Zvezek 12. SkOVflN Mesečnik za književnost umetnost in prosveto VSEBINA: M. V.: Ruska moderna.......365 Vekoslav Spindler: Moj Bog.....367 Ivan Prosekar: Soseda .......367 C. Golar: Ljubezen........369 Jos. Kostanjevec: Lahkožive!.....370 Utva: O polnoči . ........374 Fr. Govčkar: Spomini na Prešerna . . 375 Fran Govčkar: Gorjančeva Marijanica . 379 Zofka Jelovškova: Nada.......387 Ivan Prosekar: Jutro........390 Listek. 391 Književnost: Po desetih letih. — Ivan Zbrizaj: Ljubljansko barje in nJega osuševanje. — .Talija." — Knjige družbe sv. Mohorja za 1. 1904. — .Sokol" v Ljubljani. — Ljudska knjižnica. — Nove poezije Otona Zupančiča. — .Spomini" dr. Jos. Vošnjaka. — .Romeo in Julija." — .Kralj Lear". — .Julij Caesar" in .Sen kresne noči." — Podučevanje slovenščine na avstrijskih gimnazijah. — Pod branom. Napisala Adela in Andrija Milčinovič. — f Jandrija Širovič. — Gabrijel Louls Saroy: Les nationalitčs en Austriche-Hongrle. — Em. šl. z Leše-hradu: Ideje in proflly. O led al išče in glasba: Slovenska drama. — Slovenska opera. — Falkenštein. — Vij. — O. Moser. —Z ognjem in mečem. Umjetnost: Nove izvirne slike. — Valvazorjev spomenik. v LJubljani. — Cesarjev spomenik v Ljubljani. Tehnika: Elektrika buditeljica življenja. Raznoterosti: Rusko ženstvo. Naše slike: D. H.: Laboda. — W. K.: V nedeljo popo-ludne. — Maksim gorki v krogu svojih prijateljev. — J. Mandl: Ljubezen. — W. Arndt: Starka. — Puvis de Chavannes: Odmor. — Dunaj: Dvor. E. Weyra: Moč na morju in Moč na kopnem. — F. Šimon: Razburjeno morje. Leto 1. /P o g ,er (D. Schztg.) IZ ŠAHOVSKEGA SVETA (Ureja Milan Vidmar.) Pozicija po 14. potezi belega 1 i. |pP 11 mM. i hhp i H t 11 iS * « HI t HI mm II H H MP š §m ■ ■ B ■ iHf O Mat v 5 potezah V. Cisaf (D. W.) 1. e2—e4 2. f2—14 3. Sgl—f3 4. h2—h4 5. Sf3—e5 6. Lfl—c4 7. e4Xd5 8. 0 — 0 e7—e5 e5Xf4 g7—g5 Sg8—fci d7—d5 Lf8—d6 To je gambit, katerega je iznašel prof. Rice. Ld6Xe5 8. 9. 10. 11. 12. 14. ... 0 — 0 15. Lcl—f4 c7—c6 16. d5Xc6 Janowski priporoča 16. Ld3, Dd5 17. Dc2 16. ... Sb8—c6 17. Lc4—d3 De4—d5 18. Sbl—d2 Lc8—f5 19. Sd2—c4 Lf5Xd3 20. DdlXd3 Tf8—e8 Bolje je f7—f5 21. Sc4—e3 22. d4—d5 23. Dd3—d4 24. h4—h5 25. Dd4Xf4 Jedina rešitev za črnega je tu Te3: 26. Dg5f itd. 26. Se3Xg4 f7—f5 27. Tal—el! De7—g7 Na Del : sledi 28. Dg5f, Kh8 29. Dff, Kg8 30. Sh6 28. Sg4—h6f Kg8—h8 Dd5—d7 Sc6—e5 Se5—g6 Sg6Xf4 Dd7—e7 29. Sh6Xf5 30. Tel—e6 31. d5Xe6 32. e6—e7 33. Df4—d4 34. c3Xd4 Dg7—f6 Te8Xe6 Ta8—e8 h7—h6 Df6Xd4 Črni se vda. H III m Mat v 2 potezah Rešitev dvostavke (Palkoska): 1. Tb3—c3, štiristavke (Bayersdorfer) 1. Ld7—15, f7—f6 (A) 2. Lf5—e4, {6—f5 mat 3. Sd4—f3, f5Xe4, 4. Te7—f7 1____Kf4—g5, 2. TefXf7, Kg5—f4 3. Td4—f3, Kf4Xf3 4. Lf5-d3 mat Analitični match Lasker - Čigorin je končan: Čigorin 3Vž, Lasker 272. Sledeča partija je prva v match-u. Rice-ov gambit. Beli: Lasker Črni: Čigorin. WA «$> Naročajte izborno ljubljansko delniško pivo vm vm tm rm iz pivovaren Žalec in Laški trg mi vm m?. Tfl—el Dd8—e7 c2—c3 f4—f3 d2—d3 Sf6—e4! TelXe4 Le5—h2f 13. KglXh2 De7Xe4 14. g2-g3 Do tu so bile poteze predpisane. Boj se je torej začel šele s sledečo potezo Naročila sprejema centralna pisarna v Ljubljani, Sodnijske ulice 4. tm SREČKO MAGOLIČ: NA MIRJI. F. SIMON: SIMFONIJA. LISTEK. književnost. Naš pravopis. Pred nami leži že dalje časa živahno pisana brošura: .Zaščitnikoma Levčevega pravopisa vnovič v prevdarek. Spisal prof. V. Bežek." Nameravali smo o njej že prej kaj izpregovoriti; ker pa je njena vsebina — natisnjena je bila najprej v .Zvonu" in ponatisnjena v .Popotniku" — vobče že znana, smo jo odložili za poznejšo priliko. Ta je prišla zdaj. — V zadnji številki .Cvetja" (v roke smo jo dobili 7. avgusta) pričenja namreč o. Škrabec iznova premotrivati naše pravopisno vprašanje, in sicer z obširnim programom ter — kakor se razume — temeljito ; spis bo očividno konstruktiven in manj polemičen. — Bežkova brošura je namenoma polemična, ali kljub temu ima dovolj znamenite in pozitivne vsebine, posebno kar se tiče razbistrenja pojma našega knjižnega jezika. Najbrž bi prišli v pravopisnem vprašanju prej do vidljivega zaključka, ako bi se ga bili prej lotili s sličnimi — in samo — argumenti. — Kar se tiče raznih .epitheta ornantia", ki so jih stekli v medsebojnem boju pravopisniki, pa je najbolje, če si zamašimo desno in levo uho. — Za to pot naj zadostujejo te vrstice. Dr. T. V. Schreiner in dr. J. Bezjak, Slovenska jezikovna vadnica za tesno združeni poduk v slovnici, pravopisju in spisju. I.—II. zvezek. Na Dunaju, F. Tempsky 1903. Te knjižici zaslužita po vsej pravici, da ju tudi tukaj omenjamo; ne samo zato, ker sta namenjeni staviti podlago spretnosti v rabi slovenskega jezika, ampak tudi zaradi metode, s kojo, ustrezata temu namenu. Imeni Schreiner-Bezjak jamčita za združenje moderne teorije z napredno prakso, za zvezo logičnega premotrivanja z neprisiljeno poezijo. — Kakšna nova metoda je to? .Kratke opombe", ki sta jih, posebej natisnjene, pridejala avtorja zvezkoma, se začno popolnoma resnično s temi besedami: „V naslovu, ki ga čitamo na ovitkih naših zvezkov, tiči program." — Jezikovna vadnica je to, ne slovnica: to misel naglašata malo nižje. Ta izjava, dasi ne čisto točna, je za splošno označenje še bolj pojmljiva ; napačno pa bi bilo, ko bi kdo knjižici vvrščal pod geslo, površnjakom tako priljubljeno: .Proč s slovnico!" Avtorja se obračata izrečno proti onim, ki hočejo vso slovnico iz-bacniti iz šole: „Ne tako, dragi moji! Slovnica sama zase, seveda, ne more biti smoter ljudskošolskemu pouku. A kot sredstvo k našemu smotru . . . kot pomočnico pri dosezanju našega jezikovnega smotra ... se je bomo radi učili." To je edino pravo naziranje! Tudi te knjižici sta pravzaprav slovnici, samo da slovnica tukaj ni le zbirka jezikovnih zakonov, ampak za nje metodika in didaktika. V tem oziru pomenita zvezka prav znamenit korak naprej in sta poklicana, da se ob njima vežba vsak učitelj, ki se bavi z jezikovnim poukom, ne samo začetnim. — Posebna hvala gre debloslovju. Iz tega je razvidno, da sodita knjižici v prvi vrsti v roko učitelja, ki pa tudi ne sme biti slepo odvisen od vsakega njunega stavka. Učencem bi se dovolil vpogled v knjigo, kadar bi bilo res neobhodno potrebno, včasih niti ne pri .vajah". V tem oziru je moje stališče skrajneje, kakor se zastopa na str. 10 .Opomb" in v soglasju s svojim stališčem bi se jaz še bolj prijel prav tam navedenega zakona, da se naj v ljudski šoli mnogo piše. Da v posameznostih s kako stvarjo nismo docela zadovoljni, ne škoduje nič. Kaj pravite n. pr. k pravilu takoj na 2. str. I. zv.: „Kolikorkrat pri izgovarjanju odpreš usta, toliko zlogov ima beseda?" Stilizacija je netočna, pa tudi bistvo ni pravo; saj lahko izgovarjam na stotine besed, ne da bi .odprl usta", ker jih imam lahko trajno — odprta, če namreč izgovarjam besede — in koliko jih je, ki nimajo v sebi nobenega ustnika! — Po pravici se v .Opombah" na-glašuje nepotrebnost raznih definicij; vendar so se nekatere odvisno pridržale, n. pr. definicija glagola. Vrednosti knjižic se taki očitki ne dotikajo. Mi le želimo, da bi gospoda spisovatelja kmalu dovršila svoje srečno začeto delo. Dr. Jos. Tominšek. Knjige ..Slovenske Šolske Matice". II. Realna knjižnica. I. del: Zgodovinska učna snov za ljudske šole. — 2. snopič. Spisal J. Apih. V Ljubljani 1903. Že 1. snopiča realne knjižnice, ki je razpravljal zgodovino starega veka, je lansko leto kritika pohvalno omenjala. Tudi 2. snopič, v katerem pisatelj, ki je poznat, vešč zgodovinar, razpravlja zgodovinsko učno snov srednjega veka, bode prav dobro služil vsakemu učitelju, ki se pripravlja za zgodovinski pouk, ker najde v njem najzanimivejše zgodbe srednjega veka poljudno razložene. Ozir na kulturno zgodovino tega veka, zlasti pa vpletanje znamenitih dogodkov iz d o m a č e zgodovine knjigo še posebno priporoča in le že le ti je, da se pisatelj zlasti na zadnjo še bolj ozira. Pisatelj je razdelil vso tvarino na štiri glavne dele: 1. srednjeveško plemstvo, 2. križarske vojne in njih posledice, 3. Habsburžani, 4. Luksenburžani — s kulturnozgodovinskim dodatkom o srednjeveških mestih. Že nezistematična razdelitev kaže namen pisateljev: podajati le najvažnejše dogodke v kolikor moči poljudnem slogu. In reči smemo, da se mu je ta namen docela posrečil! V prvem delu opisuje postanek mejnih grofov in vojvod, srednjeveško ustavo, viteze in duhovne kneze. Ker so Babenberžani zibali zibel sedanji avstro-ogrski državi in je njih zgodovina važna za poznavanje avstrijske zgodovine v ljudski šoli, opisuje vlado najvažnejših: Henrika II., Leopolda V. Krepostnega, Leopolda VI., Sijajnega in poslednjega — Friderika II., s katerim je umrl ta slavni rod. Zlasti živo in zanimivo opisuje postanek in razvoj viteštva, viteške igre (turnirje) in življenje na srednjeveških gradovih. Drugi del razpravlja o vzrokih križarskih vojen in njih posledicah, pobožnosti tedanje dobe, božjih potih in vpleta vmes nakratko postanek islama. Popraviti je na strani 116. trditev, da je misel, Sveto deželo trajno pridobiti krščanstvu, sprožil že papež Silvester II., a ne Gregor VIL Popisani sta le prva in tretja križarska vojna; za zgodovinski pouk v ljudski šoli ima to poglavje le toliko trajne vrednosti, kolikor se tiče udeležbe tedanjih babenberških vladarjev (pravljica o postanku avstrijskega hišnega grba!). Posledice teh vojen, rastoči vpliv cerkve in moč pa-peštva zdi se nam nekako preobširno popisana. Tudi škofov na Slovenskem, ki pa so bili po svojih uradnikih brez izjeme ponemčevalci (p. 136—137), se spominja pisatelj v posebnem kratkem pregledu. Živo in nazorno je popisano življenje v srednjeveških samostanih, ki so bili .prava utočišča materijelne in duševne prosvete (p. 134)." Popraviti je str. 131 trditev, da je Spon-heimovec Bernard vvedel v Ljubljano frančiškane 1. 1533., a ne 1223 (Dimitz: Kurzgefasste Geschichte Krains, p. 25). Prav obširni sta poglavji o Habsburžanih in Luksen-buržanih, saj je glavni smoter zgodovinskega pouka v ljudski in meščanski šoli kratko in pregledno znanje avstrijske zgodovine. Najprej opisuje pridobitve Pfemysloviča Otakarja II. za časa avstrijskega medvladja in vladanj tega mogočnjaka, ki je enako Samu vladal ozemlju od Krkonošev do obali Jandranskega morja. Nemško medvladje in izvolitev Rudolfa Habsburškega nemškim kraljem je povzročilo boje med nasprotnikoma, ki so končali s popolnim porazom Otakarjevim na Moravskem polju in pridobitvijo avstrijskih dežel, ki jih je pozneje s privoljenjem nemških knezov podelil svojima sinovoma. Dalje opisuje vladanje in pridobitve najvažnejših prvih Habsburžanov: Albrehta I., Friderika Lepega, bratov Albrehta II. Modrega in Otona Veselega in Rudolfa IV. Usta-novnika. — Za ljudskošolske učence zlasti zanimivo tvarino nudijo str. 166—168 opisane nezgode, kakor pojavi kobilic, kuge, lakote in potresa. Poglavje o Habsburžanih sklepa delitev habsburških dežel in kratek pregled zgodovine goriških grofov. Zadnje poglavje govori o pridobitvi češke krone Luksen-buržanov, katerih najznamitejši je bil Karol IV. Pod njegovim naslednikom Večeslavom IV. se je razvilo Husovo delovanje, ki je imelo za posledico hude husitske boje. Najzanimivejši pa je dodatek o srednjeveškili mestih, njih postanku, upravi, vnanjosti, o življenju meščanov, obrti in trgovini, ki se naslanja na Vrhovčeve .Ljubljanske meščane" in .Zgodovino Novega Mesta". Take kulturnozgodovinske črtice mladino najbolj zanimajo. Ali bi ne bilo torej umestno, ako bi bil pisatelj vzporedno z meščanskim življenjem opisal in primerjal tedanje kmetsko življenje ? Kako bi učence na deželi zanimalo poznati življenje svojih pradedov, njih odvisnost od duhovnih in svetnih knezov, o prostih posestnikih in tlačanih, zlasti pa o tlaki! Ako je pisatelj tako natančno in preobširno (skoraj 15 strani!) opisal po-božnost tedanje dobe, božja pota, samostane, moč cerkve in papeštva, — celo Židom je posvetil tri strani — bi bil tudi kmetu in njega položaju lahko privoščil vsaj par strani, saj virov ne manjka! — Morebiti to šele stori ? Snopič zaklju čuje kratek pregled v občilih, rudarstvu in denarstvu. Knjiga bode, kakor že uvodoma rečeno, prav dobro služila namenu, kateremu je spisana. Jezik je lep, gladek. Nekaj malenkostnih pravopisnih napak (po Levčevem pravopisu!) treba popraviti, kakor: „od sih dob" (str. 117) mesto .odsihdob" — „bodi si" (st. 136) mesto .bodisi" — „še le" (str. 136) mesto .šele" in .pogostni" (145) mesto .pogosti". — ar — Pavel Mihalek: Iz nižin življenja. Izdali .Naši zapiski" v Ljubljani. Založili Fr. Rinaldo in tovariši 1903. Cena 1 K. Tako je naslov 96 strani broječi knjižici, ki obsega 8 naturalističnih črtic iz proletarskega, delavskega in kmetskega « življenja. Mihalek je temperamenten pripovedovalec, a ljubi brutalne efekte in smelo dekoltirane prizore. Slog mu je mestoma pomanjkljiv, slovničnih pogreškov ima preveč. Kakor naslov se tudi vsebina te prve Mihalekove knjige še ne odlikuje z individualno izvirnostjo. A knjiga izdaja pripovedo-valen talent, ostro opazovanje, dobro poznanje „nižin življenja" in ognjevitost tendencioznega peresa. Upajmo torej, da Mihalek napreduje ne le glede sloga in jezika, nego tudi v diskretnosti svojega slikanja seksuvalnih prizorov! Potem bo za naše slovstvo nova pridobitev. „Slovanska knjižnica" — Urejuje in izdaja A. Ga-bršček. — Prejeli smo II. in III. del slovečega Sienkiewicze-vega romana »Križarji". Poslovenil Podravski. Ves roman obsega 1028 stranij in stane samo K 3'90. V knjigarnah se prodaja po K 5'20. O tem krasnem romanu slovečega poljskega pisatelja smo prinesli članek v II. zvezku .Slovana" (str. 34, 44). — V letu 1904. izda založnik istega pisatelja veliki roman .Potop" iz slavne zgodovine preteklosti poljskega naroda. Svojim naročnikom .Slovansko knjižnico" opetovano najtoplejše priporočamo! V njej dobe zdravo, krasno, velezanimivo slovansko berilo! — Ptujci so začeli trositi med naš narod po nemškem vzorcu skrpucane sleparske in šušmarske romane, ki so brez sleherne leposlovne vrednosti in so razmeroma jako dragi, pa dobivajo toliko odjemalcev, da se je kar čuditi kratkovidnosti naših rojakov. Naj bi si raje nabavili romane n. pr.: „Quo vadis^ .Križarje", .Potop" itd. in bilo bi zanje in za razvoj slovenske književnosti mnogo bolje ! „Talija". Zbirka gledaliških iger. Ureja Fran G o-vekar. Izdaja in tiska .Goriška tiskarna" A. Gabršček. Snopič 5. Doktor Hribar. Veseloigra v enem dejanju. Poljski spisal grof I. A. Fredro. Snopič 6. Dobro d o šli' Kdaj pojdete domii? Veseloigra v enem dejanju. Snopič 10. Eno uro doktor. Burka v enem dejanju. Zopet tri dobre igrice za naše diletante v slovenskih društvih. Igre so lahke, a zabavne in bogate .hvaležnih" ulog. Knjižice so prav lične in cenene. Društvom jih prav toplo priporočamo! Podučevanje slovenščine na avstrijskih gimnazijah. Gosp. Fran Žnideršič, profesor na goriški gimnaziji, je podal v LIH. letnem poročilu svoje gimnazije nekaj misli o podu-čevanju slovenščine ter stavil predlog, naj bi se za vse gimnazije, na katerih se podučuje slovenščina kot materinski jezik, sestavil enoten normalni učni načrt in kanon ter naj bi se izdala pomočna knjiga za poduk našega jezika na srednjih šolah. Že v poslednji številki .Slovana" smo se izrekli, da Žnideršičev predlog odobravamo ter da se z njim strinjamo tudi glede njegovega stališča v najnovejšem pravopisnem in slovničnem boju. Seveda se s tem nagibamo bolj k nazorom prof. Bežka in prof. Peruška, ki imata naravno večino naših beletristov in žurnalistov že za seboj; popolnoma se torej zlagamo tudi z nazori A. Aškerca (Lj. Zv. XIX. 452 sq.). Naše mnenje je, da je že skrajni čas, napraviti konec sedanjemu pravopisnemu položaju, ko že nihče več ne ve, kako bi zastavil svoje pero, ne da bi se izpodtaknil bodisi nad Levčevim .Pravopisom" ali nad Škrabčevimi pravili, bodisi nad slovničnimi zahtevami tega ali onega jezikoslovca. Slovenski pisatelji, ki so obogatili našo literaturo že s celo vrsto dobrih spisov, naenkrat ne znajo več .pravilno" pisati, in človek, ki mora dan na dan sukati pero, ima sedaj občutek, da se mu vsak hip zapleta ob pisalnik dvom in strah. Pa išči in stikaj potem po slovarjih, slovnicah, brošurah in po .Pravopisu", da ne moreš dalje! Temu konfuznemu stanju mora biti torej kmalu konec, sicer se nam vrine v liste babilonska zmešnjava glede pravopisa in sloga. Čitajte rokopise naših srednješolskih učiteljev slovenščine in našli boste celo kopo razlik v pravopisnem, gramatikalnem in slogovnem oziru. Ker pa se učitelji — vsaj ob prestopu iz nižjih razredov v višje — navadno menjajo, morajo dijaki z učitelji menjati tudi svoje jezikovne principe, posledica česar je popolna zmešnjava. In kakšne križe imajo šele uredniki! Ker ima že vsako mesto svojega filološkega nezmotljivca, pišejo pisatelji po stoterih različnih pravilih. Ali o tem vprašanju, glede čegar akutnosti smo vsi prepričani, nismo hoteli govoriti — danes. Pač pa nam bodi dovoljeno, da tudi mi, — dasi smo laiki in niti učeni slavisti-pedagogi — izpregovorimo vobče o poduku slovenščine na srednjih šolah ter da pri-denemo končno še nekaj opazk na Žnideršičeve pripombe glede privatnega berila dijakov, oziroma da reagiramo na nekatere njegove kritične sodbe o moderni naši beletristiki in dramatiki. Pouk v slovenščini je na gimnazijah in realkah še vedno v kotu sedeča ponižna Pepelka. Odmerjeni sta ji navadno le po dve uri na teden. Pičloodmerjeni čas pač ne zadošča, da bi se dijak popolnoma vglobil v materinščino ter da bi temeljito obdelal slovnico, se vadil v slogu ter se seznanil zadostno z literarno zgodovino, s slovstvom in končno še s staroslovenščino in srbohrvaščino. Le oni dijaki, ki še privatno, na škodo drugih predmetov, ba-vijo več s slovenščino, ki mnogo čitajo ter se prostovoljno vadijo v slogu, le ti pridejo iz gimnazije vsaj z dobrim znanjem materinščine v besedi in v pisanju; vsi drugi pa imajo neokretno pero, trd, težak slog ter so tako ubogi besed, da jih ovira vsaka malenkost. Naše pismeno in ustno občevanje z dijaštvom po zrelostnem izpitu nas potrjuje v tej sodbi vsako leto iznova. Dobrih in spretnih stilistov, literarno vsaj za silo informovanih dijakov pride iz naših srednjih šol še vedno malo. Da je v tem oziru v primeri z nekdanjimi časi že mnogo boljše, seveda ni tajiti; toda zasluge za to izpremembo nima šola, nego naše časopisje in živahno gibanje v naši literaturi, ki zanima in izobražuje tudi slovensko dijaštvo. Jezika so se malone vsi naši mlajši pisatelji naučili večinoma izven šole in — proti šoli. Čudna usoda preganja namreč naš jezik. Učitelji slovenščine so malokdaj za ta predmet izprašani in usposobljeni ter se obesi poduk slovenščine komurkoli, pa bodisi telovadni ali risarski ali verski učitelj. Skoraj navadno je bila dotičnemu učitelju na vseučilišču slovenščina le postranski predmet, zato nanj ni niti zadostno pripravljen ter ne kaže zanj posebnega zanimanja. In tako podučujejo slovenščino historiki, naravoslovci in klasični filologi. In ti gospodje učitelji brez lastnega zanimanja in veselja naj vzbujajo v dijakih veselje in zanimanje! Dolgočasno, mrtvo in uspavajoče je njih predavanje, med katerim se drže krčevito knjige, iz katere čitajo in izprašujejo besedo za besedo. Brez ognja in temperamenta, brez navdušenja za predmet in za duh jezika je večina srednješolskih učiteljev slovenščine. Teorija, paragrafi so njih torišče, v prakso, na polje živega predavanja o našem jeziku, slovstvu in estetičnega obdelovanja posameznih literarnih dob ali celo literatov pa si ne upajo. Kakor kruh brez soli je njih poduk! In tako je slovenska ura mnogokje najpustejša; dijaki čitajo pod klopjo druge knjige ali pa se pripravljajo za naslednjo uro. V poduku literarne zgodovine se ozira v prvi vrsti na najstarejšo dobo in premlevajo se dolgovezno najstarejši katekizmi in cerkvene pesmarice, zahtevajo se tu letnice vsake nične malenkosti. Sploh so naslovi in številke paradni konjiček večine teh učiteljev slovenščine! S težkim, dolgočasnim korakom se popne poduk do V. Vodnika, v par urah se razpravlja še o Prešernu, v zadnji uri se omenjajo z največjo površnostjo še Jurčič, Levstik in Gregorčič, novejši literati se kvečjemu imenujejo mimogrede in — konec! t IVAN ŠKRJANEC. Da bi se poseglo med slovenskim poukom, vsaj za šilo, v srbsko-hrvatsko, poljsko ali celo — bognasvaruj! — v rusko književnost, tega na srednjih šolah dijaki ne dožive izlepa! Zato pa je občeslovansko slovstvo in njegova zgodovina slovenskemu dijaštvu docela neznano polje. Ali tem temeljitejše in navdušenejše se podučuje in obdeluje na naših srednjih šolah nemško slovstvo in njegova zgodovina! Da, odkrito priznavam, da smo se dijaki nemške ure navadno veselili, saj smo imeli profesorje, ki so bili pri svojem predmetu s celim srcem in s celim — razumom. Ti možje so znali, kar so predavali, in svoje navdušenje, ki so ga gojili za nemško slovstvo, so izkušali — včasih morda s prikrito tendenco! — vzbuditi tudi v naših srcih. Jaz jim tega ne zamerjam: slab značaj, kdor ne ljubi svojega naroda in njegove umetnosti. A obžalujem, da take vneme, takega navdušenja in take priprave nisem našel skoraj nikdar pri svojih učiteljih slovenščine! Zato pa smo prišli na vseučilišče z razmeroma temeljitim poznanjem nemščine, nemškega slovstva in nemške zgodovine, — o slovenščini, slovenskem slovstvu in njegovi zgodovini pa smo imeli le meglene pojme ... Da, tudi naš slog v nemščini je bil lažji kakor v slovenščini! Tak je pouk slovenščine večinoma na vseh slovenskih srednjih šolah. Ne rečem: na vseh! Prav v zadnjih desetih letih opazujemo v letnih poročilih naših gimnazij, da je dobila slovenščina nekaj prav izbornih učiteljev. Učni načrt, ki je za slovenščino na srednjih šolah itak jako ohlapen in raztezen, znajo ti gospodje praktično rabiti ter spretno, instruktivno obdelavati obširno tvarino. To se vidi zlasti pri takozvanih .Vajah v prostem govoru". Tu predavajo dijaki o slovenskem historičnem romanu, o slovenskih romantikih, o moderni in klasični drami, o domači liriki in baladi, o uplivu reformacije na slovensko slovstvo, o idealih ilirizma itd. — končno celo o Zupančiču, Ketteju in Murnu, o slovenski humoreski, o slovenski narodni drami . . . Koliko gradiva je nakupičenega v teh naslovih dijaških predavanj! Koliko prilike se nudi ob njih veščemu in dobro podkovanemu učitelju, da širi svojim dijakom obzorje na desno in levo! Da, da, tako si mislim izbornega učitelja slovenščine! Žal, da jih imamo še tako malo, a še toliko dolgočasnih, duhomornih verbalistov in dlakocepnih pikolovcev! Naj bi bila naši ma-terščini poslej usoda milejša, da bi se posvečalo slovenščini in njeni zgodovini več tako navdušenih in spretnih visoko-šolcev, kakor se jih posveča nemščini! (Dalje prihodnjič.) „Vienac" o Jos. Murnu in Ivu Šorliju. Izborni hrvatski mesečnik, ki se je dvignil pod spretnim uredništvom dr. M. Dežmana in Šandorja Gjalskega-Babiča zopet na naj-odličnejše mesto med jugoslovanskimi revijami, se redno bavi tudi s slovenskimi knjigami. V 16. br. je prinesel „Vienac" izvrstno poročilo in laskavo kritiko o Murnovih pesmih in baladah ter o Šorlijevem romanu .Človek in pol". Kritiko je spisal Milan Marijanovič. „Vienac" prinaša v vsaki številki krasne izvirne in tuje (slovanske i. dr.) ilustracije. Našim čitalnicam in bralnim društvom .Vienac" iz-nova iskreno priporočamo! I. E. Tomič. Udovica. Pripoviest iz XVIII. vieka. Zabavna knjižnica Matice Hrvatske svezak 252—255. U Zagrebu. Kako prijetno je, da človek tako hitro pozablja! Preteklo je jedva 12 let, odkar smo s slastjo čitali v .Viencu" Tomičevo .Udovico"; ko pa je bil letnik končan, ginevale so iz našega spomina nje osebe in odbor Matice Hrvatske je, najbrž sodeč po živih vzorcih, sklepal, da je povest že pozabljena in da jo bo občinstvo kot novo zopet sprejelo z zanimanjem. Odbor se pač ni varal. .Udovica" je izmed onih povesti, ki jih lahko čitaš vsakih 5 let kot nove. V tem leži pol hvale in pol graje; pol hvale, ker se vsakih pet let čita pač le spis, ki ima kaj vrednosti v sebi; pol graje zato, ker je jasno, da spis ne sega globoko, sicer bi ga tekom 5 let ne pozabili. .Udovica" pač spada kakor nalašč v .Zabavno knjižnico"; bralci iščejo zabave, to se v tem slučaju pravi: lahke zabave, in te je v njej dovolj. Na dolgo in široko in vendar kratkočasno razvija pisatelj svojo povest; zdi se nam, da bi na ta način lahko govoril neprestano dva, tri dni. Ako kje prekinemo čitanje, lahko takoj nadaljujemo črez nekaj dni, ne da bi se bilo treba napenjati s prevdarjanjem, kaj smo čitali prej. Tako čtivo je zabavno in takega tudi potrebujemo. Sicer pa se iz povesti tudi marsičesa naučimo. Povest je nazorna slika raznih odnošajev v imenitnih krogih v sredi 18. stoletja. Virtuozno zna risati one stare hrvatske plemenitaše sicer le Šenoa, ali tudi Tomič ima v tem oziru spretno pero. Celotna slika .udovice", bogate plemkinje Gite Magdičeve, je prav izrazita; tudi druge važnejše osebe so dobro pogojene, n. pr. viceban Rauch, kanonik Krčelič, protonotar Škrlec, oskrbnik Zana in drugi; precej medel pa je glavni moški junak Krsto. Za humor skrbi na precej drastičen način .vražja baba", baronica Pudencijana. T. Lev Nikolajevič Tolstoj. Veliki ruski pisatelj in filozof grof Lev Nikolajevič Tolstoj je praznoval te dni petin-sedemdesetletnico svojega rojstva. Rodil se je 28. avgusta 1828 v mali vasici Jasna Poljana. Vsa Rusija je praznovala ta znameniti jubilej, spominjali so se ga tudi z globokim spoštovanjem malodane vsi kulturni narodi. Saj so prevedena Tolstega dela skoraj na vse jezike. Daljšo študijo o tem svetovno slavnem pisatelju prinese .Slovan" pri prvi priliki. GLEDALIŠČE IN GLASBA. Novi akordi. Zbornik za vokalno in instrumentalno glasbo, urejuje dr. G. Krek, izdaja L. Schwentner. III. letnik, štev. 1. Zvezek krasi slika našega dičnega, popularnega skladatelja V. Parme, čegar ljubko koračnico iz krasno uspele operete .Amazonke" nahajamo na prvem mestu. — „Bi mirna noč" za moški zbor (hrvatski), uglasbil Vilko Novak, je lepa, polnodoneča skladba; srednji „alle-gro" del je najboljši in izrazit. Bariton-solo (znan hrvatski motiv) je vsaj v spremljevanju harmonično preenoličen. — „Tak' si lepa", (besede J. Jenko) uglasbil J. Prochazka, pesem za en glas in klavir, je izborna, jako ljubka. Lep, iz-razovit je klavirski part; prijetno, krepko podpira v levi roki quasi cello melodijo. — .Arlekinade", 1. serenata za klavir, Srečka Albinija (Zagreb) je lahka, prijetna in kot serenata duhovita skladba. Gospod skladatelj nam je znan; njegova opera .Maričon" nam je še v prijetnem spominu. — „Nocturno" (Vida), uglasbil K. Hofmeister (Praga), je prelepa, duhovita, veleumetna skladba za dva glasova in klavir. Dvospev je melodičen in ne pretežek; sprem-ljevanje klavirja pa zahteva izvrstnega pianista in instrumenta ; spremljevanje v trijolah tri strani dolge skladbe je tehnično precej težavno. Nekaj čarobno-tajinstvenega leži v tem spremljevanju z akordi trijolami, izmed katerih se v prvem delu oglasi (melodija v levi roki) večkrat se ponavljajoči motiv-klic, vzdih — marcato quasi corno. Dinamično nijansiranje zahteva spretnega, razumnega spremljevalca na klavirju. Dvospev bi moral s spremljevanjem orkestra krasno uspeti. — .Kukavica" (narodna) je dobro, priprosto harmo-niziral dr. G. Ipavic (Št. Jurij) za mešan zbor. — .Zimska kmečka pesem" (Aleksandrov) za glas in klavir, uglasbil E. Adamič (Zagorje) je zanimiva, dobro v duhu besedila in narodnem tonu pogojena skladba. .Novi akordi" III. letnik št. 2. .Večerna", za klavir, uglasbil R. S a vin, je kratka, precej zanimiva skladba po narodni popevki »Izvedel sem nekaj novega". — Prav dober in lep je moški zbor .Lahko noč" (A. Gradnik), uglasbil F. Gerbič. Efekten bariton-solo je okusno spremljan. Skladba je sploh harmonično in modu-latorično zelo efektna — modern duh veje prijetno iz nje. Jako dobro došla! — .Pa ne pojdem prek poljan" (Aleksandrov), za glas in klavir uglasbil E. Adamič, je odlična skladba. Priprosta sicer v spremljevanju, tudi solospev ne težak, vendar plemenitega izraza. Tukaj se v priprostosti kaže umetnost. — Tudi „0 mraku" za klavir (zadnja točka) se odlikuje z isto priprostostjo, plemenito eleganco, dasi harmonično in v modulaciji bogatejša, vendar jasna, melodična. — .Pesem" (Koljcov. O.Zupančič) za sopran, alt in klavir, uglasbil A. Lajovic (Celje), je v vsakem oziru umetna skladba. Otožnost je prav dobro izražena v petju, kakor v turobnem, ne lahkem, harmonično in modulatorično bujnem klavirskem partu. Spremljevanje je pač bolj orkestralno mišljeno; izrazitost bi se v tem prav pokazala. — Mešani zbor .Izpod grma ljubičica" (A. Weber), uglasbil S. Albini, je lep, blagoglasen, v narodnem duhu in zanimiv zaradi različne harmonizacije treh kitic v d mol, f dur in d dur. L. P. Nova drama Jaroslava Vrhlickega. Prvak-senior čeških pisateljev je napisal žaloigro v treh dejanjih „Kni-žata". Dejanje se vrši v dobi Premyslovcev. Glavna oseba je knez Boleslav III. Rušavy (999—1003). Žaloigra začenja po smrti Boleslava II. Pobožnega; Boleslav III. nastopa kruto proti bratoma, Oldrichu in Jaromiru. Zaključek drame tvori krvavi post na Vyšehradu (1. 1003). Najnovejše dramatsko delo Vrhlickega, polno efektnih prizorov in bogato poezije, se uprizori vkratkem v .Narodnem divadlu". Jan Žižka, zgodovinska drama Alojzija Jiraska. (Prvič uprizorjena v Pragi dne 4. jul. t. 1. ob otvoritvi Hu-sovih slavnosti.) Po dolgem in vestnem proučevanju je iz-čaral Jirasek zgodovinsko sliko slavnega slepega vojskovodje Žižke v zadnjih treh letih (1421 — 1424) njegovega življenja. L. 1421 je dal kralj Sigismund na brnskem gradu obglaviti najodličnejše člane češkega poslanstva, ki je šlo na Litvo po novega kralja. Krvoločni in verolomni potuhnjenec Sigismund, češki renegat, sin slavnega češkega .očeta domovine", Ka-rola IV., je nastopil zavratno proti češkemu plemstvu. V praški mestni hiši je takrat samolastno vladal duhovnik Ivan Želivsky. Drugo dejanje se zaključuje z Žižkovim vhodom v Prago. V Pragi je našel le neslogo, obupne razmere. A nesložne stranke so se zedinile in ž njimi je Žižka takoj pobil Sigismundovo vojsko pri Časlavi. Slepi vojskovodja je tu naslikan z najsijajnejšimi barvami ter stoji kakor gorostas, poln svete vneme za narodne reči med pre-pirajočimi se brati. Toda Žižka si svoje velikosti in vojne slave ne pridobiva samo z buzdovanom. Žižka ni samo vojak, temveč tudi človek kristalnega značaja, ki razumeva pravico in pravičnost. Toda sloga med Čehi ni trpela dolgo. Pražani so se zopet združili s plemstvom, ki je bilo Žižki sovražno, najet morilec je imel napasti Žižko, a nakana je izpodletela in Pražani so bili premagani pri Malešovu. Zmagovalni Žižka se je bližal Pragi, hoteč jo kaznovati, a njemu naproti je prišlo mestno odposlanstvo s husitskim duhovnikom Rokycano na čelu, da prosi milosti. Igra se završi s tem, da Žižka velikomiselno odpušča in v istem trenutku se tudi ustvari navdušena narodna zveza proti skupnemu sovražniku. Jiraskov Žižka je žel velik, zaslužen uspeh. Drama je glasilka dveh velikih načel, ki sta vodili Žižkovo delovanje in ki igrata v češkem življenju sploh od vekov važno ulogo. Prvo načelo je sloga in medsebojna toleranca, kjer je nastopati proti skupnemu sovražniku. Takrat je treba zapostavljati osebne interese ter jih žrtvovati za občni blagor. Drugo načelo je: demokratičnost, v kateri je poroštvo za svobodo vesti. Žižka je bil glasilec teh načel, njih zastopnik, vrl domoljub, sijajen vzgled globoke, nehlinjene pobožnosti in idealne priprostosti. A. Z. Fr. Sokol-Tflma: Soucit. Charakterni studie ze života moravskych Valachfl. — Dobroznani češki pisatelj in žurnalist Sokol-Tuma je napisal moderno, socialno, ostro ten-denciozno sliko iz bedne valaške vasi. Drama se začenja dne, ko je dovoljeno tudi najubožnejšemu članu človeške družbe veseliti se in opevati rojstvo odrešenika sveta — o božiču. S kratkimi, a veledramatskimi potezami slika siromaštvo nesrečnikov, ki jih je človeška družba zavrgla kot lopove in tatove samo zategadelj, ker so se drznili v svoji bedi in lakoti odnesti iz graščinskega vrta par jabolk, z njive pest krompirja in iz gozda nekaj suhljadi. Vse svoje življenje so prebili pri grajščini ob marljivem delu za najpičlejšo mezdo, in kradli so samo zato, da nasitijo lačni želodec svojih otrok ter da si razgrejejo ledenomrzlo kočico. Toda gospa Justica ima zavezane oči in šumnoreklamska moderna dama Huma-niteta se ne menita za take motive. Tat ne najde usmiljenja in razumevanja. In tako morajo nesrečniki v ječo, mesto da bi se radovali rojstva Gospoda. Ostaviti morajo kočo, kjer ne ostane nič, kar bi moglo umiliti mraz, lakoto in bedo, puste pa bolno dete, ki obupa nad pravico sveta in nebes ter se obesi na križ Odrešenika. — Na prvi pogled je videti, da pozna pisatelj gledališko tehniko dodobra, da je rutiniran dramatik, ki zna rabiti močne barve in silne efekte. Dojem te drame mora biti pretresljiv in uničujoč, morda celo pre-trpek. Vtisek te slike iz življenja valaških trpinov je najtra-gičnejši in na odru mora delovati kot brutalen protest proti socialnim razmeram moderne dobe. Ta igra se je še v rokopisu igrala z uspehom v brnskem gledališču v minoli sezoni. Č—ky. . Češka opera v Belgiji. Flamsko gledališče v Ant-verpah, ki je uprizorilo Smetanovega .Daliborja", vprizori v bodoči zimski sezoni Dvorakovo opero „Vrag in Ka- tra" ter Kovarovičeve .Psoglavce". Češka opera je priljubljena na Dunaju, v Parizu, v Petrogradu in sedaj si je priborila ugled še v Antverpah. Ako bi torej češke glasbene umetnosti ne cenili Slovani, bi pač bili neozdravni slepci! •j* František Ruth. Dne 10. t. m. je umrl v Pragi pisatelj Fr. Ruth, mož redke omike, čistega značaja in zlatega srca. Spisal je več dram, ki se igrajo z uspehom na češkem odru ter je bil večleten odbornik društva „Nar. divadla". Poljaki za svojo dramatiko. Gališki deželni odbor je pravkar razpisal nagrado 2000 K za najboljšo narodno dramo ali veseloigro. S tem hoče pospeševati razvoj poljske narodne drame, dasiravno Poljakom ne manjka domače produkcije in imajo poljski dramatiki na razpolago razmeroma dovolj večjih gledališč (v Varšavi, v Krakovu in Lvovu, v Poznanju in Lodžu). Pri nas na Slovenskem pa se za razvoj izvirnega dramskega slovstva ne stori prav ničesar! Nagrade bi mogla razpisati deželni odbor in „Slov. Matica". Maksima Gorkega drama „Na dnu" je zaslovela na nemških odrih in pisatelj je predkratkim poslal zahvalni list v Berolin, kjer se je samo na odru gledališča „Kleines Theater" uprizorila dvestokrat. Melanija Dornyjeva je zbrala dramsko družbo ter kupila od tvrdke Marchlevski v Monakovem izključno pravico, da sme tekom dveh let v 189 nemških in avstrijskih mestih ter v 34 mestih zahodne in severne Evrope uprizoriti Gorkega hipoma zaslovelo dramo. • A. Z. Višnjev vrt. V Moskvi uprizore v kratkem najnovejšo dramo A. Čehova .Višnjev vrt." Ruska opera. 14. oktobra t. 1. se začne v petrograj-skem konservatoriju druga zimska sezona .ruske opere". Značilno za to gledališko podjetje je dejstvo, da obsega re-pertoir izključno le ruske izvirne opere. Tuji skladatelji so iz tega gledališča docela izključeni V bodoči sezoni se uprizore opere: .Judita" Serova, .Papiga" in .Makabej" Rubinsteina, .Antonius in Kleo-patra" Jaferova, .Potopljeni zvon" Davidova, dalje opere Rimskega Korzakova, Ivanova i. dr. V dvornem opernem gledališču pa se goji mednarodna opera ter še uprizori ondi le malo izvirnih ruskih oper. Vendar pa se pojo tudi na tem odru redno Glinkove in Čajkovskega ruske opere. Spomenik Kotljarevskemu. Slovitemu pionirju malo-ruske književnosti, Ivanu Petroviču Kotljarevskemu, čegar drami .Natalka Poltavska" in .Moskal čariv-nyk" sta nad 80 let stalno na repertoarju maloruskih gledališč, je zgradil hvaležni inaloruski narod spomenik v njegovem rodišču Poltavi. Te dni je bil odkrit. TEHNIKA. Tlak solnčnih žarkov. Kdo bi si bil pred nekoliko leti mislil, da se bo govorilo danes že tudi o tlaku solnčnih žarkov! Toda človeški duh ne miruje, od dne do dne, od leta do leta zasleduje nove skrivnosti, ki se jih narava že tisoče in tisoče let vedno poslužuje. Maxwell je prvi prera-čunil tlak solnčnih žarkov ter našel, da na zemeljskem površju pritiskajo isti na črno ploščo, ki ima velikost jednega kvadratmetra, z jako majhnim tlakom 0'4 miligramov; ta se zviša na svetli plošči iste velikosti do 0'8 miligramov. Poprečni tlak solnčnih žarkov, ki obdaja našo zemljo, je torej 06 miligramov na vsak kvadratmeter površine. Iste številke je našel pozneje tudi Lebedef. Zanimivo je sedaj vprašanje, kolik je tlak solnčnih žarkov na vsej zemlji ? Prerez naše zemlje ima približno 12'5 bilijonov kvadratmetrov; torej je tlak solnčnih žarkov 12-5 X0'6 — 7 5 bilijonov miligramov ali 7'2 milijonov kilogramov. To je absolutno že velikanska moč, vendar še veliko manjša kakor gravitacija, ki zemljo, tehtajočo, kakor se je preračunilo, približno 12 5 trilijonov kilogramov, veže v daljavi 148 milijonov kilometrov potom privlačnosti na svoje solnce. — Popolnoma drugo je razmerje pri manjših svetovih; recimo premer nekega gotovega telesa se zmanjša stokratno, tedaj se zmanjša njegova celota 100 X 100 X 100, a njega površina le 100 X 100 kratno. Če se torej gravitacija izpreminja z iz-premembo celote kakega telesa, tedaj sledi iz tega, da se nahaja nekje tudi točka, v kateri postane gravitacija jednaka ali pa tudi manjša od velikosti tlaka solnčnih žarkov. V slučaju, da je gravitacija večja od tlaka solnčnih žarkov, veljajo zakoni privlačnosti; v slučaju, da je prva manjša od druzega, pa pravimo, telo se odbija od solnca. In to se godi najbrž pri repu kometov, kajti prav lahko je mogoče, da edino le tlak solnčnih žarkov pritiska ona majhna telesa, iz katerih obstoji rep kakega kometa, za njega nazaj, ko drvi naprej po nam nepoznani poti. Nova kovina. Francoz Ed. Mollard je, kakor poroča, našel novo kovino, katero imenuje .Selium". Ta kovina je lažja, močnejša in cenejša kakor aluminij, ki ne rjavi in se da dobro polirati. Ker se da pri vsakovrstnih industrijalnih izdelkih izvrstno rabiti, je ta nova iznajdba za našo dobo vele-važnega pomena, Vodne moči v Švici. Inženir Ritter, ki je imel v kantonu Neunburg oddati svoje mnenje o vodnih močeh v Švici, je preračunil, da je neizkoriščenih 11.000 konjskih sil; izmed teh bi dajala vodna moč v Sepeyonskem prepadu samo zase lahko približno 1700 konjskih sil. Da bi se ta moč izkoristila, treba je, da se naredi jezero, v katerega bi se stekale vse vode od Val de Ruza. En milijon kubičnih metrov vode bi to jezero vzdrževati moralo; iztok bi bil pri Moulin de la Rincieure, 720 m visoko. Jezero samo bi ležalo 700 m visoko, med tem, ko leži jezero pri Neunburgu le 430 m visoko. — Pri Engollonu bi dobila voda pad kakih 20 m in pri Neunburgu okoli 150 m. Iz tega bi se lahko konsumiralo približno 1500 konjskih sil, katere bi se primerno porabile in sicer za električne železnice 300, za razsvetljavo 500 in za druga industrielna podjetja 700. Ing. F. Lupša. Daktiloskopija. Pri policijah vseh modernih držav je bila pred par leti uvedena antropometrija. Dunajsko policijsko ravnateljstvo se že peto leto poslužuje antropometrije, ki temelji na načelu, da ostane človeško okostje po 21. letu neizpremenjeno, konstantno. Ker nista dva človeka na svetu, ki bi bila po fizijognomiji, okostju, teži itd. popolnoma identična, rabijo se omenjene mere za identificiranje ali za agno-sciranje raznih oseb. Odkar je v Avstriji vvedena antropometrija, izvršila se je že na 50.000 osebah. Ta uprava se je, sodeči po vspehih, obnesla vrlo dobro. Policijski nadsvetnik je bil, ki je v Avstriji vvedel antropometrijo. Dlan človeške roke je preprežena z mnogimi brazgami in črticami. Posebno se odlikujejo tri brazge, ki jih ima vsaka človeška roka. Razven imenovanih imamo še mnogo manjših in krajših črtic, ki jih imenujemo papilarne črtice. Dimenzije raznih papi-larnih črtic se sicer širijo, čim človek raste ali debeli; njih smer in lega pa ostane neizpremenjena, samo da postanejo papilarne proge v starosti markantnejše. A tudi človeški prsti služijo antropometriji. To vedo zovemo daktiloskopijo. Mahinacije pri daktiloskopiji so prav priproste. Gladka cin-kasta plošča, par kapljic tiskarskega črnila in kavčukast valeč, to je vsa priprava. Valeč razmnoži črnilo enakomerno po vsej plošči. Zaporedoma se polože prsti na ploščo in tako očrneli se na lahno pritisnejo na karton papirja. Ako je treba kakšno osobo identificirati, vzame se odtisk prstov. Odtisk se premeri in shrani. Daktiloskopija se je vpeljala že v mnogih državah ter se je obnesla izborno. V Indiji zahteva vlada od vsakega penzijonista na pobotnici odtisk prstov, da se tem načinom zabrani goljufija. Tudi kandidati pri državnih izpitih morajo oddati odtisk svojih prstov, da se tem potom pride v okom prevaram. V Bengaliji zahtevajo notarji pri vsaki pogodbi odtisk palca leve roke na posebni listini, da se pri eventuvalnih prepirih dokaže identiteta. V Ameriki in Angliji je daktiloskopija že desetletja v rabi. Izprva se bode uporabljala daktiloskopija — vsaj v Avstriji — pri mladeniških zločincih in pri ženskah. Pri teh je daktiloskopija najboljši pomoček identificiranja. Nadalje se uporablja pri idijotih, pri mrtvecih, katerih ni možno agno-scirati itd. Daktiloskopija bo izvrstno služila v vojnem času pri padlih vojakih ali beguncih. Zavarovalnice na življenje nameravajo tudi vvesti daktiloskopijo. Kolikokrat pa se pripeti, da se pri ubojih najdejo na blazini, truplu, steni, tleh, ali kjersibodi odtiski prstov ali celo okrvavljene roke. Lahko se zapazijo prstni odtiski tudi na zaprašenih oknih, mizah, omarah, nanovo pleskanih pohištvih. Ti odtiski so včasih tako natančni, kot bi bili ho-toma napravljeni. S pomočjo mnogih eksperimentov kemikov je dosegel Wundt, da se more take odtiske z aparati natančno opazovati in premeriti tudi na mestih, kjer so odtiski prostemu očesu nevidni. Wundt je pokazal navadno, dobro osnaženo steklo in ga dal potipati; nato je prisul nekoliko praška na steklo in takoj je bil viden odtisk. S pomočjo skioptikona je projiciral odtisek na platno, da se vidi prav natančno. Tudi s papirjem je Wundt eksperimentiral slično. F. K. RAZNOTEROSTI. Preštevanje pri igrah. V 7. štev. .Slovana", str. 230 sem omenil, da so mi kot nekdanjemu kolovodji pri igrah v spominu še razni načini preštevanja. Tukaj omenim tri: 1. Eden se začne z zelo razširjenimi „eketi" in se glasi tako-le: „Eketi, meketi, cuketi pe, abis, babis, domine, elc, pele, pela, pun, kvinte, kvante — zadnji vun." Ta ima lepo vrsto sličnic, n. pr. med Nemci v ševerozapadnem kotu Ogrske; najpodobneje je: „Ekati, pekati, zukatima, abi, fabi, domina, olz, polz, Nufl, draufl' pist tus." * Nadalje: „Ekati, pekati, zugatime, abl, babi, tomene, reetus speetus pumpelatus heuer, Feuer, Pumm." Ali: „Ekati, pekati, zuknti me, awi, schawi, domine, ekttes Prot, pfinni Not, pfinni, pfanni, trausst.** in: „Angati, wangati, zugatime, aberi, fabari, ta pin i' eh; * = drauflen bist du es. ** draufien. ifi tas Prot in ta' Not, fingos fingos, tu pist tot." Zelo podobno v okolici Jiglave; nemški: „Eggete meggete Zucker di be abel fabel domine etz petz eine dicke grofie Maus, du bist draufi." začetkom, češki: „Eniki beniki nemastne knedliky sekera motyka puff aus na Reki: „Engole bengole Zucka di me Fabe fabe domine Ex draufi puff." 2. Cisto nemški smo preštevali, izprva, ne da bi kaj razumeli: „Adam ist in Garten' gangen Wie viel Vogel hat er g'fangen? Eins, zwei, drei Du bist frei." Jaz sem ?e tega naučil od sošolcev, odkod so ti dobili to med Nemci povsod znano preštevalko, mi ni znano. 3. Od svojega starega očeta sem se naučil sledečo preštevalko, ki jo zapišem v knjižnem jeziku : „ Bil je en kovač, je hotel konja podkovat'. Koliko žrebljev more imet'? Eden, dva, tri, pojdi venkaj ti!" Stari oče jo je slišal od svojega sovrstnika, veselega soseda — kovača. Ker se mi je ta kovač slikal kot original, sem mislil, da si je izmislil sam to preštevalko, ki jo je tudi uporabljal sam, kedar je izbiral žeblje za konjsko podkov, vendar je skoraj dosloven prevod iz nemščine, kjer pa nima te zanimive osebne tendencije kakor pri našem kovaču; glasi še (v knjižni nemščini): „Ein Schmied wollt ein Pferd beschlagen; wieviel Nagel muss er haben ? Eins, zwei, drei -Du bist frei." Tudi Čehi jo poznajo; n. pr. pri Jiglavi, samo da se tiče kolarja: „Kovar kove kolo nevi, kolik hrebiku ma do kola dati. Kolik?" — (Konec je različen.) Toliko za zdaj! Kajveč nemara o drugi priliki. (Slič-nice so posnete po VI. letn. Zschr. d. Ver. f. ost. Volksk.) Dr. Jos. Tominšek. Narodno petje. „Pobožen pevec" je naslov srbske legende, ki se je ohranila v Lužici in ki pojasnjuje nazor, naj bi se v pevskih društvih bolj negovalo narodno, kakor umetno petje. Lužička pripovest pripoveduje: Zgodilo se je, da sta Jezus in sv. Peter hodila po svetu. Prišla sta v neko vasico, v kateri se je iz neke hišice razlegalo lepo petje. Jezus se je pri hiši ustavil ter poslušal Istotam z istim Podobno NAŠE SLIKE. — sv. Peter pa jo je mahal naprej. Ko se je ozrl, je vid;l, da Kristus še vedno posluša. „Učenik me že dohiti," si je mislil ter korakal dalje. Kmalu se je ozrl vnovič in videl, da Kristus še vedno stoji ter posluša. Zdaj se je Peter obrnil ter dospel nazaj k hišici, kjer so tako lepo peli narodne pesmi. Ko sta potem še nekaj časa poslušala, sta odšla dalje. Prišla pa sta kmalu k drugi hiši, kjer so tudi peli. Sv. Peter se je ustavil ter poslušal, Kristus pa je šel dalje. Sv. Peter je stal nekaj trenutkov, potem je šel za Kristusom, a v duhu se je čudil ter mislil: .Čudno! Moj Gospod in Učenik se je ustavil pred prvo hišo, kjer še poje, in poslušal; pri drugi hiši, kjer se tudi poje, se pa ni nič ustavil," Kristus, ki je poznal Petrove misli, mu je dejal prijazno: »Peter, čemu se čudiš ?" Sv. Peter je odgovoril: »Čudim se, da si se ustavil pred hišo, kjer so peli narodne pesmi, toda pri hiši, kjer so peli pobožne pesmi, se nisi nič ustavil." Kristus je odgovoril: »Ljubi Peter, narodne pesmi so peli pobožno, pobožne pesmi pa so peli posvetno; zato sem se pri prvi hiši ustavil, pri drugi pa ne." Društvi za razširjanje prosvete v Galiciji. Ukraji-nofilska »Prosveta", ki dobiva po 6000 kron podpore na leto od deželnega zbora, je imela 8000 članov, 21 pododborov in 1193 čitalnic; starorusko »Občestvo imena Mihaela Kač-kovskega" pa šteje 8200 članov, 19 pododborov in 943 čitalnic. Poslednje društvo je izdalo lansko leto 12 snopičev popularnega berila v 100.000 izvodih. Ti društvi neprestano tekmujeta med seboj, kar prinaša gališkim Rusom le korist. W. Bourgereau: Azrael. (Umetniška priloga.) Angelj smrti plava s čisto dušo v kraje večnosti. — S. Ma-golič: Na Mirji. (Umetniška priloga.) Cerkev sv. Janeza Krstnika v Trnovem (Ljubljana) izza divjega gaja ob Gra-daščici. — Joža Uprka: Poldne in Kosci. K največjim slovanskim modernim slikarjem prištevajo Slovaka Uprko. Zovejo ga simfonista barv. Njegove slike so čudovito polne solnca, življenja in najrazličnejših barv. Slika le svojo domovino in svoje rojake v pestrih oblekah pri delu, v molitvi, na plesu, v radosti in tugi. Njegova dela vise po najodlič-nejših galerijah ter so izšla v dragocenih barvotiskih. Uprka je danes slaven in priznan v vsej Evropi. — M. Bizjak: Jurij Vega. V ateljeju F. Tomana v Ljubljani, odkoder sta izšla prof. Prelc, učitelj na obrtni šoli v Trstu, in Ivan Zajec, naš ustvaritelj Prešernovega spomenika, se razvija nov kiparski talent — mlad sohar Bizjak. Doprsni kip Vege za idrijsko realko je njegovo prvo znamenito delo. Rodom iz Studenca na Dolenjskem, je absolviral domačo ljudsko in obrtno šolo v Ljubljani, bil učenec Jož. Stravsa v Cirknem ter delal pod njegovim vodstvom lesene ornamentalne stvari po Primorskem, v Idriji i. dr. Toman pa ga je učil delati v kamnu in mramorju. Tu je izklesal Bizjak za cerkev v Borovnici velik tympanom za glavni vhod : Sv. Marjeto z zmajem in dva angela za cerkev sv. Petra v Ljubljani. Angela nosita sliko velikega oltarja. Zadnje delo pa je Vege. — Leon Arndt: V haremu. Prizor iz življenja v Bosni. — S. M.: Ob Savinji. — R. Auer: V stebrišču, V stebrišču templja sta se našla zaljubljenca v prvem poljubu, in lepa prijateljica, ki je slučajno priča njune sreče, jima pač želi, da bi bila ta ljubezen večna! — Praga: Stolna cerkev sv. Vida. Na Hradčanih stoji ta prekrasna mramornata cerkev, ki jo je začel 1. 1344 zidati Kari IV., ki pa še danes ni popolnoma dovršena. V njej počivajo češki kralji, sv. Vaclav, Otokar I. in II., cesarji Ferdinand L, Maksimilijan II., Rudolf II. i. dr. Cerkev je polna dragocenih spomenikov, kipov, zgodovinskih relikvij i. dr. ter je največja znamenitost Prage. Dunaj: Cerkev sv. Štefana. Največja cerkev avstrijska z najvišjim stolpom (136-8 m). Začela se je zidati pod Rudolfom IV. (1359) ter je 108 m dolga in 10 m široka, ima 3 ladije (27 m visoke) ter 18 ogromnih (3 m v prerezu) stebrov, po njih več kakor 100 kipov. Streha je iz pisane steklene opeke. Cerkev je polna zgodovinskih znamenitosti in umotvorov — F. Š i m o n : Simfonija. Simbolistična slika modernega češkega slikarja. Umetnici počivajo v naročju gosli, lahno brenkajo njeni prsti po strunah in v njeni duši vzrašča simfonija, polna poezije, prelestnih prikazni. — f Iv. Škrjanec. Glej štev. 9. »Slovana"! Jan Lego. Glej št. 10. »Slovana"! IZVIRNE KRASNE PLATNICE SLOVANA" yy JE DOBITI V TISKARNI IN KNJIGOVEZNICI DRAGOTIN HRIBARJA V LJUBLJANI. PRILOGA »SLOVANU", MAKSIM GORKIJ V KROGU SVOJIH PRIJATELJEV.* RUSKA MODERNA. a ruskem Parnasu je že nekaj desetletij sem jako živahno gibanje; bogata, samorasla, tupatam ekso-{j£na ruska književnost vzbuja pa tudi po vsem vnanjem kulturnem svetu največje zanimanje. Ruski romani, ruske drame, ruske črtice so dandanes v modi; imajo Rusi največjo ceno. ustanovitelj ruske „moderne", in dramatska dela uživajo vzbudil in zbral okrog sebe na književnem trgu Maksim Gorkij, katerega leposlovna svetovno slavo, je mnogo znamenitih literarnih talentov, ki vladajo duh mlajše ruske generacije in ki so obdarili rusko slovstvo v razmeroma kratkem času z deli visoke umetniške vrednosti. Značilno je, da so vsi zastopniki ruske moderne ali mestni proletarci ali pa sinovi pri-prostega naroda. Tudi že pred temi moskovskimi modernisti so se bavili ugledni ruski pisatelji s slikanjem narodovega življenja, narodove duše. Sljepcov, Uspenskij, Sasodimskij, Zlatovrotskij in še mnogo drugih je pač študiralo z veliko vnemo ljudsko življenje, vse svetle in temne strani naroda ter njegove težnje, a kot sinovom tako-imenovanih boljših stanov jim je nedostajalo neposrednosti, one tajne izrazilne moči, ki je ne nadomesti niti najskrbnejše študiranje in znanje. Najmlajši ruski literati pa so se gibali v svojih otroških in mladeniških letih sami „na dnu", v nižinah življenja, bili so sami „bosjaki" in so tako vse sami doživeli, kar opisujejo sedaj s toliko realistiko v svojih delih. Med mlajšimi zastopniki ruske književnosti je razun genialnega Gorkega najglobočji, najna-darjenejši in najzanimivejši pač novelist Le on i d Andrejev, in to ne le z ozirom na književni kolorit, barvo in globoko poznanje ruskega sveta, ki se kaže v njegovih delih, temveč tudi z ozirom * V gornji vrsti od leve na desno: Skitalec in Gorkij; v spodnji vrsti Andrejev, moskovski operni pevec Šaljapin, Bunin, Telešev, Cirikov. na vprašanja, katerih se dotika, in na snovi, ki ki jih obdeluje. S krepko, trdo roko je posegel Andrejev globoko v rusko moderno življenje in razkril vse, tudi najbolj skeleče in najostudnejše rane ruske družbe. Mladi pisatelj je predvsem mojster psihološke analize ter se bavi s posebno vnemo s socialnopolitiškimi problemi, mimo katerih hojeva lažikrepostni svet najrajše z zavezanimi očmi. V svojih delih obdeluje sujete vsesvetskega značaja, a je vendar v svojem slogu, jeziku ter v umetniškem razpletku snovi povsem originalen. Izredno pozornost je vzbudila Andrejeva novela „V megli", v kateri opisuje razvoj moške doraslosti ter opozarja na opasnosti, ki prete v tem času mladeničem zaradi napačne vzgoje. Pisatelj slika uprav virtuozno dijaka Pavluško, ki se pogrezne v smrdljivi mlakuži zla, ker ni nikogar, da bi ga rešil iz nje. Najzanimivejša pa je Andrejeva zbirka novel „Laž", v kateri obdeluje avtor vprašanja, ki so v Rusiji na dnevnem redu. Premnogi mračni dnevi duševnega suženjstva, strogo zatiranje vsake individualitete je zamorilo v ruski družbi vse naravno, torej najboljše; in tako so se rodili nizkotni, malenkostni značaji. Da meče ta dušeči zrak temne, grozne sence na vse rusko življenje, je umevno. In Andrejev hoče pokazati, kam dovede človeka življenje polno laži, nenaravnosti, licemerstva in hinavščine. V tem tiči velika vrednost in izredna popularnost Andrejevih spisov. Tudi Stepan Petrov-Skitalec (Pejrov) ki ga je rešil Gorkij „bosjakovstva", ker je spoznal njegov bogati pesniški dar, je napisal nekaj krasnih novel, ki obsegajo prizore iz najnovejše ruske zgodovine, pretresljive v svoji posameznosti, visoko dramatične v svoji celoti . . . Kot izvrsten opazovalec in poznavalec ruske narodne duše, kot pravi, rahločuteč pesnik in hrabri bojevnik za resnico, je očrtal Skitalec zlasti v noveli „Š i b e" vse napake in nedostatke modernega ruskega socialnega življenja, ki zamore in ugonobe že v kali vse najboljše duševne življenske sile in vse, kar se poteza za napredek, svobodo in prosveto. Težkih udarcev polno življenje priprostega, toda nadarjenega moža, ki ga opisuje Skitalec v „Šibah", je življenje vsakega odkritega, svobodomiselnega človeka v sedanji Rusiji. Zaman se ozira po delu, ki bi bilo njega vredno. Potisnejo ga ob tla, da onemore sredi pota . . . Tudi povest „Lju-bezen dekorativnega slikarja" je občutja polna realistična in umetniško dovršena slika iz življenja nadarjenih mestnih proletarcev, ki gine-vajo pod težo realne istine. V novelah „Oktava" in „Zorni ca" opisuje Skitalec dobro znani mu milieu cerkvenih pevcev, saj je bil tudi sam pevec. V prikazivanju občutja v ruski cerkvi ob rani uri in v opisavanju čustev in misli onih, ki hodijo v narodno rusko cerkev, se kaže mladi pisatelj finočutečega poeta, dasi je realist in dasi pripoveduje le to, kar je videl, in čutil sam. Skitalec ima sicer v svojih novelah skoraj iste sujete, kakor njegov prijatelj Gorki vendar so nianse njegovih slik tako nežne in izbrane, kolorit njegovih podob iz življenja ruskega pro-letarstva tako raztančen, da je treba priznati, da je Skitalec izreden, velik ter individualen talent. Ljubljenec ruskega dijaštva pa je Čirikov, ki zna s presenetljivo resničnostjo in nedosegljivo silo slikati rusko dijaško življenje po vseučiliščih in izven njih v vseh svojih različnih pojavih, v boju za osebno in politično svobodo ter za svoj obstanek, srečo in bedo, ljubezen in sovraštvo, fantastično idealnost in romantiko v podstrešnih sobicah ter heroično trpljenje in požrtvovanje, napredek in prostost ljubeče mladine, gineče po groznih ruskih ječah, na potu v pregnanstvo in v Sibiriji. Originalen modernist je tudi bivši sibirski emigrant Telešev, ki pozna skoziinskozi ono pisano, žalostnih dogodljajev in kontrastov polno življenje sibirskih izseljencev in kaznjencev, njih okuženo atmosfero, njih obup in podivjanost, ki jo rode beda, kes in krivica, njih koprnenje po solncu in sreči, hrepenenje po rojstni zemlji, po mirnem, poštenem življenju v domovini ... In tako je podal Telešev velike, pretresljive, psihološko globoke, v vseh posameznostih resnične slike iz sibirskega življenja, krasne slike, ki so pravi demanti ruske moderne književnosti. Ivan Bunin je najfinejši opisovalec ruske narave in mojster v občutja polnih slikah. Njegove novele so rafinirane psihološke študije, v katerih se kaže markantna pisateljska individu-aliteta globoke, sanjave duše in pristno ruske filozofije. Psihološke procese prikazivati z naj-ostrejšim verizmom, daje glavno črto Buninovi literarni fizionomiji. Niansa je njegova moč in njegov smoter! Ker je tudi mojster sloga, spadajo Buninova maloštevilna dela med najodličnejše sadove ruske „moderne". To so glavni zastopniki ruske moderne, ki pa ima še več drugih neustrašnih ter nadarjenih sodelavcev, ki še niso dosegli mednarodne popularnosti. Vsi ti modernisti imajo nekaj skupnega, sorodnega. Vsi se poglabljajo v pristno rusko življenje, v sočasne socialne borbe in težnje ruskega naroda, v njega mišljenje in čustvovanje. Podajajo verne in čiste slike narodovega življenja v vseh fazah, preko katerih pa je razlit sij pesnikove individualitete. Zato so te slike hkratu dragocen, kulturen dokument, del ruske kulturne zgodovine sedanjega časa. Umevno je, da so vzbudila taka dela ruskih modernistov strmenje in očudovanje tudi na za- MOJ BOG. Vekoslav Spindler. Ko sem še molil vašega boga, bilo nemirno je moje srce, dvomi so mučili dušo mi mlado, v prah so zdrobile se nade mi vse. Pa sem zapustil vašega boga, v svojem sem srcu sezidal oltar, s čilo roko v tabernakelj postavil novega bogstva omamni sem čar. padu, kjer je zadnja leta zavladalo v slovstvu brezizrazno kozmopolitstvo. Originalnost, pristnost, tipičnost globoke ruske literature se priznavajo povsod, tako da stoji danes Rusija s svojo književnostjo na prvem mestu v svetovni literaturi. Rusi so prvaki na modernem Parnasu in 20. vek je — vsaj v slovstveni umetnosti — slovanski. M. V. Kadar v mogočnih akordih zvenijo moje ljubezni viharne strasti, čudežno! sam se odpre tabernakelj, moje srce pa v razkošju drhti. Takrat pokleknem pred svojega Boga, ki mi ljubezni plamteče je vir, v srce spomlad se prelestna mi seli, Bog mi veselja in sreče je vir. SOSEDA. Ivan Prosekar. Davi, ko vzhajalo solnce, stal sem samcat na balkonu in v sosedin vrtec plule v sladkih željah mi oči. Ah, kako je lep ta vrtec, poln cvetov šarenobojnih, lepša je soseda mlada, ki se šetala po njem. Od gredice do gredice stopala je lahkonoga, na vijolah, na rezedah pogled visel ji svetal. In uzrla v senčnem kotu rožen grm je, ves pohabljen: brez opore vzpeti možno bilo ni se mu od tal. In mu dvignila od zemlje in vzravnala šibko deblo, obrnila proti solncu popkaste vršiče je. In mu uredila veje božajoč jih z mehko roko, nežne veje, ki razmršil v noči ljut jih je vihar. In prilila mu je vode, hladne vode od studenca, da razvilo mu iz popja rdečih sto bi se cvetov. — Jaz pa stal sem na balkonu in srce se mi tesnilo in oko se je mračilo, ko prizor sem gledal ta. In zavidal sem grmiču jasno luč pogledov njenih in zavidal dotikljaje njenih belih sem mu rok. In zavidal sem mu solnce, ki mu božalo mladike, nežno popje mu zavidal, ki zibalo se vrh vej. Tačas pa ozrla name deva se je iz nižave, ah, in zrla mrak na licu, zrla mrak moj v dnu srca. In plašno, ko drobna ptica, pobegnila je iz vrtca, kakor ptica, kadar bliža hudouren se oblak . . . „Kak bi radost v srcu mi blestela, v dušo jasen dan sijal — najina ljubezen je prokleta, roža ne cvete iz pustih skal. Mrtvo mi brez tebe je življenje, ti si solnčna zarja mojih dni! Zrem oltar, ves v zlatu se leskeče, tam srce mi razdejala si . . . Venec mirte je objel ti glavo, cvet deviški ovenel je tvoj, in izpred oltarja te je peljal stari mož v poročno noč s seboj. Oj, ti sveta, ti madona moja —" bil kot plamen mu poljub je vroč . . . V svoje ga naročje je prižela in drhtela v strahu, boli mroč . . . „Smrt je sladka ... S taboj naj umrjem! Neizmerno vso ljubezni slast sem okusila, izpila kelih, s tabo pogazila svojo čast. Krasni bili blaženstva so hipi, videla nebo sem, raj odprt, za razkošno radost dni minolih rada s tabo pojdem v hladno smrt. Sem ljubila! Oj, spomini divni, jok in kes grenak mi je neznan! Bog, ki je ljubezen rajsko vstvaril, bo zdravnik, tešitelj srčnih ran." „Da, ljubezni Bog je mil, ni strašen, lahka pot bo pred njegov prestol — a gorje živeti mi brez tebe in trpeti v srcu večno bol ..." Dan jesenski zarudel je v zarji, tiho stopala sta v tajni mrak, žgala jima je srce ljubezen, v duši plamenel obup gorak. Himno smrti je šumelo morje. Vrhu skal, razjedenih čeri sta v bolesti nemi se sklonila in drhtela težke žalosti. In kot blodni, črni bi duhovi temnih kril, razpaljenih oči vstajali in gnetli se preteče, plahutali, besno sikali, jima je obup vsesal se v duši z neusmiljeno in zlo močjo . . . Himno smrti je šumelo morje, krik vrh skal ... in grobni molk nato . . . Noč jesenska sanja smrtne sanje in nad grobljem se vali, drhti — Bog ljubezni sredi spečih, mrtvih preboden, razpet na križ, visi. Le dve duši nimata pokoja, ju zvabila iz globin je noč: Križani ju v grozo je obsodil, nagnil glavo, se obrnil proč . . . C. Golar. LAHKOŽIVCI. Spisal Jos. Kostanjevec. VI.