^Z^AND s-tflUštlCG.*« NO. 14 Ameriška Domovi m a /» g WI €/% m— ho IW1F ■■■?- AM€RfCAN IN SPIRIT ?0R€I6N IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, JANUARY 21, 1964 SLOVENIAN HORNING NEWSPAPER ŠTEV. LXII VOL. LXII Prevrat m Zanzibarju is ImAh pifig pa?;! Refill rsYoludonarjev 50 na Kubi, v Sovjetiii in na Kitajskem šolanih rdečih revolucionarjev je vzpostavilo na Zanzibarju ‘'ljudsko” republiko. NAIROBI, Kenija. — Teden 'po revoluciji, ki je odstavila sultana in njegovo vlado, je 0eitno, da so rdeči revolucio-»aUi, šolani v Moskvi, na Kitajskem in na Kubi, trdni go-sPodarji položaja. V njihovih r^ah so vsa važna ministrstva ^ zunanjim in obrambnim vred. Vse kaže, da ne moreta niti ^tala Afrika niti Zahod pre-Preciti, da ti revolucionarji ne '^Premene Zanzibarja v komu- md^110 državo — komaj 25 I od vzhodne obale črne Afrike. v "l0v°lucija na Zanzibarju in zposiavitev komunistične obla-V v l-ej mali afriški republiki _ ; °s]ej največja zmaga komu-JZnia v Afriki. Komunisti, vseh noU,^aj ni bilo niti 59, so spret-^ izrabili razpoloženje javno-' ' P°litično in rasno nasproto-a^evyned Arabci in črnci ter s - omc-ejo nezadovoljnežev izved- Prevrat v obliki “osvobodilne oorbe”. ,r e d s e d nika . najmočnejše st ' coski poslanik v. Washingtonu Laosu vlada premirje, ki visi gre naša kritika predaleč. Zdi del sveta bolje kot katerakoli našemu državnemu tajniku Ru- na nitki in je odvisno od dobre se nam namreč, da oster značaj druga država. To je res, toda ?ku. To ni bila pravzaprav no- volje rdeče Kitajske in njenih naše kritike daje francoski zu- kitajski komunisti ne bodo na bena novica ne za diplomacijo sosedov. S Kambodžo smo« pri- nanji politiki več pomena, kot to dali veliko. Na drugi strani ne za politično javnost. V Pari- šli v spor, v Tajski si ne znajo ga ima. De Gaulle nam hoče na- moramo tudi priznati, da De ou so že nekaj mesecev napo- razlagati doslednosti v naši zu- gajati, to je res. Trdi, da ga po- Gaulle res odigra svojo vlogo vedova.ll, da bo De Gaulle sto- nanji politiki, v stikih z Indo- kojni Roosevelt ni Uko častil, pri reševanju zamotanega polo-ril ta korak. mezijo smo na robu resnega pre- kot bi bilo treba, zato se mašču- žaja v nekdanjih francoskih ko- Zanimivo je, zakaj se je nanj piranja. V vseh teh državah ži- je nad njegovimi nasledniki. Ioni j ah, Laosu, Vietnamu in odločil ravno sedaj. Ali morda vijo Kitajci, ki sicer povečini Radi take generalove namere se Kambodži. misli, da bo prav sedaj lahiko ne simpatizirajo s Peipingom, res ni treba preveč razburjati. Ako bi njegovi predlogi olaj-izbil največ koristi iz ameriške- pa vendarle stojijo pod vplivom Francosko priznanje rdeče Ki- šali pot do kompromisov, zakaj | ga težavnega odnosa do rdeče kitajskih komunistov. To stanje tajske tudi De Gaullu ne bo pri- bi jih morali odklanjati samo; Kitajske? Naša diplomacija ima naše zunanje politike v jugo- neslo vseh sadov, ki si jih obe- zato, ker prihajajo iz Pariza? | res težek položaj. Kamor pogle- vzhodni Aziji bi se na mah ta. Tudi Anglija, Norveška, Ni- Tudi ta vidik govori proti naši i da, vidi same dlepe ulice, čang- spremenilo, ako bi imeli diplo- zozemska itd. so si veliko obe- preostri kritiki generalove zu-kajškova Formoza je popolno- matske zveze s Peipingom. Na tale cd priznanja rdeče Kitaj- nanje politike v vzhodni Aziji.1 ma odvisna od našega politične- to pa pri nas nihče ne misli, se- ske, dosegle niso ničesar, Angli- Naša kritika jo ne bo spremeni- ska konvencija, ki se je včeraj zbrala tu, da izbere kandidate, ki jih bo priporočila demokratskim volivcem pri primarnih volitvah v maju, je bila razdeljena v taki meri, da ni izglasovala nobenih priporočil, ampak se je razšla. Politični opazovalci smatrajo to za prvo zmago J. Glenna. Sen. S. Young je bil glavni govornik na konvenciji in je pričakoval, da ga bo ta priporočila volivcem za primarne volitve. Dejansko se je večina delegatov na konvenciji izjavila proti temu. Znano katastrofo v Va-jontu zakrivila uradna zanikrnost RIM, It. — Dne 9. oktobra lani je pljusknil ogromen val vode preko jezu v dolini Vajont in se razlil po dolini Piave in njenih pritokov, pri čemur je zgubilo 3000 ljudi svoje življenje. Bila je to za Italijo ena med naj večjimi katastrofami v njeni zgodovini. Vlada je obljubila, da bo vzrok katastrofe skušala čim preje dognati. Držala je besedo. Iz njenega poročila, ki obsega 217 strani, je razvidno, da je katastrofo zakrivila zanikrnost lokalne administracije v provincah Bellu-nc in Videm. Vlada je radi tega uvedla preiskavo proti celi vrsti odgovornih uradnikov, posebno strokovnjakov. Nekaj jih je že zgubilo državno službo, veliko jih pa pride povrhu še pred sodnijo. ga varuštva in gospodarskega veda je pa tudi par izjem. Nehru povabljen v Rusijo NEW DELHI. Ind. — Predsednik sovjetske vlade Nikita Hruščev je povabil predsednika indijske vlade Nehruja, naj pride na okrevanje v Sovjetsko zvezo. Diplomatski opazovavci dvomijo, da bi mogel 74 let stari in bolni Nehru trenutno na tako dolgo pot. V domačih političnih krogih kaže vse bolj in bolj, da bo prevzela Nehrujevo dediščino njegova hčerka Indira Gandhi. Gosta železniška mreža CHICAGO, 111. — V Združenih državah je skupno 223.000 milj železniških prog, v Sovjetski zvezi, ki je po površini sko- podpiranja; je pa obenem ka- Ko bo De Gaulle priznal rde- poslaništvu v Peipingu še zme- Jer čas ne dokaže generalu, da men spodtike za našo medna- čo Kitajsko, ji bo s tem nehote raj ne sedi noben poslanik, di- francoska drevesa tudi v Aziji lodno politiko. Radi nje ne mi- pomagal do večjega ugleda in plomatski stiki se torej omeju- ne rastejo v nebesa. Takrat nam shmo trenutno na nobene redne,vpliva v mednarodni politiki, jejo le na strokovne diplomat- bo njegova politika lahko vsaj sti e s Peipingom, kar gotovotTo bo pa v jugovzhodni Aziji,ske posle. Francijo morda čaka posredno donašala koristi. ja pa cello ponižanje. V njenem la, je boljše, da počakamo, dok- C1TATANOOGA, Tenn. — Vče-Taj trikrat večja, pa le 76,600 raj se je začela tu pred zvez- milj. nim sodiščem razprava proti predsedniku unije transportnega delavstva (Teamsters) J. Hoffi, ki je obdolžen, da je skušal vplivati na člane porote, ki je lani razpravljala njegov slučaj. 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation >ublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of Julv Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: ka Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRJPTJON RATES: United States: $14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 83 No. 14, Tues., Jan. 21, 1964 Pota zakona o civilnih pravicah Dva zakonska načrta bosta v prvi polovici letošnjega leta obvladala zanimanje naše politične javnosti: zakonski načrt o znižanju davkov in tisti o civilnih pravicah. Zakonski načrt o znižanju davkov bo gotovo zanimiv za vse davkoplačevalce, toda ne bo razburjal javnega mnenja, drugače pa bo z zakonskim načrtom o civilnih pravicah. Ako se na njegovi poti skozi Kongres kaj zasuče narobe, bomo doživeli novo. poslabšano izdajo lanskih dogodkov v južnih državah, teh pa še nismo pozabili, tako hudo so škodovali naši deželi doma in na tujem. Pot zakonskega načrta o civilnih pravicah lahko delimo v tri dele: debato v predstavniškem domu, v senatu in končno v skupni kongresni komisiji, ki naj bi dala načrtu dokončno besedilo. I. Načrt se nahaja trenutno pred odborom za pravila predstavniškega doma, ki mu načeluje znani južni konservativni kongresnik in nasprotnik civilnih pravic Smith. Smith je proti zakonu, toda ne bo ga pokopal, kar bi lahko storil. Se vendarle boji javne jeze in izgredov, demonstracij in nemirov, ki bi jih tak njegov korak čisto gotovo sprožil. Skušal bo zato iz zakonskega načrta izločiti čim-več takih pravic, ki so trn v peti južnim konservativcem. To so predpisi o spodobnem postopku pri najemanju delavcev, črna polt ne sme biti ovira za zaposlitev. Dalje pravica črncev, da hodijo lahko v vse prostore, ki so dostopni občinstvu proti plačilu odškodnine, to so goštilne, bari, kavarne, hoteli, moteli, zabavišča, igrišča, kulturne prireditve vseh vrst, in končno nobene diskriminacije več pri oddajanju stanovanj. Smith in njegovi pristaši bodo skušali že v odboru ubiti predpise o vseh teh treh točkah. Proti njim bodo nastopali Johnsonovi pristaši z demokratskimi kongresniki McCormackom, Albertom in Cellerjem na čelu. Največji optimist med njimi je Celler. Ker je zakon spravil srečno skozi njegov pravosodni odbor, je prepričan, da bo ugnal tudi Smithov odbor. Morda ima prav, kajti sam McCormack upa, da bo načrt prišel že koncem januarja pred plenum predstavniškega doma, kjer bo po njegovem mnenju malo spremenjen in končno tudi izglasovan. Opira se na predsednika Johnsona, ki pravi, da bo napel vse sile, da zakon ne propade. Johnson pa ima v Kongresu več ugleda in vpliva, kot ga je imel Kennedy. Koliko časa bo trajala debata v predstavniškem domu, ne more presoditi nihče, gotovo pa je, da jo bo predsednik Doma McCormack skušal skrajšati, kar se le da. Ko pride zakon iz predstavniškega doma v senat, ga bo dobil v roke senatni pravosodni odbor. Tam bo moral prestati novo bit'ko. Konservativni južni senatorji ga bodo skušali že tam zavlačevati in zmaličiti, kjerkoli bo le mogoče. Ker je predsednik pravosodnega odbora na njihovi strani, bo debata v odboru huda, pa vendarle danes ne misli nihče, da bi bil zakon pokopan že v odboru. Glavna bitka pa pride šele v senatnem plenumu. Konservativni južni senatorji so že napravili podroben načrt za obstrukcijo. Pravijo, da bodo z njo zavlekli debato tja do poletja in tako zavrli vse kongresno delo in to na pragu volivne kampanje! Obstrukcija bo naletela na odpor pri vseh tistih senatorjih, ki bodo morali iti na volitve, pa tudi v vsej javnosti, posebno pri črnih državljanih in njihovih organizacijah. Zagovorniki civilnih pravic napovedujejo, da ne bodo varčevali z nobenim sredstvom,, da pripravijo senat do pameti. Med njimi in senatom se lahko razvije političen boj, ki bo vznemiri! vso deželo in ki bo na bogato posejan z demonstracijami, izgredi, nemiri, piketiranjem, protestnimi obhodi, burnimi javnimi shodi itd. Debata v senatu bo za zakon najnevarnejši čas. Lahko razburi vso deželo, lahko pa tudi spremeni vse konservativne in reakcijonarne politike v zagrizence, ki ne bodo poznali meje v obrambi svojih stališč. 3"o bodo tedni, ko bo vse odvisno od predsednika, kaj bo deželi svetoval. Ker ima bogato skušnjo o delu v Kongresu, upajo vsi, da bodo njegovi nasveti pravilni in da bodo tudi obveljali. Upajmo, da bo tako in da bo zakon izglasovan tudi v senatu, pri čemur bodo paragrafi, ki bodo obravnavali tiste tri točke, ki smo jih omenili v začetku, dobili verjetno čisto nova besedila kot plod kompromisa, ki ne bo zadovoljil nikogar. Toda bolje nekaj kot nič, tako bo najbrže mislil predsednik in pristal na kompromis, ako-ravno ne bo zadovoljen z njim. III. Potem bo zakon prišel pred skupno kongresno komisijo, ki bo morala napraviti iz besedila predstavniškega doma in senatnega besedila novo. To bo najtežja naloga. Zastopniki predstavniškega doma bodo nepopustljivi," senatni jih bodo posnemali. Tako se lahko zgodi, da bo zakon padel v vodo ravno na zadnjem delu svoje poti. Debata v komisiji se bo verjetno vršila na začetku volivne kampanje, ali že po njem? Lahko si mislimo, kako bo vplivala na razburjene politične duhove, posebno na jugu. IM. Kongres je izglasoval zadnji zakon o civilnih pravicah leta 1957. Takrat je zakon obranaval v glavnem samo volivno pravico črnih volivcev. Vkljub temu je bil takrat boj zanj hud. Le izredna politična veljava takratnega predsednika Eisenhowerja, ki se je zavzel zanj, je spravila zakon skozi Kongres. Letošnji zakon gre veliko širše in globlje, zadene prav vse, ne samo naše rojake v južnih državah. Dalje ga je usoda spravila na dan v volivnem letu, do-čim 1. 1957 ni bilo tako. Pri vsem tem je bil takratni zakonski načrt močno spremenjen, ne ravno v korist volivni pravici črnih volivcev. Kako globoke bodo letošnje spremembe v prvotnem načrtu, tega niti zamisliti ne moremo. Ta splošen pregled moramo imeti pred očmi v prihodnjih 4-6 mesecih, da se ne izgubimo v plohi dnevnih poročil o bojih za in proti zakonu. s@ pripravljajo na ©lisk Slovenijo Cleveland, O. — Klubi sloven- ameriška Slovenija ostala še ži-skih upokojencev so se povezali j va in delovna! v federacijo, ki si je izbrala na AD seji 7. januarja letos v Slov.,del. domu na Waterloo Rd. sledeči odbor: predsednik Krist Stokel, podpredsednik Jos. Okorn, tajnik John Tavčar, zapis. John Trček, blag. Gašper Segulin. Ob tej priložnosti so se domenili tudi, da bodo organizirali skupen izlet v Slovenijo. V ta namen so izbrali poseben odbor, v katerem so: John Trček, Krist Stokel in John Tavčar. Ta odbor bo vse delo opravil brezplačno. Zfafoperošanga se zahvaljujeta Cleveland, O. — Ko sva pred 50 leti stopila pred oltar v cerkvi sv. Lovrenca, sva oba želela, da bi naju Bog ohranil pri zdravju, da bi praznovala zlati jubilej. Bila sva uslišana. Bodi zahvaljen! Zlato poroko sva obhajala v nedeljo, 12. januarja. Iskrena za-Doslej so v federaciji klubov hvala č. g. F. Baragi za zlato- poročne obrede in za lep govor, slovenski in angleški. — Hvala pevcem, ki so tako lepo peli pri zlatoporočni maši. — Hvala otrokom, ki so pripravili izvrstno kosilo, hvala za vse čestitke in darove. Naj dobri Bog vsem vse obilo poplača, midva bova vse ohranila v hvaležnem spominu. Anton in Tereza Rodič Km za p?@fciist? Chicago, 111. — Ni težkega odgovora. V Tomazinovo dvorano na W. Cermak Rd. Tam bo igral Roman Possedijev orkester, bodo krofi, kranjske klobase, bo vesela družba, nagrade, smeh in pesem. Del dobička bo- šel v karitativne namene. SNZ je tekom lanskega leta in že letos dala v ta namen okrog $300. SNZ ni le -organizacija, ki se štirje klubi, klub z Waterloo Rd. še ni pristopil. V posebni okrožnici je “urad slovenskih upokojencev” objavil članom, da se je na željo velikega števila onih upokojencev, ki se niso mogli udeležiti lanskega potovanja v domovino, o katerem pa so slišali toliko lepega, sklenil letos obisk domovine organizirati znova. Lani so plačali za potovanje z jet letalom od New Yorka do Zagreba in nazaj $404, kar je $250 izpod redne cene. Letos bodo s 1. aprilom cene delno znižane za posamezna potovanja z letali, za skupinsko pa zvišana za polet New York — Zagreb — New York na $424. Za potovanje se lahko prijavijo vsi člani klubov, pa tudi člani njihovih družin. Skupina z jet letalom bo odpotovala 26. maja in se vrnila 10. avgusta. Kdorkoli želi potovati z njo, naj bi se čim preje prijavil pri enem izmed članov odbora. Za one, ki želijo potovati z ladjo, je odbor zveze naprosil pot. pisarno A. Kollander, da je rezervirala prostor na ladji Queen Mary 27. maja. Tisti, ki bodo potovali s to skupino, se bodo vrnili posamezno ali v skupinah, kot se bodo sami odločili. Skupina bo na poti v Slovenijo imela svojega slovenskega vodnika. Vse, ki žele potovati z ladjo, opozarjajo, naj se čim preje prijavijo v pot. pisarni A. Kollander na 6419 St. Clair Ave,, tel. HE 1-4148. Najnižja cena za potovanje na ladji jev obe smeri $500, k temu pa je treba prišteti še vožnjo z vlakom iz Ciier-bourga do Ljubljane in nazaj. V 1. razredu stane ta 87.07, v drugem pa $60. Klubi slovenskih upokojencev sc izredno živahni in delovni. Če pojde tako naprej, bodo v svoji delovni vnemi kmalu prehiteli vse ostale slovenske organizacije v naši deželi. Morda je prav v tem tudi znak časa in položaja med ameriškimi Slovenci. Stari red je ohranil svojo podjetnost, s katero je zgradil širom dežele vrsto slovenskih narodnih domov in slovenskih cerkva. Starost ga ni upognila, je še zmeraj ves razgiban in deloven. Pri tem ima na razpolago več časa, ker mu je skrb za vsakdanje življenje s pokojninami in pri- _ Sedaj je v Združenih dr-hranki večji del odvzeta! Vsojžavah eno tretjino več poroče- srečo jim, naj bi še dolgo ostali nih žensk v starostni dobi 15-44 . _______ trdni in delavni, s tem bo tudi let, kot jih je bilo leta 1933. j dobro poznana in priljubljena. čs ste všeraj prezrli CLEVELAND, O. — Če hočemo nekaj dobro izpeljati, moramo pravi čas vse pripraviti, da se nam potem v zadnjem trenutku ne otepava. Nekaj takega je velika domača1 večerja, kakor jo pripravlja Slovenska šola od Sv. Vida za soboto, 25. t. m., ob 6. zvečer v šolski dvorani. Tačas je v vrsti pripravljalnih, del najbolj važno, da odbor ve, za koliko ljudi pripraviti. Ne bi rad, da bi zmanjkalo; hudo bi pa 'bilo zanj, če bi bilo preveč pripravljenega ter bi potem o-stalo. Zato in pa, da bi se udeležilo šolskega večera čimveč ljudi, odbor tako zelo prosi za takojšnjo priglasitev. Kdor še nima vstopnice za večerjo, naj pokliče po telefonu UT 1-1725 go. Minko Slakovo ali pa stopi v župnišče pri Sv. Vidu, kjer so tudi vstopnice na razpolago. Za odrasle po $1.50; za šolsko mladino po pol dolarja. Lepo vabimo in prosimo vse rojake, naj to še DANES store. Poleg večerje 'bo na razpolago tudi vseh vrst domače pecivo, bobi, potice, torte itd.; vse doma pripravljeno in po kar se da skromni ceni! Z večerjo je zvezan tudi nastop slovenskih šolskih otrok. Peli bodo, da bo veselje. Nastopili bodo kar v treh skupinah: najprej zbor mladih glasov iz nižjih razredov, za njimi oni iz višjih, za konec pa vsi skupaj. Kako prav, da jih vzpodbudimo! — In še vrsto barvnih slik boste lahko videli iz vseh let življenja naše šole. G. Tone Jeglič jih je napravil. — Razlogov tedaj toliko, da se res ni mogoče nikomur ustavljati, da ne bi prišel v soboto zvečer na Slovenski šolski večer k Sv. Vidu. Na svidenje! Odbor staršev “laša zvezda” vali m večerjo in ples Euclid, O. — Dne 26. januarja 1964 bo Dramatsko društvo Naša Zvezda priredilo večerjo in maškeradno veselico v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. v Euclidu. Začetek ob štirih popoldne. Servirali bodo golaš in žgance, kislo zelje in klobase ter druga okrepčila. Najboljše “maškare” bodo dobile nagrade. Po večerji bo ples, igral bo Grabnarjev orkester. Vstopnice so naprodaj pri članih ter bodo na razpolago pri vratih. Vsi prisrčno vabljeni! Jo Ann Milavec Za dvojni predor pod Rokavom Komisija, ki so jo1 sestavljali i bližno 143 milijonov funtov, de-britanski in francoski strokov-;]o pa bi bilo opravljeno v šestih n jaki, je lani londonski in pari-1 letih. Most čez Rokavski preliv ški vladi p r e dlagala gradi- i ki so ga predlagali nasprotniki tev predora pod Rckavskim pre-: predora, bi sicer lahko zgradili livom. Vseh deset članov komi-1 v istem času, toda zanj bi posije je odklonilo graditev mo-: trebovali dvakrat več sredstev, stu, katerega zagovorniki so ta- razen tega pa bi bil most — tako v Franciji kakor v Veliki ko sodi komisija — “spričo po-Britaniji pripravili več načrtov goste megle v hladnem letnem za prometno zvezo med deže-'času nenehna nevarnost za lad-lama. ! je, ki so zaradi peščenih plitvin Potemtakem kaže, da se bo' vezane na točno začrtano plov-končno le uresničila stara žarni- no pot skozi preliv in ki jih je sel. Skoraj že sto let je minilo zadnja leta toliko, da plujejo od tistih časov, ko so prvič go- v skoraj nepretrganem gosjem vorili o tej zvezi. Postopno se je ’ redu”. zvrstila kopica predlogov, ven-: ge nekaj podatkov o predoru: dar so bodisi francoski bodisi v celoti bo dolg 54,450 m, od te-britanski uradni predstavniki iz ga 36,400 m pod morjem; sosed-strateških in drugih, manj po- ^ p0staji (p0 ena na francoski membnih razlogov odklonili iz- in angiejlki strani) :bosta 69. vedbo zamisli. Samo enkrat (le- 450 m vsaksebi; rova za vlake ta 1881) so začeli na obeh oba- bosta imela premer 6.5 m in bo-lah kopati predor, pa so se spet sta drug od drugega 30 m, med premislili; o tem pričajo luknje njima bo ožji rov' (za tehnične na francoski in angleški strani. na,prave, vzdrževanje dela in Zadnja leta je bilo v Veliki podobno), ki ga bodo prečni Britaniji, Franciji in tudi v predori v enakomernih presled-ZDA čedalje več zagovornikov kih povezovali z onima dvema, starega načrta. Naročili so po- vlaki z avtomobili si bodo sle-drobne osnutke, ki je zdaj o njih dili vsakih pet do deset minut povedala mnenje strckovna ko-^ (odvisno Qd trenutnih potreb), misija, seveda je morala oceni- ^ tovorni vlaki bodo v prometu ti tudi načrte, ki so jih predlo- ponoči. Avtomobilski vlaki bo-žili zagovorniki mostu čez Ro- j do Vozili s hitrostjo 100 km, na-kavski preliv. ivadni potniški pa 12 km hitre- Predvsem na promet med an- je; prevoz avtomobila naj bi gleško in francosko obalo so^tal 80 frankov (voz in šofer) mislili ocenjevalci predloženih za vsakega potnika pa bi bilo načrtov. Ladje in letala prepe- treba plačati dodatnih 19 fran-Ijejo vsako leto čez Rokavski kov, vse raeunano po S6danjih preliv v obe smeri nad štiri mi- cenah lijone potnikov, razen tega pa okoli 350,000 avtomobilov in nad ! pol milijona ton tovora. Predor j bi po mnenju strokovnjakov WASHINGTON DC — Po znatno ublažil prometne težave. ] uradnih podatkih’ se' je število Vožnja z železnico iz Londona Siiu2kinj v ameriških gospodinj-v Pariz bi se skrajšala od seda-; stvih zmanjiš:alo od ,leta 1940 do njih sedem na štiri ure in pol, leta 1960 ,od okoli dva na en mi_ skozi predor bi peljal vlak le: jjjon kakih 45 minut. Predor bi bil i sestavljen iz treh samostojnih j ~ * ~ rovov; v vsakem izmed' prvih | 'J M A Ž? I M Q T' dveh bi bila enotirna železnica, | I L i\ ri O 1 fl v ti D 1 tretji pa bi bil namenjen vzdr- -----—------------------------ že van ju celotnega prometnega | Waterloo, Ont. — Cenjeno u-objekta. Strokovnjaki predlaga- redništvo! Zopet smo začeli z jo, naj bi imel predor skupno novim letom. Ob tem času zmcgljjivost do 3,600 vozil na, imam dolžnost poravnati naroč-ur0- j nino za list Ameriška Domovi- Na angleški strani bi se za- na, katerega redno' prejemam čel predor zaradi plitvin kakih 1 že 15 let, odkar sem v tej deže-pet kilometrov od obale pri va- li. Hočem in želim ostati še nasi Westenhanger, torej okoli 40 daljnji naročnik tega našega kilometrov jugozahodno od bele-' slovenskega lista v tej deželi, ga skalovja blizu Dovra, na Ta list je res naš in bi ga mera-francoski obali pa pri Sangattu,1 la imeti vsaka slovenska druži-mestecu kakih 10 km zahodno na. Ameriško Domovino toplo od Calaisa. j priporočam vsem rojakom, ki Po natančnem pregledu, pri na njo še niso naročeni! katerem so posebej ocenili na-1 Spoštovana uprava, prilagam" prave in ukrepe za varnost pot-: Vam denarno nakaznico za te-nikov, so francosko-angleški koče leto. Pripomniti moram, strokovnjaki v celoti odobrili da dobivam časopis v redu, načrte. Za graditev predora in vendar večkrat s precejšnjo za-za posebne vagone, v katerih mudo. Ne vem, ali je to kriv bodo prevažali avtomobile (in' vaš urad, od koder se list odpo-bori za osnovne pravice Slo-J potnike v njih), bo treba pri-' šilja, ali pa, poštni urad. Zelo vencev, rada priskoči na pomoč praviti — računi so zasnovani1 vesel bi bil, če bi se dalo toza-povsed, kjer je potreba, ne ozi-jna sedanjem gibanju cen — pri-1 devno kaj popraviti! raje se, kdo je potreben. Zato| —-------------| Bratske pozdrave pošiljam kaki za-! vsem čitateljem Ameriške Do- Stara ssarešiiba pie Springfield, Wis. — Prav smo vam mislili poslati naročnino, ko smo dobili pismo iz uprave lista. Hvala za redno pošiljanje lista, ga tudi v redu prejemamo. Brez njega bi bili težko, posebno pozimi ga radi beremo, ko smo bolj znotraj im nimamo toliko dela. Radi beremo Vr-henškega Tineta, Toneta s Hriba in vse drugo. Vse nam dela kratek čas, vse nas zanima. Imeli smo lepo poletje in tudi prav lepo jesen. Še v novembru smo jedli domačo solato, kot poleti. Obiskov smo imeli kar precej od vseh strani. Večkrat se je oglasil J. Jerič, ki ima nedaleč od tod lep dom ob jezeru Geneva. Tudi Mrs. Benčan iz Chicaga poznamo, saj je bil Chicago do pred 10 leti naš dom. Tukaj je seveda zrak bolj čist in sneg ostane bel. Okoli jezera je kot v starem kraju na Bledu. Pred časom sem brala, da je tam umrl ključavničarski mojster J. Trilar, oče od Mrs. Mauser, ki živi sedaj v Clevelandu. Sem vse dobro poznala, seveda še pred 50 leti. Če bi se kdaj vozili okoli jezera Geneva, bi bila prav vesela, če bi se oglasili, da bi se male pomenili o starih krajih in starih časih. Lepe pozdrave in srečno novo leto vsem naročnikom Ameriške Domovine. Louise Zupan Vedno manj služkinj — Slovenec, Slovenka, povabi; Kadarkoli sem bil v _________, ~ e druge, da nas bo mnogo in dregi in se obrnil na nje, so mi movine, lepoi nozdravljam vse vedno ljubeznjivo pomagali., svoje prijatelje in znance ter Slovenci smo na novega mest- Vas, vdani da bo tem bolj veselo! Mirko Geratič nega odbornika rojaka Johna Cimpermana zelo ponosni in mu želimo pri njegovem delu veliko uspeha in božjega blagoslova. Jože Vrtačnik tašif© ianisa ši ti SBZ pripravlja veštri© Sfas .1 zalete slraii OlsveSauda Cleveland, O. — Ko‘ beremo naš list Ameriško Domovino, izvemo veliko zanimivega iz našega mesta in od drugod, le z zahodne strani Clevelanda, se redko kdaj kdo oglasi. In vendar živi na tej strani še vedno] Cleveland, O. — Že dolgo let precej slovenskih ljudi. Novo-]nismo imeli nobene prireditve, naseljencev je res malo, st are j-' zato smo na zadnji seji skleni-ših pa se je žal že precej preše- li, da bo društvo pripravilo za lilo v večnost. Najbolj pogreša- 18. april v Slovenski delavski mo pok. Antona Hosta in nje- dvorani na Prince Ave. okusno govo ženo Marijo. Bila sta za- večerjo in na njo povabilo čla-vedna Slovenca in verna kato- ne, pa tudi društvene prijate-ličana. To sta ponovno pokaza- Ije in ostale rojake la v svojem življenju z dejanji.] Vse člane, pa tudi sosednja Spominjajmo se jih v molitvi!) društva prosimo, da si ta dan Lani smo dobili tu novega že sedaj zapomnijo, da ne bodo mestnega odbornika Johna Cim-' prirejala tedaj kake svoje stva-permana, sina slovenskih star- ri, ampak naj bi vsi prišli na šev, pok. Johna in Francke našo prireditev. Cimperman. Ta družina je vsem Pozdravljeni! Rose Vatovec, taj. Lovrenc Babnik * / Burlington, Wis. — Cenjeno uredništvo! Jaz, spodaj podpisana, Vam pošiljam denarno nakaznice za Ameriško Domovino, za polletno naročnino, dva dolarja pa sta namenjena listu v podporo. Z listom sem zelo zadovoljna in ga tudi redno prejemam. Želim Vam srečno in zdravo novo leto in mnog0 novih naročnikov. Vas prav lepo pozdravljam! Mary Gorjup Toronto’, Ont, — Spoštovani! Vemo, da je čas, da poravnamo naročnino. Tukaj Vam pošiljam znesek za eno leto, če je več, mi prosim sporočite. Z listom smo zelo zadovoljni. JaZ ga preberem takoj, koi ga pismonoša prinese, kajti zvečer ga vzame mož v reke in ga jaz ne dobim več do drugega, dne. VaS najlepše pozdravljamo! Družina Ambrožič iz Toronta SMEEIškA DOMOVIRA, KANADSKA DOMOVINA Iz slovenskega Toronta Ko se delavec in delodajalec 30 kili z kontinuiteto Vestni-skupaj veselita ko”, ki ga je ustanovil pok. Triglavovi” večeri so postali svetnik ,K. Škulj. Ti zadnji so v Torontu že prava tradicija, tudi navedli, o čem naj glasilo teh večerih je v slov. dvo- piše, da ne bo v njem nikakih rai:1i na Manning Ave. gotovo, “kamnov spotike” ,in zlasti o veselo im razigrano. Grad- ^ čem naj ne piše. Zagovorniki cena družba “Triglav11 in grad-J “Vestnika borcev” so se priza-”enika gg. J. Kastelic ter 1.1 devali, da občni zbor izreče“ob-^avčič povabita vsako leto svo-'sodbo”. Zagovorniki “Vestnika” 16 delavce, specijalne obrtnike,' pa so predložili “spravo” za ^v°je prijatelje, predstavnike J podlago enotnega glasila. Ker lrianc ter inženirske stroke na Zakitsno in veselico. Letos je bil ta večer v soboto, januarja. Kot običajno, je bi-a indi letos dvorana polna im kLjetno vesela. Ni manjkalo ne Ogrizka ne pijače ne veselih f^odij. Zavest, da se delavec _ _ . _ - delodajalec slkupaj veselita * Slovenski pisarni kratko pismo, je bila ura že pozna, ni prišlo do enotnega odloka občnega zbora. Kljub vsemu pa je društvo StPB izšlo iz občnega zbora okrepljeno. Por. Iz Slovenske pisarne Ne dolgo tega, smo prejeli v .Rženih uspehov, daje tem ve-^r°m poseben družaben ton. °g daj še mnogo uspehov slo-eiiski gradbeni delavnosti v Torontu. L Por. °čitev v srbski pravoslavni cerkvi v Torontu Srbsk, L°ront a; pravoslavna cerkev v u se je razdvojila. Odkar sti Cer^Vene pravoslavne obla-VU Beograda začele posegati v Cerkveno organizacijo Srbov e sv°fbodnem svetu, med srbsko ^graeijo ni bilo več edinosti. udi v Torontu je prišlo do r 1 Ve- Cerkvena občina se je j^^lila. Bivša skupna cerkev s t)9 družinami je ostala 0,S'ušna naredbam patriarha v eogradu. Tej cerkveni občini j^e^seduje Boža Marlkovič, ki bil predsednik vsesrbskega **otik ki se glasi: “Cenjeni! Najlepše se Vam zahvaljujem, da ste mi poslali knjigo “Ljudje pod bičem”. Je res lepa. Sem jo že prečitala. Sedaj komaj čakam, da pride še drugi in tretji del. Ko bodo izšle, mi jih nemudoma pošljite. Lepo pozdravljam in srečno novo leto.” Sledi podpis. Tako piše zavedno slovensko druga. leta. Knjiga to tudi zasluži, tako po obsegu, po važnosti vsebine kot po Tepi opremi. Nobena slovenska družina bi prav za prav ne smela biti brez te knjige, ki je kakor idejni kažipot Slovencem, ki živijo v svobodi. Osvetljuje nam naša | pota v zdomstvu in daje komunizmu naš enoten odgovor: živi j smo in delavni in trdno odloče-1 ni vztrajati na poti svobode za svobodo. Knjiga stane $4, po pošti $4.50. Pohitite z naročili, dokler jih imamo še na zalogi in dokler ije še mnogo zimskih večerov j pred nami. | Uprava Slov. pisarne 618 Manning Ave. Toronto 4, Ont. Mej taa zlmslcifa olimpijskih Igrah LETHBRIDGE, Alta. — Za profesor, katoliški duhovnik in gledalce je bilo in bo poleg znan trener torontskega jun. smušlkih tekem eno najbolj za- prvaka, je po vsakoletnem ne-nimivih tekmovanj: hokej na uspehu Kanade izrazil idejo in ledu... Za olimpijsko čast in jo 'skušal uresničiti. Kanadski olimpijske medalje pojde, in šlo amaterski hokejski zvezi (CA-bo za res. Na dosedanjih olim- HA) je predlagal, naj bi ka-pijskih igrah so bili dosedanji nadsko reprezentanco sestavlja-zmagovalci: šestkrat Kanada, li mladi reprezentanti, po mož- 1. 1956 Rusi (Cortina d’Ampez-: nosti najboljši posamezniki, ne zo) in 1. 1960 Amefikanci kot doslej eden od klubov s po-(Squaw Valley). jtrebnimi ojačanji. In sprejeli so Poleg Amerike in Kanade bo- predlog in vprav njemu, povedo tvorili najmočnejšo skupino rili izvedbo njegove zamisli. Ni še močni zastopniki Evrope: | okleval, resno in takoj lani po-Čehi, Švedi in Rusi. Teh pet se j leti je prijel za delo. Zbral je bo borilo za primat in kdo bi okoli sebe 30 najboljših mladih zmogel danes pribiti, kdo bo i igralcev, ki so univerzitetni štu- prvak? Pripravljali so se zlasti Evro- dentje in trenirajo poleg resnega študija. Dvanajst med njimi dekle iz daljnje zapadne Kana-Eejci res dolgo in temeljito in! ima^ že univerzitetne študije de. Končno ni nič posebnega V|te evropske hokejske “velesile” tem pismu. Kar je posebno, je so poslale v decembru svoje re- to, da je dekle, ki je naročilo o-menjeno knjigo, sploh odgovorilo, ko je za odgovor niti ni- prezentante za prakso in preizkušnjo tostran luže, in sicer: Izbrani moštvi češke in Švedske V komunističnega komiteta. nedeljo, 12. januarja letos, zbrali ^ v cerkvenem, oziru no-v ^ Poslušati svojih nadrejenih j e°gradu, češ da so samo o-si J® k o m um i s t o v v, Pščina smo prosili. V vseh letih, odkar j sta romali po Kanadi, rusko pa pošiljamo iz Slovenske pisarne po Ameriki. In vprav Rusi so knjige po širni Kanadi (naro- ' bili po uspehih najboljši, kar je čila' prihajajo tudi iz Združenih dokaz, da so fizično in tehnič-držav!), je bilo to prvo pismo no spet na višku in bodo naj-te vrste. V resnici smo ga bili resnejši tekmec za zlato meda-veseli in smo hvaležni zanj. Pi-|ljo. Evropska moštva že več let smo je vidno potrdilo', da je. nastopajo z istimi prekaljenimi v anglikanski | lePa slovenska knjiga še cenje-Manning Ave. tisti na in da naše ljudi v tujih deželah še žeja po šlo venski tiskani besedi. Kdor bi' še želel naročiti knji- li laH'Ov ®Pa Zbrana je štela kakih 350 Med njimi je vladala s*Qga in veliko navduše-(j-j.' Sklenili so, da bodo zgra-novo pravoslavno cerkev v )j ^ntu- Kar na mestu so zbra-tiš* Odpisali fond za novo sve-teCe v znesku $122,000. Poleg ;prj^So*e so obljubili, da bodo ^vali tudi v naj različne j reprezentanti, vsaj jedro vedno tvorijo izkušeni starejši igral- končane, pa zdaj študij nadaljujejo ali izpopolnjujejo. Vse je zbral pod okriljem univerze v Britski Kolumbiji. Tako torej vsi študirajo na isti univerzi; ta jim je dala na razpolago stavbo, ki so jo sami pod! strokovnim vodstvom, popravili in preuredili, nabrali zasilno pohištvo iz vseh vetrov in si sami ustvarili nekak študentovski dom. Z nabranimi sredstvi so jim šele pozneje pripravili ledeno ploščo za vadbe in tekme. Vsi fantje so šli res idealno na delo. Razen ci, katerim dodajo vsako leto kuhe in žehte si vse delo raz- nekaj najvidnejših novih talentov. Tak je evropski način zbi- j^aterijalu. Izvolili so tudi VjcV osebi ing. Radovana Ra-a> ki je Slovencem pozna- °sebnost. B Por. go “Ljudje pod bičem”, ki jo je i ran j a in določanja moštev. Po-spisal naiš, v svobodi najbolj' dobno so storili tudi Ameri-brani pisatelj Karel Mauser, naj i kanci. Povsem nova in sveža pa to stori čimprej, ker jih nima-1 je izbira kanadskega moštva, mo več veliko na zalogi. Cena:1 Je poizkus, ki bi rabil nekaj let $4 broš., $5 vez. in 25c za pošt-1 glajenja in prakse ter veliko nino, j tekem. Poizkus letos verjetno Tudi po zbornikih za leto 1964 ne bo uspel, pot do vrha je trnje letos večje povpraševanje kot jova in strma. “Father Bauer”, Lr,,-r0rci 80 zborovali 7. j, stvo S.P.B. je imelo svoj V06 ^ lotni občni zbor v so-J>rav’ L Januarja; zbrali so se v ®Pem številu v mali dvo-^dcH ^U|Bnaje Brezmadežne s1 ZV61*0 svetinjo ob 8. zvečer. | pr°Vanje je imelo tri dele: | ^ j® vodil predsednik So bil' ^ a §• Ciril Prezelj. Podana ' nekatera poročila navzo- 1 Pri odho: mikov. Ker se odbor ’ tu j.. 0Jern delu v preteklem le-Por^f^o pretegnil, zato tudi z°£i a also izzvala med nav-1 iti 1 Posebnega navdušenja! Po^banosti. j ^bof^0^01*1 je sledil drugi del) Uti tl Vanja- Treba je bilo izvo-g. ift0v odbor. Volitve je vodil Ut6,,S' L>- Golob. Posebnost vo-a„v Je -^hih Vatlih vodi113 Pred- 'ak0 , sPrejela kandidaturo. bil z lahkoto izvoljen Popoj ^ Precj^ma nov odbor, ki mu izkuša U'*e Preudaren in pre-Ui je orož g. Jakob Kranjc, Vojno o Pred drugo svetovno V^sk. Obodno izvoljeni slo-dej 2uPan na listi SLS. Ta žattim 0r°Van-ia je bil že bolj Zan1V .ln napet. Šij 1,mivost in napetost sta pa ije^i 0 vi3!ka, ko je novoizvo-diesi predsednik prevzel svoje letii aesto * • j11 se je začela debata o Uut&rilri 0 glasilu društev. Ne-so vztrajno zagovarjali Li j0 glasilo “Vestnik borcev”, v lastništvu Zveze, drugi OLIMPIJSKA BAKLA — Za zimsko olimpiado so v Innsbrucku na Tirolskem postavili tole veliko kovinsko skledo na vrhu para “smuči”, da bo v njej gorel olimpijski ogenj v času tekmovanj. Stoji na severni strani velike olimpijske skakalnice. dele in opravljajo vse sami poleg študija. Le poldrugo uro ali dve dnevno so posvečali treningu. Vse torej vrše po umiku, so pač udarniki in pol, vodja, trener in svetovalec pa jim je Father Bauer. Čeprav dve tretjini reprezentantov niso katoličani, se z vodjo in med seboj odlično razumejo. Iz te tri-desetorice je skušal zliti telesno, duhovno in igralsko spretno hokejsko moštvo, ki naj bi resno in častno poseglo v boj za naj višje mesto med najboljšimi. Bodo uspeli? Če bi merili moč po volji, idealizmu in odpovedih, gotovo. A moštvo ima ob vsem mnogo zaprek. Je za reprezentanco izredno mlado, povpreček starosti je 23 let. Torej res mlado in za trdo med narodno konkurenco vse premalo uigrano in vkljub nekate rim izrednim talentom vse premalo izkušeno — predvsem še v milejšem načinu evropsikega hokeja. Moč moštva ni bila poznana — a po turneji, ki so jo priredji po Kanadi in Ameriki :n igrali 33 tekem z najmočnejšimi klubi in reprezentancami mest ali univerz in izgubili le sedem tekem, je vsakdo z radovednostjo pričakoval srečanj s irdcživimi Švedi in prekaljenimi Čehi. že v prvih srečanjih so ti mladi fantje pokazali cele može in niso samo zgubljali kot tost in sreča. Kakorkoli bo, eno je gotovo: Kanada prvič pošilja v svet moštvo, ki mu nihče v ničemer ne more očitati ali podtikati neamaterstvo, ki je duhovno zrelo, športno1 vzgojeno in igralsko pripravljeno in bo upamo Kanadi ne glede na zasedeno in priborjeno mesto v čast in ponos ... * Ko je lani Kanada na svetovnem hokejskem prvenstvu igrala in dosegla šele 4. mesto, mora pred olimpijskimi igrami odigrati kvalifikacijsko tekmo, zgolj formalnost, in nasprotnik ji bo Jugoslavija, katero bodo v glavnem sestavljali Jeseničani ojačani z najboljšimi posamezniki prve jugoslovanske hokejske lige, v kateri igra le peščica klubov. Tako bo dano našim Gorenjcem igrati edino tekmo z eno najmočnejših reprezentanc sveta ... Pa o dosežkih pozneje kdaj, prve tekme v Evropi so Kanadčani zmagali, odpravili so troje nemških moštev in menda zelo navdušili Rusi so jih v Moskvi dobesedno povozili, a to je bilo prvo srečanje, gotovo ne bo v nobenem več toliko treme in novo-isti, zato bodo tudi rezultati gotovo povoljnejši, Pak brala žena. Tako sta se grela ob starem, očrnelem ognjišču. * Zdelo se je, da bo za večno tako. Tisto zimo pa je osemdesetletni starec Matija obležal. Žena Tona, ki jih je štela pol desetletja manj, mu je stregla, kuhala čaje. Dvignila ga je na noge, a takrat je legla sama. Ležala je v edini sobi in strmela v leseno tramovje nad seboj, od koder so vdano viseli živorumeni storži koruze, nekaj ovenelih grozdov in kos svinjine. Matija je štorkljal okoli nje, popravil strgano plahto, ponudil lonček kamiličnega čaja, pa se počasi, previdno, momljajoč sam s seboj, zopet odpravil po nerodnih, visokih, iz neobdelanega kamna postavljenih stopnicah v spodnji prostor. “Bo ali ne bo? Bo ali ne bo?” je vprašal kravo, ki je zadovoljno prežvekovala in ga radovedno pogledovala iz svojega kota. “Kakor bo božja volja,” si je odgovarjal sam in doložil k dogorevajočemu ognju. Prišel je duhovnik — mlad in rdečeličen kakor češnje sredi pomladi. Z Bogom je spravil njo, z Bogom je spravil njega. In je molil za dvoje duš in za dvoje dogorevajočih teles. Najprej je usahnila ona, nekaj dni za njo še on. Mirno in vdano — brez zaskrbljenosti, ne da bi koga vznemirjala. Prodali so kravo, prodali so bajto z njivico in so plačali pogreb. * Ni bajte več. Tam, kjer je stala, je trgovec pozidal novo gostilnico. Imoviti, surovi ljudje v njej sede, se opijajo in se o vsem mogočem vreščeče prepirajo ... St. J. CLEVELAND, O. STARCA Bajta je bila ozka in stara. Tujec je strahoma stopil vanjo, zakaj zidovi so križem kražem popokali, stene so se nagnile kot starec, ki ga stardst vse bolj ključi, nagniti tramovi so lezli k tlom. Bajta je bila revna, umazana igračka, prilepljena k veliki, .novi in ko sonce svetli trgovini sv pm pesimisti obetali, ampak > vaškega trgovca Ta je že deset_ celo večkrat zmagali, ter tafco^ preklel to sramotno bera_ uspesno stopili v mednarodno pa ni ni5 pomagalo_ areno. Po mnenju strokovnjakov in vsevedežev so zreli v borbah doseči drugo mesto ... Rusom bo baje skoro1 nemogoče odvzeti primat. Velikim državam se ¥ Z! zaiele mafe presedati ZDRUŽENI NARODI, N. Y. — Hruščev je za novo leto objavil obširno poslanico, kako naj države skrbijo za mirno sožitje in pri tem omenil tudi namen Združenih narodov. Na njegovo spomenico mu je potem odgovoril z dolgim govorom državni tajnik Dean Rusk. V svoj govor je vpletel tudi par pripomb o Združenih narodih, ki nanje ni v začetku nihče pazil. Pokazalo se je pa kmalu, da je bila v teh pripombah izražena želja, da u-soda sklepov ZN ne sme ležati v rokah sedanje večine ZN, ki obstoja iz azijskih in afriških držav. Rusk ni omenil nobenega konkretnega predloga, pač pa so njegova izvajanja podprla stališče angleške vlade, ki je celo predlagala, naj vse važne sklepe ZN najprej prerešeta poseben odbor 17 članic ZN, kjer naj bi velesile imele veto pravico. Tako bi ta odbor vsaj lahko preprečil vse tiste sklepe ZN, ki koristijo samo propagandi a-zijskih in afriških držav, obenem pa so velikim državam samo v nadlego. Mislijo, da sedaj tudi Moskva ne bo načelno proti stališču, da morajo imeti velike sile nekaj več pravic kot male, kajti' generalna skupščina ZN je pokopala tudi nekaj predlogov, ki so jih stavile komunistične delegacije. Ideja našega državnega tajnika bo morda dobila konkretno obliko že na letošnjem jesenskem zasedanju ZN. MALI OGLASI Naprodaj Na državni cesti, 6 milj od Painesville, O., mesnica, groce-rija, gasolin. Najemnina $150 mesečno s 6-letno pogodbo. Sedanji lastnik je imel $97,000 prometa v letu 1963. Gostilna 5 milj vzhodno od Painesville, velik prostor za ples, in druge igralne stroje. IVz akra zemlje za parkanje. Stanovanje in vse za $69,500. STREK&L REALTY 405 E. 200 St. IV 1-1100 _____________ (14) Naprodaj Klavirska harmonika, čisto nova, 120 basov, 10 registrov ~ 5 basovskih registrov, originalna cena $600.00, sedaj samo $225.00. Zglasite se na 16002 Arcade Ave. Stanovanje išče Družina petih oseb, otroci 10, 8 in 4 leta, vsi mirni, iščejo opremljeno stanovanje štirih ali petih sob. Pokličite Europa Travel Service, 759 East 185 St., telefon IV 6-3773. (15) Pohištvo naprodaj Za kuhinjo, spalnico in sprejmno sobo i n otroške stvari. Kličite 761-2272. — (14) V najem Oddamo 4 sobe, spodaj, spredaj, na 6930 Hecker Ave. _______ (14) Brivnica naprodaj Dobroidoča brivnica na 3932 St. Clair Ave., se proda radi smrti lastnika, da se uredi zapuščina. Kličite TU 4-7971. Dajte ponudbo. ,21,24 jan) V najem Majhna enodružinska hiša, 2 sobi in kopalnica, v bližini E, 65 in St. Clair Ave. Kličite RE 1-6735. —(16) ZULICH § INSURANCE ? AGENCY 4 sl81I5 Neff Rd. IV 1-4221 < Cleveland 19, Ohio NOS NADZVOČNEGA LETALA — Sliko kaže leseni model prednjega dela nadzvočnega letala “Concorde”, ki ga skupno pripravljajo za polete na dolge proge Angleži in Francozi. Trdijo, da bo letalo v prometu že leta 1970. Prve poskusne polete napovedujejo za prihodnje leto ali vsaj za leto 1966. Združene države so se tudi odločile graditi potniška letala z nadzvočno brzino in bi jih rade imele v prometu že v zhčetku prihodnjega desetletja.. Težava je v tem, da trenutno še niti ne vedo, kako letalo prav za prav hočejo imeti. Bodo res nas in svet presenetili ali razočarali? Vsekakor bo- V bajti sta prej ko slej živela starca svoje tiho, skromno življenje. Vstajala sta navsezgodaj, hodila na svojo njivico v breg, gonila past kravo edinko, vsa trudna zvečer odmolila rožni venec pa mirno in vdano le- do tekme, ki jih odigravajo predjgla ispat. Dan za dnem tako. En-Olimpijskimi igrami po Evropi. krat, včasih dvakrat na dan se (turneja 11 tekem,) kjer se sre-ije pokadilo iz razdrtega dimni-jčavajo z najboljšimi mednarod-!ka — znamenje, da sta mož in mirni izbranci, pokazale moč in {žena še pri življenju, i znanje. Kakorkoli naj se razpo- Pozimi je bajto malo pogrela rede moštva na vrhu za mesta kravica, malo pa čoki in suh-in medalje, poleg znanja in Ijad, nametana pred vrati. Čoke spretnosti bodo vsem kumovali je z. velikim naporom izruval dve odločilnosti: živčna nape-(mož, suhljad je potrpežljivo na- Predsednik Johnson bo vendarle šel na televizijo in radijo WASHINGTON, D.C. — Predsednik Johnson ni pokazal nobenega veselja, da bi se kazal na televiziji, odnosno govoril po radiu. Njegovi politični prijatelji.so smatrali, da to ni prav. Menda so ga pregovorili, da je spremenil svoje stališče. Televizijske uprave namreč poročajo, da so dobile iz Bele hiše predlog, naj povedo svoje mnenje, kdaj in kako naj predsednik nastopa na televiziji. V blag spomin NA OSMO OBLETNICO, ODKAR JE UMRL NAŠ PREDRAGI SOPROG, OČE IN STARI OČE Jerome J. Gržinčič Zapustil nas je in odšel v večnost dne 21. januarja 1956. Osem let je že minilo, odkar si nas zapustil Ti. Kako samotno je življenje, ko Te več med nami ni. Le Križ nam sveti govori, da zopet snidemo se vsi, da vid’mo v raju večnem se nad zvezdami. Tvoji žalujoči: soproga MARY OTROCI, VNUKI in VNUKINJE Cleveland, O., 21. jan. 1964. Zgodaj zjutraj je bil navadno pri zavesti, toda proti večeru se mu je mešalo; takrat je vstajal, se dajal oborože-vati in pozival na dvoboj kneza Jana iz Ratibora. Potujoči kleriki so ga morali s silo zadrževati v postelji, kar ni bilo brez velikih težav in tudi ne brez nevarnosti, šele pred dvema tednoma je prišel k popolni zavesti in vkljub temu, da je še bolj oslabel, je ukazal, naj ga odpeljejo v Plock. “Pravil je, da nikomur ne zaupa tako kakor plockemu škofu,” je končal prior, “in da hoče sprejeti svete zakramente iz njegovih rok, hkrati pa pustiti pri njem oporoko. CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE FOR SALE — By owner (just completed). Lake Killarney V2 mi. N. Cary, 111. 3 bedrms. IV2 bath, gar. very high full bsmt. steel posts, beams, gas ht. very fine gas stove in kit. many drawers, cab. in fine wood, all rms. decorated, ready to move in. Lot 80x150, high ground. Priced for quick sale. PH. Crystal Lake 815-459-5093 or 815-459-1521. 05) DOLTON — 8 Rm. house, IV2 Story, Full bsmt. 2 car gar., 71 ft, frontage. Gas heat. Excellent transportation. Close to schools. $16,300. — VI 9-2185. (14) PALATINE — CAPRI VILLAGE Cozy 2 bedrm. brick ranch. Att. gar. Beautifully landscpd. % Acre lot. Many extras. 26’ Master bedroom. Owner transferred. Must sell. 1712 Lee Ct. FL 8-5143 after 6 PM or weekends. By owner $23,900. (15) 5 RM. BRK. House. 2 bedrms. Basement, attic, gas heat, 1 car gar. S/S. $16,700. PO 7-5469. (16) BY OWNER — leaving town. — 7 rooms. All brick, 3 bedrooms, $18,000. 835 North Drake. After 6. CA 7-7330. (17) VICINITY — 76th and Hoyne. Six rooms Georgian. 3 bdrms. Gas heat. Carpeted. Drapes. Near schools and trans. S/S. 2 car gar. Owner leaving city. TR 4-4212. (16) MOBILE HOME FOR SALE MOBILE HOME — 3 bedroom with 10x12 heated addition. Completely furnished, full awnings and patio. Many extras. Sell or trade. Move right in. NE 6-0884. (16) CEMETERY LOTS FOR SALE CEDAR PARK CEMETERY 8 Grave Lots for less than Cemetery selling price. Choice location. Near entrance. Will divide. Mrs. L. Coburn, Route 1, Box 106, Frankfort, 111., or Call Tel.: (815) 469-3731. (16) Upirali smo se temu potovanju, kolikor smo mogli, ker je bil zelo oslabel in smo se bali, da ne prispe živ tja. Toda njemu ni bilo lahko nasprotovati, zato so špilmani postali voz in ga odpeljali, Bog daj srečno.” “Ako bi bil umrl kje v bližini šeradza, bi bili že slišali,” je rekel na to Matko. “Seveda bi bili slišali,” je odvrnil starček, “torej si tudi jaz mislim, da ni umrl in da vsaj do Lenčice ni izdihnil, toda kaj se je utegnilo zgoditi dalje, ne vemo. Ako pojdete za njim, izveste tako po poti.” Matka so te novice vznemirile in napotil se je k Jagien-ki, da se posvetuje z njo; sicer pa ji je že Čeh povedal, kam je potoval opat. “Kaj naj počneva?” jo je vprašal. “Kaj nameravaš ti?” “Vi pojdete v Plock, a jaz z vami,” je kratko odgovorila. “V Plock!” se ji je pridružila s tenkim glasom šeeehov-na. “Glejte no, kako ti svetujeta! Misliš, da se kar tako pride v Plock, kakor bi zamahnil s srpom?” “Kako pa naj se sama vrnem s šečehovno? Ako ne morem nadaljevati potovanja z vami, bi bilo bolje, da sploh nisem šla. Menda ne mislite, da se tisti tam niso še huje razsrdili in raztogotili?”. CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY BOWLING ALLEY — Including land and bldg. A Money-Maker. Fully leagued. All New Brunswick eqpt. and new bar. Polish and Bohemian neighborhood. Call RO 3-0691 anytime. (14) LAUNDROMATS (2) Suburbs So. Ideal for partnership, retirement or investmt. Estab. bus. top. loc., pvd. pkg., proven potential. Priced to sell by owner. Call FU 5-6059. (15) LITE GROCERIES Confectionery and School Supplies. Dairy Products, Ice Cream, Carry Outs. Very reasonable to right party. 1900 W. Roscoe St. — Call WE 5-4414. (16) TAVERN — Fully equipped, Air Cond. Going. Bus. No. side of Blue Island. Call 389-4605 before 6 P.M. (16) HOUSEHOLD HELP FOSTER MOTHER IN N. W. SUBURBAN HOME. Housekeeper. Live in. Motherless home. 6 children, eldest 6 yrs. old. References. Good salary. PH. 437-0022. (16) WORKING MOTHER WANTS WOMAN FOR Child care and light housework. Must stay. Own room. Call YO 7-7131 before 6 P.M. (16) HELP WANTED — MALE IMMEDIATE OPENINGS AUTOMATIC SCREW MACHINES SET UP MEN AND OPERATORS Excellen Fringe Benefits Good Working Conditions Contact Personnel Office Burgess-Norion Manufacturing Go. 737 Peyton, Geneva, 111. Phone: CE 2-4100 (16) “Volkova te čtanom.” “Jaz se bojim prav tako obrambe Volkov kakor čtano-vih napadov; sicer pa vidim, da se vi upirate, samo da se upirate, toda ne iskreno.” Matko se res ni iskreno upiral. Nasprotno, ljubše mu je bilo, da potuje Jagienka z njim, kakor da se vrne, zato se je na njene besede nasmehnil in rekel: “Znebila se je krila, pa ji pamet raste.” “Pameti ni nikjer druge kakor v glavi.” “Toda meni je Plock preveč s poti.” “Čeh je pravil, da ni vstran, a v Malborg je še bliže.” “Torej sta se s Čehom že posvetovala?” “Seveda, pa je še tole povedal: ako je mladi gospod padel v Malborgu v kako nesrečo, se lahko s pomočjo kneginje Aleksandre zelo mnogo doseže, ker je ona kraljevskega rodu, a razen tega je posebna prijateljica križarjev in ima med njimi velik ugled.” “Res je, kakor je Bog mil!” je zaklical Matko. “Vsi vedo o tem in ako bi nam hotela dati pismo za velikega mojstra, bi popolnoma varno potovali po vseh križarskih krajih. Radi jo imajo, ker jih ima tudi ona rada ... Ta svet je dober in ni neumen fant Čeh.” “Pa še kako!” je navdušeno zaklicala šečehovna, dvignivši kvišku svoje sinje oči. Matko pa se je naglo obrnil proti njej. “Kaj pa naj to pomeni?” ubranita pred terih mestih je počival zaradi prevelike slabosti po dva do tri dni, Matku se je zdelo kar verjetno, da ga dohite. Vendar se je zmotil v svojem računu, ker so jih zadržale narasle vode Nera in Bzure. Niso dospeli niti do Lenčice, ko so se morali ustaviti v prazni krčmi, ki jo je bil krčmar zapustil očividno iz bojazni pred povodnijo. Cesta, ki je držala od krčme proti mestu, je bila sicer položena z debli, a se je na široko pogreznila in vdrla v močvirnata tla. Matkov sluga Vit, ki je bil doma v teh krajih, je res slišal o prehodu skozi gozdove, pa si ni upal prevzeti vodstva, ker je prav tako vedel, da imajo v lenči-Jških močvirjih svoja bivališča nečisti duhovi, a zlasti mogočni Boruta, ki je rad zapeljeval ljudi na brezdanja močvirja in jih potem reševal le za ceno duše. Tudi krčma je bila na slabem glasu in dasi so popotniki v tistih časih vozili s seboj živež in se jim torej ni bilo treba bati lakote, je vendar bivanje na takem kraju vznemirjalo celo starega. Matka. Ponoči so slišali na strehi krčme nekako tekanje, a včasih je nekaj trkalo po vratih. Jagienka in Šečehovna, ki sta spali v sobi poleg velike izbe, sta slišali v temi šelest drob-nih stopinj po stropu in celo po stenah. To ju ni posebno strašilo, ker sta se bili obe v Zgoželicah navadili škratov, ki jih je sv °.) čas Zih dal krmiti in ki po splošnem mnenju tistih časov niso bili zlobni, ako si jim le privoščil Dekle se je grozno zmedlo/drobtinice. Toda neko noč se povesilo dolge trepalnice in zardelo kakor roža. Tako je Matko videl, da ni drugega izhoda, kakor da vzame obe dekleti s seboj, česar si je tudi v svoji duši želel. Drugo jutro so §6 torej poslovili od starega priorja in krenili dalje na pot. Ker so zaradi raztajanega snega narasle reke, so potovali z večjim naporom kakor prej. Spotoma so povpraševali po opatu in naleteli na mnogo dvorovi in župnij, a kjer jih ni bilo, celo na krčme, ki se je v njih ustavljal in prenočeval. Lahko je bilo iti po njegovi sledi, ker je razdeljeval bogata darila, dajal je za maše, daroval za zvonove, podpiral obubožane cerkve in se ga je marsikateri berač, marsikateri ubog duhovnik, da celo marsikateri župnik s hvaležnostjo spominjal. Splošno so govorili, da “je potoval kakor angel” —-in molili so za njegovo zdravje, dasi so tu pa tam slišali izraze bojazni, da je že bliže večnemu odrešenju kakor skorajšnjemu zdravju. Na neka- je zaslišalo v bližnji goščavi zamolklo in zlovešče rjovenje, a zjutraj so odkrili v blatu sledove ogromnih parkljev. Morda je bil to tur ali zober, toda Vit je trdil, da ima tudi Boruta, dasi nosi človeško postavo, da, še celo plemenita-ško, parklje namesto nog; škornje, ki se prikazuje v njih med ljudmi, pa iz varčnosti v močvirju sezuje. Ko je Matko slišal, da si ga lahko pridobiš s pijačo, je ves dan premišljeval, ali bi ne bil greh, ako bi si napravil hudobnega duha za prijatelja, in se je o tem celo posvetoval z Jagienko, “Obesil bi čez noč na plotu volovski meh, poln vina ali medice,” je dejal, “in ako bi ga v noči kaj izpilo, bi vsaj vedeli, da nekaj skače okrog.” “Da bi s tem le ne užalili božje vsemogočnosti,” je odgovorilo dekle, “ker ham je potreben blagoslov, da lahko srečno pomoremo Zbišku.” “Saj tega se tudi jaz bojim, toda mislim si, medica je medica, to vendar ni duša. Duše ne dam, a kaj naj pomeni za nebeško moč mehur medice!” Potem je znižal glas in dodal : “Da plemič pogosti plemiča, četudi je naj večji robavs, je navadna stvar, a ljudje pravijo, da ti je on plemič.” “Kdo?” je vprašala Jagienka. “Nočem imenovati nečistega imena.” In res je ta večer Matko lastnoročno obesil na plotu velik volovski meh, ki so v njih navadno vozili pijačo — in zjutraj se je pokazalo, da je bil mehur izpit do dna. Res se je Čeh, ko so pripovedovali o tem, nekako čudno nasmehnil, toda tega ni nihče opazil, Matko pa se je veselil v svoji duši, ker je pričakoval, da ne nalete na nobeno nepričakovano oviro ali nezgodo, ako bodo morali iti čez moč-vir j e. “Razen če govore neresnico, da pozna tudi on nekako čast,” je govoril sam sebi. Vendar pa je bilo predvsem treba poizvedeti, ali je kak prehod skozi gozd. To je bilo mogoče, ker se zemlja tam, kjer je bil svet utrjen s koreninami dreves in grmičevja, ni lahko zmehčala zaradi deževja. Toda Vil, ki bi bil kot domačin najbolj opravil to nalogo, je takoj, kakor hitro je to slišal, začel kričati: “Ubijte me, gospod, a jaz ne pojdem!” Zamah so mu prigovarjali, da podnevi nečisti Letna razprodaja V ČETRTEK, DNE 23. JANUARJA ZAČNE NAŠA LETNA RAZPRODAJA. — Slike, kipi, križi, rožni venci, albumi in razni darilni predmeti po globoko znižanih cenah — najmanj 20% redne cene. — e a y j j 1 a gug glass a ve., Cleveland 3, o. S M n I L S M Phone: UTah 1-0684 Mullmly Funeral Home ZRAČEVALNI SISTEM AMBULANČNA POSLUGA POGREBI OD $200.00 NAPREJ 365 East 156th Street KEnmore 1-9411 VARJENJE V BREZZRAČNEM PROS TORU — Velika cev z vaznimi napravami omogoča varjenje kovin v skoro brezzračnem prostoru, ki je potrebno za neke vrste kovin, ki so namenjene rabi v vesolju. Ing. Frank Adgate od Lockheada kaže v Bur-kanku, Galij., kako naprava deluje. duhovi nimajo nobene moči. Matko je hotel iti sam, toda končno je obveljalo, da je Hlava, ki je bil drzen dečko in se je s svojo drznostjo rad pobahal pred ljudmi, zlasti pred dekleti, vzel za pas se- kiro, v roke kopje in odšel. (Dalje prihodnjič) — Okoli eno tretjino vseh očal, ki jih nosijo ljudje v Združenih državah, je bifokal-nih ali celo trifokalnih. SEDEMDESET LET nudi KSKJ ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. mmmh KATOLIŠKA SLOVENSKA JEDN0TA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki. Premoženje: $15,100,000.00 Število certifikatov: 47,500 Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji — AMERIŠKI SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K.S.K.J. sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60, leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. K.S.K.J. izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od $560.00 do $15,000.00. K.S.K.J. nudi zavarovalnino za onemoglost, poškodbo in operacijo do vsote $400.00 za članstvo mladinskega in odraslega oddelka. A Ako še nisi član ali članica te mogočne bratske katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot jutri! STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ! Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na: GLAVNI URAD K.S.K.J. 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Moj stari naslov: Moj novi naslov: MOJE IME: ..................... PROSIMO. PIŠITE RAZLOČNO NA NENAVADNEM KRAJU — Slikar je postavil svoje stojalo na obali v St. Trapezu v Franciji in se lotil dela. Med njegovim odmorom je vse skupaj posnel nekdo na film s slučajnostnim fotografom v ospredju vred.