Izhajajo vsako sredo in saboto. Velj po pošti 4 fl , sicer 3 fl.j pol leta 2 fl. po posti 1 fl.30 kr Tečaj XII Ljubljani v sredo 30. augusta 1854 List 69 Preja in platno iz kopřiv centov Rekli smo v sostavku, v kterem smo „od reje kopřiv" govorili, da iz kopřiv se dá tudi preja in platno napraviti. Danes hoćemo na kratko po vedati, kako se to delà. Rerejo se koprive konec augusta (tudi o za četku septembra, potem ko je bilo vreme popřej al vlažno al suho), kakor hitro se zapazi, da perje njeno že hoće venéti, steblica se rumenijo in seme làhko iz lušinic odpada. Rranje in pripravljanje se takole godi: Steblica se odrežejo s šerpom tikoma korenin, tako da se koreninice ne izrujejo, ker korenine vsako leto nove in mnoge steblica poganjajo. Da nas ko prive ne žgejo in ranijo, se obvarjemo s tem, da debele rokovice oblećemo. Nabrane koprive razpo ložimo na zraku, ter jih damo sušiti dva dní, da Českega 75.000 centov rudeče in 10. bele detelje v druge dežele prodali, 50.000 cen tov je je šio na Francosko. — Zemlja mora za njo globo ko orana biti; po frišnem gnoju innaapnéni zemlji detelja ne stori dobro; treba je tudi, da se detelja pod kakošno žito seje itd. (Strojarsko čreslo tudi dober gnoj.) Čresla , ker pametno pripravljeno je zametovati ni prav dober gnoj za teško ilovnato zemljo. Pripravi st; pa takole: Na prostém kraji, da zrak in mokrota do njega moreta, napravi gnojni kup tako, da za če velj visoko napelješ čresla, na čreslo pa potroši za perje se lahko loči od steblic. Potem jih močimo in godimo kakor konopljo jih zvežemo v snopiće, ter jih pustimo sedem, vfč al manj dní ležatí. ? ali kakor je vreme, v tekoči vodi pavca debelo razpadenega, žganega apna; na apno deni spet čresla, kakor pred, na to spet apna in tako naprej. Tako namešani kiip z deževnico pomoći, da se dobro zgreje in čreslo, ki satno po sebi nerado gnjije, s pripomočjo apna strohni. (Kole stanovitne napraviti, da ne gnjijó jih daj najpoprej dobro posušiti, potem jih s spo dnjini koncem postavi v apnéno vodo, in ko so se iz apnice vzeti spet dobro posušili, namaži ta konec s hud iče vim olj em. Ko se posušé na Po takem močenju naj se prav dobro po- ^^Incu, se napravi po ti namaki in namazi gips sam ki spodnji konec kola tako okamní, da je veliko sušé, ter na suh kraj polozé, da jih rabimo, ka der hoćemo. Po tem se pripravijo dolge niti; za to je ravno tacega orodja treba, kakoršnega o pri konoplje, ker terdnejši kakor če se po navadnem ravnanju ozgè. (Kako naj se semena spravljajo ?) Silo ve ti ^mu • nuit ví uiiv ^ v » » ^iemih/ ti w^y ut/ u t iici/ «1/ u/ o i/ i U/ V iy ti J \J • I KJ ill te dve zeliši ste si močno liko je ležeče na tem , kako se seme spravi da zapertih, vlažnih, zatuhlih 5 pravljanju podobne: oboje dajete enako barvano in gosto platno, rado kali. Dobiček je pa vendar očitno večji iz kopřiv, shrambah zgubi nektero seme že o malo tednih svojo ker kopriva ne potřebuje obdelovanja vsako leto, kaljivo moć. Ce je hram premerzel, zmerznejo po ne glestanja, ne manjsih stroskov. i^uuj v u mu viv t u iJj ti ▼ vr ivi^v j J vv» v/v/ j tu u ui jji v ui ti #ii/i ^ ma i u vi uvj u pu — gnoja, ne posebne zemlje, ne nar sebno take semena rade, ki imajo kaj vodenega v Tudi kmet pri svojih poljskih sebi. opravilih ni zaderžan, zvun tega, dajo morebiti «v. ^ »v«o.u ««. ^ ruu «»tu^ vsake tri leta z listjem, brinjem, smrekovim al bo- potem pa so včasih spet taki, da v njih zmerzuje. • i«i • • • • r -mr i i ««i t • • i • ljati 5 Tudi taki kraji niso dobri za semena sprav se včasih kurijo, da se seme potiti zacnè roviin al jelovini hojevjem gnoji Naj boljša shramba je taka, kjer je srednja ena Iz kopřiv napravl jeno platno se dá pa še lepši komerna gorkota. Ako se semena shranijo v lu sinah , plevah, strokih, obderžé kaljivost še delj časa. V (Da scavnica ne gnjije). Cloveška scavnica, katiin pobarvati. Tako platno je ker je kmetijstvu močno koristna, zasluži, da jo kme posebno za odeje prikladno. Dajo se pa tudi iz tovavec po vrednosti obrajta. Da se pa brez nad koprivne preje napraviti nogovice, vervi, v o- ]e£be druzih spravljati zamore, in da ne pride pre in hitrejši beliti, kakor konopnína. Tudi se dá platno napraviti s polovico lanénega in polovico koprivnega prediva, ter kot zeta in mnoge druge potrebne reci. Gospodarske skušnje J. s. več ob svojo moč, se mora braniti, da ne gnjije. To (Nekaj od naše navadne detelje.) doseći se je iznajdel ne davnej lahek pomoček je tudi prav po ceni, in ta pomoček je: scavnici pri Naša ru- djati enmalo premogovega olja ali pa prenio ki deča ali štajarska detelja povžije iz zemlje veliko apna in lugaste soli (kalija). Naj boljsi gnoj za deteljša so tedaj takošne stvari, ki imajo veliko apna, lugaste soli, grenjke parsti, fosforne kisline govega katrána (Steinkohlenól oder Steinkoh lentheer); na en funt scavnice je dosti 5 do 6 ka pljic omenjenega olja ali pa nekoliko več katrana. _ _ (Znamnja dobrega hmelja). Rarve mora biti namreč: liavadni pepél, svečarski pepél, pepél od bledo-zelenkaste. Prezelén hmelj je bil premlad spravljen; ruj a v hmelj je bil preveč posušen in je šote gips lapor, scavnica, ^11 1 ^tai t tu v nu« ^ — puovunv ^^uuu ^ v uj |ji iju»ui ^uu ^ ^ j ^ ^ ^ . dobra je mešanca iz apna in sogn itega rastlin ja9 to tudi mu vzame duh in dostojno grenjkobo. polivanega z gnojnico ali s scavnico. Sem en sk o ber hmelj mora biti svetel, grenjkega in dišavnega deteljo naj si vsak kmetovavec sam košeno oglje in košena moka I , apno, I Cl V IJUII . 1 UJ « V llUlViJ jv/ Wâ» pi V I VV p .m a posebno zgubil svoj prijetni duh, ali pa je bil prezrel gnoj iz sekretov itd. Mo přiděluje, da okusa in močnega balzamiškega duha, sicer pa mora ne bo s slabo sodergo ogoljufan. — Česka (pem- tudi dosti hmeljevega prahu imeti. ska) detelja je močno obrajtana; leta 1852 so IZ 274 Slovstvine řečí Opomba o doversivnih glagoli/u (Konec.) • Staroslovenščina Dani tedaj v omenjenih in literarni zapuščini Josipine Turnogradske Tomanové. (Konec.) 3, Listi. Resnično je, kar pravi modri Goethe da je marsikteri, ki ga se po imenu ne poznamo, v svo-veliko druzih izgledih ocítno kaze, da naša navadna raba jih Ústili več izverstnega pisal, ko dalječ sloveči pisa- i to se bi bilo nad Josipino, ko bi ne bila nić I ča doversivnih kakor tudi nedoversivnih giagolov v dol o čnem naklonu sedanjega časa ni ptuja, je le ve telji drugega ko same liste pisala, dostojno spolnilo. liko bolj v pravi slovenščini vterjena. Pri vsem tem pa oraislim, da ona ni ne verstice i besedice nepremisljeno vendar morebiti se kdo porece: Kako more n. pr šljem, poročim itd. v sedanjem času prav biti 9 p o- ker pisala da je „svojim" prijatlom in prijatlicam na blizu 9 kaj delaš?" se mora odgovoriti z nedo na vprasanje: „ veršivnim glagolom: pošiljam, poročujem ali po- dovini narodov, natvori, vedah i umah dopisovala rocam itd.? Kdor dvojnega djanja, po slovenskih i dalječ v tuje kraje o vsih razmerah cloveških i o naj višjih videjah, o Bogu, svobodi, ljubezni, domovini, zgo- ^fjHBHHHHHHHHHHBH i da se je tacih listov število na več sto naraslo, tak lahko sledni 9 glagolih ločenega dobro ne pozna, in ne ve, da si Slo- previdi, koliko medu, zlata, biserov i žlahnih zern iz venci vsako djanje od dvéh strani mislijo, tega gotovo ne bo mogel razumeti. Slovenci si namreč vsako djanje nje dušnih zakladov v tih pismih leži. Skerbel bodem da -------------- ----------------------- J--■» uuucui , ut», nul JV ..Div* mislijo: a) od strani nasebnosti, to je, kakor je djanje dobim i naberem iz njih nebesko blago. kar je listov v moji roči Jih samo na sebi brez ozira na doveršenost, in od strani doveršenosti to ) doveršenega ali 4. Nape vi i glasbenke. Bila je rajna preiz-verstna sviraljka na glasoviru. Razlivala je v čarovné s polnj enega djanja; in pri govorjenji na to gledajo, giase svoje čutke i misli, ker v glasu se duša bolj dá kar je po njih misli od slehernega djanja povedati treba, izreci kakor v besedi, — al malo, premalo od tega jo M Ce me tedaj kdo vpraša: kaj delaš? hoče vediti zapisala. zato Mili „Občutki" so zadosti znani rožice" i ..Napitnica", vse izverstne pesmi al ne tako „Tri Ne morem moje nasebno djanje brez ozira na doveršenost, mu moram z nedo veršivnim glagolom odgovoriti, n. pr.. pošiljam, poročam, se oblačim itd. Če pa komu i ne smem zamolčati, da je tudi vedno od spevoigre od strani doveršenosti ali tako govorim, da mu hočem r<""f—: Đ-------: 11 """ 1 Certomir i Bogomila" govorila i tudi Z3 vec pesem iz doveršeno ali spolnjeno djanje naznaniti, mu moram nje prepevala, ki so se pa le v spominu i glasu njenih pošljem, poročim itd. Će mu rečem: poši- ^hranile i niso zapisane. Posebno izversten je samospev poročam itd. bo le toliko vedil, da sem v tem Čertomira, ko svojim vojakom, preden z njimi udari na * _ __ __// . . « V « f djanji zapopaden ali da se z njim pečam; pa iz tegašo ne more vediti: ali ga hočem tudi do ver šiti, ali vraga, napije „ na Slavo i dom", i za tem doneci kor ga serčnih vojakov. Neizrečeno mil i pomemben je dalje bom tudi spolnil ali ne. Naj mu pa rečem: pošljem, samospev ribiča, ki jutro po bitvi zgubljeni veslja tužen mu povćm, da to;djanje spolnim. In le smešno bi bilo po bohinskem jezeru i poje: mu še praviti, da sem se pred spolnjenjem djanja s tem djanjem pečal, ali da mu tudi pošiljam, če mu pošljem; da tudi kupujem, če kupim; da tudi pri Plavaj , plavaj prosta ribica , Vjela boš se v mrežico itd. 99 n Glasbenk" (kakor jih je sama imenovala) je tudi segam, če prisežem; da se tudi oblačim, če se žalibože! nekaj pošumelo za večno 9 ostale so le sle da deče zapisane: „Rodoljubice" (okrogle), „Spominčice oble čem itd. Temu nasproti se pa lahko zgodi, kdo pošilja, pa ne pošlje; kupuje, pa ne kupi; prisega, pa ne priseže; se oblači, pa se ne vse prekrasne, mile i izvirne! u (okrogle), „Zoranka" (polka) i » Milotinkew (gorenske), obleče itd. Ker so pa: pošiljam, poročam, se oblačim itd. ne le nedoveršivni, ampak tudi ponav-ljavni glagoli, tedaj tudi od te strani ne more nikakor dosti tem To so dušne delà Josipine Turnogradske. — Za- gotovo veliko jih je, ker ona je bila pri vsem da je spisovala i se vedno učila, najzvestejša hčer, prav biti, če kdo hoče eno djanje, ako ni nasebno brez naj boljša sestrica, naj skerbnejša i ljubejša ženica ozira na doversenost, z njimi naznaniti. Da enakostransko priporočena raba le samo nedo-veršivnih giagolov v določnem naklonu sedanjega časa je duhu slovenskega jezika nasproti, se vidi tudi že iz tega, a) „Tudi meni, i v vsakem obziru gospodinja izverstna. serca Pa zapustila me je duša moje duše, iskra mojega ostala mi je teška, al jedina ljuba j i naloga je stavila ziva, ohra ker gosp. spisatelj omerjenega sostavka sam pravi n o zdelo" tudi drugim se je to d Kako bi se mu moglo to čudno zdeti, ko bi bilo to v njegovem maternem jeziku res vterjeno? Navada le storí, da nam rado spodleti, pa ne, da bi se nam moglo „V drugih nakionih sed. časa nam- , pogojivnem in i sveta: nje spomin, ki si ga sama niti dostojno i vredno! Bodem tedaj vse delà, ki jih je zapustila, skerbno sobral, jih s svojo naj boljo previdnostjo vverstil in jih natisu, kakor hitro mi opravila mojega pokliča pripuste, z njeno podobo izročil. Pa to vse če dobro premišljeno in ne cuđno zdeti. reč: v nedoločnem, velivnem. želivnem 9 namemvnem smemo rabiti, kakor si djanje mislimo doveršeno ali nedoveršeno, enkratno ali večkratno glagole doversivne ali nedoveršivne". čudno ne zdelo, in kdo bi osupnjen ne vprašal Komu bi se to : zakaj bi pa v določnem naklonu sedanjega časa ne smeli tako govoriti, kakor si djanje mislimo? — Da pa Slovenci od nekdaj pri vsakem djanji na doveršenost, ki delo venča 9 radi mislijo, in to pogostniši od druzih Slovauov z do- veršivnimi glagoli razodevajo, kdo jim bo to zaměřil in jih zato grajal? M o. prenagljeno biti, ker bi krivda bila velika do raj ne i nj e-nega duha, ako bi nje dušne delà ne prišle v vredni obliki na dan. Preden sklenem, naj Vam še, predragi Slovani, ko sem Vam oznanil, kaj da je bila i kaj da je pisala Josipina Turnogradska, i ki se morebiti čudite, da je bila ona tako molčeča, povém, da je molčala, ker je bila pri svoji nenavadni popolnosti neizrečeno ponižna — i je smiraj le po tihem dalje hrepenela. Stala je rožica rujna v spomladi krasno, mirisno duhteča, radost prečudno krog sebe zli v*je berst neizrašen še izcvetena pre 5 i pride vihar nenadjan, strasan, tudi rožico milo je „jedinica ona" ! odterga ji pritisne neusmiljeno bolj i zlomi prazno i mertvo je mesto, kjer bila Dr. Lovro Toman. 275 Ozir po domačíi Ormo* na Štajarskem. (Konec.*) V letih 1680, 1681 in 1683 je v Ormožu in okoli pa- ■ i H Ormoža hndo razsajala kuga: po cestah, gojzdih in so po šnikih so kupoma ležali merliči; v marsikteri hisi merli vsi tako, da je živina glada rjula, dokler ni po-ginila, ker ji nihče ni kladel več; v bližnji gorici Lit-merku je nek le en sam člověk živ ostal. V zahvalo srečne otetbe so ostali tačas postavili mnogo spominkov; tako- šen kamnit križ stoji tudi blizo grajšinske pristave; še dandanašnji se najdejo pod njim človeške kosti. Leta 1704, pa tudi že poprej, je bil Ormož po mažarskih puntarjih »Kružih" oropan in sožgan. Ta derhal, ki jo je napeljeval glasoviti Franc Ragoci, je bila namenjena nad nevernega Turka udariti, pa se je pozneje s tim pecala, da je premožne mesta napadala. Se zdaj opominjate na tišti strašni čas 2 iz kamnja napravljene glavi na cerkvi, kot spominek na neko žensko, ki je v smertni nevarnosti bežala v njo. Tadajni župnik Matia Zagar nam je mnogo zapisal o tem. 144 let pozneje je napadla enaka derhal Ormož. Omenim pa tega mažarskega napada na Ormož za tega voljo, ker je edini na Štajarskem bil in je malo znan. 8. listopada 1818 zjutra se je kot blisk razširila po Ormožu strašna novica, da se ustajniki mažarski mestu bližajo. Razun nekterih pogumnih mož je bežalo vse v vinske gorice ali pa v Ptuje. Med 7. in 8. uro pride res od Sredisčne strani kardelo 4000 do 5000 bonvedov z 12 topovi pod povelništvoin generala Per-czel-na; znešeni od vsih vetrov so bili različno napravljeni in različno oboroženi; za njimi jo šla množica bab ki so uzmalo kar so dobile. Preslaba sprednja straža cesarske armade jih ni mogla zapoditi, so tedaj priderli v mesto. Okoli 30 brambovcov je junaško branilo višje kar se še zdaj očitno pozna; so přivřeli v šolo in strašno morili in ropali. Tako so razsajali tudi v nekterih druzih hi-iah, zlasti v tistih, na kterih so vidili cesarskega orla. > ležečo šolo, ali Mažari so streljali s topovi 9 Glavno stanisče cesarske armade pod poveljstvom fzm. bil v Veliki Nedelji, pol ure zunaj Ormoža; Nugent-a je njene baterije so bile postavljene na Hajndelnu , od ko-dar so tak silen strel na puntarsko armado začele, da ob 2, popoldne je zapodena bila. Škoda, ki jo je po tem napada mesto terpelo, se šteje na blizo 6000 Xq. iz Ormoža. Novičar iz austrianskih krajev Iz Zagreba. Namestni profesor na gimnazji za-grebškem gosp. Fr. Bradaška (Krajnec) je od mini- pravega profesorja na stra bogoč. in nauka poterjen za • • omenjenem gimnazji. lz Celja 23 augusta J. D Bilo je letošnj epomlad po „Novícah" omenjeno, da je slavnoznani gosp Ignaci 0 > celjski vikar (zdaj določeni župnik v Mozirju) „celsko kroniko" složil, in da bo Slovence ob prihodnem novem letu z njo razveseli!. Gosp. pisatelj je naše mnenje pretekel, ker je stanovito, da bo imenovana kronika v gosp. Jeretinovi tiskarnici do konca oktobra t. popolno dotisnj pôlah je že s koncem julia gg. naročnikov. Nej pervi spehlaj na 5 in je tudi že v rokah Drugi spehlaj se tiska in bo konec au- 9 gusta dogotovlj Kako marljivo in skerbno je gosp pisatelj razne knjige preberal svojo kroniko izverstno složiti, spričuje vsaka v njej napeljana dogodba. Prija- vinarjem austrianske deržave mnogo težavnega truda preložilo. Ponemčenim Celjanom pa tudi dragim Nemcem bi se bil gosp. pisatelj, kar je dobro vedil, veliko bolj pri kapii ? in tudi njegov zep bi se gotovo bolje počutil, ako bi bil to delo nemški složil 9 pa zvesti sin slovenske ro- 9 vnet za njeno pravo omiko, ne iše ne prazne ____A I V f 1 1 * V v « « « . dovine hvale, ne dobička, ter položi blagodušno žlahni dar za rabo vsem Slovencem na oltar domovine, ktero žalibog! premnogi naših spacenih rojakov brez vse vesti izda-javski spodbijajo. Ker bi pa svoje lastne kože moral sovraznik biti, kdor bi ceió majhni zgubi se ne vmikal, se nadamo, da bo hvaljeno rodoljubje Slovencev „celsko kroniko", krasne zgodovinske s tem bolj podpiralo, ker vemo, da je on za tem delom še mnogo druzih Slovencem namenil. pervence našega pisatelja Iz Celja 27. aug J. Š. Bilo je letos po dolj nem Štajarskem čudno poletje. Vroči in hladni dnevi, gromeče nevihte in hude plohe verstile so se pogosto. Vendar je to vreme poljskim pridelkom še precej ugodno , kjer je toča pokvarila bilo, in razun nekterih krajev žita, je silje lepo doraslo. Posebno koruza stoji po na ših okolicah, da je veselje jo gledati: visoka in čversta kakor slopovje. V ponedeljk 21. augusta se je v dvorani tukajšne ces. kralj, deželne sodnije začela in je terpela 4 dní glavna obravnava v zadevah Reze Huberjeve, tište grozo-vite hudodelke, od ktere so „Novice" leta 1852 na 96. strani že nekaj bile povedale. Bila je namreč omenjena ženska kerčmarica v Lo-cah, neki vasi poleg Koojic (Gonobitz) na Štajarskem. Ženska je teršata, 38 let stara, kroglovatega obličja, tamnih oči, černolasata, sladkega govora, velike jezične gibčnosti, pa zvita in prekanjena tica viditi. Po sosed-ščini bila je že davno kot zloserdna poznana. Sumovali so jo ljudje raznih hudobij, posebno pogostih zažigov ter so mnogo řečí o njej šepetali. Izmed več hudobnih dél je ona v letu 1851 ponoći od 27. do 28. decembra dala Blaža Vi dma r ja, ki je v njeni hiši spal, s pripomočjo dveh najetih pomaga-čev navratniško in na strašno vižo umoriti, gotovine njegove polastiti se. Bil je pa nesrečni Blaž Vidmar mož iz Krajnskega, 48 let star, oca trojih otrok 9 pred ali 5 leti je v Ljubljani kerčmaril, pozneje pa na Sta-jarsko se preseli!, ondi s hrastovino tergovat; poslednji je HHH|HH|HHH||||^H 9 bival v Ločah, ter v Huberjevi hisi stanoval. Dve leti in pol je terpela predpreiskava, preden je mogoče bilo vse niti tega grozovitega pletiva razviti, vse zakotja hinjáv in laži pregledati in odkriti, po mnogih pričah potrebne izjasnjenja dobiti, da dolgo skrita resnica naposled je vendar prišla na beli dan. Razun Vidmarjevega umora prišlo je na luč pa še mnogo drugih hudodelstev, kterih se je ta hudodelka poprej že bila okrivićila. Pri glavni obravuavi pak, ko je desetero prie ji nasproti stalo ter v obličje ji pričalo, je še prizadevaia si tajiti dopernešene hudodelstva; pri tem je obnašala se silo nespodobno, sodnikom se posmehovala in kot razka-čena ljutica se vêdla. (Ob svojem času bomo podali ob-siren popis teh zločinstev in razsod sodniški. Stermeli bodo bravci, in ^roza jih bo obšla, ko bodo zvedili o k o 1 j-šine in celo versto hudodelstev, ktere je ta strašna ženska bila dopernesla.) ' v • i Bila je s svojim pomagačem Jurjem Krumpak-om vred obsojena k smerti. Iz Vinice na Dolenskem 26. aug c. vstregla, ker Za letošnjo letino imamo res Bogu zahvaliti se, da nam teljem zgodovine bo ta kronika prav dobro jim vsako dogodbo, ki ee s Celjem veže, kratko pred je vsega tako obilo podělil ; veliko oči postavlja in nje izvirek jasno napeljuje, kar bo zgodo- dobili. Kar je bilo sternega, so vse kmetje pridelka lep pospravili 9 ali ne 276 vém čo imajo se kaj, kajti »o že vse pomleli. Kakor Turkov proti Kri m u, kterega se zedinjene armade ho ^f i-_.Ai.-r—?— —i—- —«nUûtiH — Iznova se poterjuje govorica , da rusov tista kratkočasnica „železnica v kuhinji pravi, ravno taka cejo polastiti. je pri Das; se na ponvah so žito přežili. Sila kola lomi! ska armada se ne bo vsa umaknila iz Mo ld a ve, anip&k Češplje, hruske in drugo sadjo se je letos prav dobro " , l ' * " ' d se v veliki moci nabira v zahodnem delu Moldave od obneslo. Krompir, kterega so nekteri obilo posadili, je G začemši proti Tekuću, Tirgu Okni debel, ali gojiti je že začel. Od tertne bolezni se se Piatri, zatem v Podu Iloe in v Jasu. Ob Prut tukaj nič ne sliši, in če nam Bog obvaruje vinske go- lajo noč in dan terdniše terdnjave; Romanu u de rice ravno tako od Pe- vina ne bo ravno malo. Pšenica je vendar nekaj trograda v Kronstadt napravljajo nove, pri kterih IIVU ^ V IUU UV 1 M T uv J. UVUIVM JV V VUMMI U V am J - - ^ -------- v ceni padla. V Karlovcu se dobi po 5 gold, vagan, veliko tisuč ljudi delà 3 dan t. m. sta na Dunaji 9 Kaj druzega drugopot. Iz Ljubljane. V saboto se je gosp. L. Je ran ki je bil novi oddelek afrikaoskega misionstva do Kajre spremil, domu vernii. Obnovljena bolezen ga je prepričala, da ondotno obnebje ni nikakor za njega, torej ni smel dalje, dasiravno je želel, ker to bi bila njegova gotova smert. Pripeljal je seboj zamurčka, ki ga bo angleška in francoska poslanca z ministrom austrianske vlade zmenjala pis m v kterih se austrianska vlada zaveže, ne pred se spustiti v pogodbe z rusovsko vlado, dokler ona ne dovoli tistih 4 pogojev, ki jih terjate francoska in angleška vlada ; vendar si austrianska vlada, da to 5 ce bi bila prisiljena se vojske vdeleziti, priderzi bo pogoje za sklep mirú v svoj samostojni prevdark skusil po keršansko izučiti in zrediti. Star je menda 7 do 8 let, in še ni keršen. — Slavno ministerstvo bogo-častja in nauka je z dopisom od 14. t. m. od vrednika „Novic" vredjeno slovensko berilo za tretji gim-nazialni razred, ki je ravno v založbi Bia znikovi na svetio prišlo, za šolsko knjigo v 3. gimnazijalnem razredu in v doljnih realnih šolah poterditi in priporočiti blagovolilo. __,, ij 3 angleška Rusija se vzela. Omenjene 4 reci, ki jih francozovska vlada terjate od rusovske, so pa sledeče odpove ^^mHBHj^m^^i^pn Serbijo; vse velike vlade prevzamejo skupej ta protek torat proti temu, da te dežele vživajo vse pravice protektoratu (varstvu) nad Moldavo, Valahij m i ki jim jih je sultan dosihmal dodelil noter do iztoka mora svobodna biti ? 2 ? ) vožnja po Dc 3) pogodba od 13 junia 1841 zastran celote in samostojnosti Turčije se ima Novičar iz mnogih krajev iznova ustanoviti kristjano 9 V ». 4) Turci i usovska vlada se odpo francoska, angleška, « ;e varstvu ustrianska. Tista postava, po kteri so judje v Gal take molitvine bukve sm imeti, v kterih je na strani he brejskih besed mogla nemška prestava dotisnj biti, je zdej preklicana. ven svojega učilstva Noben cesarsk učenik ne smé zra- v se kake d ge eesarske službo pruska in rusovska vlada pa se vzajemno podpirajo zadobiti od sultana vse, kar gré ravnopravnosti kristjano v na Turškem. To je „naj manj", kar terjate franeosko-angleška vlada. Ni se nadjati, da bi se rusovska vlada olera hudo razsaja na ne- opravljati, ako ni ta sostavno z ucilstvom sklenjena. Mesca oktobra se pričakuje neka prememba zastr&n od hod a bèrzovoza (Schnellzug) iz Dunaja, ki se bo vdala tem terjatvam. kterih krajih Turškega Ko tako bolj vjemal z druzimi vožnami severne in južne želez nice; sliši se, da namést zjutraj bo z večer šel iz Du , da je vojno ministerstvo iz Pariza poslalo 50 nún iz reda sv. Vincenca de Paula na Turško, ki bojo v bolnišnicah oskerbovale bolnike. Na Spanjskem ijudovladna stranka zmiraj večjo moč dobi Na predlog ministerstva je kralj dovolila. da uaja Strašna toča je bila 4. dan t. m v h za tište, ki so se 17., 18. in 19. julia naj sercneje voj krajih gradiskanskega mejnega polka; ne le, da je po-tolkla polje in nograde do čistega, je pobila tudi cela skovali, se napravi i • _ • tinj na kteri ima biti ljudska kr z zlatom okovana z napisom : „Braniteljem svob ido čede ovác in prešićev in je ubila tudi nektere ljudi so ravno bili pod nemilim nebom Tretj d k cast mesca jul posveti hvaležn Madrid 1854 nih medalij monakovske obertnijske razstave je doletel Povabilo obertnike in fabrikante našega cesarstva Znani po gosp. udom c krajnske kmetijske družbe potnik in ček zoper k orientalist W. Lane je naznanil nek pomo SI 9 ki se je v Egipt zhodni Indi dežel vodstvo gojzdnarskega družtva austrijanskih goratih naznanilo naši družbi da skejta družtva bo v G veliki zbor gojzdnar 4 5. in 6. septemb je do irii in Carigradu vselej poterdi! : polna žlica v štupo stavilo povabilo: naj bi se tudi ona po svojih družbenikih vdele stolčenih gor sic ni h (ženofovih) zern se dene v koza- žila omenjenega zbora rec merzle vode, ki ga bolnik popije, da bljuvati zaci kakor hitro bolnik po tem ali po koleri sami bljuje, mu dá piten kozarec žganja, kteremu seje 10 v šlup v 5 se Razglasu tega povabila dostavi podpisani odbor serene zelje, da bi vec gosp. udov gojzdnarskega družtva. zlasti posestniki gojzdov povedani cas v Gorico šlo in se vdeležili ondašnjih stolčenih zern pop primešalo. Po besedah Lanetovih pomenkov in sklep potem bolniku berž odleže, potiti se Glavni odbor c. k. krajnske kmetijske družbe v Ljubljani zaspí. Kdo 21. augusta 1854 ne zaspal, ce ni žganja vajen , kakor so ga morebiti v omenjenih krajih, ako ga na enkrat cei kozarec po- pije Iz rusovsko-turskega bojisca nismo pre jeli te dni nič posebnega novega, kakor to, da je Omer paša 22. dan t. m. z 25.000 turškimi vojaki in 30 to povi obhajal slovesní vhod v Bukurešt; deželski in du Današnjemu listu je pridjana 20. póla „občne zgodovine". Stan kursa na Dunaji 28. augusta 1854. Obligacije deržavnega ( 4 3 5 o/ o 2 99 dolga hovni glavarji so mu šli naprot in po stari šegi v znamnje 2% 99 99 84 74'/ 66% 51 V, 6 fl. I Esterhaz. srečke po 40 fl. 84 , fl 99 prijaznosti, kakor davnej Rusom, so podali zdaj njemu y Oblig. 5% od leta 1851 B 96 soli in kruha; radovednih ljudi se je zbralo, da se je Oči celega sveta pa so zdaj obernjene na K in sosebno na S e v a stop o 1 j e, ker odtod ima vsaki dan važna novíca priti: ali so Rusi odbili napad zedinjenih armad na ta polotok, ali ne. Iz V med 18. in 25. t Oblig, zemljiš. odkupa 5%77 /2 Zajemi od leta 1834 . . 224 99 99 99 19 1839 1854 99 99 99 99 99 99 13211 92 /, „ Windišgrac. Waldštein. 99 99 99 v 20„ » 20 » » 29 y4 „ 29 „ ioy8„ 5 fl. 29 Kegleviceve Cesarski cekini. Napoleondor (20 frankov) 9 fl.10 Suverendor.......16 fl. 14 Pruski Fridrihsdor ... 9A.48 Nadavk (agio) srebra: na 100 fl. 18 XL fl. m arne se je namrec na 160 velicSh in manjših vojnih barkah in na 300 prevoznih ladijah z obilnim strelivom podalo 40.000 Francozov , 24.000 Angležev in 15.000 Loterijnc srečke : V Terstu 19. augusta 1854: 85. 79. 0. 17. 86. Prihodnje sreckanje v Terstu bo 2. septembra 1854. na Dunaju v Gradcu 23. augusta 1854 : 13. 79. 8. 16. 26. 30. 11. 62. 80. 39. Prihodnje sreckanje bona Dunaju in v Gradcu 6. septembra 1854 Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in založnik : Jozef Blaznik.