2, Modrijan, 3 3. kolo: VRHNIKA : RUDAR 86 : 83 (42 : 39) Vrhnika: Gorenc, 1, T. Gantar, 16, Seljak, 4, Obid, 4. Mekinda, 3, de Gleria, 8, B. Kukec, 16, Globačnik, 16, M. Gantar, 4, S. Kukec, 8, Modr^an, 6 4. kolo: TRNOVO : VRHNIKA 73 : 76 (37 : 40) Vrhnika: T. Gantar, 15, Seljak, 9, Obid, 11, de Gleria, 16, B. Kukec, 21, S. Kukec, 4 5. kolo: AKADEMIK : VRHNIKA 56 : 78 (26 : 43) Titograd, 30. oktober 1971, igrišče pod Gorico, gledalcev 2.000 sodnika: Fišic (Skopje) in Marjanovic (Čačak) Vrhnika: T. Gantar, 20, Obid, 9, de Gleria, 12, B. Kukec, 10, Globačnik, 20, 5. Kukec, 2, Modr^an, 5, Seljak, Mekinda, M. Gantar, Drašler, Gorenc (trener: V. Žakelj) Gostovanje v Titogradu je bilo poleg ugodnega rezultata in bivanja v glavnem mestu Črne gor, za večino igralcev tudi prvo srečanje z letalom. Nakup letalskih vozovnic za 14-člansko odpravo je omogočila Industria usnja Vrhnika. S to zmago se je Vrhnika uvrstila med prvo osmeri-co jugoslovanskih ekip, v četrtfinalu pa končala svoje presenetljivo uspešno sodelovanje s porazom proti Kvarnerju na Reki. 6. kolo: KVARNER (R^jeka): VRHNIKA 76 : 71 (31 : 41) Kvalifikac^e za 2. ZKL - zahod, Tuzla 20.-24. oktober 1971 Rezultati: 1. kolo: Sloboda (Tuzla) : Vrhnika 84 : 72 (36 : 48) 2. kolo: Vrhnika : Croatia (Sisak) 64 : 47 (32 : 27) 3. kolo: Industromontaža (Zagreb) : Vrhnika 78 : 68 (44 : 39) 4. kolo: Vrhnika : Ilirja (Ljubljana) 75 : 72 (41 : 34) 5. kolo: Lokomotiva (Mostar) : Vrhnika 87 : 84 (47 : 39) Vrhniki se kljub dobrim predstavam ni uspelo ponovno uvrstiti v drugo zvezno ligo. Omeniti pa je treba, da sta na tem turnirju nastopila tudi pozsnejša odlična igralca in državna reprezen-tanta Mirza Delibašic (Sloboda Tuzla) in Dražen Dalipagic (Lokomotiva Mostar). Zimske priprave na sezono 1972 so potekale v domači telovadnici in na gostovanjih z ekipami druge zvezne in slovenske lige. Ekipa je ostala v enaki sestavi, s prvim moštvom je treniralo tudi nekaj mladincev (Janez Muha, Bojan Ščukovt in drugi). Po prvem delu nastopa v 1. SKL - A je bilo tretje mesto za Ilir^o in Celjem kar majhno razočaranje. Poletne priprave so bile na Belem križu nad Piranom, v počitniškem domu lUV Vrhnika. V jun^u sta bili odigrani tudi dve tekmi za pokal SRS sezone 1972/73: 1. kolo: SAVA Kranj : Vrhnika 76 : 106 (37 : 46) 2. kolo: Medvode : Vrhnika 59 : 90 (30 : 44) Finale pokala SRS za sezono 1971/72 Največji uspeh takratne generac^e je vsekakor bila zmaga na finalni tekmi za pokal Republike Slovence (27. aprila 1972), ko je na Vrhniki gostovala ekipa ljubljanske Olimp^e, ki je igrala v prvi zvezni ligi. Pokal 1971/72 so osvojili: 4 - Janko GORENC, 5 - Tone GANTAR, 6 - Simon SELJAK, 7 - Janez DRAŠLER, 8 - Silvo OBID, 9 - Janez BRENČIČ, 10 - Dušan de GLERIA, 11 - Jure S pokalom po zadnji tekmi na Vrhniki 1973 Kvalifikac^e za 2. ZKL - zahod, Kranj 18.-22. oktober 1973 Rezultati : 1. kolo: Vrhnika : Rudar (Labin) 70 : 54 (44 : 26) 2. kolo: Triglav : Vrhnika 86 : 73 (38 : 44) 3. kolo: Vrhnika : Ilidža 69 : 73 (29 : 35) 4. kolo: Vrhnika : Split 57 : 65 (35 : 29) 5. kolo: Vrhnika : Sarajevo 71 : 72 (36 : 41) K neuspehu na teh kvalifikac^ah je po pripovedovanju nekaterih udeležencev botrovala poškodba najboljšega igralca Il^e Globačnika in premajhna zavzetost ekipe za končni uspeh. srečali in odigrali tekmo s poslanci Državnega zbora Republike Slovence. V zanimivem srečanju so zmagali z rezultatom 47 : 39 (26 : 19) in tako dokazali, da še niso za v staro šaro. Namesto zaključka Tone Gantar, Marjan Gantar in Franjo Modr^an košarko še vedno igrajo kot veterani v društvu Slovenca 50+ in sodelujejo na evropskih in svetovnih prvenstvih. Tone Gantar in Franjo Mo-dr^an sta lani (leta 2011) uspešno nastopila za moštvo Slovenca 60+ na 11. svetovnem veteranskem prvenstvu v Brazilci, kjer so dosegli 5. mesto med 15 ekipami te starostne kategor^e. Poleg igralcev in trenerjev Marka Stularja in KONČANE mUFIKACUe ZA II. ZKL - UHOD Neuspeh Vrhnike in Triglava PRESENETLJIV VENDAS ZASLUZtN PORAZ OLIMPÍJE H^ VRHNIKI Vrhnika -Oíimpíja lim ^ VRí^HIKAh li. - fuiifc kDivlonhffi Slo^JtiJe: Vrhniki ^ btmp^ ípiWe Vrhnitc, ^Itdarstv SOO. £c P. i^mJtrijfTrtl. rEuUlu: Cincu it, Cbtaenik •liHliüin 3,ObM 15. OlimpH»; Zilflkar I, Lof1i«t li, i, jvudüncií 10, Flici 1, lupi IS.Zoigi [l. hvili mcU^ Vrhjiiki ÚLnnÜb U:&, M flKlffiilv nififc: CiiiUi (Vrlin liu) I« Ljrbit tObmiuli) M. K ClHij IÍ. Doiii i, Kiifcfli:4, Ihindiitj 1, Boiii 10, iMnmCi » i£k> m^uitjin Ith-ni prtmiftlU flviJfiiVane f^lK. HoAvii VfhnJ« Jr ruliijl VÍMJII ncf iilcííi- ti Ji ÍÚ 110 ittmn ilovU od Enob*^ S tvlítlÍAiiru n 1VCÜ JE popili L tMl/ rtiCftntc d inuBt ir poMti. UOrtm. » tiljtriU iifci lamino iti tVoj ccla Ulctiu hMidill I 4 de $ ^as ÍÍ. like. Vituilfanp Jd tú I« v ítdrijLh mintjtih. VMidir » ^ nüivejüh llvqv jn le piiviii vntiiw. h) kwíuii lekini h (hI vncBc árikcíf'in n^rji^ Vrhni; luiinujTiDL Óütnpi^cí u> bÜi ob hti cu lU» pKlfBtfffll Ju fli ni» prIwtlirtJTiit j»Jeli(vt pt kiÍ4, ttfflTe^ » Uli4j w MtJn^ sjdnftovfiD tn^u oditi •/ nico, m domifin. io sí til^jzili v ipjlcL, pri jpitih pj tú izsiDp, nihi^. J. KÜTMl BOŽIČ, 12 - Il^a GLOBAČNIK, 13 - Marjan GANTAR, 14 - Stane KUKEC, 15 - Franjo MO-DR^AN, Trener: Viktor ŽAKELJ V jeseni se je nadaljevalo igranje v slovenski ligi prav tako pokalno tekmovanje za sezono 1972/ 73. V tej sezoni je moštvo osvojilo tretje mesto za Ilir^o in Celjem, ki se jima je na kvalifikac^ah v Splitu uspelo uvrstiti v 2. ZKL - zahod. V nadaljevanju pokala Slovence je Vrhnika v tretjem kolu premagala še moštvo Prul z rezultatom 77 : 60 (38 : 28), v polfinalu pa izgubila s poznejšim prvakom Olimp^o 56 : 90 (27 : 47).Gostje so se tako znatno oddolžili domačinom za nepričakovani spomladanski poraz. Leto 1973 je bilo drugo leto največjega uspeha vrhniške košarke z osvojitv^o prvega mesta v 1. SKL - A in s ponovno udeležbo na kvalifikac^ah za 2. ZKL - zahod v Kranju. Turnir bi bil lahko tudi na Vrhniki, kjer pa še ni bilo ustrezne dvoran. Zato je KZS (Košarkarska zveza Slovence) organizac^o zaupala Triglavu iz Kranja. Moštvo Vrhnike je nastopilo v postavi: Tone Gantar, Viktor Žakelj - trener, Drago Mekinda, Janko Gorenc, Janez Drašler, Bojan ščukovt, Dušan de Gleria, Stane Kukec, Janez Muha, Bojan Kukec, Il^a Globačnik, Simon Seljak, Marjan Gantar Po velikih uspehih je bila pred moštvom neodložljiva menjava generac^ in leta l976 selitev košarke v dvorane. Ker Vrhnika takrat še ni imela svoje dvorane se je morala članska ekipa preseliti v bližnji Logatec. To pa je povzročilo izgubo zvestih nav^ačev, slabše igranje in selitev v nižji rang tekmovanja. Ponovno srečanje po 22 letih Leta 1994 so se po več kot 22 letih igralci najuspešnejše generacije vrhniške košarke ponovno Viktorja Žaklja so k tedanjim uspehom veliko prispevali tudi prizadevni športni delavci v društvu, kot so bili: Dioniz^ Prizmic, Slavka Mlakar, Mat^a Pečkaj, pri organizac^i tekem doma in na gostovanjih pa so bili nepogrešljivi Andrej Koščak, Niko Dobrovoljc, Ferdo Šinkovec in še nekateri. Velike podpore je bila vrhniška košarka deležna pri zagotavljanju potrebnih finančnih sredstev. Tu je treba posebej omeniti Industr^o usnja Vrhnika in njenega legendarnega direktorja g. Antona Debevca, ki je bil velik ljubitelj športa in je za »naše fante« vedno našel razumevanje. V letu 2013 bo vrhniška košarka praznovala 60-letnico delovanja. Ob tem se bo primerno spomniti vseh, ki so v dolgi zgodovini pripomogli k popularizac^i in ohranitvi tega športa na Vrhniki in mu namenili veliko svojega časa in tudi finančnih sredstev. Franjo Modr^an vrhniške košarke -\ 1969-73 Fotografsko in dokumentac^sko gradivo so prispevali: Stane Kukec, Tone Gantar, Simon Seljak, Marko Štular, Arhiv Dela in Dnevnika, arhiv tovarniškega glasila Industrije usnja Vrhnika - Usnjar, Andrej Kobilica KZS in Franjo Modrijan. S poslanci državnega zbora R Slovence 1994 54 NAŠ ČASOPIS N/ Šport in rekreacja 24. april 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Naš športnik Matej Šebenik dosegel velemojstrski naslov Po odličnem nastopu na odprtem mednarodnem turnirju v Zadru in še tretji izpolnjeni normi je 29-letni Vrhničan Matej Šebenik lahko le še počakal na formalnost. Ta je sledila na zasedanju predsedniškega odbora Mednarodne šahovske federacje FIDE v Združenih arabskih emiratih v začetku februarja in Matej je postal deseti slovenski šahist, ki se lahko ponaša z najvišjim šahovskim naslovom. Matejje že zgodaj opozoril na svoj velik potencial. Že kot 11-letnik je na Evropskem prvenstvu v pospešenem šahu v Parizu osvojil drugo mesto. Njegov nadaljnji napredek morda resda ni bil tako bliskovit kot pri nekaterih njegovih vrstnikih, a je bil premočrten in zelo povezan z njegovim življenjskim kredom. Perfekcionist po naravi je Matej, bolj kot ne samouk, sistematično širil svoja šahovska obzorja, razvjal slog igre, ki ni dovoljeval improvizacje, in se vztrajno prebjal naprej. Njegov nivo igre je dozorel do velemojstrstva, a se mu je še zadnja potrebna norma kar izmikala. Zmagi na turnirju v San Sebastianu v Španji leta 2009, kar je eden najodmevnejših slovenskih dosežkov v zadnjem obdobju, nikakor ni mogel postaviti pike na i. Kar nekajkrat je bil le za malenkost prekratek. Nazadnje na zadnjem slovenskem državnem prvenstvu, ko je v partji z Beljavskim v časovni stiski izpustil dvojno premjo, svoj prvi članski naslov in velemojstrsko normo. Kot da je z Matejevih ramen padlo breme težke obveznosti, je leto 2012 začel odlično. Zmagal je na enodnevnem turnirju ob stoletnici rojstva nekdanjega svetovnega prvaka Mihaila Botvi-nika in v še potekajoči avstrjski državni ligi v sedmih partjah dosegel kar 5 točk in pol. Svoj zadnji rezultat na evropskem članskem prvenstvu (delitev 95. mesta v konkurenci 345 šahi-stov in osvojenih 6 točk iz enajstih partj) pa naj novi velemojster oceni kar sam: Od enajstih partj na turnirju sem jih kar devet igral proti močnejšim nasprotnikom iz kluba 2600+. Ta rejtinški mejnik je nekakšen logičen cilj, ki se mu po osvojitvi najvišjega naslova počasi približujem. Zadovoljen sem, da sem z omenjenimi igralci igral povsem enakovredno, kar mi predstavlja dokaz, da je cilj vsekakor dosegljiv. Po drugi strani sem na lastni koži občutil tudi velik kakovostni preskok, ki ga prinaša ta nivo igre. Moji nasprotniki so bili namreč teoretsko še vedno precej bolje pripravljeni od mene, zaradi česar sem redko prihajal do priložnosti za igro na zmago. Vsekakor mi je po tem tekmovanju precej jasno, na katerih področjih moram najbolj napredovati za preskok v višji kakovostni razred. Začetki tvoje šahovske poti sežejo v čas, ko je se je z razvojem šahovskih računalnikov začenjalo novo obdobje razvoja igre. Pa vendar se zdi, da nisi tipičen predstavnik »računalniške generac^e«, čeprav seveda brez njegove izdatne pomoči ne gre? Mislim da sem predstavnik neke vmesne gene-racje. Res je, da se je na začetku moje šahovske poti začel tudi pospešen razvoj računalniških tehnologj v šahu. To je z leti pripeljalo do tega, da to tehnologjo sedaj lahko že vsakdo uporablja na osebnem računalniku. Še več, postala je osrednji in nepogrešljiv pripomoček pri treningu vsakega šahista. Kar ima seveda lahko nekatere negativne posledice pri razvoju šahistov in same igre. Vseeno pa se mi zdi, da je tehnologja tudi veliko pripomogla k dvigu same kakovosti igre in v tem smislu bi rajši izpostavil predvsem njene pozitivne lastnosti. Znanje je bilo v preteklosti omejeno na zaprte kroge in težje dostopno, sodobna tehnologja pa je dostopna tako rekoč vsem in prinaša specifičen učinek demokratizacje in pluralizacje. Ali se lahko nekdo razv^e v vrhunskega šahi-sta zgolj s pomočjo šahovskih programov in brez klasičnih šahovskih knjig? Sam bi rekel, da se zgolj s pomočjo šahovskih programov ne da prodreti v globine same igre in bogastvo idej, ki jih je igra porodila skozi svojo bogato zgodovino. Nekateri mlajši igralci misljo tudi drugače, vendar sam nisem privrženec tovrstnega pristopa. Res pa je, da je v sodobnem šahu »surova« sila računalniških programov postala izredno pomembna pri pripravi v specifičnih fazah igre, predvsem pri otvoritvah. To področje se zelo hitro razvja in vsak resnejši trening zahteva tudi določene tehnološke kapacitete. Naj pri tem omenim, da naša šahovska zveza že dalj časa obljublja odprtje računalni- škega centra, ki bi zadostil tovrstnim potrebam najboljših slovenskih šahistov, a se obljube zaenkrat še niso konkretizirale. Že drugi po vrsti svetovni šahovski prvak Emanuel Lasker je ob občem napredku igre trdil, da šah čaka smrt zaradi rem^ev. To se k sreči še ni zgodilo, a morda zgolj zaradi pod-vrženosti človeka k napakam. Danes programi izračunajo nešteto variant v zelo kratkem času. Ali bodo prav oni potrdili Laskerjo tezo, da je končni rezultat šahovske igre remi? Končni rezultat šahovski igre je morda res remi, a ljudje smo od tega po mojem mnenju še precej oddaljeni. Res je, da so računalniki precej spremenili naravo igre, predvsem na najvišjem nivoju, kjer temeljita teoretska priprava botruje velikemu številu remjem. Zaradi tega se marsikomu morda zdi moderni šah nezanimiv. Sam pa sem prepričan, da je v šahu še dovolj zanimivih in neodkritih stvari in jih bo verjetno tudi v prihodnje - vsaj v času trajanja moje kariere. Šahovska igra, kot jo poznamo dandanes, je stara že kakih pet stolet^. Predvsem v zadnjem času se pojavljajo razni predlogi za spremembe. Ali bi bil to sploh še šah, ki smo ga poznali, in ali s tem ne bi razvrednotili nekega kulturnega, umetniškega in znanstvenega dela človekovega ustvarjanja? Eksperimentiranje z drugimi variacjami šaha (npr.: Fischer random) se mi ne zdi nič slabega, dokler ima igra, ki jo igramo danes, primerno mesto, ki si ga zasluži. V prihodnje pa bi morda lahko začeli vzpostavljati tudi nekakšen vzporedni sistem teh alternativnih različic. Šah je igra, ki jo pozna in igra ves svet. Klasična šahovska destinac^a prejšnjega stoletja, Evropa, je izgubila svoj primat, ki ji ga je, predvsem v ženski konkurenci, prevzela zibelka šahovske igre, Az^a. Kje so vzroki? Ali se Evropa tudi na tem področju stara? Kot sem že omenil, je moderna tehnologja poskrbela za ogromno popularizacjo in plurali-zacjo šahovske igre po celem svetu. Izjemni talenti se rojevajo na krajih, ki so še pred nekaj desetletji na šahovskem zemljevidu veljala za eksotične. Na svetu je vse več šahovskih centrov moči. Rusja je izgubila nesporni primat, ki je izhajal še iz časov Sovjetske zveze in njene popolne dominacje v šahovskem svetu. Rezul- tati se kažejo povsod tam, kjer se v šah veliko vlaga in načrtno dela. V Evropi šah praviloma nima sistematične podpore državnih institucj, kar je gotovo eden od razlogov za počasnejši razvoj v zadnjem času. Če je treba iskati globlje vzroke, bi morda omenil še specifično ideologijo, ki danes prevladuje na Zahodu. Zmes potrošništva, hedonizma in želje po čim hitrejšem uspehu pač niso vrednote, ki bi pripomogle razvoju miselne igre, kot je šah. Slovenski šah ima dolgo in uspešno tradicjo. Kakšno je trenutno stanje? Rekel bi, da bolj slabo. Veliko najboljših šahi-stov je v zadnjem času zamenjalo profesionalno igranje šaha z donosnejšimi oblikami udej-stvovanja. Smo pač majhna sredina, z relativno omejenim zaledjem novih talentov, ki brez institucionalne podpore težje vztrajajo na težavni poti šahovskega profesionalizma. Za aktualno situacjo ne bi posebej izpostavljal krivcev, rekel pa bi, da me stanje niti najmanj ne preseneča. Rezultate lahko namreč pričakuješ le z velikimi vlaganji, pri mlajših pa je še posebej pomembna podpora širše okolice. Zase lahko rečem, da imam srečo, ker sem to podporo v taki ali drugačni obliki praviloma vedno imel. In vsem, ki so mi kakor koli stali ob strani, sem danes seveda zelo hvaležen. V nekaterih državah se šah uveljavlja kot pomemben element vzojno-izobraževalnega procesa. Katere so tiste vrednote, ki jih lahko šah da mlademu človeku na pot? Ustvarjalnost, vztrajnost, natančnost, osredotočenost, načelnost, racionalnost in verjetno še kaj. Za konec še nekaj klasičnih vprašanj. Kdaj si začel igrati šah in kdo te je zanj navdušil? Šah sem začel igrati že zelo zgodaj, v družini, in moje navdušenje nad igro se je od takrat samo stopnjevalo. Večno je vprašanje, kdo je (bil) največji v zgodovini šaha? Večno, a po mojem mnenju nepotrebno vprašanje. Veliko je bilo igralcev, ki so tako ali drugače pustili svoj pečat v zgodovini igre. In kdo je tvoj vzornik po stilu igre? Tigran Petrosjan in Vladimir Kramnik. Katera je tvoja življenjska part^a in zakaj? Upam, da je še nisem odigral! Kakšni so tvoji šahovski načrti? Kratkoročno je glavni cilj osvojitev naslova državnega prvaka. Prav tako me letos čakata dva reprezentančna nastopa, in sicer srednjeevropski pokal na Hrvaškem konec maja in v začetku junja ter šahovska olimpjada v Istanbulu konec avgusta. Rad bi prevzel svoj del odgovornosti za dobre uvrstitve reprezentance na obeh tekmovanjih in k temu prispeval čim več točk. Dolgoročno nameravam vložiti vse, kar je v moji moči, za visoko uvrstitev na evropskem prvenstvu prihodnje leto in se boriti za uvrstitev na Svetovni pokal. Kar je nedvomno precejšen izziv. Najboljši rezultati: - 6. mesto na Evropskem prvenstvu do 18 let (2000) - 2. mesto na članskem Mediteranskem prvenstvu (2003) - 1. mesto na mednarodnem turnirju na Bledu (2003) - 2. mesto na mednarodnem turnirju na Bledu (2008) - 2. mesto na državnem prvenstvu 2009 - zlata medalja za najboljši rezultat na svoji deski na evropskem ekipnem prvenstvu v Novem Sadu (2009) - 1. mesto na mednarodnem turnirju v San Se-bastianu (2009) - 2. mesto na mednarodnem turnirju v Zadru (2011) - državni prvak v pospešenem šahu (2010) Mlade šahistke in šahisti, pozor! Šahovsko društvo Vrhnika bo z novim šolskim letom 2012/13 organiziralo društveni šahovski krožek za vse osnovnošolske otroke, ki bi si želeli poglobiti svoje znanje v igri na 64 črno-belih poljih. Krožek bo brezplačen. Edini pogoj za vpis je osnovno poznavanje pravil šahovske igre (poznavanje figur, njihovih funkcj in načina premikanja). Glede na nivo znanja in število prijavljenih bomo organizirali eno ali več skupin. Možna termina sta ob petkih od 17. do 19 ure ali ob sobotah od 9. do 11. ure. Ker želimo, da se nam pridruži čim več otrok, pozivamo vse zainteresirane, da pošljete predprjavo na naslov sah.vrhnika@gmail.com z naslednjimi podatki: Ime in priimek otroka: _ Letnica rojstva: _ Ocena nivoja znanja: _ Termin (izberite enega od obeh predlaganih ali pa sporočite svojo željo): Vse, ki se boste odzvali, bomo pravočasno obvestili o podrobnostih. Upravni odbor ŠD Vrhnika 24. april 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si N/ Sport in rekreac^a NAŠ ČASOPIS 55 Vigi, vigi, vigi Vrhnika in Dren, boljši ni noben! Tekmovalna sezona v polnem razmahu S koncem tedna 24. in 25. marca 2012 se je začel spomladanski del nogometnega prvenstva. Začeli so ga člani, in sicer z domačo tekmo proti favorizirani ekipi NK Kolpa, ki trenutno zaseda 2. mesto na lestvici. Naši fantje so se kar razleteli po igrišču in ob polčasu vodili že s kar 3:0. Odlična predstava je nato nekoliko zbledela, vendar so bili trje zadetki dovolj za končno zmago z rezultatom 3:2. V naslednjih dveh krogih so domači usnjarji najprej gostovali pri ljubljanski ekipi NK Črnuče, ki se je čez zimo neverjetno okrepila. Na vročem gostovanju je bila vknjižena sicer le ena točka, vendar je najpomembneje, da je ekipa ostala neporažena. Enako je ostalo tudi po tretjem krogu, ko so vrhniški nogometaši premagali še enega favorita, in sicer četrtouvrščeno ekipo NK Jezero Medvode - z rezultatom 2:1. V času, ko to pišemo, je pred nami še en »velikan« naše lige, in sicer Trboveljski Rudar. Upa- teh so premagale ekipo NK Krim iz Ljubljane, kar je pomenilo prvo uradno zmago te selekcje na tekmovanjih. Dekleta, le tako naprej. Jeseni so se našim vrstam priključili tudi veterani, ki tekmujejo v veteranski notranjski ligi. Ekipa je izjemno številčna, saj treninge in tekme obiskuje več kot 25 članov. Trenutno zasedajo solidna mesta v sredini lestvice, vendar z rezultatom nihče ni obremenjen. Važno je druženje ob nogometni igri in predvsem rekreacji. Priprave: Lignano (ITA) Med 15. in 19. marcem 2012 so se selekcje U8, U9, U10, U12, U14, U16/18 in DU17 udeležile petdnevnih priprav v Lignanu (ITA). Vreme je bilo čudovito in pogoji za treninge fantastični. Ob izjemno dobri klimi so vse selekcje opravile v povprečju po tri treninge na dan in odigrale veliko prjateljskih tekem z vrst- mo, da ostanemo neporaženi tudi po tem srečanju. Mladinci so sezono začeli nekoliko skromneje. Po odličnih predstavah so žal klonili proti vidno slabšima ekipama NK Črnuče in NK Dragomer. Pri prvih žoga žal ni hotela v mrežo, pri drugih pa je tekmo odločil že sodnik, ko nekaterim igralcem Vrhnike ni pustil odigrati tekme (usnjarji so tako igrali zgolj z 10 igralci v polju), za nameček pa je dosodil kazenski strel, za katerega nikomur od prisotnih ni bilo jasno, kje ga je vzel. Kakorkoli že, fantje delajo dobro in tudi rezultati bodo prišli sami od sebe. Selekcja U14, ki tekmuje v 1. MNZ ligi (v drugem najvišjem ran-gu tekmovanja v državi), se je končno odlepila z dna lestvice. Na prvi, živčni in nič kaj atraktivni tekmi proti NK Kalcit Kamnik je zmagala z rezultatom 1:0 in tako vknjižila še kako pomembne tri točke v boju za obstanek v tej ligi. Na gostovanju v naslednjem krogu pa so usnjarčki na krilih strahu doživeli hud poraz proti favorizirani ekipi NK Svoboda. Rezultat 9:1 sicer ni odraz dejanske razlike v kakovosti, vendar je ekipa Svobode ta trenutek zagotovo bistveno boljši nasprotnik. Selekcja mlajših dečkov ima po dveh krogih polovičen izkupiček. Naši najmlajši so namreč štiri tekme zmagali in štiri tekme izgubili. Trenutno na lestvici zasedajo odlično tretje mesto in suvereno ohranjajo možnosti za naslov prvaka. Tej selekcji primanjkuje kanček sreče. Ob statistiki treh vratnic in dveh prečk povprečno na tekmo ter osmih »smrtnih« priložnostih je vsakomur več kot jasno, da delajo zelo dobro, vendar jim nekoliko peša realizacja. To bodo zagotovo še izpilili in rezultati bodo kmalu še boljši. Selekcja deklet DU17 pa izjemno zagnano usvaja prve nogometne prvine. Zagnanost med dekleti ni nič manjša, kot je bila ob začetku sezone. Ravno nasprotno - povečale so število treningov in se celo udeležile nekaj trening tekem. Na eni izmed Izkazalo se je, da je zamisel neverjetno dobra. Predvideva sanacijo v tej meri, da bi bila v samem bazenu dvorana v velikosti 50 x 18 m, razdeljena na malo nogometno igrišče (18 x 40 m), v sklopu katerega bi stalo tudi teniško igrišče, ter igrišče za badminton. Plato ob bazenu pa bi smotrno uporabili za izgradnjo atletske steze, prekrite s tartanom. V sklopu steze se predvidevata še vgradnja bazena z mivko za skok v daljino ter postavitev blazin za skok v višino. Tako bi na svoj račun prišlo mnogo športnih panog v občini, predvsem tistih, ki svoje treninge zdaj prek zime organizirajo zelo skromno. Zaradi zmanjševanja stroškov samega objekta je bil podan predlog, da se na bazen postavi balon, ki bi vse našteto pokril. S takšno »predidejo« se je NK Vrhnika najprej obrnil na upravitelja objekta, Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, ki je bil nad njo izjemno navdušen. Tako je direktor zavoda organiziral sestanek pri županu, na katerem so bili navzoči tako predstavniki našega kluba kot predstavniki zavoda in seveda župan ter podžupan Občine Vrhnika. Navdušenje nad zanimivo zamisljo sta pokazala torej tudi oba najvišja veljaka v občini, ob čemer sta jasno opozorila, da je treba najprej pripraviti celovito idejno zasnovo in pridobiti vsa potrebna mnenja, šele ko bo zadeva resnično kakovostno pripravljena, pa to predstaviti na občinskem svetu. Zavod Ivana Cankarja se je skladno z dogovorom med vsemi udeleženci sestanka zavzel, da bo zadevo pripravil v primerni obliki. Ali si predstavljate, dragi bralci, da se na Vrhniki končno kon- niki iz drugih držav. Mlajši selekcji U9 in U10 sta se denimo pomerili z avstrjskim klubom Hermagor, starejši dečki pa z vrstniki iz U14 NK Ilirja, U13 NK Ilirja, FC Kalabrja Napoli in FC Hermagor. S Herma-gorjem in Ilirjo U13 so se pomerili tudi mlajši dečki. Dogajanja je bilo na pripravah preprosto preveč - veliko utrinkov in reportaž je mogoče prebrati na klubski spletni strani: www.nkvrhni-ka.si ali na www.mnc-vd.si. Prenova klubskih prostorov in izjemna ideja o uporabi bazena na Vrhniki V zadnjem članku Našega časopisa smo obljubili, da vam bomo zaupali možnost uporabe vrhniškega bazena. Uprava NK Vrhnika je dobila zamisel, da bi vrhniški bazen uporabili kot dvorano! Pripravili smo idejno osnovo, pridobili že kopico mnenj strokovnjakov in preračunali okvirne stroške takšne investicje. ča sramota našega bazena, ki po eni strani ne prenese nobene realne finančne osnove za obratovanje, po drugi strani pa nam je vsem Vrhničanom tako pri srcu? V upanju, da bo ideja le ugledala luč sveta, zaključujemo ta sestavek. Poleg zamisli o rešitvi bazena smo se v NK Vrhnika čez zimo ukvarjali še z marsičim. Adaptirali smo vse klubske prostore: pri sanacji strehe sta nam ogromno pomagala tako Občina Vrhnika kot Zavod Ivana Cankarja, pri sanacji in prenovi garderob, skladišč, pisarn, in drugih klubskih prostorov pa smo se najbolj zanesli na lastno delo, poznanstva ter seveda sponzorje in donatorje kluba. Prenovljene prostore si bo mogoče ogledati konec tedna 25. in 26. maja, ko nameravamo v klubu organizirati dneve odprtih vrat. Vsi ste vljudno vabljeni že vnaprej, natančnejši razporedi dogajanja pa bodo objavljeni na naših spletnih straneh. Uprava NK Vrhnika, www.nkvrhnika.si in www.mnc-vd.si Skupščina NK Vrhnika Velike ideje za prihajajoča leta Vrhnika, 13. april - Nova uprava Nogometnega kluba Vrhnika je predstavila nekaj smelih idej za prihajajoča leta, ki med drugim obsegajo tudi izgradnjo nove športne dvorane. Novo vodstvo kluba, ki je nastopilo svoj položaj lanskega novembra, je zaradi odsotnosti dokumentacje predhodne uprave, poročalo samo od dneva dalje, ko je prevzelo vajeti kluba. Za delo je takoj poprjelo z zavihanimi rokavi. Sanirali so nekaj klubskih prostorov (na skupščini so pozabili omeniti, da jim je med drugim veliko pomagal Milan Velkovrh), postavili lastno spletno stran, naredili novo grafično podobo kluba. Klub je poskrbel, da je Božiček v Cankarjevem domu med njihove male člane razdelil 270 daril, februarja letos pa za organizacjo dobrodelnega turnirja, na kateri so zbirali denar v podporo Harisu Mujakiču, članu, ki je zbolel za hudo boleznjo. Tudi sicer so v klubu po novem zelo socialno naravnani. V ta namen so ustanovili tako imenovani »sklad za pomoč«, v katerem s pomočjo različnih akcj zbirajo denar in ga namenjajo članom kluba, ki prihajajo iz socialno šibkejšega okolja - bodisi za članarino bodisi za subvencjo pri nakupu opreme. V tekmovalnem delu je klub v sezoni 2010/2011dosegel končno drugo mesto selekcje U12. Selekcja U14 se je uvrstila v 1. MNZ ligo, U16 in U18 so sezono zaključili na sredini lestvice. Člani so napredovali v 1. MNZ ligo, veterani so novačili nove člane, v klubu pa je začela delovati nova selekcja deklet U17. Glede na lanske rezultate so cilji letošnje sezone, da U12 še naprej ostane na vrhu lestvice, U14 v 1. ligi, da bi dekleta začele nastopati v kateri od lig in da bi se selekcja U16/U18 prebila višje na lestvici. Želja je še tudi, da bi člani ostali v prvi ligi MNZ in da bi veterani čimbolj pomladili svoje vrste. Na skupščini je bilo mogoče slišati še želje po lastnem fan klubu in pa, da bi v naslednjih letih dokončno obnovili vse klubske prostore, preuredili propadajoči bazen v športno dvorano ter dokončno uredili glavno igrišče. Več o teh projektih si lahko preberete v prispevku nogometašev. Gašper Tominc NK Vrhnika združuje preko 150 aktivnih in 32 podpornih članov. Delovno predsedstvo nogometne skupščine 56 NAŠ ČASOPIS N/ Sport in rekreacja 24. april 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si O Planinski kotičekO Planinski kotičekO Planinski kotičekO Planinski kotičekO Planinski kotičekO Planinski kotičekO Planinski kotičekO Planinski 17. 3. 2012 - Mladi planinci na Trstelju Tokrat smo se mladi planinci z Vrhnike v soboto, 17. marca, podali na izlet na primorski konec, natančneje na najvišji vrh, ki se dviguje nad Krasom, Trstelj (643 m). Pohod smo začeli v Kostanjevici na Krasu. Nekaj časa smo hodili po makadamu, potem pa prešli na stezico, ki je po grebenu Črnih hribov vodila skozi kraško gmajno. Na poti smo osvojili kar nekaj manjših vrhov (Vrtovka, Stolovec, Stol medtem pa nekajkrat postali in občudovali ter se čudili velikemu številu gosenic, ki so nam v strumni vrsti prekrižale pot. Kmalu smo prišli na razgledni vrh z oddajniki, od koder se lje. Vsa stoletja od naselitve je bilo slovansko. Tu je tekla slovenska beseda, ki jo je najprej hotel zatreti fašizem po prvi svetovni vojni, po drugi vojni pa so slovenske kmete razlastili in na njihovo zemljo naselili begunce italjan-ske narodnosti iz Istre, ki so prevzeli tradicjo ribištva na kraški obali. V skalnem bregu vzhodno od ribiškega naselja je nahajališče ostankov dinozavrov. Prostor je urejen in opremljen za turistične oglede. V smeri proti Štivanu se svet položno spušča proti morju. Tu se srečamo z reko, pravzaprav smo na njenem izviru. Reka ima več imen: Ti-mav in Timava sta slovenski različici, Timavo pa je njeno italjansko ime. Pod zemljo priteče iz slovenskega zaledja, napajajo jo vode naših rek: Reke, ki je izdolbla Škocjanske jame, Vipave in Soče ter meteorna voda s kraške planote nad izvirom. Timav je torej zadnji krak naših ponikalnic in je od izvirov pri Štivanu do izliva v morje med Devinom in Tržičem (Monfalcone) dolga le 2 km. Na območju izvirov je bilo že v času Rimljanov naselje in pristanišče s pomembnimi povezavami. V okolici pa so bila številna obdelana zemljišča, vinogradi, sadovnjaki in celo riževa polja, prebivalci pa so se ukvarjali tudi z mlinarstvom in ribištvom. Iz tega pristanišča naj bi se bila v svet odpe- pogled odpira na vse strani, od Vipavske doline in Trnovskega gozda do Krasa in morja na drugi strani. Potem ko smo se razgledali naokrog, smo posedli v travo, malicali in uživali na sončku. Nato smo se spustili proti bližnji Stjenkovi koči, kjer smo žigosali svoje planinske dnevnike, in se odpravili nazaj v dolino, proti vasi Lipe, kjer nas je že čakal avtobus. Veseli, da smo to sončno soboto preživeli skupaj v naravi, smo se vrnili na Vrhniko, kjer so nas že pričakovali starši. Besedilo: Belka Fotografije: Krokar 17. 3. 2012 - Planinsko društvo Vrhnika od Devina do Doberdoba Lani smo prehodili drugi del poti, ki nosi ime po znamenitem evropskem pesniku R. M. Ril-keju, letos pa smo se podali na pot od gradu Devin do Doberdoba. Bilo je 17. marca. Spet je bilo med planinci veliko zanimanja, tako da smo napolnili en velik in en manjši avtobus ter se dobre volje in v pričakovanju lepega pohoda odpeljali na Tržaško. Ta dežela nas vedno znova vabi z mediteransko klimo in vegetacjo, s kraškimi skrivnostmi in svojo pestro zgodovino, ki je del naše narodne zgodovine. Lani smo večji del poti hodili po kraškem robu nad morjem in jo zaključili na devinskem gradu. Letos smo pot tu začeli in nadaljevali v notranjost proti Doberdobu. Spomnili smo se zgodovine mogočnega gradu, ki je občasno gostil pomembne može iz sveta umetnosti. Pod gradom je ob morju značilno ribiško nase- berdobskega jezera, ki je trenutno suho in ga, podobno kot druga presihajoča jezera, prerašča posušeno ločje. Pred koncem poti nas je čakala še poštena, a kratka planinska strmina, vzpon na 164 m visoko Gradino. Ta se nahaja v območju rezervata, ki mu daje poseben poudarek prisotnost sladkovodnih jezer. Območje, veliko 720 ha, spada v evropsko mrežo Natura 2000. Na Črnem hribu, ki se dviga severno od Do-berdobskega jezera, je Sprejemni center Gradina. Tu lahko gost obišče muzej ter z interaktivnimi sredstvi odkriva zgodovino Krasa in njegovo naravoslovno bogastvo. Ob slovesu od teh krajev smo prisluhnili še dvema pesmima Srečka Kosovela: Pesem s Krasa in Drevesa v dolini. Besede našega poeta so odzvanjale v nas med vračanjem s te dolge, lepe poti po krajih naših prednikov in njihove burne zgodovine. Tudi letošnjo pot je načrtoval in vodil Roman Novak. Spet je bil zelo dobro pripravljen. Ker je bilo udeležencev veliko, so mu pri izvedbi na terenu pomagali tudi drugi planinski vodniki. Veselimo se že nadaljevanja v prihodnji pomladi. Besedilo: Katja Hvalica Fotografije: Sonja Repnik, Evgen Gržanič in Andrej Kolenc 24. 3. 2012 - Vrhnika, najbolj zelena občina v Slovenji Ja, takšno priznanje je pred kratkim dobila Občina Vrhnika. Prepričani smo, da je bolj zelena tudi zaradi vsakoletnih čistilnih akcj, ki jih vrhniški planinci organiziramo že šesto leto zapored. Odločili smo se, da akcjo letos izvedemo mesec prej kot po navadi, in se tako priključili ak-cji Očistimo Slovenjo 2012. Odločitev se je iz- ljala Lepa Vida, kakor pripoveduje legenda o nesrečnem slovenskem dekletu. Kraj je zaradi številnih izvirov v vsej zgodovini veljal za svetega. To dokazujejo najdbe temeljev svetišč iz različnih obdobj. Ogledati si je mogoče cerkev sv. Ivana z gotsko zasnovo, ki je bila večkrat predelana. V novi cerkvi sv. Janeza Krstnika, ki je nedaleč stran, so tudi dela slovenskih umetnikov Avgusta Černigoja in Franceta Goršeta. Iz Štivana nas je pot po kraških gmajnah, ki močno občutjo letošnje dolgotrajno sušno obdobje, vodila proti Medji vasi. Ta se razprostira sredi spokojne narave in daje vtis mirnega kmečkega življenja. Proti jugu se pod vasjo odpira čudovit razgled na Štivan, Tržič, Gradež, na Tržaški zaliv. Do tu je med prvo svetovno vojno segala Soška fronta, v kateri je bila vas do tal porušena. Medja vas se danes usmerja v turistično ponudbo domačih pridelkov na osmicah in drugačnih oblikah boja za preživetje. Mi smo si tu privoščili malico in krajši počitek. V zadnjem delu poti smo šli skozi vas Jamlje, prav tako znano iz prve vojne, in mimo Do- teči so sicer še vedno papirnati robčki. Res je, da razpadejo v treh tednih, vendar je pogled nanje vse prej kot lep. Tudi v očem skritih dolinah in vrtačah se vsako leto najdejo obsežni kupi smeti. Dolina Staje in vrtače ob logaški cesti nas nikoli ne razočarajo. Vsako leto imamo tam obilo dela. Ne morem kaj, da ne bi pripomnila, da smo bili nad koordinacjo akcje Očistimo Slovenjo 2012 z občinske strani razočarani. Morda smo pričakovali preveč. Povabljeni nismo bili niti na informativni sestanek. Pohvaliti pa moram Komunalno podjetje Vrhnika, ki je sproti odvažalo zbrane odpadke in se odzivalo na naše pripombe in želje. Tudi fantje iz Slovenske vojske so se zelo izkazali. Hvala vsem, ki ste se odzvali na povabilo in se udeležili čiščenja. Družina Gutnik je prispevala celo tri pare pridnih rok. Marsikdo bi lahko izkoristil lepo vreme in odšel na izlet ali doma urejal vrt. Tudi zaradi vseh vas je naša Vrhnika še lepša. Posebna zahvala velja gostilni Pri Kranjcu, ki nas vsako leto res kraljevsko pogosti in je naš največji sponzor, preostali sponzorji, ki so se izkazali na ta dan, pa so Žganjekuha Jože Šu-šteršič, One dollar club, Krnica Verd in Vino-toč Orel. Besedilo: Vida Praprotnik Fotografije: Pavli Gutnik, Vida Praprotnik in Miro Malneršič 2. 4. 2012 - Sfinga tudi na DVD-ju Ste zamudili predvajanje filma na Vrhniki, bi si film radi ogledali še enkrat ali večkrat, bi radi užitke, ki nam jih film ponuja, delili s kazala za pametno, kajti marsikaj, kar se skrje med listjem, je bilo letos vidno. Zbrali smo se pri »Štirni« na tankovski cesti. Bilo nas je približno trideset. Ravno prav, da smo se organizirali v skupine in se po tradicionalnem čaju zapodili v strmino proti Planini, v Staje, proti Staremu malnu in logaški cesti, po tankovski cesti in na Sveto Trojico. Lotili smo se Tičnice in Zadnjih dolin. Dan prej so južni in vzhodni del čistili otroci iz OS Ivana Cankarja. Sveta Trojica je po šestih letih pridnega dela naših rok izgubila svoj »smetarski« sloves. Poti na Planino pa so zdaj res zelo čiste in na njih se iz leta v leto najde manj odpadkov. Najbolj mo- Iz majskega koledarčka prjatelji, bi DVD morda komu namenili kot lepo darilo? Odgovore na vse to je našel naš mladinski odsek: DVD lahko odslej kupite v prostorih društva, na Tržaški 11 na Vrhniki, vsako sredo od 19. do 20. ure ali v zavetišču na Planini vsako soboto, nedeljo ali praznik. Cena DVD-ja je 10 EUR. 12. 4. 2012 - Pohod po Vrhniški planinski poti Vodniški odsek Planinskega društva Vrhnika organizira že 18. tradicionalni pohod po Vrhniški planinski poti. Pohod bo na praznični dan, v petek, 27. aprila 2012, z odhodom ob 7. uri s Trga Karla Grabeljška. Vabljeni v čim večjem številu. Vsa dogajanja v planinskih skupinah starejših (Zimzelenčki in Sončki) najdete v Upokojenskem kotičku Našega časopisa, vse objavljene članke in še več fotografij pa si lahko v celoti preberete in ogledate na spletni strani Planinskega društva Vrhnika www.pd-vrhnika.si. Datum Dogodek Odhod Ur pohoda Organizator/vodnik 12. 5. DRUŽINSKI KOLESARSKI IZLET PO BARJU 9.00 3 MIRJAN BERNETIČ 20. 5. SREČANJE MDO NOTRANJSKE - KRIM 8.00 3 VODNIŠKI ODSEK 26. 5. KRVAVICA 6.00 6 ROMAN NOVAK 27. 5. PO VRHNIŠKI POTI 7.00 24. april 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi NAŠ ČASOPIS 57 OTROČJE LAHKA ODLOČITEV DEHIAIIIT OI lA ^ KLIMATSKA NAPRAVA KtNAULI ULIU ^ RADIO CD MP3 z BOGATO OPREMO ŽE ZA sr meglenke bT električni pomik prednjih stekel bT električno nastavljivi in ogrevani ZUNANJI OGLEDALI 8.590 € + IZJEMNE PONUDBE NA OSTALIH VOZILIH BREZPLAČNA ŠTEVILKA 0801081 www.renault.si 41 e LETAŠ Hi^ 80.000 km ^^^^HU Nekatere odločitve so lahke. Ne zamudite odlične ponudbe Renault z izjemnimi prihranki. Stopite do najbližjega Renault salona zdaj, razmišljali boste kasneje. In zadovoljni boste! Renault priporoča r^J/Ati PORABA PRI MEŠANEM CIKLU 4,0-8,2l/100km. EMISIJE C02l06-190g/kr AVTOHIŠA MmCEM. L J u b I I a n ■ AVTOHIŠA MALGAJ, D.O.O., Tržaška c. 108, 1000 Ljubljana. Prodaja novih vozil: 01/20 00 550, , I prodaja rabljenih vozil: 01/20 00 560, servis: 01/20 00 570. E-mail: info@malgaj.com ODPRTO OD PON. DO PET. OD 8:00 DO 19.00, SOB. OD 8.00 DO 13.00, NED. Z----- Sonchl center zdravja In lepote Robova cesta 6 (TC Mercator), 1360 Vrhnika T: 01/547 43 95, M: 041/52 12 07, F: 01/547 43 96 I: www.soncnicenter.net, E: soncnicenter@siol.net DELOVNIČAS ponedeljek, četrtek: 9.00-17.00 ure torek, sreda in petek: 12.00-20.00 ure l.inS. sobota: 8.00-13.00 ure nedelje in prazniki zaprto i AKCIJE V MAJU IN JUNIJU * mali terapevtski paket: 5x terapevtska masaža hrbta 30 min - 1^)0'EUR 75 EUR * refleksna masaža stopal: 35ieCR 25 EUR * masaža z vročimi vulkanskimi kamni: 35'EUR 25 EUR * depilacija cele noge + bikini: 25*PUr 20 EUR * depilacija noge do kolen + bikini: 15 EUR * anticelulitna masaža z ventuzami: 28 EUR * RELAX in MIRACLE nega obraza s kozmetiko Susanne Melchiorsen 50EUr 39 EUR POSEBNA PONUDBA * pedigeliranje: 17 EUR * anticelulitna masaža z ventuzami in blatno masko: 35 EUR * manikura + pedikura: 25 EUR * zdravljenje aken (IPL laser + nega obraza): 50 EUR B^qUHCNE MINI neUHAVOBRAZ: * Sophyto:22.5., 19.6. * Naturelle D'Argan: 15.5., 12.6. * Suki:9.5.in6.6. f NOVOSTI V PONUDBI: * oblikovanje obrvi z nitko 10 EUR * GELFIX permanentno lakiranje na naravne nohte 20 EUR Obiščite tudi našo specializirano trgovino v TC Spar na Vrhniki, Ljubljanska cesta 29,1360 Vrhnika ^melOMN^ tčAASI Pon-pet: 8-20 y Sob: 8-17 J PREDSTAVITEV NAŠIH STORITEV: * svetovanje za trajno odstranjevanje dlak, fotopomlajevanje in zdravljenje aken z IPL sistemom: 10.5., 25.5., 7.6., 22.6. * brezplačne 15 minutne masaže: 8.5., 5.6. * svetovanje pri težavah s stopali: 16.5., 12.6. Tel: 01 750 59 48, fax: 01 750 59 49, www.dobramisel.net;dobra.misel@siol.net FPAGID H ^mm fae 0!>iem!>o ^ BOSCH ifamn. ngk TRSU SiBSiF «cv» bobal Snipparts PHILIPS www.euroton.si 58 NAŠ ČASOPIS Oglasi 24. april 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si I ifc! Os i I I I—I Ujemite sončne žarke UGODNA PONUDBA solarnih paketov - ogrevanje sanitarne vode - podpora ogrevanja Buderus vieSmann Izkoristite toploto zraka in zemlje UGODNA PONUDBA toplotnih črpalk ogrevanje sanitarne vode - ogrevanje prostorov n ichiAiarzmann www.rastlinjaki-schwarzmann.si Tel.: 01 364 73 10 info@rastlinjaki-schwarzmann.si OPTIK & OČESNA ORDINACIJA JELOVČAN VRHNIKA NAS ČASOPIS je vaš časopis h ; STARA CESTA 5 T: 01/755 61 05 WWW.OPTIK-TELOVCAN.COM Hobi rastlinjaki Schvvarzmann. Znanje, Tradicija in Kvaliteta. Konstrukcije Schvvarzmann d.o.o.. Pristava 12a, 1355 Polhov Gradec 24. april 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi NAŠ ČASOPIS 59 RAČUNOVODSTVO BOiTJAN ŽIROVNIK s.p< Računovodske storitve Davčno svetovanje CAjttU^ Za nove stranke prvi mesec brezplačno Boštjan Zirovnik s.p. GSIM: 041/801-801 Verd 16 E-mail: bostjan5005@yalioo.com 1360Vrhnil NOVO V NAŠI PONUDBI U! «< A VTOPUN PLINEKS skupina m PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE SAMI !!! ASFALTIRANJE - TLAKOVANJE, in OSTALENIZKE GRADNJE lO s.p. WWW. tlakovanie-iesenko Drenavgrič 88, 1360 Vrhnika tel/faks: 01/ 755 7797, GSM 041/ 766-587 e-mail: ^lakavanje.jesenka@sial.n^^ GOSTILNA IN PIZZERIA PONVICA Pod gradom 5, Lukovica pri Brezovici 1351 Brezovica priLjubljani 01 365 73 01 041 220 815 01 365 73 00 gostilna.ponvica@siol.net DELOVNI ČAS Pon- Čet: 10.00 - 22.00; Pet: 10.00 - 23.00; Sob: 12.00 - 23.00 MpH in PriiyniVi- 1 7 OD - 90 00 Čisto na robu Ljubljane, se v prijetnem okolju blizu gozda skriva raj za prave gurmane. Tam stoji naša gostilna, v kateri se trudimo, da bi ambient in ponudbo približali prav vsakemu našemu gostu. V redni ponudbi vam vsak dan postrežemo z jedmi s pravega žara, tipično slovensko hrano, picami,testeninami, velikim izborom solat, domačimi sladicami ter nenazadnje z odličimi dobrotami iz morskih globin. V času letnega vrta vam nudimo tudi odličen sladoled. Ker pa jedilnik radi popestrimo, vam nudimo tudi tedensko posebno ponudbo, katera pa vsebuje jedi, ki niso v jedilnem listu. Vsak delovni dan vam ponujamo pester izbor malic,katere strežemo od 10 do 14 ure. Naša gostilna sprejme do 100 gostov in približno 90 na letnem vrtu. Primerna je za obletnice, obhajila, birme, praznovanja, poslovna kosila ali zgolj kot lepo druženje s prijatelji. V ta namen imamo možnost izdelave tort za posebne priložnosti, unikatnega izgleda in odličnega okusa. Veselimo se vašega obiska Če nimate časa za kuho, vam lahko pripravimo tudi hrano v paketku za domov. Vse kar morate storiti ie telefonski klic in hrana vas čaka. AKCllA MESEC MAJ-JUNIJ: OCVRT PIŠANEC iceD OCVRTE PERUTNIČKE (8 kosov) 13,9eur 5,9 eur ČEVAPČIČIV LEPINJI 5,9 eur JAGNJEČJA KRAČKA S PEČENIM KROMPIRJEM IN ZELENJAVO Z ŽARA 13,9 eur GOLAŽ Z AJDOVA KAŠA Z DOMAČIMI TURČKL ŠPARGLTI NJOKI 5,9 eur TER KRAŠKO PANCETO 5,9 eur 60 NAŠ ČASOPIS Oglasi 24. april 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ^TOŠOLA 'cimiD csOfe ^ Ofing^ waeS tafl toffiftffla (dO, cestno pramelnih predpi^QV kMegorije A, Q, EkB, C IN C+E, Mainoat DpPiavlJar^s kipita u Ljubljani ali Postajni Pri naa ludi: TE£AJ PRVE POMOLI VARSTVO PRI DELU ZA TRAHTORJC PIJAVE IN IMFOHMACIJE ns ali tal.: Ml eoi TE>T VW Servis Turšič SERVIS VULKAIMIZERSTVO Jagrova cesta 2, Vrhnika, tel.: 01/7505-117 mobi: 031 410 660 - prosti servis vozil VW SEAT, ŠKODA in AUDI ■ priprava vozila za tehnični pregled ■ testiranje zavor in amortizerjev - zavorni servis menjava amortizerjev ■ menjava olja ■ vulkanizerske storitve na osebnih vozilih Delovni čas od 7. do 11. ure in od 13. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. Cenik oglasov v glasilu Naš časopis Enota mere Cena v EUR z DDV 1 cm v višini stolpca širina stolpca 4,33 cm, na eni strani 6 stolpcev 4,51 % strani 225,34 Vi strani 450,68 cela stran 901,35 zahvale 67,60 ŠPORTsi ^tva «tendicm^ tatvina et teA od 1989 MSBI' surjuas^ ISeaciS' Vojkova 77 (BS-3/Bežigrad), Ljubljana Odprto: PON-PET od 10-12,30 ure / 14-19 ure / SOB od 10-13 ure tel. 01 565 30 30 / E-pošta: peter.sport@siol.net Berto Gabrovšek . = . predstavnik Zaplana 3, 1360 Vrhnika Čas je za zaščito lesa pri novogradnjah, obnovo nadstreškov, ograj in napuščev! • Impregnacija za les • Lazure za les na vodni osnovi Svetovanje na terenu, ogledi, zastopstvo in dostava GSM: 041 838 840 (od 15.00 - 20.00 h) Kems, d.o.o., Dobje 26, Poljane nad Šk. Loko NAS ČASOPIS prebira 35 tisoč občanov občin: Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer.« GRADBENIŠTVO KROVSTVO, KLEPAR!IVO IN POSTAVUANJE OSTREŠIJ Boštjan Miklavčič s.p. Voljčeva 24, 1360 VRHNIKA PE: lOC Zapolje IV/3, 1370 LOGATEC tel/fax: 01/ 750-97-15, bostjan.miklavcic@siol.net Podjetje nudi: • Tesarska dela (sanacija starih ostrešij, novogradnje) • Krovska dela (pokrivanje streli z različnimi kritinami) • Kleparska dela (izdelava vseli kleparskih del z različnimi pločevinami) • Prevoz z kamionom in HIAB usluge • Montiramo VELUX strešna okna 04*0 / 651 041/637-734 www.DAMOS.si 24. april 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi NAŠ ČASOPIS 61 •r_ CHEVROLET 7 let garancije SELISKARi Betajnova 16,1360 Vrhnika, tel.: 01 750 2252 www.avtohisa-seliskar.si Pooblaščeni uvoznik, prodajalec in serviservozil Chevrolet in Kia BREZPLAČNI OKULISTIČNI PREGLEDI^ ZDRAVNIŠKA SPECIALISTA. t^ Ob nakupu očal popust v vrednosti okulističnega pregleda. Naročila na tel.: 01 7542 150. VELIKA IZBIRA OKVIRJEV NOVIH POMLADNIH KOLEKCIJ (TO OPTIKA LARA Notranjska 14, LOGATEC, telefon: 01 754 21 50 OPTO NAVTIC d.o.o. Trg svobode 9 - ZD - ŽIRI, telefon: 04 510 63 80 Mali oglasi imate vozilo, pa ne veste, kam z njim? Bi radi kupili parcelo ali oddali sobo v najem? Objavite brezplačen mali oglas na straneh Našega časopisa. Vsebino oglasov sporočite na 01 7506 638 ali na nascasopis@zavod-cankar.si Za vsebino in resničnost navedb v oglasu odgovarja naročnik malega oglasa. Naš časopis Mali oglasi Iščete zanesljivo in zabavno varstvo za svojega otroka v popoldanskem in večernem času? Pokličite na 041 617 745 (Andreja). GRADBENA DELA IN IZKOPI • Razni izkopi • Traktorskiprevozi Adaptacije - novogradnje • Fasade • Urejanje dvorišč • Raznih škarp • Zimsko čiščenje snega Bojan Nadlišek s.p. Vas 18, 1360 Vrhnika, T: 01 7553 4l8 T: 041742 018 Kje si, mati naša, kje je mili tvoj obraz ^ Kje je roka tvoja, ki skrbela je za nas ^ Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in prababice ANE SETNIKAR (4. 7. 1931 - 14. 3. 2012) iz Setnice 17 nad Polhovim Gradcem Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prjateljem in znancem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje ter sveče. Iskrena hvala dr. Kušarju in medicinski sestri Nataši, patronažni sestri Cilki Škof, župnikoma Bogdanu Oražmu in Janezu Krme-lju za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku. Vsi njeni Ni res, da je odšla - nikoli ne ho! Ujeta v naša srca, z najlepšimi spomini, bo vsak naš korak spremljala v tišini. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame anice gostiša rojene Petrič, 1941-2012 Blatna Brezovica 2 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prjateljem, sosedom, sodelavcem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje, podarili cvetje in sveče. Iskrena hvala zdravnikom zdravstvenega doma Vrhnika, patronažnima sestrama Maji in Mojci ter oddelku za abdominalno kirurgjo v Ljubljani. Hvala gospodu kaplanu Alešu Pečavarju za lepo opravljen pogrebni obred, hvala tudi gospodu župniku Blažu Gregorcu, gasilskemu društvu Blatna Brezovica, pogrebni službi Vrhovec in njihovim pevcem, obrtni zbornici Vrhnika, še posebna zahvala pa prjateljem naše mame iz Rdečega križa Vrhnika in društva upokojencev Vrhnika. Iskrena hvala tudi vsem tistim, ki jih nismo posebej imenovali, in vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku. Sinovi z družinami Blatna Brezovica, marec 2012 AGM DEBEVEC ti V» llV^: rmimu iziaps» grariliBiiBjamB^ rntEnjo DbjnitBir» nrsjaiijB inrtti:, pirtlrilt, flviunih piH,,^ iidfliauB iBdiHidBilflih MMib pniuuHairKttia lilnBli7BEl|it HBriDufltfj iri'lnicB, !pBnlÉn¥B|nicE,... kiper prsvoiB vklIufiH i dobavo andbtflnlín malarf alsv hnnN ptdydzb Of tila iili po iBijt nargfRlho KAMNOSESTVO - OKENSKE POLICE - STOPNICE -KUHINJSKI IN KOPALNIŠKI PULTI - POR.TALI - BALKONSKE 0BR03E - NAGROBNI SPOMENIKI Dolnlčar d.o.o.,sinja Gorica 34 1360 VRHNIKA,tel.: 01/7552 950 mob.: 040 223 105 e-mail: marko.dolnicar@siol.net POGREBNE STORITVE ANTON VRHOVEC 1360 Vrhnika, Drenov Grič 128 s 031/637 617, 01/755 14 37, 041/637 617 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA V 92. letu starosti je svojo življenjsko pot sklenila naša draga žena, mama, tašča, babica in prababica frančiSka VRHOVEC Oblakova Francka iz Horjula 30. 3. 1920-26. 2. 2012 Iskrena hvala vsem sorodnikom, prjateljem, sosedom, osebju Doma starejših občanov v Horjulu in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za vsa sožalja, cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala gospodu župniku Janezu Smrekarju za opravljen pogreb, Pogrebni službi Vrhovec za pogrebne storitve, pevcem in gospodu Andreju Korenčanu iz Društva upokojencev Horjul za lep govor. Žalujoči: vsi njeni 62 NAŠ ČASOPIS Oglasi 24. april 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Poslovila se je štefi marchiotti Z Drenovega Griča 1926-2012 Vsem, ki so z naklonjenostjo, skrbjo in dobro misijo spremljali njeno življenje in njeno slovo - iskrena hvala. S spoštovanjem se bomo spominjali njenega dela, njeno veselje do življenja nas bo navdihovalo in spremljalo še naprej. Naj mirno počiva v domači zemlji. Njeni domači Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je nepričakovano in prerano zapustil naš dragi BORIS HADALIN 1964-2012 Tiho smo se poslovili v ožjem družinskem krogu na pokopališču 19. marca 20l2. Iskrena hvala vsem za izrečeno sožalje, darovane sveče in cvetje. Žalujoči: žena Danica, hči Ana, sin Matej, mama Magda, oče Miro, brata Tomaž in Janez z družinama Vrhnika, Notranje Gorice, marec 2012 Omagala sta tvoje ljubeče srce in telo, imeli smo te radi. Naj bo tvoje večno spanje mirno in brez bolečin. ZAHVALA Od nas se je poslovila draga teta JULKA CEPON iz Horjula 1917-2012 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prjateljem in znancem za izrečeno sožalje, darove za mašo, darovano cvetje in sveče. Zahvala vsem, ki ste pokojnico pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo gospe Ivanki Žakelj za večletno nego. Hvala gospodu župniku Janezu Smrekarju za pogrebni obred. Zahvala tudi Pogrebni službi Vrhovec. Kalendrovi Marec, 2012 ZAHVALA V 95. letu starosti nas je zapustila draga mama CITA FURLAN rojena Fortuna z Verda Iskrena hvala vsem sorodnikom, prjateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, sveče in darove za svete maše. Posebna zahvala pevcem, Društvu upokojencev Vrhnika, pa tudi osebju iz Doma upokojencev Vrhnika. Hvala Pogrebni službi Vrhovec in g. župniku za opravljen obred. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: sin Franci in hčerka Helena z družinama Vrhnika, Ljubljana, marec 2012 ZAHVALA V 72. letu starosti je sklenil življenjsko pot dragi mož, oče in dedi ŠTEFAN TEPEŠ Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prjateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče, izrečeno sožalje in pomoč. Hvala tudi Društvu invalidov, Društvu upokojencev, trobentaču, pevcem, Pogrebni službi Vrhovec in g. župniku. Žalujoči: žena Majda, hčerki Sonja s Franc^em in Vesna z družino ZAHVALA Ob izgubi strica STANISLAVA SKUBICA (1942-2012) iz Blatne Brezovice se iskreno zahvaljujemo vsem prjateljem, sovaščanom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala tudi lovcem in Lovski družini Vrhnika, Strelskemu društvu Dolomiti, gospodu duhovniku Jožetu Brileju za opravljen obred, Pogrebni službi Vrhovec, pevcem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala pa njegovemu prjatelju Jožetu Keršmancu za dolgoletno nesebično pomoč. Nečakinje in nečaki Blatna Brezovica, februar 2012 y miru si zaspala, nas v tišini zapustila, ljubezen in spomin nate sta ostala, hvala ti za vse, kar si nam dala. ZAHVALA Ob boleči izgubi žene, mame, babi ANICE PUNGERČAR (1954-2012) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prjateljem, znancem in sodelavcem Pekarne Vrhnika za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se zdravniškemu osebju Onkološkega inštituta Ljubljana za skrbno nego, Pogrebni službi Vrhovec in trobentaču. Hvala še enkrat vsem in vsakemu posebej, ki ste ji v času težke bolezni stali ob strani in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Ljubo, hčerka Nataša in sin Dušan z družinama ter sinova Boris in Kristian Gradišče, april 2012 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal. ZAHVALA MARINKA kržiC z Verda (1956-2012) Iz vsega srca se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh žalostnih trenutkih stali ob strani in čutili z nami. Hvala za vsak ljubeč stisk roke, vsako iskreno besedo v tolažbo, hvala za podarjene sveče in cvetje. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste se udeležili zadnje slovesnosti in delili z nami bolečino ob izgubi. Hvala kolektivu Metrela in Danici Jazbinšek za izrečene ganljive besede ter gospodu kaplanu za lepo opravljen obred. Vsi njeni Zaman te iščejo naše oči, zaman te kliče naše srce, srce ljubeče zdaj spi, nam pa ros^o solzne se oči ZAHVALA ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, ata, pradedja, tasta in strica dura stipančevica iz Borovnice 11. 8. 1932-18. 3. 2012 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prjateljem in sosedom za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče ter darove za maše. Hvala gospodu župniku Janezu Šilarju za lepo opravljen pogrebni obred in pogrebni službi Pieta. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Žalujoči: domači ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedka IVANA DRAŠLERJA 1936-2012 Iskrena hvala vsem sorodnikom, prjateljem, sosedom za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Brezovica pri Borovnici, marec 2012 ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustila mati, sestra in stara mati JELKA NOLIMAL 4. 1. 1946-21. 3. 2012 Vsem sorodnikom, sosedom in prjateljem se iskreno zahvaljujemo za izrečena pisna in ustna sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Zahvala gre tudi pogrebni službi Pieta. Hvala društvu upokojencev Borovnica, doktorici Mundovi in gospodu župniku Janezu Šilarju. Iskreno se zahvaljujemo maminim sošolcem in kolektivu DZS Grafik, d. o. o. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Nič ni drugače v naši hiši - le korak se tvoj nič več ne sliši. Žalujoči: hčerka Mojca z družino, brat Milan in France z družino ter njeno sorodstvo Borovnica, april 2012 ZAHVALA Nisi se izgubil kot zven v tihoto, nisi odšel v prazen nič in pozabo. Po tebi merim stvarem pomen in tvoje pesmi skušam peti za tabo. (Tone Pavček) ZVONE JERKIČ 1950-2012 Iskrena hvala vsem, ki ste se poslovili od njega, darovali za svete maše, v dobrodelne namene, cvetje, sveče, hvala za izrečeno so-žalje. Hvala župniku gospodu Janezu za opravljeno pogrebno slovesnost in sočutne besede. Posebna hvala sorodnikom, prja-teljem, sosedom za besede tolažbe. Njegovi: Majda, Nina, Sebastjan z Evo Bevke, marec 2012 24. april 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Nagradna križanka NAŠ ČASOPIS 63 Ime in priimek: Točen naslov: Križanka »Pomlad« Pravilno izpolnjene križanke pošljite na naslov uredništva najkasneje do 17. maja. Med pravilno izpolnjenimi križankami bomo izžrebali devet knjižnih nagrad in pet majic Našega časopisa. Naslov uredništva: Naš časopis - »Nagradna križanka« Tržaška cesta 9 1360 Vrhnika Nagrajenci pretekle križanke, ki prejmejo knjižne nagrade: Lojze Perpar, Vrhnika; David Owowa, Brezje; Anja Končan, Ljubgojna; Mja Pezdir, Pod Gradom; Špela Perko, Bevke; Milan Šulek, Dol; Bogomir Troha, Dol in Danica Kosmač, Šujica. Majice Našega časopisa bodo prejeli: Stanislav Pečko, Babna Gora; Janez Žvokelj, Podolnica; Ivica Dolinar, Stranska vas; Franc Podlipec, Mala Ligojna; Zoja Lampič, Cesta pod Goro. Vsem nagrajencem čestitamo, obenem pa jih prosimo, naj čim prej pošljejo na uredništvo (lahko tudi po elektronski pošti) davčno številko. Rešitve pretekle križanke: pomlad, opasne, mrk, AL, lolita, Aden, T, spo-mladančki, pomlada, Lm, Ivan, Ala, ims, kanonik, adirati, m, motika, EM, Tar, sadike, era, OC, Cerar. Rešitev asimetrične križanke prejšnje številke (vodoravno): obroč, Burton, prasec, Moliere, razvpitež, slap, tupe, tarok, eta, nožarna, rafal, lirik, Kotor, kolon, tukan, Davos, carinik, Ati, arena, Asam, niša, analistka, točnost, trokar, Eneida, avans. Telefon: Svinja z leseno nogo Štajerec je na obisku pri Gorenjcu. Ta mu razkaže hlev in živali. Štajerec zagleda svinjo z leseno zadnjo nogo. Začudeno vpraša Gorenjca: »Zakaj pa ima tvoja svinja leseno nogo?« Gorenjec pa odgovori: »Veš kaj, zaradi enega svinjskega stegna je pa že ne bom zaklal!« Vse za nogomet Igrata Olimpja in Barcelona. Vse karte so bile že dolgo razprodane. Na stadionu je sedel starejši možakar, ki pa je vendarle imel zraven prost sedež. Radovednež ga vpraša: zakaj imate pa tale sedež prazen? On mu odgovori: »Ko sem kupoval karte, sem jo kupil še za ženo, ampak je na žalost med tem že umrla.« Radovednež ga vpraša: »Ja, ata, zakaj pa potem niste povabili kakšnega sorodnika?« On mu odvrne: »Nihče ni mogel priti, so vsi na ženinem pogrebu.« Vodni kamen Fata pere perilo pod slapom, nakar naenkrat prileti kamen vanjo in jo ubje. Mujo pa pravi: »Spet ta vodni kamen. Uničil mi je že tretji pralni stroj.« Puzzle Mujo dobi puzzle in ga začne sestavljati. Traja uro, dve, tri^ Mine devet dni, pa še vedno ni gotov^ Končno pa mu deseti dan uspe. Ves vesel steče h Hasotu in ter se mu pohvali: »A si videl? Uspelo mi je sestaviti sestavljanko v desetih dneh, na škatli pa piše od štiri do pet let!« 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 B 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 simetrična križanka sestavil: Peter Udir VODORAVNO: 1. kdor govori ekavščino; 7. kamnosek; 13. kar se da k čemu zraven, povrhu; 15. obleganje; 16. najvišji vzor, ideal; 17. življenska sila v indijskih filozofijah; 19. nekd. francoska teroristična organizacija; 20. italijanski skladatelj (Pietro Pompeo, 1729-1797); 22. prostor za mejno črto igrišča; 23. vsak od petih gibljivih podaljškov dlani ali stopala; 24. v grški mitologiji bitje, ki je od pasu navzdol konj; 26. vino rdečkaste barve; 27. slog; 28. si. slikar (Pušelja); 30. kolo; 33. močna ščetina, dlaka v koži nekaterih sesalcev; 34. konec molitve; 35. organizem, navadno z listi, cveti in koreninami; 38. mesto v Nevadi; 39. žganje z okusom po brinovih jagodah; 40. tanko deblo za sušenje krme; 42. stari Slovan; 43. am. pesnik in pisatelj (Conrad Potter); 45. kinematograf; 46. magnetna težka kovina bele barve, element Ni; 48. polom, propad, poraz; 50. ženska, ki se ukvarja s tkanjem; 51. sramota; NAVPIČNO: I. muslimansko moško ime; 2. ameriška znamka fotoaparatov; 3. dekle v dobi med puberteto in zrelostjo; 4. am. igralec, največji zvezdnik nemega filma (Rudolph); 5. ameriški filmski vesoljček; 6. cepljenec, cepič; 7. močno, izrazito nasprotje; 8. grobo domače volneno sukno; 9. Marijan Lipovšek; 10. umetnostna smer, ki obnavlja nekatere romantične prvine; II. nekd. ameriški teniški igralec (Andre); 12. tiskarsko sito; 14. streha; 18. naš nekd. TV voditelj (Stojan); 21. mesto, kjer se kaj stika; 23. pritiskanec, zaklopnik; 25. preobčutljivost organizma za določene snovi; 29. snovni del človeškega ali živalskega bitja; 30. star izraz za kupčijo, kupčevanje; 31. abecedni seznam imen; 32. nestrokovnjak; 36. požrešen človek; 37. Akademska in raziskovalna mreža Slovenije; 41. enota za merjenje električne napetosti; 43. vrsta njork; 44. reka v severovzhodnem delu Kitajske; 47. Eva Longoria; 49. kemijski simbol za berilij; NAS ČASOPIS Izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Soizdajateljice: občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Log - Dragomer. V. d. urednika: Gašper Tominc. Časopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih občinah. Ponatis posameznih delov ali celote časopisa za objavo v drugih medjih je mogoč samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenaročenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon: 01 7506 638. Oblikovanje in prelom: Tomograf, Tomo Cesar, s. p. Lektoriranje: Marjetka Šivic in Katarina Molk. Tisk: Set Vevče, naklada 13 500 izvodov. Cena zahval: 67,60 evra 64 NAŠ ČASOPIS Oglasi 24. april 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si D ■ v ogovori za aajse an Nokia Asha 302 ................1€ * Sklenitev novega naročniškega razmerja na pakete 35/45/77 ali podaljšanje obstoječega za 24 mesecev. r INTERNET ' / ~, TV T-ELEFONIJA > Alcatel ...................... 1€ * Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24 mesecev. Sklepanje novih naročniških razmerij in podaljšanje obstoječih za Telekom Slovenije d.d. TelekomSIovenije • Pooblaščeni prodajalec meg(g)phone TC Mercator, Robova cesta 6, Vrhnika r: 01 755 71 61 | M: 041 342 000 | mega.phone@siol.net r^leK RAČUNALNIŠTVO • SERVIS 9 molnost plačila n j obrokel M PAKET 9,90 EUR (pregled delovanja hladilnih teles, čiščenje notranjosti) L PAKET 29,90 EUR (M + detekcija prisotnosti virusov) XQ PAKET 39,90 EUR (M + L + čiščenje + optimizacija) I Bodi EKO.I prazne kartuše ali tonerja ne odvrzi v navadne smeti. Pri nas lahko poskrbimo za pravilno reciklažo starih kartuš in tonerjev. Notesnik Lenovo 17,3" Ideapad G770 Intel i3-2330M 500GB 4GB WIN7 Redna cena: 624 EUR, AKCIJSKA CENA: 599 EUR zaslon 17,3'' HD+ (1600x900) Glare LED Display + kamera 2.0M, procesor Intel Core i3-2330M 2.20GHz, pomnilnik 4GB , trdi disk 500GB, optična, čitalec kartic, WLAN, bluetooth, tipkovnica slovenska + numerični del, ohišje temno rjavo, HDMI, 3xUSB 2.0, slušalke, mikrofon, OS: Windows 7 Home Premium 64 bit SLO/ANG Lenovo, garancija 1 leto Kupon za 5% popust na servisne storitve"' Molek servis, Vrtnarija 3, Vrhnil