SfeAskL
$T0Rf
ZELEZAR
ST. 11 - LETO VIII - 25.11.1968
:
♦
t
!
t
Ob Dnevu republike iskreno čestitamo vsem članom delovne skupnosti
Delavski svet podjetja Upravni odbor podjetja Družbenopolitične organizacije Direkcija podjetja^..
Uredništvo »Železarja«
PETINDVAJSET LET REPUBLIKE
y
y
y
v
1
*
\
y
y
o
Stiri leta so minila od vdora nacifašističnih hord v Poljsko, tri leta od kapitulacije Francije in umika antlantskih čet iz evropske celine, po Evropi so divjale najhujše, najsrditejše bitke, zlomljena je bila os Rim— Berlin, del zatiranega sveta se je pričel mukoma otresati zatiralcev, toda fašizem je bil še močan in v svojem besu najkrvoločnejši. Sredi te grozne vojne vihre so se z nadčloveškimi napori borile proti fašistom številne brigade jugoslovanskih partizanov in vezale nase štirideset divizij sovražnikovih vojakov in ogromne količine najmodernejšega orožja. V svet je že prodrla resnica o boju jugoslovanskih rodoljubov, toda še vedno je slepila svetovno javnost begunska vlada s svojimi podlimi diplomatskimi manevri, ki so jih podpirale zdesetkane čete kvislingov-skih komandantov požigalcev in klavcev najhujše vrste.
Tedaj pa so se pod starodavnimi zidinami nekdanjega bosanskega kralja Štefana Tvrdtka, v centralnem delu Bosne, v Jajcu, mestecu na bregovih Plive in Vrbasa, zbrali predstavniki vseh jugoslovanskih narodov. V tem, do takrat malo znanem mestecu, je potekalo
II. zasedanje Antifašističnega Sveta Narodne Osvoboditve JUGOSLAVIJE
Na obrazih delegatov, izmučenih od dolgotrajnega potovanja in prebijanja skozi sovražnikove ofenzive je bilo razbrati, da se zavedajo veličine in važnosti tega zasedanja. To so bili potomci kmečkih upornikov iz 16. stoletja, potomci junakov iz skrbskih vstaj, ilindenskih revolucionarjev
in neuklonljivih črnogorskih svobodnjakov, plemenitih dalmatinskih duhov preteklih stoletij, izmučene raje iz Bosne in ojeklenelih proletarcev vseh predelov domovine, ki je že tretje leto krvavela v nenehnih bojih z zagrizenimi sovražniki naših narodov. Prvič po tolikih stoletjih je dobil zgodovinski svobodoljubni duh, ki je žarel z lic zborovalcev, res svoboden razmah. Napredne ideje vse naše / zgodovine, tolikokrat izpričane z najhujšimi žrtvami domoljubov, so se zdaj oblikovale v dobro pretehtane sklepe, s kateri-, mi so zborovalci polagali obenem s političnimi tudi gospodarske in družbene temelje za novo življenje naših narodov, novo v vsej svoji vsebini.
Petindvajset let je minilo od tedaj, toda še dolgo se bomo zavedali, da pomenijo sklepi II. zasedanja AVNOJ, sprejeti
DEVETINDVAJSETEGA NOVEMBRA 1943 V JAJCU
prav zaradi svoje značilne, globoke vsebine v zgodovinskem obsegu velik zgodovinski mejnik v življenju naših narodov. Zakaj prav s temi sklepi je bila premagana preteklost, položeni temelji velikemu bodočemu razvoju vseh naših narodov skupaj in vsakega jugoslovanskega naroda posebej.
Med izredno značilnimi odloki je bil odlok o odvzemu pravic pobegli vladi, da zastopa v svetu Jugoslavijo, prepoved povratka kralju Petru v državo, dokler o tem ne odločijo po dokončni osvoboditvi narodi Jugoslavije, zgraditev bodoče jugoslovanske države
na federativni podlagi, odlok o pripojitvi Slovenskega Primorja in Istre k Jugoslaviji ter odlok o imenovanju in sestavi komisije za ugotavljanje vojnih zločinov okupatorja in njegovih prirepnikov.
S temi odloki je zadobila osvobodilna borba v Jugoslaviji izrazito demokratsko revolucionarni značaj. To pa je pripomoglo k temu, da so se vsi pošteno misleči ljudje končno opredelili na stran pravih ljudskih borcev, vse pošteno in napredno se je dvignilo proti okupatorju in njegovim pomagačem.
Zelo važno pa je bilo še dejstvo, da so imeli odloki
II.	zasedanja AVNOJ izredno močan, presenetljiv odmev izven meja naše domovine, posebno pri tistih, ki jim že prvo zasedanje AVNOJ pred letom dni v Bihaču ni šlo vračun. Stalin je menil, da si bomo s takimi odločitvami nakopali odpor pri zahodnih zaveznikih. Toda Angleži in Amerikanci so vzeli odločitve v Jajcu kot izvršeno dejstvo. Ves svet je bil presenečen, marsikomu so ti sklepi vzeli sapo. Toda trezni politiki so uvideli, da je treba junaškim Titovim partizanom zdaj pomagati. Churchil je izjavil, da se sicer čuti dolžnega zaščititi interese pobeglega kralja in vlade, da pa je v interesu skupnega boja proti fašizmu dolžan dati prednost ljudstvu, ki prispeva tako ogromen delež v tej odločilni bitki. Tolikšen je bil pomen naše borbe takrat, tolikšen pomen so imeli sklepi iz Jajca v tistih usodnih dneh in tudi danes po petindvajsetih letih
ni naša NOB in niso sklepi
II.	zasedanja AVNOJ v Jajcu izgubili na pomenu. Naša tedaj začrtana pot velja še danes, v času, ko so se že milijoni črnih in ru-menopoltih z neustavljivo odločnostjo otresli jarma zatiralcev, ko še vedno divjajo boji povsod; kjer mali nočejo kloniti pred nasiljem yelikih, ko novi in novi milijoni spoznavajo svojo vrednost in iščejo svoj jutri. Mi, ki vemo, da je življenje nenehno spreminjanje nas samih, obenem s svetom okoli nas, vemo, da drugače biti ne more, vemo kaj nam je prinesla preteklost in kaj hočemo v prihodosti. Ker pa ne sprejemamo receptov nekaterih, ki mislijo, da znajo samo oni pravilno krojiti usode narodov, smo ' zopet obtoževani, napadajo nas in žalijo naš ponos in naša prizadevanja, okušajo nas na vse načine, tudi s pritiskom, skleniti z začrtane poti. Toda naše izkušnje nam narekujejo, da se držimo svoje poti, da si po svojih potrebah krojimo usodo, kakor smo si jo krojili vkljub nasprotovanju mnogih odločujočih sil tedaj, ko smo se komaj otresali okupatorjevih krempljev,' pa so nam odločitve z zasedanja v Jajcu dokazale. da gremo po pravi poti. Oboroženi z novimi izkušnjami v samoupravljav-ski praksi in okrepljeni z doseženimi uspehi si bomo še vnaprej pomagali predvsem sami in si tako sami še naprej kovali svojo usodo. Danes računamo na mlade moči, na mlado generacijo, ki lahko črpa nauke in napotila iz naše slavne preteklosti, težke, toda neomadeževane.
R. U.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
ALBIN MIKLAVC
»EVETMESEfNI POSLOVNI
REZULTATI
Naše bralce bo gotovo zani-~malo, ali so se v devetmesečnem obdobju poslovni rezultati v primerjavi s I. polletjem 1968 izboljšali ali poslabšali.
Skupna proizvodnja je dosežena v višini 150.739 ton, kar v primerjavi z letnim planom predstavlja 73,3 % in v primerjavi z istim razdobjem leta 1967 105 %.
Plan proizvodnje so izpolnili oziroma presegli metalurški obrati elektroplavž, jeklarna in valjarna, dočim obe livarni sive in specialne litine in livarna valjev plana nista dosegli. Zaostanek pri izvršitvi plana proizvodnje kokil je še vedno odraz visokega izpada te proizvodnje zaradi pomanjkanja naročil v
I.	polletju, ki jo vdevetmeseč-nem obdobju še ni bilo mogoče nadoknaditi. Toda že dosežena višja proizvodnja v avgustu 693 ton in septembru 830 ton ter v zadnjem tromesečju mesečno ca. 1.000 ton kaže, da se bo proizvodnja kokil zelo visoko približala letnemu planu.
Pri strojni litini vzroki nedoseganja plana izhajajo zaradi velikih zaostankov v adjustaži zlasti v juliju. Spremljale so nas težave zaradi premestitve, delitve programa v stari in novi litarni ter težave z začetkom obratovanja v livarni specialne litine, ki so običajni pri vsakem novem obratu. Normalnejši pogoji so bili dani šele v septembru, ko je pričela obratovati ža-rilna peč, elektrofrekvenčna peč in plinovod.
Proizvodnja obdelanih valjev zaostaja za izvršitvijo letnega plana in je dosežena 51,6 % iz razloga, ker so izpadla naročila težkih valjev. Ravno tako je tudi proizvodnja obdelanih valjev v primerjavi z istim razdobjem preteklega leta nižja za 577 ton.
Ker se že približujemo koncu leta, lahko ocenimo, da bo letni proizvodni plan 127.500 'ten izpolnjen 99%. Pri tem ocenjujemo, da bo plan surovega železa dosežen 99%, plan surovega jekla in valjanih izdelkov presežen (102 %), dočim se bosta livarna sive litine in šamotna planu približali s 93 %. Najbolj pod planom bo livarna valjev, oziroma 72 % plana. Predvideno fizično zmogljivost za leto 1968 v višini 141.600 ton je oceniti, da bo doseženia z 126.555 ton oziroma 89%.
Blagovna fakturirana realizacija v vrednosti znaša v tem obdobju 83.959.894 N-din oziroma 71,68 % letnega plana. Pri blagovni realizaciji osnovnih obratov smo pod planom za 2.666 tisoč N-din in pri realizaciji uslug za 1.217 tisoč N-din. V istem obdobju preteklega leta je bila fakturirana realizacija za 4.600.127 N-din višja. Ocenjujemo, da bo plan fakturirane realizacije dosežen 99 %, oziroma
115.872 tisoč N-din in v mejah realizacije leta 1967.
Izvoz je bil minimalen v skupni vrednosti 45.666 $' oziroma 570.768 N-din. Čeprav je bilo izstavljenih veliko ponudb za valjane proizvode, odlitke in litoželezne valje, smo izvoz omejevali, ker bi dosegli na svetovnem tržišču 20—30 % nižje cene in s tem še samo povečali negativni finančni rezultat. Precej si obetamo z izvozom odlitkov, ker imamo zgrajeno novo livarno. Ocenjujemo, da bomo konec leta dosegli ca. 108.000 dolarjev izvoza.
V devetmesečnem obdobju smo prodali kupcem blaga za 83.960 N-din in prejeli vseh plačil (tudi iz preteklega leta) 83.579 tisoč N-din ali 99 %. Uspeli smo znižati terjatve kupcev v tretjem tromesečju za 2.435 tisoč N-din, ki znašajo 28.152 tisoč in se približali nivoju leta 1967. Čeprav z dotokom likvidnih sredstev na žiro račun ne moremo biti zadovoljni, pa lahko ugotovimo, da smo v letošnjih devetih mesecih v primerjavi z istim raz-
Celotni dohodek materialni stroški amortizacija porabljena sredstva neto produkt
družb, obrem in ostali stroški v breme celot, dohodka dohodek
del dohodka za oseb. doh. izplačani neto osebni dohodki razporejeni dohodek izguba zaradi nekritih osebnih dohodkov število zaposlenih celotni dohodek na' delavca neto produkt na delavca udel. dohodka za razdelitev v neto produktu udeležba bruto OD v dohodku
Rezultati poslovanja kažejo, da je podjetje celotni dohodek v primerjavi s preteklim letom povečalo za 13 %, vendar je neto produkt ostal na istem nivoju, kot v preteklem letu.
Pohabljena sredstva so za 7 % višja kot celotni dohodek, dohodek pa je za 6 % nižji. Na znižanje dohodka so poleg zvišanja materialnih stroškov (vplivi fiksnih stroškov, neizkoriščena proizvodna zmogljivost) vplivale tudi povečane dajatve za obresti bankam za najete kratkoročne kredite,'da smo lahko normalno poslovali in nadaljevali rekonstrukcijo.
Omembe vreden pa je tudi vpliv obresti na poslovni sklad, prispevka iz osebnih dohodkov in dodatnega prispevka za socialno zavarovanje.
da smo v letošnjih devetih mesecih v primerjavi z istim razdobjem lanskega leta pri 5 % nižji fakturirani realizaciji dosegli za 13 % boljšo plačano realizacijo.
Poslovni stroški (vključno z realiziranimi osebnimi dohodki) so v primerjavi s celotnim dohodkom višji za 2,7 % medtem, ko smo po planu predvidevali, da bomo od celotnega dohodka pokrili vse poslovne stroške, osebne dohodke in še ostvarili 1 % za sklade .
V devetmesečnem obdobju je bilo izplačanih 15.736 tisoč N-din neto osebnih dohodkov ali 24.073 N-din bruto osebnih do-kodkov oziroma 82 % plana.
Povprečni osebni dohodki na delavca z vsemi izplačili so doseženi 852.80 N-din in so v primerjavi z istim razdobjem preteklega leta višji za 4,3 %. V primerjavi s povprečjem leta 1967 so povprečni osebni dohodki za vsa izplačila višji za 5,8 %.
Najznačilnejši vrednostni podatki o rezultatih poslovanja so naslednji:
84.790	113
54.460	120
4.230	123
58.690	120
26.100	100
5.052	135
21.048	94
20.061	111
15.736 23.380	103
2.332	(lan. leto + 3.340)
2.069	98
40.981	115
12.615	102
80,6 %	94
111,1 %	131
zultat prav gotovo ne moremo biti zadovoljni, ker nam le-ta kaže, da doseženi dohodek po plačani realizaciji ne zadošča za pokritje realiziranih izplačanih osebnih dohodkov in je ostalo 2.332 tisoč N-din nepokritih izplačanih osebnih dohodkov, ki jih bomo morali konec leta pokriti iz rezervnega sklada.
Negativni finančni rezultat se je v primerjavi s I. polletjem 1968 povečal za 1.995 tisoč N-din, delno zaradi višjega izplačila osebnih dohodkov (povprečni osebni dohodki 900 N-din) v višini 779.661 N-din, razlika 1.176 tisoč N-din pa predstavlja nepokrite proizvodne stroške iz dohodka. Pri tem moramo pripomniti, da panoga 114 iz svojega dohodka pokriva pro-
Ocenjujoč rezultate poslova- izvodne stroške in izplačane nja skozi doseženi finančni re- osebne dohodke in dosega pozi-
V 000 N-din
Indeks I-IX 1968:1967
tivni finančni rezultat, dočim pri obeh livarnah to ni primer in so vzroki negativnega rezultat predvsem v prenizkem izkoriščanju proizvodnih zmogljivosti.
Pomanjkanje naročil za ko-kile v I. poletju in vsega komaj
53.9	% izpolnitev plana je že eden od vzrokov nepokritih proizvodnih stroškov. Nedoseganje plana pri strojni litini vsega
52,7	% sta onemogočili 336 ton višjo realizacijo strojne litine in 426 ton nodularne litine. Ce-višjo realizacijo strojne litine in prav bi bila realizacija strojne litine in nodularne litine po planu dosežena, pa še vedno ne bi pokrili vseh proizvodnih stroškov. Ocenjujemo, da bi šele povprečna mesečna proizvodnja 190 ton strojne in 166 ton nodularne litine pokrila manjše proizvodne stroške.
Kompleksan ocena poslabšanja ekonomskega položaja se nam v končnem pojavlja v dveh osnovnih vzrokih:
a)	močni zunanji vplivi zaradi povišanih družbenih obveznosti, povišanih družbenih obveznosti, odnosno dajatev;
b)	notranji — zaradi neizkori-ščenosti razpoložljivih proizvodnih kapacitet in nedokončane investicijske izgradnje.
Poslabšanje ekonomskega položaja pa je tudi v Železarni Jesenice, ki izkazuje v tem obdobju nepokritih osebnih dohodkov 31,9 milijonov N-din in Železarni Ravne 6,4 milijone N? din skupno pri slovenskih železarnah 40,6 milijonov N-din nepokritih osebnih dohodkov. Tudi v okviru jugoslovanskih železarn se javlja v tem obdobju v primerjavi z letom 1967 poslabšanje ekonomskega položaja. Celotni dohodek je dosežen v viišni 2.628,8 milijonov N-din in je za 4 milijone N-din nižji, v upadanju je tudi neto produkt.
Sedem jugoslovanskih železarn ne pokriva izplačanih osebnih dohodkov in izkazuje
94.9	milijonov N-din nepokritih osebnih dohodkov. Samo železarni Zenica in Sisak sta izkazali ostaneh dohodka za sklade v skupni višini 17,6 milijona N-din, dočim je v istem obdobju preteklega leta še izkazovalo 6 železarn 44,9 milijonov N-din ostanka dohodka.
Naše' poslovno združenje v Beogradu je preko svojih organov v celoti podprlo zahtevo slovenskih železarn, izraženo v pismu Izvršnemu svetu Slovenije in v svoji obširni problematiki pojasnilo višjim zveznim oblastvenim forumom vzroke poslabšanja ekonomskega položaja železarn ter se zavzelo, da je tudi družba dolžna z določenimi olajšavami pri dajatvah pomagati železarnam.
ZAKAJ TAKO NEODGOVORNO?
Obletnica Cankarjeve smrti
PETDESET LET JE MINILO...
od smrti enega največjih umetnikov naše besede in zagovornika borbe za politične, socialne in kulturne pravice našega naroda. Po Prešernu, Levstiku in predstavnikih naše »moderne«, ki so Levstikovo de.-diščino kritično pretresli in ubirati pot, po kateri je slovenska slovstvena tvornost prispevala spoštovanja vreden delež v postavitvi in ostvàritvi našega socialnega programa v skladu s, tokovi moderne družbe, predstavlja podoba Ivana Cankarja v tem razvoju vrh, na katerem sta se naša stvarnost in naša literatura prevesili v NOV, REVOLUCIONAREN ČAS. V slovenskem političnem življenju je v tem času — ko je evropski kapitalizem pred pragWhi novega stoletja dozorel v fazo imperializma, ki postavlja osnovni konflikt razredne družbe pred zadnje, nujne odločitve — že začel nastopati nov, važen družbeni činitelj, sprva rahlo, postopoma pa vse glasneje, delavski razred, industrijski proletariat, ki mu je v novem obdobju zgodovine bila odmerjena odločilna vloga. Čeprav Cankar sam ne izhaja iz vrst proletariata, temveč je bi! sin siromašnega krojača,, mojstra s »Klanca siromakov«, je vendarle kmalu uvidel, v čem je izhod iz bede in zatiranja,-zakaj od rane mladosti je opazoval previranja v tedanji družbi, v neskončni galeriji malih, bosopetih trpinčkov, ki jih je Cankar naslikal predvsem v svojih črticah in novelah, ki preživljajo ne samo muke, kakršne prinaša človeku zgodnja mladost, temveč že tudi pravo trpljenje proletarca v kapitalistični družbi in v katerih spoznamo največkrat pisatelja samega in bedo njegovih otroških let.
V Ljubljani je Cankar dora-ščal v družbi mladih tovarišev, iskalcev istega spoznanja, borcev za isto pravico: Župančiča, Ketteja, Murna. V skupnem delu z njimi je po propadu meščanskega naturalizma položil temelje nove literaturno-zgodo-vinske dobe, MODERNE. Razmere, v katerih je takrat živel proletarski študent pri nas, nerazumevanje in stradež, vse to ni moglo zatreti iskre, ki je tlela v njem, rasel je in se boril. Še bolj je zorel na Dunaju, kjer je imel kot študent priložnost od blizu opazovati razmah kapitalistične družbe in propast, ki jo je ta razmah prinašal milijonom. Dodobra pa se je lahko seznanil tudi z modernim socialističnim gibanjem, ki ga je bila šola avstro-marksistov sicer že zavedla v vode apolitičnega sindikalizma in reformizma, a nje»v pogled je bil dovolj ost«, da ga takšni odkloni niso
mogli odvrniti od Marxa in njegovih naukov. Zmeraj zavestne-je se v njegovem delu uveljavlja napredna, socialistična težnja.
Poleg množice črtic in podlistkov, v katerih je odločno nastopil proti krivičnemu'družbenemu redu, njegovemu nasilju in krivici, je svoj socialistični nazor odločno- in dosledno izoblikoval predvsem v vrsti svojih del, ki jih po pravici smatramo za osnovo naše. moderne dramatike. V njegovih delih »Za narodov blagor »Kralj na Betajnovi«, Hlapci« zremo prve začetke socialističnega realizma pri nas.
Zgodovinsko dejstvo je, da je Ivan Cankar z marljivim, neutrudljivim analiziranjem naših domačih razmer in s študijem marksistične literature zgradil politično koncepcijo, ki ga postavlja visoko nad vse voditelje in teoretike našega delavskega gibanja tedaj in ga napravlja za neposrednega predhodnika in glasnika .naših dni. Cankar je bil prvi socialist pri nas, ki je opozoril na potrebo skupne borbe delavca, kmeta in inteligenta in prvi, ki je za rešitev našega nacionalnega vprašanja formuliral zahtevo po ustanovitvi neodvisne federativne republike jugoslovanskih narodov. Tako je Ivan Cankar ne samo kot umetnik, ampak predstavlja vrhunec slovenske proze, temveč tudi kot političen borec, kot idejni oblikovalec borbene socialistične ideologije prispeval velik delež k našemu nacionalnemu razvoju, k borbi za naš napredek, kulturo in svobodo. Ko se ga spominjamo ob petdesetletnici njegove smrti, stoji njegov lik pred nami kot mojster slovenskega jezika, da mu v našem slovstvu ni primere, pa pokončen, brezkompromisen, bistroviden revolucionar.
Osebne
izkaznice
Oddelek za splošne zadeve občine Celje obvešča vse občane, da je vsak, kdor je star več kot 18 let dolžan imeti osebno izkaznico in mora zanjo prositi v treh mesecih po dopolnjenem 18 letu starosti pri oddelku za splošne zadeve, Trg svobode 9, soba 82. Vse tiste, ki so dopolnili 18 let opozarjamo, da so za osebe, ki ne vložijo v določenem roku prošnjo za osebno izkaznico, predvidene kazenske sankcije.
Skupščina občine Celje oddelek za splošne zadeve
V zadnjem času je bilo več primerov zastrupitve s strupenimi plini, ki so se na srečo končali brez težjih nesreč. Vsak član kolektiva je bil preko Že-lezarja opozorjen na to, kakšno nevarnost predstavljajo plini, ki jih uporabljamo v našem podjetju, o tem govorimo na vseh tečajih in seminarjih, ki se vršijo v okviru Izobraževalnega centra, na to opozarjamo vse novosprejete delavce na uvajalnih seminarjih, tu so še številni napiši, parole itd. Na te nevarnosti bi morali še prav posebno biti pozorni vodje posameznih skupin delavcev, ki stalno ali začasno delajo na nevarnih mestih. Katera so ta nevarna mesta?	^
Celo področje, elektroplavža, livarna, območju kupolk in plamenice, okolica vseh peči v jeklarni in valjarni, generatorji in peči v samotami. Vsak skupi-novodja je dolžan, da pred pri-višini 2.628,8 milijonov N-din in
Komisija za varstvo delovnih dolžnosti pri delavskem svetu podjetja se je v mesecu oktobru 1968 dvakrat sestala in obravnavala 16 primerov. V treh primerih je ugotovila, da niso bili podani znaki kršitve delovne dolžnosti, v štirih primerih pa je izreklt opomin kot najmilejši ukrep.
Hujše so prekršili delovno dolžnost in bili kaznovani:
—	z javnim opominom:
1.	ŠNEK EDVARD, iz razvojnega oddelka, je dne 13. avgusta 1968 na elektroplavžu vzel iz omare za orodje električno svetilko s kablom in jo odnesel domov — javni opomin.
2.	JURKOŠEK MARTIN, iz šamotarne, je dne 16. 8. 1968 na popoldanski izmeni ob 18. uri zapustil delovno mesto in se tik pred 22. uro vrnil vinjen, dne
24.	8. 1968 ni prišel nt delo, dne
31.	8. in 2. 9. 1968 pa je neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
3.	KOLAR DRAGO, iz valjarne, je dne 16. 9. neopravičeno odklonil izvršitev delovnega naloga, dne 12. 10. pa je neopravičeno izostal z dela— javni opomin.
4.	ŠKOFLEK JOŽE, Iz prometa, je dne 29. 2. 1968 na blagajniškem nalogu samovoljno popravil znesek 100 din na 160 din ter s tem dosegel, da mu je blagajna izplačala za 60 din več kot pa je bilo odobreno — javni opomin.
—	Z zadnjim javnim opominom:
četkom dela v sodelovanju z gasilsko službo ugotovi kakšna je atmosfera na delovnem področju, ali je potrebna uporaba zaščitnih mask, ali ne obstaja zaradi prisotnosti plinov nevarnost za ekspanzijo oziroma za ztstrupitev. Vsak, ki odredi in nadzira delo na območju, kjer je možna koncentracija strupenih plinov, je po Pravilniku -o varstvu pri delu osebno odgovoren za varno delo.
Dva primera zastrupitve v enem tednu dokazujeta, da niso bili podvzeti vsi preventivni ukrepi, s čemer je bil tudi kršen zgoraj omenjeni pravilnik. Zaradi tega ponovno opozarjam na dosledno izvajanje preventivnih ukrepov, istočasno pa sporočamo, da ima Gasilska služba na razpolago dovolj ustreznih zaščitnih aparatov in je tudi dolžna, da nudi vso strokovno pomoč.
Gasilska služba
5.	KOKOL ANTON, iz ekspe-dita, je dne 18. septembra 1968 ponovno neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin.
6.	MUHA FRIDERIK, iz valjarne, je dne 5. in 8. oktobra 1968 ponovno neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin.
V postopek za izključitev na delavske svete enot so bili predlagani :
7.	KUKOVIČ MARTIN, iz valjarne, je dne 17. avgusta 1968 ponovno neopravičeno izostal z dela.
8.	BLATNIK LEOPOLD, iz valjarne, je dne 14. oktobra 1968 ponovno neopravičeno izostal z dela.
9.	STRAH AVGUST, iz mehanične delavnice, je v mesecih september in oktober 1968 vzel na škodo svojih sodelavcev razne predmete in si jih prisvajal.
Iz pisarne pravne službe
»Brez pretiravanja lahko trdim«, pripoveduje Nande, »da je moja žena za volanom pravi blisk.«
»Ali je tako hitra?« se zanima Stanka.
»Ne, ne toliko z ozirom na hitrost«, ji razloži Nande, »kolikor z ozirom na drevesa, ki jih oplazi.«
DELOVNO DOLŽNOST SO KRŠILI
SKLEPI DSP
Na IV. zasedanju DSP dne
17.	10. 1968 so bili sprejeti naslednji sklepi:
Svoje funkcije se razrešita tovariš Cizelj Jože, predsednik Stanovanjske komisije DSP in Jazbinšek Janko, član.
Namesto tov. Cizelj Jožeta in Jazbinška Janka se imenujeta v Stanovanjsko komisijo DSP tovariš Selič Ivan in Leskovšek Vinko.
Izvoli se nov predsednik Stanovanjske komisije DSP, tovariš Leskovšek Vinko in namestnik tovariš Selič Ivan.
Sklicati je sestanek predsednikov komisij in z njimi obdelati njihove dolžnosti v okviru poslovnika o organih upravljanja.
Ugotovi se, da normativni akti podjetja niso vsklajeni, zato se sklene, da v tej mandatni dobi člani Stanovanjske komisije nimajo namestnikov, ampak vodijo stanovanjsko politiko sami člani.
Na podlagi pregleda prejšnjega zasedanja se potrdi zapisnik prejšnjega zasedanja DSP.
Na podlagi razprave na UO in DSP o zdravstveni službi v Štoi’ah HTV komisija in komisija za kadrovsko-socialna vprašanja pripravita do prihodnjega zasedanja predlog sklepov v pogledu zdravstvene problematike in ostalega, s čemer je kasneje seznaniti tudi ZD Celje.
V kolektivu se izvede cepljenje proti gripi s tem, da o ostalih vprašanjih s tem v zvezi razpravlja in odloči UO.
Stalež delovne sile v podjetju se poviša od 2.101 na 2.145 delavcev s tem, da se mora to povišanje kriti s produktivnostjo in ekonomičnostjo, kar mora biti v bodoče merilo za vse podobne predloge.
DSP sprejme na znanje poročilo o nezgodah v internem prometu s tem, da osvoji predlaga-
ne 4 ukrepe, ki jih naj podrobneje obdela HTV komisija DSP in nakaže smer dela.
Ingradu Celje se posodi osnovno sredstvo, inv. št. 03920, montažna transformatorska -postaja za zunanjo montažb. Z njimi je skleniti odgovarjajočo posojilno pogodbo s tem, da bo letna najemnina krila najmanj efektivne stroške osnovnega sredstva.
Soglasno se odobri nabava avtomobila 'Kombi, znamke Ford Transit tip FT 1100, z 11 sedeži, bencinski motor prostornine 1.498 ccm, 4 cilindre, 60 KS s potrošnjo goriva 10 litrov/100 km, za ceno 39.000 din s tem, da se dosedanji kombi razhoduje in proda, na licitaciji.
Strinja se z razhodovanjem in prodajo raznih osnovnih sredstev kakor tudi z razhodovanjem sredstev družbenega standarda v Mlinarjevem Janezu na Teharjih.
Odobri se najetje kredita v višini 10.000 din iz sklada Borisa Kidriča z rokom vračila 2 let in 2,5 % obrestno mero zaradi fi-
Malo jih je verjetno, ki zasledujejo razvoj telesne kulture in športa v Štorah, zato smo želeli letos, ob desetletnici TV društva Partizan-Kovinar Štore, posvetiti dejavnosti tega društva malo več vrstic v našem tovarniškem glasilu. Žal pa je prostor preskopo odmerjen in zato smo le s kratkimi članki vabili v vrste tega društva staro in mlado iz Štor in bližnje okolice; žal pa domala brez posebnega odziva, oziroma priliva v članstvo. Vendar pa bi bilo napak misliti, da to društvo s svojimi prizadevnimi funkcio-
nanciranja naloge — Teoretske in izvedbene študije za rekonstrukcijo tokovnega sistema k redukcijski peči Železarne Štore. — Rok izkoriščenja je 31. 12. 1968. Zaračunavajo se. polletne obresti, odplačevanje teče od 1. 1. 1969 v polletnih anuitetah, katerih prva zapade v plačilo 1. 7. 1969. V primeru neplačila se zaračunajo 2,5 % kazenske obresti.
Ing. Petru Ščetininu se črta polovica še dolgovane štipendije, tako da dolguje še 2.080 din s tem. da ta dolg vrača v mesečnih obrokih po 47.50 din pričen-ši z mesecem oktobrom t.l.
Potrdi se pravilnik o zunanjetrgovinskem poslovanju.
Sprejme se sklep, da vodstvo podjetja naveže stike z raznimi bankami, kjer bi se dobili najboljši pogoji, da bi šli lahko v izgradnjo stolpnice in da bi decembra regulirali in odobrili kredite vsem tistim, ki žele individualno graditi. Nalogo spremlja Komisija za skupno potrošnjo.
»	TOU
nar ji ne dosega lepih uspehov. Tudi o teh lahko čitamo v vsaki številki našega glasila. Komur pa je zdrava rast in razvoj zlasti mladih ljudi pri srcu, kdor je navdušen za razne vrste telesne kulture in športa, se prav gotovo veseli vsakega napredka tega Zaslužnega telesnovzgojne-ga in športnega društva. Nič ne pretiravamo, če ugotavljamo, da so skozi vrste partizanskega društva v Štorah šle že stotine mladih Štorjanov. Veliko se jih ji radovalo ob prihodih Dedka mraza, veliko ob veselem pustnem rajanju, koliko bi jih lahko naštevali, ki so v svojo srečo in nam vsem v ponos dosegali na tekmovanjih prav lepe uspehe, bodisi v smučanju, kegljanju, orodni telovadbi, pri nogometnih tekmah, v košarki, rokometu in v ostalih panogah športa. Zato lahko tudi trdimo, da bomo ob proslavi 10-letnice delovanja tega društva, ki bo za Dan armade letos, to je 22. decembra, vsi s posebno radostjo obiskali prireditve, ki bodo za to priložnost, tako razstavo v Domu kulture v Štorah, kot tudi svečano akademijo v tem domu. Tedaj se bomo spomnili, koliko prostovoljnih ur dela smo žrtvovali za izgraditev tako lepega športnega stadiona, kegljišča in telovadnice na Lipi, kako smo žarečih lic prisostvovali proslavam, ko je društvo prejemalo visoka priznanja za svoje uspešno delovanje, trikrat (Nadaljevanje na 5. strani)
OBVESTILO
Socialistična zveza delovnih ljudi Krajevne skupnosti Štore obvešča, da bo proslava za praznik 29. november s poudarkom na 25-letnici rojstva nove Jugoslavije.
Dne 28. 11. 1968 ob 12, uri za šolsko mladino in 28.11.1968 ob 17. uri za ostale prebivalce Štor.
Proslava bo v Kulturnem domu s pestrim sporedom.
Vabimo občane, da se te proslave udeležite v čimvečjem številu.
GREMO V »PARTIZANA«
DRAGOCENA TROFEJA V ŠTORAH
Kegljačice Partizan-Kovinar Štore so že večkrat poskrbele za prijetna presenečenja s svojimi dobrimi rezultati na raznih tekmovanjih. Dobri rezultati pa niso naključje, temveč produkt sistematičnega dela aktivnih kegljačic.
Ob zaključku letošnje tekmovalne sezone pa je za izredno presenečenje poskrbela kegljačica iz Štor Ludvik Eva za osvojeno 1. mesto na državnem prvenstvu posameznic v Slavonskem Brodu.
Vemo, da je Eva postala . že «rutinirana tekmovalka r pa kljub vsemu nismo ra-I1 čunali na tako visoko uvr-f stitev na tekmovanju, na katerem se zberejo vse najboljše kegljačice iz vse Jugoslavije. Eva je startala samozavestno, brez predsodkov na hudo konkurenco ostalih odličnih tekmovalk.
Tekmovanje se je odvijalo v disciplini 2 krat 100 lučajev. Vsaka tekmovalka je imela dva nastopa po 100 lučajev in rezultat obeh nastopov se je upošteval za skupno uvrstitev. Tako je Ludvikova v obeh nastopih podrla 824 kegljev in je s tem rezultatom postala najboljša kegljačica za leto
1968.
Ob povratku domov ji je Svet kegljaške sekcije pripravil sprejem, vsi ostali športniki pa so jih za doji sežen uspeh čestitali z žeji ljo, da bi s podobnimi uspe-(I hi še večkrat razveselila vse športnike iz Štor.
SPREMEMBA
BIVALIŠČ
Zaradi izpopolnitve evidence volilnih upravičencev z območja občine Celje poziva oddelek za splošne zadeve vse občane, ki so od zadnjih volitev aprila 1967 dalje spremenili naslov stanovanja, da so na osnovi zakona o evidenci stalnega prebivališča občanov dolžni prijaviti vsako spremembo naslova stanovanja v roku 8. dni. Vse spremembe je treba prijaviti pri oddelku za splošne zadeve Trg svobode št. 9, soba 82.
Skupščina občine Celje oddelek za splošne zadeve
NEZGODE PRI DELU
V mesecu oktobru je bilo po obratih in oddelkih naslednje
število nezgod pri delu: Valjarna	5
Livarna valjev	1
Livarna sive litine	2
Mehanična delavnica	1
Energetski obrat	1
Ekspedit______________1
Skupaj	11
Brez nezgode pri delu so bili naslednji obrati oziroma oddelki:
Elektroplavž
Jeklarna
Modelna mizama Samotama
Obdelovalnica valjev
Elektroobrat
Promet
Gradbeni oddelek Razvojni oddelek OTK
Komunalni oddelek Ostali
Na poti na delo in z dela so bile prijavljene 3 nezgode; 1 iz livarne, 1 iz šamotarne in 1 iz OTK.
Pri delu so se poškodovali: VALJARNA:
LEMUT Alojz. Pri valjanju padla vlagalna lopata na nart leve noge.
ČANŽEK Jože je šel iz stru-garne valjev v adjustažo. Na tračnici se je spotaknil in si zvil levo nogo v gležnju.
ZALOKAR Jože. Pri dviganju ingota na I. odrodju grobe proge je valj enostransko prijel ingot. Ingot je udaril po dvigalnem kavlju, ročica dvigalnega kavlja pa je udarila imenovanega nad levo roko.
JELOVŠEK Leopold. Nalomljeni dvigalni kavelj je dvignil na ramo, da bi ga odnesel na popravilo. Kavelj se je prelomil in ga udaril po hrbtu.
OCVIRK Leopold. Pri izbijanju vijtka iz vodila na valjar-ski armaturi se je s kladivom udaril na palec desne roke.
LIVARNA VALJEV:
SKALE Jože. Pri izpraznjenju vlivka je žerjavovodja prehitro dvignil zunanji obod vlivka. Vlivek valja je zdrsnil iz oboda in mu padel na levo nogo ter mu poškodoval stopalo.
LIVARNA SIVE LITINE: ŠERUGA Qaniel. Med mešt-njem peska v mešalnem stroju je z roko segel v pesek, kjer gà je zagrabil mešalni polž in mu stisnil prste na levi roki. Varnostno stikalo, ki bi* moralo pri odprtem pokrovu stroja ustaviti stroj, je bilo podloženo.
KOLAR Anton. Pri izpraznjenju kalupnih okvirjev mu je padel odlitek na levo nogo in mu poškodoval dva prsta.
MEHANIČNA DELAVNICA: MLAKAR Mtrtin. Pri demon-taži bakrenih cevi elektrode na elektroplavžu, je roko hitro odmaknil, da mu je ni stisnilo. Pri tem se je s hrbtom zadel v kotnk jakotočnega voda in se poškodoval.
ENERGETSKI OBRAT:
OŽIR Ladislav je s kompri: miranim zrakom spihoval prah z žerjava. Pri tem mu je vrglo prah v levo oko.
EKSPEDIT:
ZAKOŠEK Jurij. Pri razkladanju embalaže za valje so sestavljeno embalažo dvigali preko visokostenskega vagona. Pro-
filno železo na embalaži ga je pritisnili za vrat ob stranico vagona.
Na poti na delo so se poškodovali:
ZDOLŠEK Mihael iz valjarne je padel z mopedom in si poškodoval glavo ter koleno des-
ne noge.
ESIH Ludvik iz šamotarne je padel s kolesom, ker mu je počila zračnica, ter si poškodoval desno dlan.
ŠARLAH Jože iz OTK je na poti na delo padel na spolzkih tleh in si poškodoval levo zapestje.
Primerjava števila nezgod v mesecu oktobru v zadnjih petih
letih :	Leto 1964 1965		1966	1967	1968
Nezgod	pri	delu 19 12	9	16	11
Nezgod	na	poti 4 3	1	3	3
		Služba varstva pri			delu
1 OBVESTILO j
I	Zabava s plesom bo	1
1	v »Domu železarjev«	1
I	na Teharjih 29. in 30. XI. 1968 1
I	s pričetkom ob 20. uri	1
g Domača vina in specialitete na žaru	»
«	Pričakujemo vas |
GREMO V „PARTIZANA“
(Nadaljevanje s 4. strani) najvišje> priznanje v Sloveniji; spomnili se bomo, kako častno so nas na zveznih, republiških, medobčinskih in meddruštvenih tekmovanjih zastopali člani telovadne vrste, kegljači, smučarji in drugi športniki. Toda najlepše priznanje vsem članom in funkcionarjem bo v novem prilivu članstva v vrste društva, ki sicer šteje danes okrog 500 članov in ima tudi zadovoljivo število vodnikov, trenerjev in učiteljev za domala vse panoge športa. Osvežitev, pomladitev vseh vrst in Oddelkov, to bi bite najlepša nagrada našim prizadevnim telesnovzgojnim in športnim delavcem v Štorah. To pa je tudi najlažje, kar lahko storimo. Samo razumevanja je treba za vsestransko korist udejstvovanja pri telesni vzgoji in športu. Zato velja zlasti mladim še enkrat poziv: gremo v Partizana! Ko bo društvo štelo čez tisoč članov, ko bo imelo za vse vrste dobre, šolane vodnike in vodnice, ko bo..., da ko bo zgrajen ,tudi plavalni bazen v Štorah, tedaj bo še bolj oživelo športno in telesnovzgojno delo v našem industrijskem centru. Tu pa je potrebno čim bolj množično sodelovanje in agitiranje za sodelovanje. Lepo bi bilo, če bi si mladina Štor in bližnje okolice zadala nalogo in obljubila, da bo poskrbela za čim večji priliv v vrste TVD Partizana-Kovinarja in če bi to nalogo tudi čim lepše, čim uspešneje izvedla.
ZAHVALA
Ob priliki odhoda v pokoj sem bil nemalo presenečen, ko sem prejel vabilo, da se naj udeležim skromne zakuske, ki mi jo je pripravil sindikalni odbor enote Komunale in ostali ožji sodelavci.
Odhod v pokoj pomeni ne biti več skupaj s svojimi sodelavci vendar spomini in občasna srečanja-ostajajo.
Ne morem, da se ne bi zahvalil vsem, ki so mi ob odhodu stisnili roko in mi zaželeli še vrsto let uživati zasluženi pokoj. Še posebno se zahvaljujem za sprejeto darilo, ki me bo vedno spominjalo na slovo od sodelavcev z edino željo, da bi že v naprej živeli v takem medsebojnem prijateljstvu ter da bi se njihov gmotni in -življenjski standard zboljševal z vsakim dnem, v okviru celotnega kolektiva, v odvisnosti od dosežene proizvodnje.
Ludvik Bobek 1. r.
Redna letna konferenca ZMS
Minilo je že precej časa, odkar se je mladina našega kolektiva udeležila v velikem številu svojega največjega političnega dne — letne konference.
Ob 17. uri in 15 minut je predsednik TK ZMS našega kolektiva ©tvoril redno letno konferenco ter pozdravil vse prisotne.
Konferenci so prisostvovali:
predstavnik ObK Celje, tovariš Hudej Zvone,
predstavnica ObK Celje,
predstavnik EMO Celje,
predstavnik INGRAD Celje,
predstavnica TOPER Celje,
predstavnik, JNA Celje,
sekretar podjetja tovariš Sotler Stane,
predsednik CDS tovariš Lončarič Jože,
sekretar TK ZK tovariš Gajser Stane,
dir. kadr. sektorja tovariš Markovič
in tovariš Veber Tine.
Po izvolitvi delovnega predsedstva je tovariš predsednik pre-čital poročilo, nakar so mladinke in mladinci pričeli z razpravo. Bilo je dosti pripomb, dosti koristnih nasvetov za boljše delo mladine v tej novi obliki dela mladinske organizacije — konference in predsedstva konference našega kolektiva ZMS.
Po dveh urah in pol je delovni predsednik najavil 6. točko dnevnega reda — volitve. Volilo se je 61 članov v konferenco in 17 članov v predsedstvo konference ter predsednik TK ZMS Žele-* zame Store.
V predsedstvo konference so bili izvoljeni naslednji mladinci in mladinke:
KORENT RADO
PODBREŽNIK MARJAN
POTRATA FLORJAN
KOPRIVC PRIMOŽ
CENTRIH SILVA
PAVLIC ALOJZ
JAGER IVICA - BLAGAJNIK
KALUŽA VLADI - SEKRETAR
PUGELJ MILAN - PODPREDSEDNIK
GODUNC VLADO
FLIS IVICA - TEHN. SEKRETAR -
IVANŠEK GRETICA
ING. LOGAR
ZAPUŠEK ROZIKA
KRIVEC ANDREJ
ŠKORNIK VLADO
Za predsednika našega aktiva je bil ponovno imenovan tovariš Selinšek Janez.
Po volitvah se je razprava ponovno nadaljevala, zatem pa je predsednik prebral predlog pravil o organizacijskih predpisih.
Po štirih urah plodnega dela je bila konferenca zaključena. Po konferenci je mladina priredila prosto zabavo s plesom. Igral je ansambel Toneta Vidica.
Izvleček poročila predsednika ZK ZMS
Tovariši — tovarišice, dovolite mi, da na današnji konferenci spregovorim nekoliko misli mladih o uresničevanju družbe-no-gospodarske reforme.
Mladina našega kolektiva sprejema samoupravljanje, ker ji pomeni najrealnejšo možnost in uresničitev teženj, interesov in ustvarljainosti. Dosledno se zavzemamo za osvobajanje dela, odpravljanje vseh oblik mezdnih odnosov in odtujitve rezultatov človekovega dela. Uveljavljanje načela, naj delo, prizadevanje in sposobnosti določajo družbeni položaj človeka, sprejemamo kot pot lastne uveljavitve in ustvarljalnega dela.
Vzrok za neskladnost med na-
čeli in prakso v naši družbi je tako v premajhni odgovornosti nosilcev vodilnih družbenih funkcij kot tudi v premajhni odgovorrnosti upravljavcev pri uresničevanju sprejetih dogovorov, zato je potrebno vprašanje odgovornosti zaostriti. Uveljavljanje odgovornosti je na vseh ravneh eden od osnovnih pogojev za dosledno razvijanje resničnih demokratskih odnosov.
Ker se v praksi pogosto zamegljujejo cilji naše družbe in se večkrat pojavljajo najrazličnejše teorije, komercializem na vseh področjih, tehnokratska koncepcija vodenja itd., se mladi zavzemamo, da hkrati z višjim življenjskim standardom,
večjo produktivnost in moderno
tehnologijo ustvarjamo tudi pogoje osvoboditev dela in človeka •kot nosilca družbenih procesov.
Intenzivnejše in produktivnejše izkoriščanje gospodarskih možnosti ter ustvarjanje večje materialne osnove naše družbe je pogoj za višji življenjski standard, kulturo in humanizacijo medčloveških odnosov. Gospodarska in družbena reforma ustvarjata te pogoje, zato daje mladina polno podporo načelom in usmeritvam, ki so bile sprer jele z gospodarsko družbeno reformo in se zavzemamo za njihovo dosledno uresničevanje tudi v našem kolektivu.
kar ovira hitrejšo modernizacijo in siromaši samoupravne možnosti neposrednih proizvajalcev. To je hkrati ovira ekonomskemu. in tehnološkemu združevanju, ki ga ni mogoče razvijati, če neposredni proizvajalci ne bodo razpolagali z večjim delom sredstev.
Menim, da država še vedno razpolaga s prevelikim deležem presežne vrednosti in da to onemogoča celovito uveljavljanje reformnih principov. Dosledno se mi mladi moramo zavzeti za uresničitev cilja, ki je bil sprejet z gospodarsko in družbeno reformo; po njem bi morali do leta H)70 neposredni proizvajal-
**■**.>• J
Selinšek Janez
Mladina v našem kolektivu se mora s konkretno aktivnostjo in s povezovanjem z vsemi naprednimi silami v kolektivu zavzemati za hitrejši prodor znanja, kvalitete dela, boljšo organizacijo in modernizacijo tehnološkega procesa. Mladina se mora boriti za večjo kakovost dela s populariziranjem delovnih uspehov posameznikov in skupin, boriti se mora tudi za merila, ki bodo pri delitvi osebnega dohodka in pri sistemizaciji delovnih mest bolj vrednotila prizadevnost, kakovost dela in znanje. Podobno skrb mladina posveča mladim, ki jih pri nas na žalost ni skoraj nič, racionalizatorjem, novatorjem, raziskovalcem, možnostim njihove uveljavitve ter ustreznejšemu materialnemu in moralnemu vrednotenju njihovih prizadevanj.
Eden temeljnih ciljev gospodarske in družbene reforme je krepitev materialne osnove samoupravljanja, ker je to pogoj za uveljavljanje samoupravnih odnosov in najučinkovitejša pot pri premagovanju vseh oblik birokratizma in etatizma. Kljub temu so danes zelo močne težnje po povečanem odvzemanju dohodka delovnih organizacij,
ci razpolagati s 70 % sredstev za osnovno in razširjeno reprodukcijo.
Neposredni proizvajalci še vedno nimajo dovolj pregleda nad sredstvi, ki jih uveljavljajo družbeno politič. skup., skupnosti socialnega zavarovanja, izobraževalnim skupnostim, skupnostim zaposlovanja in drugim. Zavzemamo se mladi za večjo javnost pri uporabi teh sredstev, za dosledno racionalizacijo in graditev sistema družbenega nadzora na samoupravnih osnovah in uveljavljanja takšne neposredne demokratizacije, ki bo odbornike in poslance postavila v bolj odgovoren položaj do volivcev in javnosti.
Zaostajamo tudi pri oblikovali ju meril za delitev osebnih dohodkov. Dosledneje bi morali upoštevati rezultat vsakega posameznika na delovnem mestu, kakor tudi skupne rezultate delovnih enot in celotne delovne organizacije. Še posebno neobdelana so individualna merila za delavce v upravnih in stro-(Nadaljevanje na 7. strani)
našega kolektiva
ki ustreza njegovim sposobnostim, pri tem pa moramo upoštevati družbene možnosti in potrebe.
Na možnosti šolanja zelo močno vplivata socialni materialni položaj posameznika. Zato smo za razvijanje takšnega sistema štipendiranja in kreditiranja, ki se ne bo smatral le kot socialna podpora, pač pa tudi kot pomembna ekonomska investicija, kjer naj bosta kriterija predvsem sposobnost in materialni položaj.
V skladu z zahtevo, naj družbeni položaj človeka določajo delo, prizadevnost in strokovnost, se zavzemamo za to, da vsakdo zavzema tisto delovno mesto, na katerem bo lahko razvijal svojo ustvarjalnost. Načelo, da bo vsako delovno mesto izpostavljeno konkurenci sposobnosti in strokovnosti morata uresničiti samoupravna zakonodaja in praksa delovne organizacije.
Dovolite mi, da na koncu po-
POLTAVEC V.: Povišenje kačestva ču-guna. Izd. »Promin«, Dnjepropetrov.sk,
1967.	S-1933.
ČENGIČ Hajrudin: Električna struja i naši najmladži. Niš, 1968, S-1934.
UDRUŽENJE Jugosl. železara: Kapicitet osnovnih pogona železara, Beograd,
1968,	S-I932.
BLAZNIKOV V.: Sniženie energetiče-skih zatrat na letallurgičeskih zavo-dah, Moskva 1967, S-1947.
VINOKUROV V. A.: Spravočnie de-formacii i naprjaženija. Izd, »Maši-nostroennije« Moskva, 1968. S-1941.
RJAZANCEV A.: Nagrev aglomeracio-noj šihti. Izd. »Metallursija«, Moskva 1968, S-1940.
POPILJSKII A. Ja.: Fressnovanije ke-ramičeskih poroškov. Izd. »Metallur-gija« Moskva 1968, S-1939.
KURZNAMEN und Werkstoffnammern ‘ der Eisenwerkstoffe in DIN — Normen 1964, Düsseldorf. S-1935.
ENGELS G.: Kupolöfenentstaubung, Giesserei-Verlag GMBH, Düsseldorf 1. 1967, s, 1946.
DOLPIN Dž. Bezd'f-kfpost, Izd.' »M;r« Moskva 1968, s-1943.
vem še veliko željo mladih. Mladi menimo, da so v naši družbi zelo zaostreni problemi družbenih neenakosti, ki slonijo na okoriščanju s tujim delom ali na špekulaciji. Potrebna je enotna in odločna akcija ZK in mladine, da bi se te neenakosti odpravile. Javno in z vso ostrino je potrebno ožigosati vse tiste, ki bogatijo na račun tujega dela. Dohodek, ki ne izvira iz dela mora družba zajeti preko davčnih in drugih instrumentov, kovnih službah, za tehnika, inženirja, obratovodje, tehnologe, analitike, komercialiste itd.
Tudi v načrtni kadrovski politiki ne vidimo le možnosti učinkovitejšega izkoriščanja vseh družbenih zmogljivosti, temveč sodimo, da mora ta politika izhajati predvsem od človeka in da moramo zagotoviti možnosti za njihov vsestranski razvoj. Zato se mladi zavzemamo vedno za uresničitev načela, da je treba omogočiti vsakemu človeku tisto stopnjo izobrazbe,
VIDUEV N.: Geodezičeskie izmerenija pri ustanovke mašin i oborudovani-ja. Moskva 1967, S-1944.
BANTANOV M.: Pružinji. Izd. »Maši-nostroennie. »Leningrad, 1968. S-1943.
BOROVIK L. I. Ekspluatacija valkov stanov holodnoi prokatki. Izd. »Metallurgia« Moskva 1968, S-1942.
KLEBANER Ja.: Ekonomika i organizacija modeljnogo proizvodstva, Izd. »Mašinostroennie« Leningrad, 1968. S-1931.
Satunovskii L. M.: Metodologija izmerenija dinamiki proizvoditeljnosti truda i promišljenosti, Moskva 1968. S-1929.
ZAŠTITA na radu pri izvodjenju elek-tromonterskih radova. Niš, 1968, S-1929.
PRIROČNIK za knjigovodje osnovnih sredstev. Združenje knjigovodij Slovenije, Lj. 1967.
GOROVOI L. Z.: Racionalnaja struktura uprav; jenija na promišljenom pfetpriiatiii. Izd. »Ekonomika, Moskva 1967, S-1936.
DOivlENNAJA plavža v moščnih pečah. »Metallurgia« 1968, S-1939.
MATERIA! ALLI v mašinostroennii.
Maši npokof enei
AMON RUDOLF je bil rojen -mj> a Gjaj ’Liei B.tqutoDop '8 kloštru, stanuje v Ritniku pri Šentjurju. Na delo v Železarno Store je vstopil junija 1946. leta in delal v obratu valjarna vse do upokojitve. Pred vojno in
delno med vojno je delal kot kmetijski delavec, medtem ko je po vojni najprej zaposlil pri DES, nato v našem podjetju. Dne 2. oktobra letos je bil po invalidski komisiji priznan kot nesposoben za delo v Železarni Štore in upokojen.
REŽONJA rojena BERGER IVANA, rojena na Teharjih dne
22.	aprila 1919. leta. Sedaj stanuje v Štorah. Dò svojega osemnajstega leta starosti je delala doma. Oktobra 1937. leta se je zaposlila v takrat samostojnem podjetju Samotama v Štorah in od 1948. leta dalje v obratu že-
lezarna. V tem obratu je delala vse do 5. oktobra 1968, ko je bila po invalidski komisiji pri KZSZ Celje upokojena. O svojem delu v Samotami. O svo-šica Režonja^ dala pred kratkim izjavo, ki je bila objavljena v Zelezarju.
PEČEK NEŽA, rojena na Ple-tovarju dne 13. decembra 1914. Sedaj stanuje v Štorah. Do svo-
jega 25. leta starosti je bila doma pri starših na malem posestvu. Potem se je zaposlila
kot gospodinjska pomočnica v Migojnici in Pristavi ter po vojni na Vrheh nad Teharjem. V Železarno Štore je vstopila junija 1949 leta. Delala je najprej v ekspeditu, nato na elek-troplavžu, oziroma komunalnem oddelku kot snažilka prostorov. Dne 8. oktobra t.l. je bi-in po pristojni komisiji invalidsko upokojena.
ŽMAHAR KARL, rojen v Stopčah pri Grobelnem dne 20. 10. 1916. leta. Stanuje v Šentjurju. Ključavničarskega poklica se je izučil leta 1934 pri privatnem mojstru v Celju. Pred vojno je v glavnem delal v svojem poklicu pri obrtniku, kjec se je izučil. Med vojno do leta 1943 je delal kot šofer na uradu
za kontrolo meril v Celju. Po vojni je bil zaposlen v Mariboru, Celju in neposredno pred vstopom na delo v Železarno Štore, pa v Šentjurju. V naše podjetje je vstopil na delo novembra 1949. leta, bil je razporejen v mehanično delavnica, kjer je delal do upokojitve, najprej kot ključavničar, nato kot specialist za popravilo tehtnic v podjetju. Dne 17. oktobra je bil invalidsko upokojen.
NAHTIGAL . KARL. rojen
21.	novembra 1913 v Češnjicah nad Trebnjem na Dolenjskem. Stanuje na Jezercah pri Dobju. Po poklicu je kovač. V našem podjetju se je zaposlil dne 15. 9.
1960.	leta in bil razporejen na delo v kurilnico, kjer je delal v svojem poklicu do upokojitve. Pred vojno pa do leta 1S‘14 je delal pri obrtnikih, razen v letih 1934—1935, ko je bil na odslu-
ženju vojaškega roka. Delal je pri Trebnem nt Dolenjskem, v Velenju in na Teharjih. Od aprila 1944 do osvoboditve je bil v NOV. Po vojni — do vstopa na delo v Železarno Štore, je delal v svojem poklicu doma. Dne 30. oktobra letos je bil po pristojni komisiji invalidsko upokojen.
Med' konferenco
NOVOSTI IZ STROKOVNE TEHNIČNE KNJIŽNICE
V mesecu oktobru 1968 sQi bile . naslednje kadrovske spremembe v naši delovni skupnosti:
Iz JLA so se vrnili:
FIDLER VINKO, strojni ključavničar, obdelovalnica valjev: DOBERŠEK KONRAD, delavec, livarna sive litine; TACA LADISLAV. strugar, obdelovalnica valjev; KOROŠEC MILAN, delavec livarna valjev; VERDI-NEK JANEZ, delavec, jeklarna.
Novi člani delovne skupnosti
KOLAR FRANC, delavec, samotama; LOGAR VIKTOR, dipl. metalurški inženir, naš štipendist, pripravnik; GUČEK MARJAN, 'delavec, valjarna; HORJAK' ANTON, _ delavec elektroplavž; PUSTI VSEK Ivan, delavec, elektroplavž; KOLŠEK IVANA, delavka, komunalni oddelek; ŠUSTER IVAN, rezka-lec, valjarna; GABERŠEK MILAN, strugar, valjarna; KOLAR SLAVKO, delavec, livarna sive litine; KOLAR ANTON, delavec, livarna sive litine; KOVAČ MIHAEL, delavec livarne sive litine; ČOH FRIDERIK, delavec, livarna sive litine; ŠERUGA DANIEL, delavec, livarna sive litine; RAJH EDVARD, delavec, livarna sive litine; KOROŠEC ALOJZ, delavec, livarna sive litine; JAZBINŠEK JANEZ, strojni ključavničar, promet; BELE J IVAN, delavec, samotama; ZALOKAR ANDREJ, samotama, delavec; NOVAK FRANC, kurjač, energetski obrat; HOKLER JOŽEF, delavec, valjarna; KAMPUŠ FRANC, delavec, valjarna; TOMPLAK MIHAEL, delavec, ekspedit; NOVAK LEOPOLD, delavec, ekspedit; STRAŠEK FRANC, delavec, livarna sive litine; ROMIH MIHAEL, livarna šive litine; STOJAN JOŽE, delavec, livarna sive litine; POTOČNIK JANKO, delavec, livarna sive litine; OTOREPEC JOŽE. delavec, livarna sive litine; ROMIH ERANČIŠKA, delavka. komunalni oddelek; RAMŠAK JOŽE, strojni ključavničar, livarna valjev; OGRIZEK ALOJZ, delavec, jeklarna; FIDLER MARJAN, delavec, samotama; PUŠNIK LEOPOLD, delavec, samotama; FIDLER FRANC, delavec, livarna sive litine; ŠKOBERNE ADOLF, de-
STORSKI ŽELEZAR, Glasilo delovnega kolektiva Železarne štore — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik prof. Leopold Perc — Uredniški odbor: Inž. Janez Bar-borič, Friderik Jernejšek, Anton Mackošek, Rajko Markovič, Stane Ocvirk, prof. Perc Leopold, Stane Sotler, Inž. Niko Zakonjšek, In Ivan žmahar — Tiska GP »Celjski tisk« Celje.
lavec, livarna sive litine; LA-LIČ FRANC, delavec, livarna sive litine; KOPRIVC FRANC, delavec, livarna sive litine; ANTLEJ FRANC, delayec, livarna sive litine; ZALOKAR KAROLINA, ekonomski tehnik, pripravnik.
Drugam na delo so odšli:
JESIH FRANC, delavec v valjarni, odšel v poskusni dobi; RIBIČ IVAN iz mehanične delavnice, prenehalo delovno razmerje zaradi samovoljne zapustitve dela; RAJH ALOJZ iz prometa, je samovoljno zapustil delo; KRAJNC ADOLF iz livarne valjev, odšel v poskusni dobi; POLENŠEK ANTON iz livarnè valjev, je samovoljno zapustil delo; NOVAK IVAN iz elektroobrata, je samovoljno zapustil delo; TEPEŠ JOSIP iz prometa, samovoljno zapustil delo; KL JAKO VIČ RATOMIR iz finančnega sektorja, odšel po lastni odpovedi. HOSTNIK JOŽEF iz energetskega obrata, je samovoljno zapustil delo; DIACCI CIRIL iz energetskega obrata, je samovoljno zapustil delo; ŠTANCER FRANC iz livarne sive litine, samovoljno zapustil delo; JOŠT FRANC iz skladišča. odšel po lastni odpovedi; KOKOT LEOPOLD iz mehanične delavnice, je samovoljno zapustil delo; STEKLAR BOJAN iz mehanične delavnice, odšel po izteku pogodbe.
Zakonsko zvezo so sklenili:
BLACA IDRIZ iz valjarne; DROBNE STANKO iz prometa; REZAR FRIDERIK iz elektroobrata; GAJŠEK ADOLF iz direkcije; VODEB ROSVITA iz razvojnega oddelka in SORČAN ANTON iz obdelovalnice valjev; KRESNIK IVANKA iz nadzorne službe in ŽNIDAR ALOJZ iz obdelovalnice valjev; TRAMŠEK IVAN iz valjarne; GREGORIN DUŠAN in DROBNE MARIJA, oba iz direkcije.
Na novi življenjski poti jim želimo obilo družinske sreče!
Naraščaj v družini so dobili
TOVORNIK VLADO iz valjarne; GOLEŽ RUDOLF iz valjarne; ŽALER MATEVŽ iz livarne sive litine; ŽAVSKI VINKO iz valjarne; RADUJKO NIKOLA iz elektroplavža; ANTOLIČ ^BOŽIDAR iz jeklarne: IVANKOVIČ MILAN iz livarne valjev; PAVIČ ŠTEFAN iz jeklarne; ŠUMEJ JURIJ iz priprave proizvodnje.
Čestitamo !
FILMI V ŠTORAH
7.-8. 12. 1968 »WINETOU IN APAČI«, jugoslovansko-za-hodno nemški barvni SCP film;
14.-15. 12. 1963 »GOLI IN MRTVI«, ameriški barvni SCP
21.-22. 12. 1968 »ČLOVEK IZ HONGKONGA«, francoski V V barvni film;
28.-29. 12. 1968 »SEDMI KONTINENT«, jugoslovanski SCP barvni film.
V poslovnem mesecu je odšlo skupno 14 delavcev na delo drugam in pet je bilo upokojenih, torej bi se tako število zaposlenih zmanjšalo za 19 delavcev, če bi ne bilo istočasno sprejetih na delo 44 novih. Od skupnega števila novo vključenih se jih je 5 vrnilo iz JLA in 39 na novo sklenilo delovno razmerje z našim podjetjem. 50 odstotkov novo sprejetih (18) je bilo vključenih v delo v novi livarni, kjer se dnevno pojavljajo nove potrebe z dodatkom naročil.
MAŽGON ERNEST
V soboto 9. novembra t. 1. je omahnil v smrt dolgoletni delavec v izolatorskem poklicu, v gradbenem oddelku železarne Ernest MAŽGON. Polnih dvajset let je delal v tem oddelku, zato se njegovi sodelavci ne morejo pomiriti z mislijo, da ga ne bo več na delo. Rojen je bil pri Idriji, dolga leta pa je že živel na Štajerskem, kjer je tudi zgodaj okusil kruh proletarca kot pomožni delavec pri Lesno-in-dustrijskem podjetju v Šentjurju že tik pred vojno, potem je po vojni delal pri istem podjetju še dve leti.
Nato se je navezal na delo in sodelavce v železarni in delal dokler ni klonil v smrt. Vesten pri delu, skrben družinski oče doma, med prijatelji in znanci priljubljen, takega smo ga poznali in cenili. Kdo bi pričaka-val, da bomo tako zgodaj, vse vse prezgodaj morali izgubiti tako dobrega delavca in prijatelja ,mirnega in prizadevnega, da ga bo še toliko težje pogrešati. Toda življenje ni vedno tako, kot si ga želimo in ko se najmanj nadejamo, pride bolezen, pride tisto najhujše, ločitev, iz katere ni povratka. Tudi v tem primeru se bomo morali sprijazniti z dejstvom, da našega sodelvca ne bo več v naše vrste, da ga bomo lahko obiskali še samo na njegovem vse preranem grobu. Ob slovesu smo si vsi priznali, da bomo Ernesta Mažgona ohranili v najlepšem spominu, vsi pa globoko sočustvujemo z ožaloščenimi sorodniki.
DOLGOST NAŠEGA ŽIVLJENJA JE KRATKA
ŠPRAJEER HINKO
V sredo, 13. novembra smo se poslovili očt dolgoletnega sodelavca. modelnega mizarja Hinka Šprajcerja. Njegovi ožji sodelavci so komaj verjeli, da jih je Hinko tako nenadoma zapustil, saj so se skupaj z njim veselili, ko si je pred dvema letoma uredil lepše življenje in še bolj kot poprej prijel za delo. Hinko Šprajcer je izhajal iz stare fa-briške družine Šprajcerjev, ki so dolga leta delali v železarni.
To je bila prava proletarska družina. Izučil se je — po dokončani osnovni šoli in 2. razredih meščanske šole, v industrijski šoli za modelnega mizarja in se kmalu uveljavil kot dober modelni mizar, izredno vešč in zanesljiv v svojem poklicu. Nobenega dela se ni branil, lotil se je izdelave najzahtevnejših modelov in jih tudi vedno zadovoljivo izdelal. Zato je vsa leta užival priznanje in spoštovanje svojih sodelavcev in svojih nadrejenih. V železarni je delal od 2. marca 1942, s kratko prekinitvijo. LetŠ 1950 se je poročil in lepo skrbel za dva otroka, bil je dober mož in skrben oče. V svojem poklicu je postal tudi novator in mnogi njegovi mlajši sodelavci so se pri njem marsičesa naučili. Šprajcer Hinko je bil tudi v zasebnem življenju dober tovariš, rad je ribaril in tudi ribičem bo ostal dolgo v spominu. Res je bil živno zelo prizadet, toda zadnji dve leti se je potrudil in si tudi v 'tem pogledu opomogel. Lepo sta z ženo uredila in opremila stanovanje, družina je zaživela novo življenja. Bolehal je na jetrih in to mu je grenilo življenje bolj, kot smo mislili in vedeli. Pred leti je izgubil očeta, starega štorskega livarja, to ga je potrlo, vendar smo vsi mislili, da se je zdaj pomiril in si tudi zdravstveno opomogel. Zato je vest o njegovi nenadni smrti globoko odjeknila zlasti med ožjimi sodelavci. Letos je dopolnil 18. aprila šele 41 let in nihče ni pričakoval, da se bo treba tako kmalu posloviti od njega. Vsi prijatelji in znanci sočustvujejo z užaloščeno družino.