CBIJE, s5. NOVEMBRA 1918 — ŠTEVILKA 41-48 — LETO XXX — CENA S DINARIB GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO. SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Na vsem območju bodo letos počastili praznik Dan republike kar najboij svečano. Ne le v občinskih središčih, ttidi v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela. Značilnost letošnjih proslav ni več kot prejšnja leta »kratek kulturni program s tovariškim srečanjem«. Letos bo naš odnos do proslav Dneva republike bolj svečan. Praznovali bodo v kolektivih, v šolah in krajevnih skupnosti — z odra bo zvenela Cankarjem beseda: Bratje, jaz pa vem za domo- vino! In Srečfaa Kosovela: Bodočnost je tega, ki veruje vanjo! In v teh dneh v kinodvoranah vrtijo kratkem umeiniški film režiserja JOŽETA POGAČNIKA Ta hiša je moja pa vendar moja ni! Kot svarilo človeštvu, da ni prostora za brezbrižnost in kot odločen protest zoper neodstranjene rakaste tvorbe, ki se še zajedajo v človeštvo. Koroški Slovenci to čutijo prav zdaj še najbolj. Kc.j čutimo mi do njih, pove transparent: Mi smo z vami! Dan republike je torej branik trdnosti, odločenosti in enotnosti — preteklost v bodočnosti. VAS UREDNIK Fotografija: Drago Medved POZDRAVLJENA, REPUBLIKA! Drugo zasedanje AVNOJ v Jajcu je sprejelo deset zgodo- vinskih odločitev, med njinu več državotvornih. Dva odloka sta še posebej pomembna: Odlok o vrhovnem zakonodajnem in iz- vršnem ljudskem predstavniš- kem telesu Jugoslavije in nacio- nalnem komiteju osvoboditve Jugoslavije kot začasnih organih vrhovne ljudske oblasti v Jugo- slaviji v času NOV in odlok o dodelitvi naziva maršala Jugo- slavije vrhovnemu komandantu NOV in POJ Josipu Brozu Titu. Zadnje novembrske dneve pred 33. le- ti, ko je okrog nas grmelo in pokalo, ko je nacistični škorenj teptal to s krvjo prepojeno grudo, sredi vojne vihre, se je rodila REPUBLIKA. Republika, ki ji je bilo že ob rojstvu sojeno, da se bo morala še boriti z orožjem, pozneje, v miru, je bilo treba obnoviti do tal porušeno. Saj ji ni bilo ničesar poklonjeno. Pa prav nič. Vsak košček svoje zemlje si je morala priboriti, vsak košček je morala ubraniti. S teža- vami se mora boriti ves čas. V obdobjih, ko se je vse zarotilo zoper njo, je rasla naprej. In se krepila. Morda prav zato, ker se je razvijala samorastniško. brez tuje pomoči, čeprav jo je bila potrebna in smo jo pričakovali, upali nanjo. Rastla ie .,. in še raste, republika. Z njo rastemo tudi mi, zato le stežka- dojamemo vse razsežnosti njenega raz- * voja. In vendar, ko pogledamo okoli sebe, ^ ko potujemo po deželi, mar je kje košček i zemlje, kamor ni prodrl sodobni čas. So ; to le stanovanja, cestne komunikacije, no- j ve tovarne, šole? Mar smemo pozabiti na; socialno varnost, na veliko zaposlenost.: možnost dela, na pravice iz zdravstvene-^ ga, pokojninskega in invalidskega zavaro-i vanja, ki so prerastle v zavarovanje vseh; delovnih ljudi, tudi v kmetijstvu. Ne mo-^ remo zamolčati uspešne poti, ki smo jo • prehodili na področju družbeno ekonom-^ skih odnosov, zlasti v položaju in vlogi' delavca v združenem delu kot nosilca! družbene reprodukcije in tistega, ki oprav-■ Ija funkcijo upravljanja družbenih sredstev' nasploh, ki jo uresničuje v svojem oseb-i nem, skupnem in splošnem družbenemi interesu in v odnosih odgovornosti do; dela in do drugih delavcev ter do družbe ■ v celoti. Zdaj, ko sprejemamo zakon o; združenem delu pot teh procesov še bolj; pospešujemo. Prav posebej velja poudariti doseženoj stopnjo delavske in ljudske solidarnosti,; ki je ničkolikokrat izpričana, bodisi ob^ elementarnih nesrečah, bodisi z združeva-i njem sredstev TOZD in samoprispevkom,? da bi si hitreje zagotovili pogoje za uve-i Ijavljanje skupnih življenjskih koristi. ■ Vse to je povezano s pojmom repub- like. Nanjo se vežejo vse pridobitve in' zgodovinske odločitve, mnoge letnice, v katerih je prestajala preizkušnje trdnosti, upornosti, gospodarske sposobnosti, dru- žbene organiziranosti — brez omahova- nja, navkljub pritiskom od zunaj, ugiba- njem in pričakovanjem. In tudi navkljub priželjkovanjem, da jo bo pobralo ob pr- vem večjem pretresu. Nič takega se ni zgodilo z njo. Razen, da je iz vsake pre- izkušnje izšla še močnejša, trdnejša. Zunaj naših meja mnogokdaj ne mo- rejo ali ne znajo doumeti — seveda so tudi takšni, ki nočejo razumeti — kaj pravzaprav dela neuklonljivo to republiko, ki jo z velikimi začetnicami imenujemo SFRJ. To so, preprosto rečeno ljudje, ki so bili odločeni jurišati na sovražnikove utrdbe in žrtvovati največ kar so mogli svoja življenja, ki so neposredno po vojnih opustošenjih obnovili svoje domove, gra- dili nove tovarne, šole. bolnišnice — ljudje, ki so zmogli več kot je bilo mo- goče. Taisti ljudje, ki so usodo svojega, življenja vzeli v svoje roke, ki temelji na svobodnem združenem delu s produkcij- skimi sredstvi, ki so družbena lastnina.! ter na samoupravljanju delavcev v pro- izvodnji in delitvi družbenega proizvoda v temeljnih in drugih organizacijah zdru-: ženega dela in v družbeni reprodukciji vj celoti. Delovni ljudje, ki uresničujejo ob-j last in upravljajo druge družbene zadeve i z odločanjem, s samoupravnim sporazu-' mevanjem in družbenJm dogovarjanjem.; Delovni ljudje in občani, ki so v ustavo zapisali, da bodo uresničevali in zagotav- ljali socialistične družbene odnose, ki te- meljijo na samoupravljanju delovnih ljudJ in varstvo socialističnega samoupravnega sistema, nacionalno svobodo in neodvis- nost, bratstvo in enotnost narodov in na- rodnosti — samoupravljalci, ki si tega kar so ustvarili ne dovolijo odvzeti. Ni- komur in za nobeno ceno. Pojem republike pa je povezan še z enim imenom, ki ga je zgodovina zapisala v sam začetek nastanka republike: TITO. Ime, ki ga z enakim spoštovanjem izgo- varjata bojni tovariš in otrok, ki se je v otroškem vrtcu naučil prvih pesmic. Več kot tri desetletja ta republika hodi pot navzgor. Ne sama. Povezuje se; z vsemi narodi sveta, ki jim je sožitja i med človeštvom, mir in napredek v dru-j žbenem in gospodarskem razvoju enako; pri srcu kot našim narodom in narodno-j stim. Še posebej so oči naše republika uprte na tisti del sveta, ki je dolga leta, tako kot naš svet, hlapčeval tujcu. In prav v tem svetu smo našli prijatelje, s katerimi nas povezuje skupna usoda pre- tekle dobe in revolucionarna pot v spre- menjen, jutrišnji družbeno ekonomski red. Taka je ta republika, taki so njeni lju- dje. Kdor njenih ljudi ne pozna, nikoli ne bo dojel veličine dneva republike, ki je vsajena v sleherno srce, v vsako pest in vsak košček rodne grude. 2. stran — NOVI TEDNIK Št. 47—48 — 25. november 1976 POGlilMO V SVET PISE IVAN SENICAR • V PRETEKLEM TEDNU je zunanjetpoliučni od- bor italijainskega parlamenta podprl skorajšnjo rati- fikacijo (potrditev) osimskega sporazuma med Ju- goslavijo in Itaiijo; mir v Libanonu se je utrdil in pomnožili so se predlogi za obnovitev- žeaievske kon- ference o Bližnjem vzhodu; države proizvajalke nafte so napovedale njeno podražitev, konca! se je 8. kon- gres KiP Portugalske, v S.paniji pa so konmo izglasovali ustavne reforme, ki utegnejo privesti deželo v pax- lamentiirno demokracijo; koordinacijski odbor neuvr- ščenih dežel je ustanovil medvladni sve*^ za področje obveščanja — v svet je izbrana tudi Jugoslavija, pred- vsem pa je doma in t svetu odjeknil obisk general- nega sekretarja KP SZ Leonida I. Brežnjeva v Jugo- slaviji. # SOVJETSKA ZVEZA (250,9 mil. preb., 122,4 mil. lev. km) je socialistična država in ena cd velikih sil, b katero nas druži dolgoletno prijateljstvo in sodelo vanje, fci nam je poleg ugodnih sadov prineslo v pre- teklositi tudi mnogo trpkih izkušenj. Obisk Brežnjeva je vzbudil izreden interes tudi v tujini. Razgovore predsednika Tita z gostom je spremljalo 2.'j0 novinar- jev. Jugoslavija je za svet in za Sovjetsko zvezo po sebno aktualna socialistična država, ict ni v bloku, hkrati pa vplivna neuvrščena dežela — in še v E]vropi. Sovjetska z\'eza pa je pomembna za nas. Ne nazadnje 90 k interesu za obisk prispevale špekulacije o »uso di« Jvigoslavije v naslednjem obdobju in njeni »ogro- ženosti«, kar je prišlo do izraza ob ameriških volitvah. 2idaj je obisk za nami: stiski rok. vsebinske izjave, poglobljeni razgovori, skupno poročilo in zasejano drevo v drevoredu prijateljstva na Novem Beogradu. Poslej pa bo p>otrebno prizadevanje obeh strani in lepo vreme, da bo drevo raslo. V razgovorih so pre- vladovale teme: — razvoj odnosov med obeima deželama in partija- ma: sodelovanje je razvejano in bogato, samo trgo- vinska menjava je v zadnjih petih teiih dosegla 5,6 milijarde dolarjev. Podlaga za take odnose pa je — to je bilo poudarjeno in sprejeto — neodvianast, su- verenost, enakopravnost, nevmešavanje, upoštevanje različnostJ. To zveni jasno, bilo pa je že večkrat spor- no, ko se je sovjetski »model« socializma postavljal za obvezen vzgled. Sedanje stališče pa je bilo uteme- ljeno že v dokmnentih ob jugoslovansko-sovjetskih sre- čanjih 1965, 1956, 1971, na berlinski konferenci in po- trjeno zdaj; — pregled mednarodnih političnih m gospodarskih vprašanj je pokazal, kako obe deželi ocenjujeta po puščanje na.petosti v svetu, nevarnost oboroževanja, nevzdržnost sedanje gospodarske ureditve v svetu, de- kolonizacijo in reševanje konkretnih žarišč — s pou- darkom, da je gibanje neuvrščenih »eden najvažnej- ših dejavnikov svetovne poli take«; — jasno in večkratno poudarjanje enakopraraosti, nevmešavanja, upoštevanja razlik in iikrati »interna- cionalističnega tovariškega prostovoljnega sodelovanja« med komunističnimi partijami in socialističnimi de- želami dviga sklepe s srečanja Tito—Brežnjev na ra- ven svetovnega pomena, saj še vedno potekajo ostre razprave, posebno med vzhodnoevropskimi in zaliod- nimi partijami, o naravi teh odnosov. Ob srečanju je predsednik Tito rekel zelo jasno: »Kot tovariš tovarišu sva si povedala, kaj smo dosegli, kaj moramo popra- viti in črtati z dnevnega reda in kako naj bi naprej razvijali naše odnose.« Nam je to jasno, upamo pa, da je to jasno vsem tudi v tujini. NA OBISKU PRI NAS — Gospodaj-ska delegacija mednarodne banke za obnovo in razvoj, zunanji mi- nister Zambije in delegacija nacionalne 7,veze delavcev Gvineje-Bissau. Svetnik ambasade Arabske republike Egipt je v Celju obiskal predsednika občinske skup- ščine, Kovinotehno in Teden domačega filma. MI NA OBISKU — Delegacija SZDL Jugoslavije v Grčiji in delegacija JLA v Tuniziji. BESEDE OB PRAZNIKU USPEŠNOST V SOLIDARNOSTI V GOSPODARSTVO V ZADNJIH TREH LETIH 1.366 MILIJONOV če kateri praznik, potem nas zlasti dan republike spodbuja k razmišljanju in ocenjevanju prehojene poti. Zato je uredništvo NT prosilo predsednika celjske občinske skupščine Jožeta Marolta za oceno te poti v zadnjih treh letih. Prosili smo ga, naj posebej, opozori na tiste rezultate, na katere smo lahko upravičeno ponosni, še posebej, ker jih včasih spregledamo. In solidarnostne akcije? V Celju smo nanje ponosni! — Na vsa ta vprašanja nam je predsednik Jože Marolt zapisal: Devetindvajseti november je naš največji praznik. Z njim je neločljivo povezano naše življenje, naš boj za svo- bodo, neodvisnost, mu in socializem, naša sedanjost in naša bodočnost. Zato je ra- zumljivo, da se v tako po membnih prazničnih dnevih bolj kot kdajkoli v letu, s ponsom oziramo nazaj na prehojeno pot, ocenjujemo naše delo, vrednotimo dose- žene uspehe in snujemo na črte za naprej. Pri tem nas ob vsaki obletnica rojstnega dne nove Jugoslavije opravi- čeno spremljata tudi ponos in zadovoljstvo nad vsem kar smo dosegli v revoluciji in vsej povojni socialistični gra- ditvi. Rezultati te izgradnje so vidni vsepovsod, na vseh področjih ustvarjalnosti in vseh območjih naše domovi- ne. Z njimi se lahko ponaša vsa naša družbena skupnost, vsaka republika in vsaka ob- i čina. Tudi občina Celje je v ob- dobju po osvoboditvi izx3dno hitro napredovala in pospe- ševala svoj razvoj. Z izgrad- njo novih tovarn, z razširitvi- jo in modernizacijo stare in- dustrije, z razvojem prometa, trgovine, obrti in kmetijstva, z izgradnjo novih šol, vzg>j- novarstvenih, kulturnih in zdravstvenih ustanov, z iz- gradnjo stanovanj in nasta- janjem novih sta-novanjskih sosesk, s hitrim večanjem števila prebivalcev in poveča- njem zaposlenosti ter izbolj- ševanjem življenjskih pogo- jev delovnih ljudi, je popol- noma menjala svojo gospo- darsko, urbano, socialno in demografsko podobo. Ta pro- ces, k: je bil značilen za vso povojno obdobje se še nada- ljuje in stopnjuje. Zato so bili tudi od leta 1974 dalje do- seženi novi pomembni rezul- tati. Predvsem je treba ome- niti uspehe pri uresničevanju dcJočb nove ustave in skle- pov X. kongresa ZKJ pri na- daljnji krepitvi delavskega samoupravljanja in pri uve- ljavljanju delegatskega siste- ma. Močno so se okrepili tu- di napori za boljše go.spodar- jenjp. za integracije in po- slovno povezovanje OZD, za večjo produktivnost in boljšo organizacijo dela, za večjo delovno disciplino, boljšo iz- rabo delovnega časa, surovin in delovnih naporov, za zmanjšanje materialnih stro- škov, za večjo varčnost, za hitrejše prilagajanje potre- bam trga, za večji izvoz in dosledno uresničevanje tudi drugih nalog, ki so jih TOZD zapisale v svoje stabilizacij- ske programe. Zaradi odločne stabilizacijske akcije so de- lovne organizacije, razen ne- katerih izjem, dokaj uspeš- no prebrodile velike težave, ki so se v začetku lanskega leta pojavile v našem gospo- darstvu. Zato se je obseg proKcvodnje kljub zastoju v prodaji in kljub drugim teža- vam, znova povečal. In prav v tem času je za- čel po večletni stagnaciji zno- va naraščati tudi delež druž- benega proizvoda naše občine v Sloveniji. Leta 1970 je zna- šal 4,4 %, leta 1973 4,5 "^o in leta 1975 že 5,2%. Istočasno se je dvignil tudi delež na- rodnega dohodka od 4,3 % v letu 1970 na 4,7 o b v letu 1975 in dosegel že 52.000 din na prebivalca. V občim živi 60.000 prebi- viilcev, od tega pa se jih le še 8 " b preživlja z dohodki iz kmetijstva. Skupno je zapo- slenih že 34.000 delavcev m uslužbencev. Znatno so na- rasle tudi naložbe v moder- nizacijo in razširitev proiz- vodnje. V gospodarske inve- sticije je bilo v zadnjih treh letih vloženih kar l.,366 mil. dm, (Ddprtih je bilo precej zelo pomembnih proizvodnih obratov. Opekama Ljubečna je zgradila novo tovarno klin- ker opeke, EMO nova obrata radiatorjev in kontejnerjev, Etol obrat za predelavo sad- ja, Ingrad obrat za proizvod- njo montažnih hal. Izletnik in Avto Celje nove sei-visne delavnice, Merx Celje novo pražarno in embalirnico ka- ve, Libela, Klima, Aero, Au rea in Tapetništvo nove pro- izvodne hale, Kovinotehna, Tehnomercator in Tkanina j>a nova, velika sodobna skladi- šča. V zaključni fazi izgrad- nje pa je tudi tovarna trak- torjev v štorah in nov pro- izvodni obrat Zlatarne. Pomembni so tudi rezultati, ki smo jih dosegli na podro- čju stanovanjske izgradnje .n gradnje objektov za potrebe izobraževanja, vzgoje m zdravstvene dejavnosu, na čemer so delovni ljudje še posebej zainteresirani. V ob- dobju od 1974 do konca ieta bo iz družbenih sredstev zgra- jenih 1580 stanovanj. Dogra^ dili pa smo tudi veliko več- namensko prireditveno dvora nc na Golovcu, zgradbo šol- skega centra za blagovni pro- met, I fazo Tehniške šole. Osnovno šolo »Slavko šlan- der« in 4 vzgojno varstvene ustanove za 320 otrok, poleg tega sta bili močno razšir- jeni še osnovni šoli v Vojni- ku in na Polulah. ter porod- niški in otroški oddelek v bolnici Celje, kjer je bila zgrajena tudi nova toplarna. V i2^radnjo naštetih objek- tov je bilo vloženih kar 191 mil. din. Večino denarja so zbrale TOZD na osnovi druž- benega dogovora in občani s samoprispevkom, če ob tem upoštevamo še zbiranje sred- stev za odpravo posledic po tTesov na Kozjanskem in 7 Posočju pa 'dd: vpisovanje posojila za ceste in druge so- Udamostne akciie Lahko T dimo, da je meri n^šnni ob- čani prisotna v.- Ka zavest ir. razvit občutet: ^ solidar- nost. Zato sem trdno prepri- čan, da bodo delovni ljudje množično giasovah r,ud: za dnigi samoprispevek, ki je prav tako namenjen predvsem giadnji vzgojnovarstvenih us- tanov, šol in izboljševanju pogojev dela zdravstvene 5luž- b:; Glasovanje za samopri- spevek bo nov dokaz, da smo s skupnimi napori in sred- stvi tudi v prihodnje priprav- ljeni odločno urejevati '/."^a tista vprašanja, ki lahko mo čno vplivajo na izboljšanje ž'-<'-ljenjskih pogojev in bolj- še počutje nas vseh, ki živi mc in delamo v občini, že lim, da bi v teh na.porih čim. bolje uspeli. MOZIRJE PRIREDITVE V TEDNU KOMUNISTA Do zaključka »Tedna komu- msta« v mozirski oočini, ki ga je pripravil komite občin- ske konference ZK preosta- neta še dve izredno pomemb- ni prireditvi. Obe bosta v so- boto, 27. t. m. Prva se bo za- čela ob devetih dopoldne v prostorih delovne organiza- cije »Elkroj« v Nazarjih. To bo tribuna o aktualnem tre- nutku kulture v mozirski ob- čini pod geslom »človek, delo, kultura«. Odločili so se torej za temo, ki je tudi za mozir- sko občino izredno pomemb- na, za oceno dosedanjega de- la na kulturnem ix)dročju, še posebej v zdmženem delu, med mladimi, v krajevnih skupnostih in podobno. Vpra- šanja torej, ki silijo v os- predje ob vsakem času, v okviru »Tedna komimista« pa toliko bolj, saj gre tudi za oceno odgovornosti in dela komiuiistov na kulturnem področju. Isti dan zvečer ob 19. uri pa bodo z uprizoritvijo Can- karjevih »Hlapcev« v dvorani prosvetnega doma v Mozirju sklen'iji prireditve »Tedna ko- muni!-yta«, ki so se začele že v ponedeljek. Ta dan so na- mreč v občinski Icnjižnici v Mozirju cdprli razstavo del Ivana Cankarja, popoldne pa so v Gornjem gradu odprli še izposojevalnico knjig ob- čins.ke knjižnice. Včeraj pa je bil v Mozirju sestanek aktiva komunistov kulturnih delavcev v občin,'.. V vsak dom NOV( TEDNIK Tycfi Velenfe Akcija za modernizacijo celjske bolnišnice je stekla. To pobudo so predvsem pod- prli v vseh šestih občinah bivšega celjskega okraja, ki gravitirajo v regionalno zdravstveno skupnost, se pravi v Celju, 2alcu, Laškem, Šentjurju, Šmarju in Konji- cah. Zdaj pa bo štab za mo- dernizacijo bolnišnice, ki je hkrati tudi gradbeni odbor za ta dela in ki ga vodi Franc Ban, seznanil z na- črtom modernizacije tudi od- govorne in delovne ljudi v velenjski in mozirski obči- ni ter v Posavju in jih po- zval naj s primernimi dele- ži prav tako sodelujejo v po- membni akciji. Saj gre med drugim za tisto regionalno bolnišnico, v katero prihaja- jo tudi bolniki s teh ob- močij. MB ZAKON O LJUDSKI OBRAMBI mm UVOD OKTOBRSKA TAKTIČNA VAJA Pretekli leden jo bila v Slovenskih Konjicah skupna seja pokrajinskega odbora in pokrajinskega komiteja ZKS za zahodno i^tajersko. Seje sta se udeležila tudi JOŽE I^ONOAKIC, član ))retisedstva SRS in LOJZE BRIŠKI, član izvršnega komiteja predsed- stva Ck ZKS. Člani obeh p')krajinskih organov so skupsj obra\Tia- vali oceno mob;l zacijske in borbene pripravljenosti enot in štabov teritorialne obram- be. Ta je bila preizkušena na oktobrski taktični vaji, ki je dokazala visoko stopnjo or. ganiziranosti obrambnh pri- prav. Na seji so izčrpneje govo- rili o financiranju nalog po krajinskih vodstev in pokra- jinskega štaba v prihodnjem letu pa tudi v srednjeročnem obdobju. V prihodnjem letu bodo namreč občine združe- vale sredstva za opravljanje nalog s področja ljudske ob. rambe in družbene samoza- ščite, že sedaj pa so v km. jevnih skupnostih in temelj- nih organizacijah združenega dela v teku mnoge akcije. k^ izhajajo iz nedavno spre- jetega zakona o ljudski ob- rambi in zaključkov, ki so bili sprejeti na republiškem posvetu. V razpravi o oceni uspešnosti obrambnih pri. prav so še posebej poudari- li, da je v organe in organi, ziranost splošnega ljudskega ga odpora treba vključiti še več žensk in mladine Odgovorni družbeno politi- čni delavci zahodne štajer- ske, ki so se udeležili te se- je, so si med sejo ogledali delovni proces in proizvod- njo v delovni organizaciji KONUS v Slovenskih Konji, cah, ki ustvarja letno okoli 20 mlijard dinarjev družbe- nega proizvoda. Oba iK>krajinska organa sta na seji razpravljala tudi o kadrovskih zadevah, sprejela nekaj predpisov, odločila pa sta se tudi, da bosta do kon- ca tega leta obravnavala še nekatera vprašanja, ki so po- membna za prihodnje delo. Ocenila pa bosta tudi. kako v občinah potekajo dela pri uresničevanju zakonskih na- log. §t. 47—48 — 25. november 1976 NOVI TEDNIK — stran 3 PRED REFERENDUMOM V LAŠKI OBČINI ENOTNA SOLIDARNOST KRAJEVNE SKUPNOSTI DOGOVORILE VRSTNI RED Na območju Radeč pred le. (;i sprejet samoprispevek ni tako visok, kot v ostalih ob. ^očjih laške občine, področje [^škega in Rimskih Toplic je sprejelo poleg enega odstot- ka za šole še pol odstotka komunalne potrebe. Na radeškem območju so zato s posebnimi akcijami in do- datnimi napori urejali mnoge gkiipne zadeve Nov samoprispevek, za ka- terega se bodo odločili na re- ferendumu 12. decembra, bo tudi na radeškem i območju vseboval pol odstotka za po- trebe krajevnih skupnosti, ki so že izdelale vsaka svoj pro. gram. Pravzaprav so iz sred- njeročnih programov izdvo- jili najbolj bistvene naloge, Id so jim dali prednost in ki bodo cilj samoprispevnega dinarja in dodatnih vlaganj občanov ter delovnih ljudi. RAOECE: VODOVOD, CES T.A. J.AVNA RAZSVETLJ.AVA V kraje\Tii skupnosti Rade- 6e so v minulih letih veliko naredili Dogradili so zdrav- stvene ambulanto, dokončali regulacijo Sopote, zajeli do. datne vire vode za vodovod, uredili pločnike, cestno raz- svetljavo po mestu, uredili (Kvočenje, asfaltirali nekate- re ulice in uredili ceste v oko. liške zaselke, približno vred- nost vseh teh del je okoli ena milijarda starih dinar- jev 1 Program, ki ga zastavljajo za naslednjih štiri leta pa vse. buje: sofinanciranje vodovo- da, gradnjo avtobusne posta- je pri »Kori« in ureditev ces. te Jelovica-^Podkraj. Iz sa- moprispevka bi sofinancirali še: betonski mosti Ravnikar- ju, asfaltiranje ceste na Ob- režju, avtobusno postajo in razsvetljavo v Hotemežu in ureditev ceste na Brun,ško go- ro, urejevanje cest.e od Do- brave v Rudno vas, asfalti- ranje ceste za gradom in jav- ne razsvetljave v Njivicah. ZIDANI MOST: CESTE, CE- STE IN CESTE V tej krajevni skupnosti sq v minulih letih poleg adapta- cije doma »Svobode«, vodo- voda v »Majland« in igrišča pri šoli glavno skrb posve- čali urejevanju cest. Le-te os- tanejo tudi v bodoče poglavit- ni cilj. Vendar so kot prvo nalogo zastavili napeljavo vo- dovoda in kanalizacije do Vi- le. Njihov cestni program pa obsega sofinanciranje cest; Zidani most — Kurja vas, ces- ta na Briše, cesto na Lipno. V načrtu imajo izgradnjo dveh a-vtobusnih postajališč, rekonstrukcijo vodovoda, ure- ditev pokopališča, obnovo do- ma kulture in sanacija šol- ske stavbe za potrebe krajev- nih organizacij. Okoli 700.000 dinarjev bo seveda za vse to premalo, zato bodo morali gledati tudi za dodatnimi vi- ri. VRHOVO: KANALIZACIJA. VODOVOD IN CESTE Krajevna skupnost v Vrho- vem je že v minulih letih ze- lo napredovala. Uredili so vo- dvovd, adaptirali žičnico za prevoz čez Savo, uredili po- kopališko ograjo, opravili ze- meljska dela za cesto Log~ Gorelce, začeli urejati kana- lizacijo ter uredili športno igrišče. V prihodnje pa so si v na- črt zapisali ureditev kanali- zacije v vsej vasi, sofinanci- rali bodo vodovod v Gorelce, cesto iz Loga na Vrhovško goro, na pokopališče pa bo- do napeljali vodovod in elek- triko. Zaselek praprotno pa si je ureditev ceste zagoto. vil sredstva v višini vplačane- ga sanioprispevka. JAGNJEMCiA: VRSTA KO- MUNALNIH OBJEKTOV Tudi KS Jagnjenica je v mi. nulih letih precej napredova- la. Največ objektov družbe- nega standarta so pridobili letos, ko so v svojem kraju bili gostitelji občinskem praz- niku. Uredili so si cestno razsvetljavo, zgradili dva no- va mostova, razširili vodo- vod v višje ležeče hiše, uredi, li cesto počakovo—češnjica, uredili kanalizacijo in drugo. S pol odstotka samopris- pevka, za katerega bodo gla- sovali, nameravajo sofinanci- rati v naslednjih štirih letih še nadaljevanje javne raz- svetljave, adaptacijo prosto- rov za družbeno—apolitične organizacije, nadaljevati ure. janje cest na Cimemo, Sta- ri dvor, Strnišo, Zgraditi na- nameravajo most pri Strni- šu, avtobusno postajališče pri Gračnerju in vodovod v či- memo. SVIBNO: VEČNAMENSKI OBJEKT Rekonstruirana cesta, te- lefon, vodovod v Zagrebu, ob- novljeno pokopališče in ure- jena dvoranica v šoli, to so pripridobitve Svibinskega v minulih letih. Nov samopris- pevek mislijo nameniti sofi- nanciranju gradnje večnamen- skega objekta, kjer bodo po- leg trgovine tudi prostori za društva in organizacije. Pomembno je povedati, da so se krajevne skupnosti na radeškem območju dogovori, le, da bodo združevale sred- stva 0.50 odstotnega samopris. pevka in sicer tako, da se bodo siproti dogovarjali ob- čani o varstvenem redu in si- cer po stopnji, kako so za kakšne akcije pripravljeni in seveda tudi po pomenu in važnosti načrtovanega objek- ta, J, KRAŠOVEC OBMOČJE NOVI KREDITI VEČ SREDSTEV ZA POSOJILA V skladu s sklepom, da naj bodo seje članov izvršnega odbora oeljsike podružnice Ljubljanske banke tudi v dru- jgih krajih celjskega območja, je bila triindvajseta seja v tekstilni tovarni Prebold, »družena z razgovorom o go- [spodarskih vprašanjih žalske občine pa tudi z razpravo o poslovni politiki in organizi- ranost; celjske podružnice ^Ljubljanske banke. Razen te- ga so si člani izjvršilnega od- bora ogledali še delo v vseh Joddelkiih tekstilne tovarne. Iz\Tšiln! odbor je tokrat isprejel nekaj pomembnih sklepov v zvezi z odobrava |iem dolgoročnih posojil in jamstev. Tako je odobril te- kstilni tovarni Prebold nekaj nad 33 milijonov dinarjeiv po- sojila za razširitev obstoječe toplarne, lesno industrijske- "Hu kombinatu Savinja v Ce- IJU posojilo v znesku nekaj ["iad 6.t milijonov dinarjev za gradnjo oziroma za pK)veča- ^0 furnirnice v okviru sanaci- te celotne organizacije zdru- ^ega dela. Pomembna je bi- ^ tudi odobritev posojila l^ezadu v Žalcu v znesku milijona dinarjev za iz- ^''adnjo skladišča in hale za kmetijske stroje. V tem okvi- je bilo med drugim odo- jbpeno še koriščenje transe za [l^rihodnje leto Minervi v Žal- za modernizacijo in proiz- ^dnjo rebrastih drenažnih ''^vi. Nekaj kreditov pa so •^obrile tudi za malo gospo- i^rstvo Glani izvršilnega odbora so ^ nadalje strinjali s predlo- gih, da se poveča kvota po- i^Ošniških posojil za 6 do 8 ^^lijonov dinarjev. Značilno K da gre okoli 70«/o teh sredstev aa nakup avtomobi- lov. Prav tako so povečali sred- stva za potrošniška posojila za šentjursko in šmarško ob- čino, torej za območje, ki ga je prizadel potres. Tako so sredstva za potrošniška poso- jila za šmarsko občino pove- čali za 13, za šentjursko ob- čino pa aa 4 milijone dinar- jev. ' M. B. OBRAZI VALERIJA PETRIC Ob letošnjem občinskem prazniku v Slovenskih Ko- njicah sta dobili občinsko nagrado kar dve delavki iz neposredne proizvodnje, kar je brez dvoma izje- men primer, saj smo na- vajeni, da ob takšnih pri- ložnostih, ko se delijo pri- znanja, prihajajo zraven bolj drugi. V Slovenskih Konjicah so s to prakso prekinili, kar je brez dvo- ma samo pohvale vredno. Medtem, ko smo delav- ko v Konusu, Anico Le- skovar še predstavili, pa je danes na vrsti Viktori- ja Petrič iz TOZD LIO. Viktorija Petrič je pri- šla v LIO še leta 1958 ter se najprej zaposlila kot fi- zična delavka v obratu montaže in tapetništva. Potem je bila še na dru- gih delovnih mestih ter končno prišla ponovno tja, kjer je začela. »V začetku je bilo težko, saj smo delali skoraj sa- mo z rokami. Danes so stroji, topla malica in ko- silo, ni več nočnega dela, veliko se je izboljšalo. Iz- hajati smo morali z nizki- mi osebnimi dohodki, ven- dar, kdor je navajen skromnega življenja in tr- dega dela od majhnega, ta zmore vse. « Viktorija govori o vseh izboljšavah z velikim po- nosom, kar je tudi navse- zadnje upravičena, saj je mnogo tega bilo dosežene- ga tudi z njenimi rokami. Pravzaprav z rokami ce- le družine, saj sta po- leg nje v LIO zaposlena tudi mož (že od leta 1951) in sin (pet let). »Veste, v raznih organi- zacijah, od delavskega sveta, sindikata do oprav- ljanja dolžnosti delegata, delam lahko zato, ker si doma razporedimo delo. Pri nas ni razlik in vsi delamo vse. Poglejte, še kuhati ni treba med ted- nom, ker dobimo kosilo v tovarni.« Zdaj Petričevl zidajo hi- šico. »Dolgo smo varčeva- li, zdaj pa počasi zida- mo. Nikamor se nam ne mudi. Tudi morju smo se odpovedali. Ves prosti čas preživimo na parceli. Ve- ste, kako lepo je to, ko vidiš, da ti raste dom pod tvojimi rokami.« Po večerih mož in sin gledata televizijo, mama Viktorija pa prebere čas- nik. Zadnjo stran najra- je! Malo o črni kroniki, pa kakšne so cene in po- dobno. Potem pa spanje in naslednji dan pravočas- no na delo. Drugam ne hodijo, razen ob sobotah ali nedeljah se vračajo na njen dom v Zreče. Tam je bila rojena očetu peku in materi gospodinji, ki sta poleg nje poskrbela še za štiri otroke. Skrom- nost na vseh koncih — od začetka življenja do danes. Spoštovanje dela in vese- lje do sožitja v družini. Mnogo trenutkov, podar- jenih delu, za katerega druge ženske ne najdejo časa. To je življenjski mo- to Viktorije Petrič, ki je letos dobila občinsko na- grado »12. oktober«. »Vesela sem tega prizna- nja, ker vidim, da tudi drugi cenijo moje delo. Je pa ta nagrada tudi obveza za naprej.« Potem je nekako trpko pridala (prav tako kot prej tudi Anica Leskovar), da je zaradi tega prizna- nja prišlo tudi do malce »postrani gledanja« med sodelavci. To ni prav in na takšni ženski, kot sta Viktorija Petrič in Anica Leskovar, bi morali biti samo ponosni. TONE VRABL SAMOZAŠČITA - KAJ Ji TO „DAJ KOLO NAZAJ!" Se pelje občan na kole- su in si nič hudega sluteč požvižgava, še dobro se mu zdi, da ne velja za snoba, ki mora vsak ko- rak napraviti »z avtom«, da mu kolesa pač nihče ne bo zavidal. Pa naenkrat sliši s ploč nika: »Stoj! Boš dal kolo na- zaj. Kolo si mi ukradel. Tat. Primite tatu. Moje kolo ima ...« Pa bi občan še pomi slil ne, da veljajo tako hude obtožbe njemu, če glas ne bi bil vedno moč- nejši in bi ga ne nadoma nek neznanec ne stresel s kolesa. Zamislite si sramoto. Nekdo mu puh kolo iz rok, vpije kot jesihar, da ima tatu pred seboj, kje da je kak miličnik, da ga aretira. V zemljo bi se po greznil, saj je polno ljudi, ki ga poznajo in bodo zdaj govorili kdo ve kaj o njem, ki se nikoli ni mti dotaknil tuje lastnine. In kaj se izkaže . .. Kolo, s katerim se .je občan peljal, je le-ta p>o- -šteno plačal. Kupil ga je na Ucitaciji, ko vsako le- to prodajajo izgubljena kolesa brez lastnikov. Ti- sti, ki mu je bilo kolo uk- radeno, je sicer prijavil tatvino, potem pa se ni za vse skupaj več zmenil. Tako ni niti hodil gledati v skladišče, kjer hranijo PIŠE IN UREJA: JURE KRAŠOVEC (12) ukradena in najdena ko lesa. Rok je pretekel in kolo je bilo na licitaciji prodano. Prvotni lastjnik je že zdavnaj prebolel izgubo, toda ko je videl neznanca na svojem kolesu, ga je le pogrelo in spodbodlo, in je naredil škandal — ne- dolžnemu človeku! Seveda se je možak po- tem napadenemu opraviče- val, ko so mu na postaji milice dopovedali, da je za vse skupaj sam kriv, ker se pač ni več brigal za ukradeni predme^. No, na postajah milice pa tudi niso čarovniki, da bi koj vedela, kdo naj bi bil lastnik najdenega kolesa, ki je dneve in^dneve stalo, prislonjeno k drevesu ob potoku pred mestom. Največ težav je s kole- si zato, ker jih okradeni lastniki niti opisati ne znajo. Vedo, da je bilo kolo ROGOVE proizvod- nje, da je bilo približno tako in tako. Kvečjemu še vedo za barvo okvirja, o številkah, ki so vsekane v nosilni okvir ali o čem podobnerri skoraj nihče nič ne ve. A. R. EGIPT IN TDF SVETNIK AMBASADE G. MOHSEN AMIN KHALIFA Gospod Mohsen Amin Kha- lifa, svetnik ambasade je pri- spel v Celje, da bi prisostvo- val predvajanju egiptovskega celovečernega filma ZEMLJA v okviru TDF 76 saj sta nr sporedu tudi dva filma pr jateljskih neuvrščenih diržav Poleg egiptovskega, še film mehiške proizvodnje DOLINA UBOGIH, oba so vrteli v ki- nu Metropol. Celje je dvakrat zainteresi- rano za ta obisk in egiptov- sko prisotnost na tednu do- mačega filma. Domača publi- ka je videla že več filmov te prijateljske države in velej jih je ugodno spredemaJa. Razlogi so zlasti v tem, da je naši publiki filmska tema ze- lo blizu, omogoča jim vpo- gled v način življenja, borbo egiptovskega in arabskega Sveta za ravzoj, svobodo in socialni napredek. Interes tu- di zato, ker gre za državo s katero nas vežejo številno skupne politične aktivnosti, duh Beograda, Kaira, Lusakc, Alžira in Colomba, prizadeva- nja za mir v vojnem svetu. Celje in njegova gospodar- ska akti\aiost i t; odnrta v svet, 7 neuvrščeni svet še po- sebej. Nosilec t« usmeritve je prav KOVINOTEHNA, kjer Se je v ponedeljek gospod svetnik pogovarjal z BENOM KRIVCEM, genei-alnim direk- torjem in vodilnimi delavfi Kovinotehne. V pomenku so Se dotaknili možnosti poslov- nega sodelovanja. Gospod svetnik se je zavzel za večje sodelovanje, ki doslej, po oce- ni Kovinotehne, ni ra-avito do stopnje, ki jo omogoča raven političnega sodelova.n:ia obeli držav. Gospoda Mohsen Amin Kha- lifa je v ponedeljek ob 10 uii sprejel tudi predsednik občin- ske skupščine Jože Marolt v navzočnosti pi-edsednika in podpredsednika izvršnega sve- ta Marjana Ašiča in Rista Gajška ter ga seznanil z dose. dan jim razvojem celjske ob- čine, pri tem pa še posebej orisal gospodarsko aktivnost in značilnosti kulturnega živ- ljenja ter pojasnil delež ob- čine v gospodarstvu repub- like. —AN 4. stran — NOVI TEDNIK Št. 47—48 — 25. november 1976 CELJE V TEHNIKI JE MOC! USPELA RAZSTAVA TEHNIKE IN INOVACIJ Danes bodo v dvoram tu- ristično relireacijskega cent- ra Golovec v Celju zaprli razstavo tehniške ustvarjal- nosti in inovacijske dejavno- sti, ki sta jo republiška in celjska občinska zveza orga- nizacij za tehniško kulturo skupaj s TRC Golovec pri- pravila v počastitev tridesete obletnice Ljudske tehnike — Zveze organizacij za tehnič- no kulturo Jugoslavije. Po. krovitelj nad to prireditvi- jo je bila občinska skupšči- na Celje. Razstava je bila lep pri- spevek k pomembni delovni obletnici in zato ni naključ- je, da je znova obudila de- javnost organizacij Ljudske tehnike, ki se je začela v le- tih po vojni z bitko za ob- novo porušene domovine, z organiziranjem številnih te- čajev, na katerih so se us- posobili premnogi vozniki motornih vozil, traktoristi, piloti, padalci, potapljači, modelarji in še in še. Med člani društev in klubov Lju- dske tehnike pa je bila tudi udarna sila racionalizatorjev, novatorjev, izumiteljev v pro- izvodnji. Ljudska tehnika je bila tista, ki je leta 1956. le- ta predlagala, naj v osnovnih šolah kot redni predmet uve- dejo tehnični pouk. Izredno pomembna je de. javnost društev za tehnično kulturo v obrambi naše do- movine, splošnem ljudskem odporu in dioižbeni samoza- ščiti. Intenzi\Tia dejavnost, ki ima svojo oporo prav v teh organizacijah, je v na- šem gospodarstvu važna komponenta za čim hitrejši in kvalitetnejši razvoj naše- ga go.spodarstva. Sicer pa zlasti na tem področju čaka še veliko dela pa tudi dru- gačnih odnosov do izumite- ljev, novatorjev itd. S'-cer pa je celjska razsta. va tudi di-ugače vzbujala za- vidljivo pozornost ne samo zaradi predstav.tve vseh enajstih strokovnih zvez, ki so potrdile izredno širino svojega dela, marveč tudi za radi nekaterih eksponatov. Model letala DC 9, trosto- penjska raketa, jadrnica, ra- d jsko vodeni helikopter, naj. različnejši drugi modeli in še in še. Pod isto streho je bila tudi mednarodna razsta- va imietniške fotografije, na kateri je bilo zbran'h več kot 230 fotografij. Izredno pomemben je bi delež organizacij združenega dela. Trideset delovnih ko. lektivov je razstavilo 120 eks- ponatov ter sedem privatni- kov dvajset eksponatov. Skratka, lep prikaz dela, veliko spodbud za nadaljnje delo organizacij za tehniško kulturo pa tudi za invetiv- no dejavnost. In ne nazadnje dovolj zglednega in mikav- nega za vključitev čim šir- šega kroga mladine v to de- ja.\most. Na otvoritveni svečanosti, v soboto, 20. t. m., je najprej spregovoril predsednik pri- pravljalnega odbora za raz- stavo Rado Ambrož, za njim pa je razstavo odprl pod- predsednik republiške kon- ference SZDL Zoran Polič, ki je v govoru zlasti opozo- ril na delo organi:/acii za tehn'ško kulturo za lepši ju. trišnji dan, to pa je za bolj- šo tehniko v proizvodnji in večjo produktivnost dela. In če je tako, je poudaril Zo- ran Polič, potem mora tehni- ška vzgoja postati sestavni del vzgoje našega mladega človeka. V okviru celjske razstave tehn'ške ustvarjalnosti in inovacijske dejavnosti je bi- lo še več drugih prireditev, strokovnih posvetovanj, tek- movanj in podobno. In kon- čno, celjska razstava je us- pela tudi po številu obisko- \'alcev, saj so si jo ogledali člani številnih delovnih ko- lektivov pa tudi šolska mla- dina. M. iBOŽIC ŠENTJUR: PRIPRAVE NA PRAZNIK VEČ POTROŠNIŠKIH POSOJIL 29. november, dan republike, bodo tudi v Šentjurju proslavili zelo svečano. 26. novembra bodo odprli nov obrat žagalnice pn le- sno industrijskem podjetju Bohor. Zagalnica bo s svojo skoro popolnoma avtomatizirano proizvodnjo omogočila bistveno povečanje produktivnosti dela v tem obratu. Hkra- ti pa predstavlja tudi 1. fazo modernizacije obrata LIP iBohor v Šentjurju. V soboto, 27. novembra, bodo odprli vodovod, ki bo omogočil pitno vodo na področju Nova vas — Tratna in dobršnega dela Kozjanskega. Sočasno bodo otvorili tudi jezero v Tratnd, ki bo omogočilo stalnejši dotok industrij- ske vode za železarno v štorah. Omejene pa tX)do tudi CK>plave, ki so pestile tamkajšnje kraje, predvsem Slivnico in Šentjur. Osrednja proslava ob prazniku bo v Šentjurju, pro- slave i>a se hodo odvijale tudi v vseh večjih krajih olxnne. MOJCA BUČER Pogled v razstuMio dvorano ZK V OBČINI LAŠKO RAZMERE SO RESNE KONKRETNA SEKRETARJEVA OCENA IN RAZPRAVA' Minuli teden je bila v Laš- kem seja občinske konference ZK. Poleg delegatov so bili navzoči tudi vodilni komunis- ti večjih delovnih organ-'zac ' Sekretar komiteja Cveto Knez je v svojem uvodnem referatu analiziral samoup- ravno organiziranost delav- cev na osnovi zakona, sta- bilizacijskega prizadevanja v občini, planiranja nadaljnje- ga razvoja in kadrovske po- litike. Razmere v občini Laško po ugotovitvi sekretarja niso ro- žnate. Niso najbolj.še niti pri uveljavljanju samoupravnih odnosov, niti v gospodarskih gibanjih. Pogled v bodočnost ni dovolj trdno zastavljen in vsemu je v bistvu krona /a- dnji del analize, preslabotnim napredovanjem na področju kadrovse politike — kadri pa so v bistvu ključ problem.ov v vseh prej omenjenih prob- lemskih področjih. Ko je razdelil razvitost sa- moupra%Tie organiziranosti je navedel štiri skupine organi- zacij združenega dci.i; tiste, ki imajo v svojem sestavu TOZD, nadalje enovite delov- ne organizacije z nikomer Čvr- sto povezane, potem delovne organizacije, ki so TOZD po- djetij iz drugih občin in kon- čno najbolj nesamoupravne in brezprarae dislocirane ob- rate, ki jim zvečina tudi dru- gače ne gre dobro, pa naj gre za gospodarske uspehe, pogo- je dela itd. Nobena delovna organizacija v občini ni tako dobra, da bi giede samoupra- \'ne prakse ne bilo prigovo- rov, da bi komunisti ne ime- li o čem razpravljati in sku- šati spremeniti, izboljšati. V protislovju z mišljenji posame2!nikov v toku raz- prav o zakonu o združenem delu, češ, samoupravno se dajmo prestrojavati takrat, ko bomo gospodarsko 5vr- stejši, je resničnost v občini. Podjetja, kjer se je malo na- redilo v samoupravnih odno- sih, tam tudi gospodarska gi- banja ne kažejo dobrih kazal- cev. Referat je bil sicer zelo kabinetnega, marveč so iz- lone vseh delovnih organiza- cij, zato trditve gotovo niso kabinnetnega, marveč so iz- kustvenega značaja. Ker smo o gospodarskih razmerah v občini pisali vse leto, potem je lahko bralcu tudi vsaj ok- virno jasno, za kaj gre. Ugo- tovitve, da se zaloge večajo, da zgube naraščajo, vse to je dalo sekretarju pravico, da je razmere proglasil za resne in da je skrajni čas, da ko- munisti še bolj poprimejo pri uresničevanju med letom sprejetih sklepov. Ko je go- voril o načrtovanju bodočega razvoja je poudaril, da bodo pri tem komunisti morali op- raviti svojo naic/go pri pre- [ magovanju vseh samouprav ni s.ocialistični ureditvi na sprotujočih izumov, ki se zo- prstavljajo načrtom zr jutri- šnji dan. Kot je bila konkretna ana- , liza sekretarja, tako so, kot potegnjeni z zgledom, raz- pravljali tudi navzoči delegati i in gostje. Da so razmere res- ne je dokaz razprava člana IS Hinka VVimmerja ki je imel na voljo edino tolažbo, češ, izgube so ob koncu tret- jega tromesečja manjše kot so bile ob p>olletju. Ce je okoli vprašanja kadrov izražal ne zadovoljstvo celo direktor TIM, kjer so naredili glede te- ga v zadnjih letih skoraj ne- verjeten skok, kaj naj potlej o kadrovski politiki govorijo druge. Direktor Volne je po- kazal pot. ki jo bo bržčas ta kolektiv ubral iz sedanjih škripcev, toda pot ne bo brez posledic za občane in občin- sko skupnost. Tudi ta prob- lem je problem v.seh komu- nistov v občini. Zupančič To- ne iz Sopote je govoril o od- nosih z Lesnino. Bolj konkre- ten glede tega je bil pozneje član medobčinskega sveta Ru- di Peperko. ki je omenjal nerazumljivo in nedopustno nadvladovanje trgovine nad proizvodnjo. Razpravljali so še Fanika Lapornik. Jože Rajh, Marko .\Ianfreda. Milan Zebič. Vlado Črešnik in Miha Prosen. Ker so bili referat in raz- prave konkretne, ni bilo tež- ko izluščiti tudi konkretnih zaključkov. Sicer pa sklepi ni- so prinesli nič novega, o vseh teh problemih so komunisti v občini letos rEizglabljali že večkrat, zato je dosledna uresničitev nalog sprejetih spomladi, le še z večjo res- nostjo podkrepljen sklep. Naslednja seja občinske konference v občini Laško bo .še v decembru in bo posve- čena problematiki na področ- ju kulture v ožjem in najšir- šem pomenu te besede. J. K. CELJE: VELIKE STAVKE 1936 MuzoJ revohicije v Celju je skupaj z fiijnMi.jskim muzejem v Kran,}u pripra\il razstavo )\('like stavke leta 1936 v Sloveniji«, ki jo bo v svojih prostorih oil,orl danes, v četrtek, ZH. novembra ob \)etih po- poldne. (ire za prireditev v počastitev štiridesetletiiice ve- likih stavkovnih .ijibanj v Sloveniji. Zato ni iiakl.jučje, da ,je pokrovitel.jstvo nad razstavo sprejel občinski sindikalni svet v Olju ob sodelovanju teljskili občin- SKili odborov sindikatov delavcev kovinske in tekstilne industri.je ter gradbeništva. Razstava v Celju bo odprta do 14. decembra. Na posnetku .ie skupina delavcev in delavk, uileležencev stavke 1936. leta v takratni Westnovi to- varni v Celju. ŽALSKO GOSPODARSTVO VEČJIH TEŽAV NIMAJO ZMANJŠANE IZGUBE, CELOTNI DOHODEK RASTE Devetmesečni rezultati go- spodarjenja v žalski občini kažejo mnogo ugodnejšo sh- ko, kot so jo kazali podatki o poslovanju po šestih mese. cih. Vse to pa priča, da so hitri ukrepi, obiski v delov- nih organizacijah, ki so po- slovale z izgubo ali na njeni meji. dali ugodne rezultate. Stanje se je v treh mesecih tako popravilo, da lahko v občini upravičeno pričakuje- jo zelo ugodne rezultate ob koncu leta, rezultate torej, kakršnih si po slabem polo- žaju ob polletju ni bilo mo- g!>če obetati. Vse to seveda 'le, če se bo-do ugodna giba- nja še naprej nadaljevala in se\^eda, če bodo v delovnih organizacijah še naprej go- spodarili skrajno racionalno, v duhu stabilizacije in var. čevanja. Oglejmo si nekaj zanimi- vih podatkov, ki potrjujejo naštete ugotovitve. Celotni dohodek je dobro porasel in kot kaže ob koncu leta ne bo delovne organizacije, ki ne bi presegla lanskoletnih dosežkov. Trenutno je v ob- čini le še sedem, pretežno manjših delovnih organizacij, ki dosegajo nižji celotni do- hcKiek kot v enakem obdobju lanskega leta. Skupaj pa so v občini presegli lanskoletni ustvarjeni celotni dohodek za 16 odstotkov. Nekoliko dru- gače je pri dohodku, ki ga je Vnanj kot v enakem ob- dobju lani, še bolj pa to ve- lja za ostanek dohodka, ki je nižji. Ob polletju so v žalski ob- čini beležili precej izgub. Te so skoraj dosegle sto milijo- nov dinarjev. Po podatkih o devetih niesecih gospodarje- nja pa se je izguba zmanj- šala za več kot polovico. Z izgubo posluje po devetih mesecih še 13 delovnih orga- nizacij, medtem ko jih je bi- lo ob polletju v izgubi 25. Pretežno gre za sorazmerno nizke izgube, le v dveh pri- merih so te višje in bodo zahtevale odločnejše ukrepe, s katerimi bo mogoče zago- toviti, da bo ob koncu leta tudi tu rezultat poslcvsnja pozitiven. Ugodna gibanja v gospo- darstvu žalske občine se še naprej nadaljujejo. To velja tako za hikvidnost, kot za zmanjšanje obveznosti in ter. jatev, ki so za več kot e>o- lovico nižje od lanskih. Tudi zaloge so se ugodno zmanjšale in so po devetih mesecih le še za 18 odstot- kov višje od lanskih, med- tem ko je število zaposlenih poraslo samo za 3 odstotke. BRANKO STAMEJČIC ŽALEC: KONFE- RENCA ZK Danes popoldne se bo v Žalcu sestala občinska konferenca Zveze komu- nistov. Na njej bodo oce- nili delovanje članov Zve- ze komunistov na treh po- dročjih; pri poglabljanju samoupravnih odnosov v združenem delu lia osnovi ustave in Zakona o zdru- ženem delu; pri samoupra- vnem družbenem planira- nju, dobrem gospodarje- nju in stabilizaciji na .po- dročju kadrovske politi- ke. Seja bo danes ob 15.30 v dvorani Kombinata Hmezad v Žalcu. B. S. KONJICE: TABORNIŠKI TEČAJ v petek, 19. in v soboto, 20 novembra je bil vodniški te- čaj za. člane ta,borni.škega od- reda »Heroj Bračič« v Sloven- skili Konjicah. Na tečaju so se vodniki se- znanili z delom najmlajših članov, se pravi medvedkov in čebelic, pa tudi starejših. Tečaja so se udeležili vod- niki iz taborniškega odreda »Heroj Bračič« pa tudi vodni- ki iz novoustanovljenega od- reda »Sto talcev« iz Stranic. Vsega skupaj je bilo dvajset vodnikov, ki so za delo v ta- borniški oi-ganizaciji pokaza- li veliko zanimanje. JOŽICA KOKOT §t. 47—48 —- 25. november 1976 NOVI TEDNIK — stran 5 ATOMSKE TOPLICE DOSTOPNE VSAKOMUR DELITEV NA GLOBOKE IN PLITVE ŽEPE? Ze kar nekam sitno se je zdelo nenehno pisanje ljudi od časopisov pa pritožbe go- stov zaradi neurejene dovoz- ne poti pa parkirnega prosto- ra in končno zaradi table ob cesti, ki opozarja popotnika na nane Atomske toplice, to pa tako nerodno in nespret- no, da ta isti jKjpotnik v trenjiku, ko jo zagleda, že fdrvi dalje, že res, da je z eno tablo ntirneFito dveh, ki OBMOČJE: 2 % MANJ NOČITEV Pred dnevi je bila redna plenarna seja Celjske turi- stične zveze. Ko so ocenjevali letošnjo turistično sezono, so ugotovili, da so zabeležili na širšem celjskem območju 642.000 nočitev ali za 2 "'o manj kot lani. V razpravi so dali vso pod- poro prizadevanjem, da bi čimprej ugodno rešili vsa vprašanja okoli Golt. Na seji so izrekli tudi obi- čajna priznanja najboljšim. Tako so za najlepše mesto proglasili Velenje, za najbolj, še društvo na Dobrni ter za najbolj marljivega turistične- ga delavca Franca štormana iz Šempetra Odločitev o najbolj urejeni gostinski enoti pa bo prine- sla posebna komisija. Odloča- te bo med hoteli z restavra- cijami: Donat v Rogaški Sla- tini, Merx v Celju In Pakn v Velenju. MB bi v priineriij oddaljenosti od križišča sKoraj gotovo zvabi- le v topi.ce več gostov, pri- hranjtno nekaj denarja, a kaj ko jc gostov manj. Vsa pisari j a pa je bila in je še kot bob ob steno. Atomske toplice se niso iga- nile niti za las. Kot da -sO zvišene nad vsem tem pisa- njem, kot da je to pisanje zaradi pisanja samega. Veli- ke, globoke luknje, ki se ob dežju spremene v prava maj- hna jezera, so ostale. Na do- vozni poti in na parkirišču. l\idi tabla, kakršna pač je, še danes vabi v toplice. V Atomskih lopiicah vedo povedati, da so o tem obve- stili TTG Ljubljano, kamor spadajo že nekaj let, da se trudijo, kolikor se le da, da bi odpravili to nadlego, da pa sami ne zmorejo. Ljubljana menda molči, tu in tam pa tudi kaj obljubi. (Mimogre- de: izvedeli smo, da je odlo- čanje v Atomskih topbcah še vedno usmerjeno iz ljubljan- ske direkcije in da je torej samoupravljanje v nekaterih zadevah zgolj na papirju). Pred leti, takrat, ko je pod- jetje TJ-G Ljubljana pre.^zelo .Atomske toplice, so na eni izmed tiskovnih konferenc novinarji pobarah odgov')."ne, kakšen je razvojni k-^-ncept zdravilišča. Povedano j3 bilo, da bodo toplice na d-iiiašnji lokaciji ostale, da pa bodo gr^diU nov hotel na tak3z\-a- ni lokaciji Marof. Slerl''o je še pojasnilo, da bodo seda- nje toplice še modernizirali in dodali še nekaj objektov. To je uresničeno: zgrajjn je nov hospitalnd del, urejeno okolje, zgrajena samopostrež- na restavracija . . . Povedano pa je bilo še ne- kaj drugega. UrediU tKxio ta- ko, so takrat naglasih, da bodo Atomske toplice dostop- ne za vsak žep in sicer bodo sedanje toplice za tiste z ne- koliko plitvejšim žepom, one nove na Marofu pa za tisie z globljim, torej za tiste, ki jim ne bo hudo za komfort izvleči stotak ali dva več. Da tudi sedanje niso ne vem ka- ke pretirano poceni, je od- več govoriti. Ob vsem tem pa se poraja neka ugotovitev, ki ima >voj pomen v delitvi na globoke n plitve žepe in v brezizhodno- sti slehernega pisanja, če je res — in najbrž je — da Do- do nove toplice za ljudi, z glr.bokimi žepi in da gredo vsf. sredstva tja (tako so za- gotavljali v Atomskih topli- cah), potem to pomeni, da za tiste, ki nimajo toliko denar- ja, ni potrebna urejena do- vcznica niti dostojno parki- rišče. Morda temu ni taKO, omalovaževanje nenehnega pisanja in nerganja gostov pa le kaže na to. Stare toplice se namreč ne spreminjajo -n tako po svoje potrjujejo w domnevo. Glede na to, da bo do kon- čne podobe novega zdravili- škega centra na Marofu pre- teklo še precej vode po Sotli, ! lahko predvidevamo, da se i bodo gostje še kar precej ! časa prerivali med luknjami I MILENKO STRAŠEK »ZLATO KRMILO« ZA KOMPAS Na šestem mednarod- nem kongresu turističnih operatorjev, ki je bil ko- nec oktobra v Italiji, je Kompas prejel mednarod- no priznanje »zlato krmi- lo« za največjo gostoljub- nost in najpopolnejše tu- ristične storitve. Sicer pa je bil ta kolek- tiv tudi doma deležen iz- redne pozornosti, saj je na 24. zboru gostinskih in tu- rističnih delavcev Sloveni- je - v Postojni prejel kar štirinajst odličij za pro- spekte, za druge propa- gandne izdaje, za najlepše pogrinjke ter kulinarične izdelke. MB GORNJESAVINJSKA: ZA ENOTNOST! OBČNI ZBOR TURISTIČNE ZVEZE P]ejšii„i četrtek je bil v M( 2irju redni občni zbor Gornjesavinjske turistične zveze, na katerem so kritično ocenili ne le prehojeno pot, marveč tudi naloge, ki jih čakajo, če hočejo dolino v večji meri kot doslej uve ja viti v turističnem gospodai stv Doih a st odpira. Tudi po zaslugi mode rriizi rane ndiie v Lr L-^arsko dolino. Zdaj jih čakajo nove naloge, na kat^ re pa gostinstvo v glavnem ni p .pravijeno. Zato so ^Mdi na zb^^Tu opozorih na nujnost čim tesnejšega povezovan.ja gostinskih in turističnih de- javnikov, v tej zvezi najprej mozirskega Turista s celjskim Izletnikom. Seveda pa jih .a kaj o še druge naloge, ne sa- mo v obnovi sedanjih objek- tov, marveč tudi v ;:,iadnjj novih. Gre torej za uresniči- tev že pred časom sprej^^tega načrta po večji povezanosti gostinstva in turizma v ob- čini, po novih invesf^ic! i<,h in podobno. Izredno ugodno pa so na zboru oceniU prizadevanja za razširitev kmečkega turizma. Na to delo zlasti ugodno vpli- vata Zgornjesavinjska kme- tijska zadruga ter celjska po- družnica Ljubljanske banke. Na zboru so med drugim sprejeli samoupravni spora- zum o združitvi turističnih društev v občini v občuisko Gornjesavinjsko turistično z\'ezo. Vrh tega so i:zbra]i no- ve člane v organe zver--. MB MOZIRJE ODPRTI DOLINI CESTA ČERNIVEC—N, ŠTIFTA z moderniiiacijo ceste v Logarsko doUno je mozirska obriijn veliko pridobila. Del pri urejanju cest, njihovi mo- derni/iiciji, pa s tem ni ko nec. Tako sc se minule dni pri- čela aeia na modernizaci.ii ceste od Črnivca do Nove štift^e. Po načrtu bodo kon- čana do 1980. leta. Glede na to, di bodo modernizirah tu- di odsek od Kamnika do Čr- nivca, se bosta po končan.h delih odprli Gornja Savinjska in Zadreška dolina zlasti kamniškemu in ljubljanske- mu zaledju Razen tega se domačini za- vzemajo, da naj bi višek sred- stev, ki so jih v občini zbrali ob vpisu posojila za ceste, namenih za modemizaoljo odseka od Gornjega grada do Radmirja. Kot vse kaže, b'xlo v tem uspeh, čeprav lastna sredstva za te namene ne bodo zadoščala. Problematična sta tudi dva mostova. Rekonstrukcija mo- sta čez Savinjo v Radmirju je načrtovana že za letošnje leto. Vse pa kaže, da bodo to delo opravili v naslednjem letu. Za to bodo odšteli okolj 8 milijonov dinarjev. Potem prkle na vrsto most čez .Sa- vinjo na Ljubnem. Kdaj oč- no, je težko reči. Aktualna pa je še ureditev cestnega odseka od Ljubnega do Luč. (^esta je sicer asfal- tirana, toda zelo ozka in na mnogih delih celo nevarna. Zato je v načrtu tudi odpra- va tako imenovanih »črnih« točk na tem odseku, medtem ko celotna rekonstrukcija ne pride v ix>štev. MB 6. stran — NOVI TEDNIK St. 47—48 — 25. november 1976 V OBČINI ŠMARJE REFERENDUM USPEL ZA SAMOPRISPEVEK 87.3% OBČANOV Šmarski referendum za sa- moprispevek, z njim pa vsi referendumi, ki so bili minu- lo nedeljo v Sloveniji, je uspel. To smo pričakovali, ne le upali, saj se je doslej vi- soka zavest naših občanov ne- nelmo izkazovala na različnih primerih, ko je bilo treba potrddti solidarnost na ta ali orni način. Kljub slabemu vremenu, ki je minulo nedeljo prevlado- valo v šmarski občini — de- žev&lo je, v višnjih legah pa je celo snežilo (z Bohorja, iz zaselka Vetmik poročajo, da je zapadlo celo pol metra snega), so se občani brez po- misleka odločili za samopri- spevek in odšli v dolino, da bi oddali svoj glas »za«. Tu- di poročanje o rezultatih v posameznih zaselkih pa tudi krajevnih skupnostiih je bilo otežkočeno zaradi slabega prevoza, zato so kurirji veči- noma hodih peš. Naj še enkrat ponovimo: občani šmarske občine so se v nedeljo odločih, da bodo s svojimi močmi v naslednjih petih letih pomagali zgraditi vi'sto šol in vzgojno varstve- nih ustanov, del sredstev pa bodo oddvojili za potrebe krajevnih skupnosti. Poglejmo še nekoliko rezul- tate referenduma. Od 20.090 volilnih upravičencev je gla- sovalo 17.494 občanov, to je 87 odstotkov. Za samoprispe- vek je glasovalo 76 odstot- kov občanov šmarske občine. Najhitrejši so bili na Osred. ku, vasici visoko nad Podsre- do, kjer so že ob 11. uri za- paii volišče. Ob 13. so se zapr- la volišča v Olimju in Stra- nju. Volišče so bila odprta do 19. ure. Vreme ni motilo vzdušja ljudi, ki so zadovoljni priha- jali na volišča sirom občine. Glasovalna mesta so bila lepo urejena, zastave so visele na vsakem koraku, za tb pa so poskrbeli občani sami, naj- bolj pa se Je potrudila šolska mladina. Referendum za samoprispe- vek za šolstvo, otroško var- stvo in potrebe krajevne skupnosti v šmarski občini je torej uspel. Tako bodo v obči. ni v naslednjih nekaj letih bogatejši za nekaj novih ob- jektov in za spoznanje, da marsikaj zmorejo sami in ne le s tujo pomočjo. MILENKO STRAŠEK Solčava — adaj ni več toliko belih streh koi jih ,je bilo nekoč. Toda, navzlic temu, zgoilo- vina ostaja. Partizanska Solčava se vse boii uveljavlja tudi t turističnem gospodarstvu. BOJ PROTI ALKOHOLIZMU NAJPREJ ZGRADIM ŽGANE PIJAČE ŠE VEDNO REPREZENTANCA Kaj lahko se zgodi, da bo dosežen neželen učinek na po- dročju antiaikoholne dejamo- sti. Kldub zdravljenju alkoho- likov naj bi letošnje leto, po navodilu republiškega komi- teja za zdravstvo prenehaU delovati v sedanji obliki. V bodoče bodo morale to aktiv- nost zagotoviti splošne in ob- ratne ambuliante, kot metodo svojega dela. Čeprav tudi zd ij, v celjski občini na pri- mer, v vseh šestih klubih de- lo ni potekalo brez sodelovan- ja zdravstvenih delavcev, zla- sti psihiatričnega oddelka celijske bolnišnice, vendarle prehod v novo obliko protial- kohoinega dela ni dovolj pri- pravljen. Niti po strokovna plati, še manj po upravni. Za- to so v koordinacijskem od- boru za boj proti alkoholizmu ,pri občinski konferenci SZDL v Celju zaskrbljeni spričo te- ga \rpTašanja.Tembolj, ker so že doslej le s težavo uresniče- vali dobro zastavljene naloge. Več letno prizadevanje za us- tanovitev dispanzerja je pri- peljalo le do enkrat tedenske- ga dela ambulante za alko- holike v Vojniku, ker ni na voljo zdra\TLikov in ne delov- nih prostorov. Uspela tudi ni akcija, da bi s samoupravni- mi organimcijami dogovorili programe boja proti alkoholi, amu, kjer so zatajile pred- vsem subjektivne sile. Očitki gredo tudi na sredstva mno- žičnega obveščanja, ki da ni- so problematiki namenili pri- merne pozornosti. V prazno so šla tudi priporočila koor- dinacijskega odbora, da bi iz reprezentančnih stroškov )z. ločili žgane pijače in tolikšna sredstva namenili regresira- nju brezalkoholnih pijač. (Ob tem bi se lahko tudi vpraša- li kaj sploh je reprezentan- ca in kaj reprezentirajo v sredinah, ki poslujejo z 2gu- bo!) Problemov na področju pro- tialkoholne dejavnosti sicer ne manjka, osrednji ta hip je, da ne bo razpadlo nekaj, kar je dalo sadove, dok er ne bo nadomeščeno z boljšim, s polno vključitvijo usposoblje- nih kadrov v boj proti _alko- holizmu. Kajti, klubi niso op- ravili majhnega dela! BOJAN VOLK CELJE GOLOVEC UVELJAVLJEN DOBER PROGRAM TUDI ZA DECEMBER Čeprav štirje meseci dela niiso najbolj primerno obdob- je za oceno dela,- pa so lahko vendarle namig, kako se je nova organizacija znašla, uve- ljavila. Zdaj gre za turističru) rekreacijski cent.er Golovec oziroma za uveljavitev večna- menske dvorane, ki je bila ci.iprta juh j a letos. In z njo vred za delo kolektiva, ki je sprejel delovne in program- ske obveznosti za organizaci- jo, ki je šele stopila na svo- jo življenjsko pot. Kaj je torej pokazal ta čas? Brez pretiravanja in hYalisa- nja lahko zapišemo, da so prvi delovni rez^ultati lepi, spodbudni. V tem času se je pod streho te velike in težko pričakovane dvori-me zvrstilo nekaj več kot dvajset prire- ditev z okoli 15.000 obisko- valci. To ni malo! In tako se je tudi kolektiv centra znašel pred prvimi obveznostmi, te- žavami, problemi. Določen vphv na počutje njegovih čla- nov pa so imele tudi govori- ce, češ, saj je vse slabo, pre- vladuje rokomet, delo ni re- sno in podobno. Toda, če so v tem kolektivu nekateri biv- ši in sedanji športni delavci, to ne sme in ne more biti kamen spotike, še posebej, če v redu, dobro delajo. Svoj začetni izpit pa so dobro pre- stali. In nadalje — nihče ni pomislil, da gre za samostoj- no delovno organizacijo, ki se mora sama \'zdrževati in sa- 1 ma skrbeti za redno vzdrže- vanje velike dvorane in še za marsikaj drugega. Odgovor- nost torej ni majhna. Denar- na namreč! In še in še. Frvi objekt v okviru turi- stično rekreacijskega centra je torej zaživel. Kot vse kaže se bo gradnja druge faze tega centra, predvsem gostinskih objektov in pokritega kopali- šča, začela šele 1978. leta, kajti sredstva za prihodnje leto, v višini okoli 1,3 mili- joroe starih dinarjev, so an- gažirana predvsem za dokon- c.in,;« teh del in onih, ki so v leku. V tem primeru gre tudi za energetski objekt. Ne glede na to pa bo kolektiv centra sam skušal prihodnje leto zgraditi nekaj športnih igrišč. V C!elju smo dobili priredi- tveno halo pod Golovcem. Po zaslugi solidarnosti delovnih ljudi. V njej se odvijajo in se še bodo razne prireditve. Toda, kolektiv centra prav pri snovanju programske po- litike pogreša večje sodelo- vanje nekaterih interesnih skupnosti. Zlasti večji vpliv na to delo bd lahko imela kulturna skupnost. Morda še katera. Prav tako družbeno- politične organizacije in še kdo. To je dejstvo, ki bi ga ne smeli prezreti.,V kolikor bo skrb za sestavo progra- mov, za uporabo dvorane, od- padla le na kolektiv centra, četudi ima družbeni organ, potem za morebitne spodrs- ljaje rajši kritizirajmo neka- tere druge kot pa center, ki se zavzema, da tad raaširil Rrog tjiStih, ki bi aktivno so-, delovali pri sestavljanju pro-1 grama. | Kokkliv centra je upo- rabo dvorane sprejel razhč- ne cene. Tako center regresi- ra v okviru lastnih možnosti in daje zato dvorano za upo- rabo po nižjih cenah za te meJjiio telesno vadbo, šport- no rekreacijo, vadbo predšol- skh ctrok, za določene ma- nifestativno kulturne in po- dobne prireditve. Rokometni klub plačuje uporabo dvora- ne. Na mesec tri milijone starih dinarjev! Kolektiv centra je pi^ipravil lep program prireditev tudi za december in naslednje obdobje. Tako bo 10. decem- bra izredna glasbeno zabav- na prireditev z nastopom naj- boljših jugoslovanskih ročk ansamblov, od 16. do 22. de- cembra bo v dvorani novo- letni sejem daril, potrošniški sejem in hkrati sejem smu- čarske opreme. V dvorani bo tud' silvestrovanje. Vstopni- na bo veljala le 2.30 dinarjev. V tp znesek je vračunana ve- čerja. Za novo leto. bodo v dvorani tekmovanja v ma- lem nogometu za mo.ške test v odbojki za ženske. Tudi na otroke niso pozabih. Nastop dedka Mraza je zagotovljen. Živahno bo tudi po novem letu. Razni plesi, prireditve za dan žena, komercialni sej- mi in komercialni dneAd, se- minarji in še in še. Dovolj za vsakogar in za vse. M BOtŽlC Dogovorieni pridelki Lani je bilo premalo kupcev za pi- tana goveda, letos je premalo pitancev za vse nakiipovalce. Živina ima dobro ceno, kmetovalci pa ne vedo, kaj poče- ti z jabolkami in nekaterimi drugimi pridelki. Vsi vemo. da tako ni vroč uspešno gospodariti — ne zadovoljiti potreb nekmečkega prebivalstva — a ne znamo ali, bolje rečeno, nočemo stvari izboljšati in ustrezno urediti. Zakaj? Vsi — kmetovalci, mesarji, predelovalci pridelkov, trgovci in drugi --- želijo, da bi te stvari urejal nekdo drug in ne oni. Urejal naj bi jih s ce- nami. Vsakemu naj bi določil toliko, da bi bil zadovoljen, pa bi bilo vsega dovolj. Določil naj bi zajamčene cene po stroškovnem načelu in zajamčil od- kup vsega, kar se pridela in priredi v kmetijstvu. Enako juij bi priznal ži- vilski industriji in trgovini ustrezne do- hodke. Zamisel o stroškovnem načelu ni bi- la slaba, pri uresničevanju pa so jo tzkrit>ljali. Pridelovalni stroški niso enako visoki pri vseh kmetovalcih. Ka- dar gre za zvišanje cen, pa tudi tisti, ki pridelujejo z najnižjimi stroški, za- govarjajo predlog za najvišje cene. Ka- že, da potrebe ljudi ne poznajo meja. Sicer ne le pri kmetovalcih, pri vseh. 'Poglejte po avtomobilih! Na naših ce- stah je vse več dražjih. Podobno je pri traktorjih. Nekaj kmetov ima že po dva. Pa še veliki, novi in moderni, a večkrat polprazni hlevi. Vsi se ženejo za višjimi, še višjimi dohodki, ne le z večjo proizvodnjo, temveč tudi z viš- jimi cenami. Zahtevajo visoke zajamčene cene. A kdo naj jamči kmetovalcem,- da bo od- kupil vse, kar bodo pridelali, in še po visokih cenah, če se ne dogovorijo vna- prej, kaj bodo pridelali? Pridelovati je treba le tisto, kar potrebujejo 7iaši delovni ljudje ali je moč izvoziti. Ne- potrebnega blaga ne bo nihče sprav- ljal v skladišča in ga hkrati dobro pla- čeval. To velja za kmetijstvo enako kot za vse druge gospodarske dejavno- sti. Zato, pravijo tisti, ki odločajo o zajamčenih cenah, naj bodo te le tako visoke, da bodo pokrile poprečne .otro- ške proizvodnje brez ostanka dohodka in bodo tržne cene v normalnih razme- rah nekoliko višje od njih. Odkup pa je moč jamčiti le za dogovorjeno ozi- roma pogodbeno proizvodnjo. Kmetovalci vse bolj glasno predla- gajo, naj trgovina in živilska inustrija ob koncu leta povesta, kaj in koliko bosta potrebovali v prihodnjem letu. Ne marajo le okinrnih številk, temveč predlagajo, naj za vse količine skleneta pogodbe z njimi, če kmetovalci ne bi hoteli skleniti pogodb, naj se dovoli uvoz manjkajočih količin po takem na- črtu, če pa trgovina in živilska indu- strija ter drugi veliki porabniki, npr. gostišča, ne bi hoteli skleniti pogodb z vsemi pridelovalci in organizatorji pre- skrbe, ki bi jim ponudili svoje blago, pa naj se uvoz ne bi dovolil, če bi bil ob sezoni uvoz nujen zaradi preskrbe prebivalstva, pa naj bi tisti, ki si ne bi ob pravem času zagotovili potrebnih živil s pogodbami, plačali polno ceno z ustreznimi carinami kot neke vrste kazen za svojo malomarnost ali špe- krdacijo. Tedaj tudi kmetovalci, ki ne bodo hoteli skleniti pogodb, ne bodo mogli nikomur očitati, zakaj noče od- kupiti njihovih pridelkov ali živine po ustrezni ce,ni. .JOŽE PETEK TOPOLŠICA ZDRAVILIŠČE OKREVA PRVI OBJEKTI ZA 29. NOVEMBER — USPEHI Veliko je že bilo napisa- nega in povedanega o na- dailunjem razvoju zdravihšča Topolšica. Na zadnji seji pa bo delegati vseh treh zborov velenjske občinske skupščine poslušali poroč*ilo, ki ga je zia operatiTOi odbor za na- daljnji razvoj Topolšice pri- pravil Jože dr. Križnic. Predvsem gre za to, da je treba čimprej pripraviti vse potrebne dokumentacije in načrte za nadaljnji razTOj Topolšice ter z njim po eta- pah tudi začeti. V zdravili- šču so začrtali tri cone, in sicer center zdravihšča, na- stavitveno cono in zeleno co- no. V centru zdravilišča bi Imela glavno mesto zdra\'st- vena deja.\'nost z glavnim ob- jektom za zdravljenje. V na- stavitveni coni bi bili objek- te namenjeni za prehrano in bivanje gostov (kuhinja, re- stavracija, kavaima, slaščičar, na, hoteli itd.), v zeleni coni (širše zdraviliško okolje) pa bi bili locirani vsi športno- rekreacijski objekti od igrišč, trim steze, sprehajalnih poti do parkov in podobnega. V prvi fazi (do konca leta 1978) bi zazidah 9000 m^ površine, za to pa bi ix>trebomli 100 milijonov din. Sami bi mo- rali zbrati 24 milijonov din, drugo pa s pomočjo kredita Ljiibljanske banke. Celotni razvojni program predvideva izgradnjo zdravili.ških objek- tov za približno 800 do 1200 zjdraviliških gostov. Medtem ko pripravljajo razvojni program Topolšice, pa prva dela že tečejo. Tako končujejo preurejanje Plani- ke. Uredili so nov sodo^ben laboratorij, izboljšaih oddelek 1 za rentgen, uredili tri sobe za intenzivno nego in 16 sob za bolj tntanzivno nego bol- nikov, obno\dti pa morajo še kuhinjo in bazen. Ob letos. nJem 29. novembru bi te ob- novljene objekte izročili svo- jemu namenu, s tem pa tudi dali 2!nak za start pri na- daljnjem raz\^oju tega po- membnega zdraviliškega ob- jekta, ki se lahko pohvali z izredno zdravilno vodo (na sekundo priteče kar 51 litrov vode, m.edtem ko v Vmjački banji skoraj desetkrat manj, temperatura pa je 32* C!) in čudovito okolico (veliko žele- nja, brez industrije in svež zrak), to vse pa omogoča zdravljenje prav tistih bolez- ni, ki so ob današnjem tem. pu življenja najbolj v pora- stu. TONE VRABL št. 47—48 — 25. november 1976 NOVI TEDNIK — stran 7 CELJE BREZMEJNA SOLIDARNOST SZDL V PRIPRAVAH ZA UVEDBO DRUGEGA SAMOPRISPEVKA Politične priprave za izved- bo drugega samoprispevka v celjski občini bodo v orga- nizaciji Socialistične zveze ob- sežne in množične. Takšen je med drugim sklep zadnje se je izvršnega odbora predsed- stva občinske konference SZDL v Celju, ko je beseda tekla o novi solidarnostni ak- ciji v občini. Uspehi prvega referenduma in solidarnega združevanja sredstev za skupne potrebe v zadnjih letih kažejo, kako postaja samoprispevek ena izmed izredno dragocenih po- ti za hitrejšo preobrazbo dru- žbeno ekonomskega življen- ja v občini. Uspeh prvega sa- moprispevka je na dlani. Vsi objekti so bili oziroma še bo- do (osnovna šola Veljko Vla- hovic) zgrajeni pred rokom! Potrebo po novem samporis- pevku pa so izrazili delovni ljudje in občani na zadnjih razpravah o srednjeročnih načrtih razvoja krajevnih sku- pnosti, temeljnih in sploh organizacij združenega dela pa tudi občine kot celote. Že tedaj so ljudje opozorili na pomanjkljivost v zadovolje- vanju potreb na področju ot- roškega varstva, vzgoje in izo- braževanja, zdravstva, kultu- re, socialnega skrbstva itd. Zato je odločitev za uvedbo dnigega samoprispevka v celj- ski občini eden izmed pogo- jev za uresničitev že spreje- tih ciiljev v srednjeročnih na- črti. Ne gre za nove zahteve, marveč za tisto, o katerih se delovni ljudje in občani že razpravljali in spoznali, da jih nujno uresničiti. Ni naključje, če ima družbe- ni standard v razvojnih vidi- kih prednostno mesto. Na tem področju namreč zaosta- jamo. In to krepko, življenje je šlo kitreje naprej. Sicer pa — tudi novi vrtci, osnov- ne šole, več rekreacijskih m ktilturnih objektov, zdravstve- nih in drugih ustanov f. % e- ni tudi korak naprej v oseb- nem standardu slehmega de- lavca, občana. V naslednjih letih bomo v Celju vložili v družbeni stan- dard več kot 67 milijard sta- rih dinarjev! Z zbranim dru- gim samoprispevkom pa bo- mo pokrili le petino pKJtrDb- nih sredstev. In vendar so to dragocena sredstva, velika in pomembna, še zlasti, ker pri- hajajo kot solidarnostna, ker so izraz pripravljenosti, da z združenimi močmi re- šujemo pereča vprašanja ne- katerih vej družbenih dejav- nosti. In ko so člani izvršnega od- bora predsedstva občinske konference SZDL v Celju razpravljali o pripravah na re- ferendum in nalogah v tej zvezi, so še posebej opozorili, da je treba v tej akciji vide- ti celotne rezultate pri rasti družbenega standarda, ne gle- de na lokacijo, v kateri kra- jevni skupnosti stojijo posa- me23ni objekti. Solidarnosti namreč ni moč zapirati v oz- ke meje. Gre za odliko, ki ne pozna meja. že prve pripra- ve na pomembno družbeno politično akcijo so namreč pokazale, da v nekaterih sre- dinah v krajevnih skupnostih pozabljajo na to in ocenjujejo prispevek samo po tem, ali bodo dobili kakšen obje.kt ali ne. Pri tem pa pozablja- jo, da je vsaka pridobitev v daižbanem standardu skup- na dobrina vseh delovnih lju- di in občanov. Socialistična zveza v celjski občini bo v akciji za drugi sa- moprispevek izpostavila vlo- go svoji poverjenikov, ulič- nih in vaških odborov, zborov občanov po stalnih območjih, delegatov, mladine in staršev. Sicer pa gre zlasti v tej akci- ji za frontni pristop. Cas beži, priprave na refe- rendum za dru.gi samoprispe- vek v celjski občini so v pol- nem teku, saj bo tisti zadnji da izrečen že 16. januarja pri- hodnje leto. POPRAVEK: »CEL DAN V ŠOLI« v reportaži, v kateri smo v prejšnji številki tednika pisali o celodnev- ni osnovni šoli v Prebol- du, nam je ponagajal ti- skarski škrat. Zapisal je, da ,je nejjosrednega dela z učenci 48 ur tedensko, pa ga je v resnici 25 ur. 48 ur pa zna.§a skupno bi- valni čas, ki ga učenci preživijo v šoli in ko so ves čas z njimi tudi učite- lji. OBVEZNICE ZA POSOJILO Upravni odbor celjske, ga turističnega društva je sklenil podariti obvezni- ce cestnega posojila za modernizacijo celjske bol- nišnice. ; Vsekakor lepa odločitev, ki bi si zaslu- žila čim več posnemal- cev. MB ŽALEC: GLASI- LA MLADIH Center za obveščanje in propagando pri oljčinski konferenci ZSMS v Žal- cu je letos prvič pripravil tekmovanje za najboljše glasilo mladih na šolah in v krajevnih skupnostih ter v organizacijah. To tekmovanje je spodbudilo mlade, da so še bolj skrb- no pričeli pripravljati in oblikovati svoja glasila. Zato komisija, ki je glasi- la ocenjevala, ni imela la- hkega dela. Med glasili osnovnih šol so prvo mesto namenili glasilu osnovne šole Bra- slovče — Mladi rod, dru- go mesto je zasedlo glasi- lo preboldske šole Veseli Veter. Med glasili mladih v kra- jevnih skupnostih je bilo najboljše preboldsko gla- silo Žvaiga, drugo m.esto pa je zasedlo glasilo Is- kra mladih, ki ga izdajajo v Grižah. Med glasili spe- cializiranih organizacij pa je prvo mesto zasedlo gla-- silo kluba Črni sraleb — Cmi galebi oišejo. sb CELJE 3 MILIJONE ZA CESTO SLIVNICA-^LOKA vtem ko se bodo delegati družbenopolitičnega zbora celj- ske občinske skupščine sestali na redni seji v sredo, 8. de- j cembra, bosta ločeni seji de- legatov zbora združenega dela \ in zbora krajevnih skupnosti dan pozneje, v četrtek, 9. de- cembra. Po predlogu dne\T>ega reda bodo delgati vseh treh zbo- rov med drugim razpravljali o osnutku resolucije o poli- tiki uresničevanja srednjeroč- nega družbenega plana obči- ne Celje v naslednjem letu. Sicer pa se bodo seznanili s poročilom o preskrbi z živili r občini in ne nazadnje z vpisom posojila za ceste, v tej zvezi bo tekla še razprava o programu porabe preseže- nih sredstev. Po predlogu naj bi del sred- stev pri vpisu posojila za ces- te v celjski občini in to tri milijone dinarjev porabili za cesto Slivnica—Loka pri žu- smu na Kozjanskem, preosta- nek v višini nekaj nad 9.5 mi- lijonov dinarjev pa bi name- nili za dokončno izgradnjo magistralne ceste vzhod—za- hod ter za cesto na Svetino. Celje se torej odloča tudi za pomoč Kozjanskemu. Ob- močje, kjer pelje cesta Sliv- nica—Loka pri žusmu, je bi- lo ob potresu junija 1974. leta močno prizadeto. Iz teh kra- jev se vozi na delo v Celje okoli tri tisoč delavcev in to po zelo slabi cesti. In ne sa- mo to. Tudi delavci, ki so zaposleni v celjskih kolekti- vih, in prihajajo iz teh kra- jev, so prispevali, da je celj. ska občina presegla predvi- deno kvoto pri vpisu posoji- la za ceste. In zato je prav, da se del teh sredstev vrača tudi zanje, za ureditev ceste in s tem za boljši prevoz na delo in z dela domov. Prav gotovo bodo delavci s tega območja podprli predlog in naročili delegatom, da zanj tudi glasujejo na seji ssborov občuiske skupščine. KORAK K REŠITVI LAŠKE »VOLNE« IN ZA POLOVICO SKRČEN KOLEKTIV? Ce rečemo korak, potem je to korak, ki ga je bilo treba storiti iz nuje, če se kolektiv, v težavah noče pogrezati še globje. O vzrokih, takšnih in drugačnih, o p>onesrečeni inte- graciji, napačni sortimentni odločitvi, o vsem tem smo v preteklosti dovolj pisali ta krat, ko je kolektiv v novih gospodarskih pogojih stal pred nepremostljivo oviro. Mesece sem se politične or- ganizacije, samoupravni orga- ni in vodstvo podjetja borijo za to, da bi se iz klešč eko- nomske zakonitosti izvili brez prehudih p>osledic. Pri tem so jim v pomoč tako v občinski, kot medobčinski družbeni skupnosti — da, celo sode lovanje republiškega sindikal- nega vodstva in slovenske go- spodarske zbornice ni izosta- lo. Ker rešitev ni v pvokrivanju izgube, marveč v nadaljnji orientaciji, zadeva ni bila la. hka. Na konferenci občinske organizacije ZK je več raz- pravljalcev poseglo v pojas- njevanje razmer laške »Vol- ne«. Kot kaže so od vseh pred- loženih možnih partnerjev edino v Mariborski tekstilni tovarni imeli posluh, vendar tudi oni, kar je povsem raz- umljivo, v okviru ekonomske logike. V MTT so se priprav- ljeni dogovarjati o integra- ciji in poslovno-tehničnem povezovanju. Ker pa nobene- mu tekstilnemu podjetju ne gre rožnato, torej tudi MTT ne, so zaenkrat zainteresira- ni, da naj v laški »Volni« proizvodnja teče samo na naj. sodobnejši opremi, io je v predilnici. Le-to bi v bodoče tudi razvijali, medtem ko bi ostalo proizvodnjo postopo- m^a opuščali, do preusmerit- ve pa naj bi proizvodnja tek- la v takem obsegu, da bi se z zalogami ne povečevala iz- guba. Takšna redukcija proizvod- nje seveda ne more več ga- rantirati dohodka vsem za- poslenim, zato zdaj potekajo razgovori o tem, ali bi v samem začetku ostro zarezali ah pa bi pričakovanju kasnej- še pratrebe po povečevanju za- poslenih, ubrali že s tako orientacijo zasnovano sred- njo pot. Kakorkoli že, v »Vol- ni« se bo kolektiv zmanjšal za polovico, tako da bo osta- lo na seznamu zaposlenih okoli 150 do 180, morda celo 200 ljudi. Kaj storiti je zdaj poglavit. no vprašanje, s katerim se bodo ukvarjali v drugih ko- lektivih združenega dela v občini, sindikalne organizaci- je in zavod za zaposlovanje. Že dosedaj so bližnji kolekti- vi, kot TIM in Pivovarna sprejeli na delo člane kolekti. va »Volna«, te dni pa bodo pogovori s takšno vsebino po- tekali tudi v ostalih delovnih organizacijah v občini. Reši- tev, ki se je s strani TIM kazala še pred kratkim, je zdaj mnogo manjša. Ker bo- do težave z odvečnimi delav- ci tudi v TLG Rimske topli- ce, bo TIM potrebe po od- piranju novih delovnih mest v drugih TOZD moral na,i- prej kriti iz priključene TOZD Gračnica. Problem »Volne« se bo to- rej razreševal na dveh rav- neh; v kolektivu in v sode- lovanju z MTT na eni strani, za delavke, gre namreč pred- vsem za ženske, ki bodo osta. le brez dela v »Volni« pa bo treba v okviru združenega dela v občini izkoristiti vse možnosti. Lahka ta naloga vsekakor ne bo, vendar pa je eno jasno; V kolikor ponov- na zaposlitev za večino ne uspe, bo pritisk na višji do- hodek neizbežen iz vrst ti- stih družin, v katerih so do- sedaj pritekli sicer skromni, pa vendar dobrodošli dinar- ji iz »Volne«. JURE KRAŠOVEG OBMOČNO ZDRAVSTVO Večfa organiziranost Te dni je stekla javna razprava o predlogu samo- upravne organiziranosti delavcev v zdravstvenih delovnih organizacijah celjskega območja. Raz- prava bo trajala mesec dni, nakar naj bi stekla še druga dela za podpis samoupravnega sporazu- ma o zdniževanju v de- lovno organizacijo regio- nalni zdravstveni center Celje. V bistvu ne gre za re- organizacijo, zato se tudi nihče nikomur ne pripaja. Gre za združevanje dela in sredstev na novi kako- vostni ravni, za uveljavi- tev večje enotnosti de- la na vseh področjih, za odpravo dvo ali celo več- timosti, za okrepitev os- novne in hospitalne zdrav- stvene službe in še za kaj. Po tem osnutku naj bi imel regionalni zdravstve- ni center Celje dvajset te- meljnih organizacij zdru- ženega dela. Značilna je F>obuda, da naj bi v vseh občinah, v katerih deluje regionalna zdravstvena služba, imeli svoje temelj- ne organizacije. Torej na občinskem nivoju. Takš- nih TOZD naj bi bilo de. vet, vsi ostali pa se pove- zujejo v centre. MB PETROVČE V KRAJEVNI SKUPNOSTI TUDI VAŠKI SVETI Vljudno vabimo krajane Petrovč, Ar je vasi, Ruš in Gorice ter Drešinje vasd in Levca na otvoritev obvozne ceste Leveč—Petrovče ter tež- ko pričakovanega semaforja na križišču Arja vas—Petrov- če. Otvoritev ceste bo 26. no- vembra ob 15.30 uri pri gasil- skem domu Leveč, otvoritev semafora pa ob 16. uri pred zadružnim domom v Petrov- čah. V nadaljevanju sloves- nosti bo v dvorani zadružnega doma proslava v počastitev 29. novembra. Tovariši, prijetno vabilo, ali ne? Sleherni krajan naše kra- jevne skupnosti rad govori o tispehih, ki smo jih dosegli v našem življenjskem prosto- ru v zadnjem času. Dogodke v krajevni skupnosti, načrto- vanja, odločanje in končno rezultate smo uspeli pribli- žati našemu občanu s tako imenovanimi vaškimi sveti. Vaški sveti so nekakšna po. daljšana roka krajevne skup- nosti za posamezna naselja in vasi ter seveda pot za spoz- navanje celotne problematike. Družbeni in kulturni razvoj ter poglobljeno samoupravlja nje so osnovne naloge vaških svetov. Ni še dolgo tega, ko smo bili slabše obveščeni, ko je vodstvo krajevne skupnosti delalo več aU manj forum- sko, v zaprten krogu. Maj je drugače. In de je tako, gre velika zasluga predsedniku sveta krajevne skupnosti, Ra- du Rotarju. Razen objektov, ki jih bo- mo odpirali jutri, v petek, 26. novembra, je urejena tu- di cesta Mala Prešica—Zalog. Razen tega čistimo okolje, or- ganizirali smo odvoz smeti itd. 8. stran — NOVI TEDNIK St. 47—48 — 25. november 1976 POLITIČNA ŠOLA ZAKLJUČENA ČAKA JIH MNOGO DELA DELO V SPLOŠNEM IZOBRAŽEVANJU IN SKUPINAH Verjetno ni Celjana, ki ne bi bil seznanjen s tem, da se je v Celju, v novi hali pod Crolovcem 2., 3., 12. in 13. novembra odvijala mladin- ska politična šola. šole se je udeležilo okoli 180 udeležen- cev iz delovnih organizacij, osnovnih, srednjih in višjih šol, krajevnih skupnosti, DO- D in dijaških domov. Politične šole niso ob'sko- vali predstavniki kar 24 OO iz delovnih organizacij ter 13 k raj evni h skupnosti, m ed- tem, ko so bih udeleženci vseh šol prisotni. Na žalost se v šolo niso vključili pred. stavniki tistih sredin, kjer OO ZSMS niso aktivne, oe. je njihovo aktivnost zelo malo čutiti; tem mladincem pa bi politična šola najbolj koristila. Prostor je odstopil TRC Golovec na osnovi dogovo- ra s CK ZSMS Celje, le-ta pa bo v zameno organizirala mladinske delovne akcije v okviru TRC. Delo politične šole je bilo razdeljeno na splošno izobra- ževalni del ter delo po sku- pinah. V pr\'em delu so se mladi seznanili z osnovami marksizma, likom človeka v samoupravni dmžbi, 7>ako- nom o združenem delu ter dmgimi splošno izobraževal- nimi temami, v dragem delu pa so se spoznali s proble. matiko v sredinah, kjer so mladi organizirana. V času šole sta bili oi^anizirani tu- di dve tribuni, katerih so se udeleženo! seznanili z najak- tualnejšimi političnimi do- godki v svetu in z družbe- nim standardom v občini Ce- lje. Zadnji dan pa so se do- govorili tudi za konkretne akcije ZSMS v II. polovici pokongresnega obdobja. Mlade čaka torej veliko de- la: v svojih sredinah bo po- trebno poročati o delu in sklepih politične šole. V ti- stih OO, ki še niso imele volilne konference, bo po- trebno to storiti najkasneje do 10. 12. 1976. Potrebno bo urediti evidenco članstva v OO, posebno aktivne mladin- ce pa evidentirati za delo v organih OK ZSMS. Potrebno bo pristopiti k politični ak- ciji za izvedbo samoprispev- ka. Člani ZSMS se morajo vključiti v št.abe, tako v KS, kot tudi v delovnih organi- zacijah. Razpravljati bo tre- ba o sindikalni listi 77. Pri- javit; se bo potrebno za Na- šo besedo, posebno pozor, nost posvetiti 29. novembru in 3.5. obletnx- JLA — 22-. decembru. Do 30. novembra morajo biti v vseh delovnih organizacijah iz\'edene raz- prave o analizi razmer. Vse OO pa bi se morale aktivno vključiti tudi v realizacijo skupnega programa DPO v Celju. Seznaniti se je potreb- no s samoupravnim položa- jem učence\' v šolah, s sa- m oiipr a vno organi zi ran ost j o mladih kmečkih proizvajal- cev. Rešiti je potrebno pro- blematiko prostega časa mla- dih v Celju, organizirati mla- dinske delovne akcije, orga- nizirati boljšo delovanje celj- skih študentov, v naš vzgoj- no-izobraževalni proces pa vključevati intemaoionali- stično vagojo. Zadnji dan F*S so se ude- leženci seznanili z orisom zgodovinskega boja sloven. ske in hrvaške manjšine v Avstriji ter odposlali protest- no pismo avstrijskemu kon- zulatu v Beogradu zoper šo- vinistične in neonacistične politike do obeh manjšin. Ob zaključku politične šo- le so ' bih udeleženci testira- ni "z namenom ugotovitve, koliko mladi f>oznajo oz. spremljajo posamezna po- dročja. Postavljena vpraša- nja so bila s področja za- kona o združenem delu, de- legatskega sistema, samoup- ravnih organov, marksizma, mednarodnih dogodkov, or- ganiziranja SZDL, družbenih organizacij in društev, statu- ta in pravil organiairanosti OK ZSMS Celje. Ocena od- govor bo koristila kot osno- va postavljanju programov nadaljnjih političnih šol in Prav ta:ko koristno bodo oce- ne PŠ, kjer so udeleženci ocenjevali organizacijo, pro- gram, predavatelje, prostor in čas poteka politične šole. Večina udeležencev je bila zadovoljna in je program šo. le ocenila kot dober. Pripom- be so v glavnem na kvalite- to predavateljev (prevelika uporaba tujk, preučeno po- dajanje teme . . .), teze za po. samezne teme bi morale biti dostavljene pred začetkom šole, v prihodnje pa naj bi bilo tudi več dela po skupi- nah. Slavnostni ssaključek šole bo organiziran konec tega meseca, kjer bodo udeležen- cem podeljene tudi diplome. MOJCA BUCER Minuli teden je bila v prostorih knjigarne Mladinska knjiga v Celju tiskovTia konferenca, kjer je založba predstavila najnovejše v svojem mladinskem tisku, tistem predvsem za najmlajše. Uvodno besedo je podal urednik založbe Borut Ingolič, novinarje, pedagoške delavce in ostale pa je podrobneje seznanil s posameznimi deli urednik mladinskega tiska Niko Grafenaiier. Ob tej priložnosti je v Mladinski knjigi tudi razstava najbolj znanih slovenskih ilustratorjev, ki so se poleg piateljev tudi udeležili tiskoime konference. Foto: D. MEDVED PRIZNANJA VZORNIM VOZNIKOM v navadi je že, da ne- kaj dni pred 29. novem- brom vsako leto podeli SPV pri občini Celje pri- znanja tistim voznikom, ki si zaslužijo naziv »vzor- ni voznik«. Tu ne gre za primanje voznikom, ki vozijo šele leto ali dve, ampak tistim, ki to po- čenjajo že več let in niso m>dtem bili povzročitelji piometnih nesreč ter so na takšen ali drugačen način pozitivno vplivah na boljše stanje na naših ce- stah. Letošnji nagrajenci so: Franc TiHnger. Anton Bevc, Milan Braiina, Fer- dinand Božič. Anton Bre- uicc, Janez Bračko. Ire- na Cobec, Omer Dragano- vič, Janez Golouh. Filip Homšak, Kari Ivačič, Vin- ko Jurhar, Anton Javor- nik, Frahc Krajnc. Bogo- ljub Kencijan. Viljem Kre- gat, Anton Oblak, Sandi Pan, Stanislav Pučnik in Jože Seme. Ob teh prLzsnanjih želim samo to, da bi tudi ostali vozniki sledili njim, kajti potem bi bilo manj pro metnih nesreč. T. VRABL ŽALEC STALNE AKCIJE ČIŠČENJA V KS stalne akcije čiščenja v kra- jevnih skupnostih. Dobri re- zultati Komisija za varstvo oko- lja pri izvršnem svetu žalske občinske skupščine je pred dnevi na skupni seji s ko- misijami za varstvo okolja iz krajevnih skupnosti pre- verila uresničevanje zastav- ljene akcije čiščenja krajev- nih skupnosti. Ugotovili so, da je akcija, ki so jo izived- li v poletnih mesecih lepo uspela in da so z njo nare- dili veliko za varstvo oko- lja in narave v Savinjski do- lini. Kljub temu pa v neka- terih krajevnih skiipnosti ne morejo biti povsem zadovolj- ni. Posamezne krajevne sku. pnosti akcije namreč niso iz- vedle, ponekod pa jim ni us- pelo ohraniti čistega okolja in so se vnovič pojavila tako imenovana »divja« smetišča. Zato so se dogovorili, da. bo- do akcijo ponovili. Obvezna bo za vse krajerae skupno- sti, ki v prvi akciji niso us- pešno opravile dela, labko pa jo ponovijo tudi povsod drugod. Za primer nedvom- no služi krajevna skupaiost Petrovče, kjer je akcija od- hčno uspela, da pa bi ohra- nili čisto okolje, so krajani sklenili, da bodo uredili sta- len odvoz smeti in odpadkov. Vsi bodo kupili smetiščn^ posode in z majhnim prm spevkom zagotovili stalen odi voz smeti, ki ga bo opra« Ijalo podjetje Ja\me napn^ ve. Nedvomno je lahko ta ak- cija zgled tudi vsem drugim krajevnim skupnostim v ob. čini, kjer odvoza smeti še ni- majo urejenega, saj je ta odvoz poceni in dostopen vsakemu gospodinjstvu in vsaki- krajevni skupnosti. B. S. POLZELA: 30 LET KNJIŽNICE v soboto zvečer so v mali dvorani Kulturnega doma na Polzeli proslavili 30-letnico obstoja knjižnice DPD Svoboda Polzela. Po pozdravnih besedah predsednika Svobode Stanka Novaka je o 30-letnici knjižnice govoril knjižničar Milan Gerželj, ki je knjižničar vse od ustanovitve pa do danes Knjižnica, ki je zrasla iz skromnih začetkov, ima danes 4112 knjig, tedensko pa jo obišče okrog 60 obiskovalcev. Sledil je literarni večer, na katerem so s svojimi deli in pripovedovanji sodelovale: Neža Maurer, Meta Rainer in Darmka Pavletič-Lovrenčak. Večer je bil nadvse prijeten. Ob koncu je predsednik Svobode Stanko Novak izročil knjižničarju Milanu Gerzelju za 30-letno delo knjižno nagrado (na sliki).^ MOZIRJE 10 L PEVSKEGA ZBORA / ZBORU VELIKO MLADIH — KDAJ ENOTNE OBLEKE? v domači kinodvorani je bij v nedeljo, 14. novembra, jubi- lejni koncent ob desetletnici oi)stoja pevskega zbora v Mozirju. Prijatelji slovenske pesmi od blizu in daleč so napohiili dvorano do zadnje- ga kotička. Kaj to pomeni, la- huco presodi le tisti, ki včasih sedi ob takšnah in podobnih prilikab v polprazni dvorani. Seveda je to znak, da ljudje v tem kraju in okolici cenijo delo peščice navdušencev, ki nikakor ne dovolijo, da bi na- ša pevska kultura zamrla. Ko razmišljamo o desetlet- nici obstoja in dela pevskega zbora v Mozirju, ugOiAvljamo, da je še vse preveč takih, ki stojijo ob strani in čestoikrat kritično ocenujejo delo pri- zade\Tiih amaterskih kultur- nih delavcev, ki jih k sreči ni malo. Znano je naanreč, da so ljudue tukaj že pokolen- ja nazaj prepe\'a;i, bili nave- zani na svojo materin.šc'ino in vedno znova dokazovali ljubezen in zvestobo slo\'ens- tvu tudi v času težkih zgodo- vinskih preizkušenj. Pa je bi- lo vendarle Mozirje brez zbo- ra vse do takrat, ko je Jože Brunšek kot takratni predsed- nik Zveze kulturno prosvetnih organizacij v občini dal pobu- do za njegovo ustanovitev. Ob vsem tem pa je treba pou- dariti, da je to željo že leta pred tem gojil Anton .\cman, neumorni pevovodja v šmihe- lu, kjer so vseskozi po asvo- bod:tvi uspešno delali. Pa po- glejmo, kako je bilo v letu 1966 in 1967. Okrog pavovodje Acmana so .se zbrali najbolj požrtvovalni in ustanovili zbor 26 pevcev Od vsega začetka v zboru so- delujejo Jože Prušek kot dol- goletni predsednik, Franc Pe- čnik, Alojz Janko, Linko Mra- vlje, Štefan Marolt, Franc škruba, Franc Jurkoraik in Anton Plesec. Prvič so ta,!:o zapeli ženam ob njihovem prazniku, potem pa so nada- ljevali delo in nastopali doma in v drugih krajih. Vabilu na republiško revijo se niso mogli odzvati, ker še niso uspeli najti razumevanja v širšem krogu za nabavo enotnih oblek. Leto nazaj p>ojejo v meša- nem zbo^ru, ki šteje 45 pevk in pevcev. Program koncerta je obse- gal narodne in umetne pesmi. Prvim šest pesmi je podai me- šani zbor, v drugem delu pa je pel le moški zbor, ki mu je v zaključnem delu sledil spet mešani zbor. Tako smo sliša- li dvajset skrbno prip^ravlje- nih in naštudiranih pesmi. Mnoge med njimi so bile ze- lo zalitevne. Koncert je uspešno in du- hovito povezovala tovarišica Mravijetova. Zboru je čestital predsednik občinske konference SZDL Ivan Kramer, ki je poudaril njegovo pomembno kulturno poslanstvo. Prav čudno pa so izz\'enele besede, da delovne organizacije v občini še ne upoštevajo dovolj dela zbora in ne kažejo potrebnega razu- mevanja, ko gre za pevce — delavce. Zbor so prisrčno po- zdravili tudi godbeniki iz Rečice ob Savinji, s šopkom cvetja pa se je čestitkam pri- družila še Zveza kulturno pro- svetnih organizacij občine Mozirje. Kraje^ma skupnost Mozirje pa je zboru namenila 5.000 din iz lastnih sredstev, kar je pevcem sporočil njen predsednik inž. Kopušar. Ob koncu še to: raaveselji- vo je, da zbor sestavljajo v veliki večini mladi ljudje, kar pomeni, da mozirska mladina z(vesto sledi vzornikom sta- rejše generacije. Zal niso bili ustrezno pou- darjeni ustanovni člani, ki so še danes zvesti zboru. Morda bi jim podelili posebna pri- 2aiainja, kar pa bi si nedvom- no zaslužil pevovodja Acman. Mozirskemu pevskemu zbo- ru želimo še dolgo in uspešno pot utrjevanja ljubezni do na- še slovenske pesmi. ALEKSANDER ViDiBCNIK VELENJE: SPOMENIKI v Velenjski občini je 68 spominskih objektov. Med njimi je petnajst zidanih spo- menikov NOB ter petnajst grobnic in grobov in osem- najst plošč z napisi, dva re- liefa, štirje figuralni spomeni- ki, štirje spomeniki iz kamna in dve plošči z reliefi. Na vsak nači veliko, žal, pa marsikateri od teh spomeni- kov kliče po obnovi oziroma popravilu. Za celotno obnovo spomeniških objektov bi po- trebovali vsaj poldrugi mih- jon starih dinarjev. Glede na to, da so na obči. ni in pri občinski organiza- ciji ZB ljudje, ki imajo veli- ko razumevanje za ta prob- lem, občani pričakujejo, da bo zadeva vsaj v nekaj letih ugodno rešena. ZORKO KOTNIK gt. 47-^8 — 25. november 1976 NOVI TEDNIK — stran 9 OD JABLAN/CE DO PUTVK Četrta ofenziva in bitiIoši Pijade, ali čiki Janku. Ko bo kon- čana še cesta od Sara.jeva do Foče, kjer so nastali Pijadejevi »Fočanski predpisi«, bo z legendarno do- lino Sui.jeske zgodovmska cesta NOV čez Bosno za- okrožena. V slikovitih, starih bosanskih mestih veliko gradijo. Toda ne gradijo tako, da bi slepo posnemali evropski brezoblični slog. V teh stavbah, kot je veleblagovnica v Jajcu, je v pesmi lesa, betona in stekla tudi precej starega bosanskega stavbarstva. 10 stran — NOVI TEDNIK Št. 47—48 — 25. november 1976 ZAPIS OB LBW SOUDARNOSTI j ^^^^^^^^ Letx36 mmeva natanko dvajset let, kai" so se v metliški občini kot prva v Slo vt ni j; odločili za uvedbo samoij^ri- spevka s ix>moojo katerega so lahko zgradil) mnoge prepotrebne objekte širšega družbenega pomena. To pozi- tivno obliko so kmalu p>ovzele tudi druge slovenske občine in danes je ni, ka ne bi imela vsaj enega samopris- pevka. Vse bolj pa poznamo tvidi še dru- ge oblike »pomoči«, s katerimi posku- šamo (Kipravit: določene vrzeU ali nekomu pomagati v stiski. Letos smo tako izpeljali cestno i>osojilr>, od kate- r^a si v prihodnjem obdobju veliko obetamo, v teku je akcija pomoči pri- zadetim v Posočju po potresu, v po- sameznih krajevnih skupnostih in zaselkih niso redke akcije, ko ljudje s prostovoljnim delom pomagajo, da pridejo hitreje in ceneje do prepotreb- ntib komunalnih objektov, kot vodo- voda, ceste, kanalizacije, ponekod tu- dd elektrike, vrtca, kioiltumega do- ma . . . Vse to bi lahko strnili v eno samo lepo besedo, ki jo vse bolj ce- nimo in spoštujemo, to je beseda SOLIDARNOST, ki ni več papirnata beseda, ampak polna, stična in povsod prisotna v najžlahtnejšem pomenu. Danes na več človeka, ki v teh ob- likah sohdamosfci ne bi sodeloval, niso pa tudi redilci tisti, ki sodelujejo več- krat naenkrat. Poglejmo najprej, ka- ko je s tem pri pomoči Posočju in to po dveh potresih. Po posameznih ob- činah celjske regije so daslej (alccija še ni končana) zbrali: V Celjski občina 116 odst. (treba je 2ft>ratd 200 odst. in to za vsak solidar- nostni krog po 100 odst.!), v laški in velenjski 125 odst., v mozirski 143 odst., v konjiški 113 odst., v žalsiki 105 odst. ter v šentjurski 95 odst. in šmar- ski 83 odst. Zlasti preseneča slab od- ziv v šentjurski in šmarski občini, ki pa sta bih ob potresu na njunem ob- močju deležna velike pomoči vsega slovenstva. Res je, da se bo mareikaj še iz-bol,iša.lo, vendar "Inidi ti podat- ki veliko povedo. Tone Erja\w, Medobčinski .sandi- kalni svet: »Najprej je bdi poudarek na zbiranju materiala za prizadete v Posočju, potem pa smo akcijo preus- merili na zbiranje denarja. Težava je bila v tem, da so denar za Posočje nakazovali preko treh linij in to pre- ko republiškega Rdečega križa pa di- rektno na Posočje in preko občinskih sindikalnih štabov. 2e zaradi tega kri- žanja so lahko nekateri podatki o zbranih sredstvih netočni ali pomanj- kljivi. Akcijo lahko kot sindikat ugodno ocenimo in smo skoraj prepričani, da bomo uspeli realizirati predvidenih 200 odst. V začetku je šlo malce težje in počasneje, celotno Sitvar pa je po- spešil drugi potres. Tako je zdaj res- nično še zelo malo takšnih, ki niso delali za Posočje vsaj ene sobote, so pa mnogi tudi takšni kolektivi, ki so delali po dve soboti ter še pomagali z materialom in delovnimi skupinami. Pri vseh podobnih akcijah bi mora- li hitreje ukrepati, kajti pomoč človek potrebuje takoj, ne pa kasneje, železo se kuje takrat, ko je še vroče! če se lotimo solidarnostne akcije je treba takoj ukrepati. Predlog sindikatov je budi, da se pomoč trasira dolgoročno in da se že zdaj odpravljajo nekatere pomanjkljivosti, se nam še te v pri- meru nesreče ne bj delale dodatnih težav. Zlasti bi morala biti naša akcija usmerjena v nerazvita področja, kate- ra tudi najraje recimo prizadene kak- šen potres ah kaj podobnega.« Drago 21ender, sekretar Občinskega sindikalnega sveta Žalec; »Do 16. no- vembra smo iz obeh krogov za Po- sočje že zbrali 160 odst., torej zgornji podatek ne drži. Pravzaprav se podat- ki iz dneva v dan menjujejo m prepri- čan sem, da bomo tispeli tuli tu iz- polniti na.šo obveznost in dolžnost do prizadetih v Posočju. Trenutno nima- mo pri tem posebnih problemov, do konca'novembra pa bo večina sredstev zbranih in naka^mih. če smo uspeli zbraii prj vpisu posojila več kot 200 odst. in smo pna v republiki, bomo uspeli budi s tem.« .lože Pospeh, tajnik štaba za vpis (cestnega posojila v šentjurski občini: »Doslej smo za ceste zbrali 140 odst., torej bo občini ostalo 40 odst, ki jih bomo dobro in racionalno porabili za obnovo in razširitev cestnega omrežja v naši občini. 40 odst. je okoh 1.50 starih milijonov. Ni veliko, nekaj pa je. Pred- vsem bomo ta denar vlagali v regional- ne ceste. Teh 150 milijonov starih din je bolj mora,lna opora vsem krajevnim skupnostim, da bodo lažje s^artale. Ve- liko bo treba še zbrati.« Mimo lahko zapišemo, da je vpis posojila za ceste presegel vsa priča- kovanja v občinah celjske regije, saj je vsepovsod presegel 100 odst., najbolj pa v žalski (preko ^ odst.) in ve- lenjski (197,9 odst.), ki sta tudi na pr- vem in drugem mestu v republiki. V velenjski občini bi morali zbrati 24 in pol milijona din, zbrah pa so 48 in pol. Kljub temu, da je akcija že po- tekla pa še vedno upajo, da se bodo končno CKiločUi še tisti, ki tega doslej iz takšnih ali drugačnih vzrokov še niso štorih. Zelo dobro je potekal vpis posojila tudi v mozirski, laški, šmarski in konjiški občini ter seveda celjski. Franc Kolenc, vodja evidence pri občinskem štabu za vpis pKisojila v celjski občini: »Do 19. novembra so v celjski občini vpisali za ceste pet mi- lijard 985 milijonov in 982 tisoč din. V delovnih organizacijah so zaposle- ni vpisali nekaj več kot pet milijard, v krajevnih skupnostih (upokojenci, kme. tje in del obrtnikov) 333 milijonov din in TOZD kot uporabniki finanč- nUi sredstev 614 milijonov din. Vpis- nih mest je bilo po tozdih 200 in 23 v krajevnih skupnostih ter za obi'tnike Ln odvetnike. V jimiju, juliju in avgu- stu smo dobivali poročila o vpisu dva- krat tedensko, v aprilu, maju, septem- bru in oktobru pa enkrat tedensko. Opravili smo tudi precej terenskega dela, tako da je akcija kar uspela. Po- prečje na delavca oz. vpisnika znaša 1580 din m nam v primei-javi s polovi- co lanskoletnega jKiprečja, ki znaša 1754 din na delavca pove, da so v ne- katerih kolektivih vpisovali znatno manj, kakor pa je bila dogovorjena zadolžitev. Če kritično pogledamo re- zultate, to je da 3123 delavcev ni vpi- salo posojila in da ni bilo doseženo poprečje oz. zadolžitev na vpisnika, p»omeni to izpad pri vpisnem znesku, katerega ocenjujemo n.". ni^kaj več kot 11 milijonov din. Zelo dobro so .-c . .pisu odzvali odvetniki, to pa ne moremo trditi za obrtnike, avtoprevozn^ke in gostince, katerih je v občim kar 625, posojilo pa je vpisalo samo l39 občanov, ki sa- mostojno opravljajo dojavnost ah 30,2 odst.! Med temi so se zelo slabo odzvali avtoprevoziiiki in ta.ksisti, torej tisti, ki neposredno s svojo dejavnost- jo uporabljajo ceste in bi že iz tega razloga morali pK>kazati večji interes do hitrejšega urejanja cest. Tudi zapo- sleni pri zasebnih obrtnikih (565) so se slabo odzvali vpisu posojila, saj je vpisalo samo 111 delavcev ali komaj 19,6 odst.! Tudi kmetje so se slabo udeleždi vpisa posojila. Kmečkih davčnih zave- zancev je v naši Občini 4809, od tega je čistih kmetov 1010, posojilo pa je vpisalo le 397 kmetov ali 39,3 odst.! Zanimivo je, da so se vpisa bolje ude- ležili upokojenci z nižjimi pokojnina- mi, medtem ko so se oni z višjimi temu izmikali.« Tone Erjavec, Medobčinski sindikal- ni svet: »Zanimiva je naslednja ugoto- vitev: ko gre za vlaganje sredstev v tiste objekte, ki jih bomo jutri rabili, je uspeh akcije večji. Občinski štabi so dobro vodili akcijo za vpis poso- jila, njihov interes pa je seveda bil, da presežejo lOO odst. in s presežkom urejujejo domače ceste. V začetku je bila akcija slabo reklamirana, zato tu- di nekaj zastojev. Tuda samo tolmače- nje ni bilo najbolj uspešno. Ko pa smo enkrat prebili led je šlo lažje in danes lahko govorimo o dobrih re- zultatih. Najvažnejše pa je to, da se bo de- nar porabil resnično za tisto, čemur je namenjen, kajti z vsako dobro iz- peljano akcijo ustvarjamo pot nasled- nji akciji. Ljudi ne smeš zavajati, kaj- ti potem izgubiš zaupanje. To pa je slabo!« Toliko o cestah in pomoči Posočju, k temu pa bi lahko minie duše še naprej pripisali ali dodali, kakor pač hočete, še številne samoprispevke pa drobne delovne akcije po posameznih krajih in ne nazadn,ie tudi enkratne pomoči gasilcem ter raznim društvom. Iz vsega tega je razvidno, da so ljudje pri nas resnično v najboljšem pome- nu besede razumeli besedo solidarnost, kajti le z uresničitvijo te bomo prišli do stvari, ki jih potrebujemo. Ob tem je treba povedati še -to, da se molijo tisti, ki v takšnih akcijah odpovedujejo in odklanjajo sodelova- nje, pridoblene dobrine pa potem ena- kovredno koristijo z ostalimi, ki so pomagali. To pa ni več sohdamost. Razveseljivo je, da je takšnih zaplotno mislečih in delujočih ljudi vedno manj, morali pa bi doseči, da jih sploh ne bi bilo. Toliko tudi v razmislek za vse bodoče akcije, ki jih bomo pri- pravljali preko solidarnosti in s ka- terimi naj bi obogatili ter oplemenitili prostor, kjer živimo. Tekst: TONE VRABL Foto: TONE TAVČAR Začne se lahko tudi pri jabolku, če ti je ponujeno, vzemi ga . . . §t. 47—48 — 25. november 1976 NOVI TEDNIK — stran 11 MED POTRESNIKI V POSOČJU IN V BENEČIJI (2) — POTRES, KI JE OKREPIL VEZI, KI ZDRUŽUJEJO IN DRAMIJO BENEŠKE BRATE Onstran meje je bilo vreme prijaznejše. Sonde je sijalo in raz- žarjalo rumene plodove kakijev. Toda toplo je bilo le na videz. V res- nici je pihal hladen veter in prešteval rebra pod suknjo. Ta vremenski uvod je zato, da bi takoj v začetku črtali misel, da utegne biti za Slovence in sploh za prizadete v potresu na oni strani meje kaj lažje. Zima se neizbežno polašča oblasti tudi na območju, kamor zahodni vetrovi prinašajo duh po morju. Zima zna biti v Bene- čiji vražje zoprna. Če za potresnike v Posočju lahko rečemo, da bodo do prave zime vsi pod streho, popravljeno ali novo, v Benečiji takšnih zagotovil ni. Največjo oporo in upanje daje solidarnost med Slovenci v Italiji, pomoč iz matične domovine, predvsem pa opiranje na lastne moči in zavest, da jih nesreča lahko še bolj združi in okrepi — čeprav so mračni krogi v Italiji hoteli potres izkoristiti tudi za raznarodovalno politiko. ČEDAD — SREDIŠČE SLOVENSKE BENEČIJE Soča se onstran meje poleni in raz- leze ko priteče v ravnino. Vrh vsega je tu motna, saj od septembrskega e>o- tresa sem v njenem zgornjem toku skoraj nenehno dežuje. Videm. Potre.sno območje označuje- jo šotori in prikolice na uhcah in tr- gih. Pa ne da bi bil Videm v obeh potresih hudo poškodovalo? To ne. Toda strah se je vgnezdil v srca ljudi, zato so si postavili zasilna prebivališča za vsak primer. Pod vznožjem ponosnega Matajurja je središče slovenske Benečije ^ Če- dad. Z Dragom iščeva sedež slovenskega društva »Ivan Trinko«. Nevešča itali- janščina najprej zaupava svojo zadre- go očem in nogam. Ko pa tavanje le predolgo traja, si domisliva in zavije- va v prvo gostilno — in že sva med Slovenci. V Čedadu imajo Slovenci menda enega samega občinskega odbornika, zato pa držijo v rokah najmanj dvajset gostiln, kar ni od muh, čeravno v Ita- liji z oštarijo ne obogatiš. EMIGRANTI STEBER GIBANJA BENEŠKIH SLOVENCEV v gostilni, ki jo vodita Marsina in Vojko Filipič, se shajajo Slovenci. Zve- čine so nekdanji emigranti, ki so si v Belgiji, Švici ali v Nemčiji ustvarih nekaj prihrankov in se vrnili domov. Pa si niso na tujem pridobili samo skromen kapital, da so doma začeli na svojem. V tujini se jim je predramila in okrepila narodnostna zavest. V dru- štvih, ki jih imajo zunaj, se je začelo gibanje, ki bo prej ali slej močneje po- trkalo na vest italijanske države in zahtevalo, kar so si Slovenci na Gori- škem ali v Trstu že pridobili; dvojezič- nost, šole, hitrejši gospodarski raz- voj ... Čedad je s svojim slovenskim za- ledjem zadremano mesto. Presneto ma- lo je tu industrije, kmetijstvo pa v hribovitih slovenskih vaseh ne more tekmovati z ravninskimi kmetijami. In ker nikoli na tej vzhodni meji Italije ni bilo volje za gospodarski raz- voj, so se morali tako Slovenci kot Furlani napotiti v svet s trebuhom za kruhom. POTRES JE NAJBOLJ PRIZADEL SLOVENCE Majski in septembrski potresni su- nek je prizadel Slovence močneje kot Italijane. Zakaj? Slovenci živijo v sta- rih hišah, medtem ko so Italijani s pomočjo države in prednostjo pri za- poslovanju zgradih nove ali pa temelji- to popravili stare stavbe. Ekonomski emigranti so v tujini zaslužen denar nalagali prvenstveno tja, kjer so pri- čakovali izpolnitev svoje želje po vrni- tvi domov in socialni varnosti. Seveda so modernizirali svoje domove, vendar je bilo denarja premalo, da bi posto- rili vse od temeljev naprej. Na stotine jih je, ki so ob potresih zgubiU vse, kar so v letih dela na tujem ustvarili. Potres je Slovence prizadel bolj tu- di zato, ker so ogroženi kot manjšina. Italijanske oblasti, zlasti pa desničar- ski skrajneži, so potres hoteli izkoristi- ti. Na najrazličnejše načine poskušajo zavirati obnovo slovenskih vasi, ker računajo, da se bodo Slovenci naveli- čali težav in se odseUli v notranjost države. Načinov za takšne postopke je več. Od tega, da za obnovo hiš ne do- bijo beneški Slovenci potrebne pomo- či, do birokratskega reševanja prošenj za nove lokacije, kjer naj bi si p>otres- niki ustvarili nove domove. Slovenci pa, ki so na delu v tujini, niti kreditov za obnovo hiš ne morejo dobiti. AKCIJA SLOVENSKIH DRUŠTEV ROJEVA USPEH Prva pomoč, ki so je bili Slovenci na potresnem območju deležni, je pri- šla iz Gorice in Trsta. Rojaki v Italiji, emigranti v tujini in matična domovi- na so bili prvi in ostaU tudi vnaprej glavTia opora in up prizadetim. Bene- ška kulturna društva in zveza izseljen- cev iz slovenske Benečije so ustanovili koordinacijski odbor, ki ga vodi Dino del Medico. Ta hkrati vodi tudi pod- jetje »Benedil«, katero se ukvarja s sa- nacijo poškodovanih hiš. Temu zaved- nemu in podjetnemu možu je veljal obisk. »Najprej to, je najprej poudaril Di- no del Medico. Jaz nisem Furlan, ki se je naučil slovensko, marveč sem Slo- venec iz Benečije in govorim slovensko od rojstva.« Nek slovenski časopis je nedavno zapisal, da je del Medico Furlan, pa je zameril tej zmoti. Nenajavljena sva bila in Dino del Medico je imel pravkar na obisku stro- kovnjake ljubljanskega zavoda za raz- iskavo materiala in konstrukcij, ki so s podjetjem »Benedil« nenehno v stro- kovnih stikih. Sanacijski postopek, ki ga je kot pomoč matične domovine posredoval ljubljanski zavod, se je iskazal mnogo boljši od rešitev itali- janskih strokovnjakov, zato »Benedil« zanje zaupanje v vsej Benečiji. »Benedil«, ki ima okoli 50 zaposle- nih, je največje podjetje, ki se v Be- nečiji ukvarja z obnovo poškodovanih stavb. Kolikšna je vnema v Italiji za obnovo se da primerjati s tem, da ima samo celjski »Ingrad« v Posočju ekipo, ki je močnejša od »Benedila«, pa je Ingradova ekipa ena manjših med šte- vilnimi podjetji, ki obnavljajo Posočje. Dino del Medico je prosil naj zapi- šemo, kako so Slovenci v Benečiji hva- ležni matični domovini za pomoč, ki je zlasti f>o drugem močnejšem potre- su postala izdatna. Poleg strokovne po- moči je Slovenija poslala okoli 400 ku- bičnih metrov gradbenega lesa, mih jon kosov opeke, 30.000 korcev, 500 ton ce- menta, sto avtomobilskih prikolic in 30 začasnih barak. V okolici Čedada potres sicer res ni storil tolikšne škode kot v Reziji, Kanalski dolini, ki sta bliže epicentru, toda tudi tu je le malo hiš, ki niso utrpjele večje škode. Ljudje iz sloven- skih vasi živijo v prikolicah in šoto- rom podobnih lesenih barakah, ki so Ob točilni mizi ene od mnogih slovenskih gostiln v Čedadu. Na levi je Silvio Faietič iz Grmeka, za pultom lastnika Vojko in Marsina Filipič, s kozarcem v roki pa Darko Kukovac, prav tako gostilničar, za njim pa stoji Aldo Zorza, kar je poitalijančeni priimek za Zorka; možak je funkcionar beneškega planinskega društva. Dino del Medico, direktor podjetja »BENEDIL«, ki je s svojimi 50 delavci najmočnejša gradbena skupina, ki ob- navlja hiše v Benečiji. To je slovensko podjetje, ki je z osvojeno obnovitveno tehniko ljubljanskega zavoda za raz- iskavo materiala in konstrukcij želo priznanja in zaupanje v vsej Benečiji. prišle iz Slovenije. V Ažh sva lahko bila očividca, kako so italijanski voja- ki šele zdaj začeli pripravljati teren za gradnjo barak. IN TAKO LJUDJE VZTRAJAJO NA SVOJI ZEMLJI Iris Bataino, tajnica slovenskega društva »Ivan Trinko« v Čedadu živi v leseni barakici, izdelani iz lesenih sten in salonitnih strešnikov. Imela bi kam iti, saj ima moža, Slovenca iz Trsta, kjer imajo doma dovolj prostora: — Ne, to pa ne. Da bi proč? Saj sem moža težko prepričala, da je pri- šel v Benečijo in tu pomaga. Nikamor ne grem! Bomo že kako prišli do strehe.« Tako kot Iris, ki je končala učitelji- šče v Gorici in čaka na priložnost, da bo stopila pred razred slovenskih otrok, mislijo vsi. Hočejo ostati v krajih ob Nadiži, Abomi, Rbežu in Kožici. Hoče- jo ostati v Trbižu, špjetarju, Lomba- ju, Bardu, Dreki, Subidu, Fojdi. Ce že morajo, potem gredo kot ekonomski emigranti v tujino. 27.000 beneških Slovencev živi na tujem in okoli 17.000 jih je v domovini. Tako je povedal Dino del Medico. Ne- koč bo tu podjetij kot je »Benedil« več. Ekonomsko okrepljeni se bodo Slovenci vračali. Takrat bo začetek konca revščine, nalašč povzročene v slovenskih vaseh. Zahtevali bodo šole, dvojezične napise, ne samo pravico do društev, ki jih edine smejo imeti sedaj. In ta boj bi jejo skupaj s Fur- lani, ki so prav tako p>osebna jezikov- noetnična skupina v Benečiji. Pravzaprav so v Benečiji manjšina Lahi. tako pravijo Slovenci in Purlani. Besedilo: JURE KRi\SOVEC Fotografije: DRAGO MEDVED 12 Stran — NOVI TEDNIK St. 47—48 — 25. november 1976 Celjani imamo priložnost videti izredno zanimivo razstavo prav tako zanimivega] in izjemnega slikarja Avgusta černigoja, doma iz Trsta. V četrtek je bila otvoritev] razstave, kjer je o umetnikovem delu spregovoril Aleksander Bassin, sam o svo-\ jem delu pa tudi mojster Černigoj, poln vedrine in humorja. Ta sodobnik Srečkal Kosovela nas vedno znova preseneča s svojo iskrivostjo v delih, ki so nam bila] domala 50 let neznana. Foto: D. MEDVED. ŠENTJUR OB 10-LETNICI PREDŠOLSKE VZGOJE V OBČINI Predšolska vzgoja z otro- škim varstvom je bila pred dobrimi desetimi leti skoraj izključna domena mest in industrijskih krajev, ;\a: je razumljivo z ozirom na kon- centracijo prebivalstva, zapo- slenost žena, pomanjkanje gospodinjskih pomočnic itd. Razveseljivo pa je, da opa- žamo po letu 1966. prodor te dejavnosti tudi na vas, kjer je predvsem iz vzgojnih vi- dikov zelo, zelo potrebna. Iz skrorrmih začetkov, ko je pred 10 leti začel v Šent- jurju z delom eden oddelek vrtca z 20 otroki do danes, 1«) je teh oddelkov že 11 z 231 otroki je kar lep vzpon. Ce vemo, da sega zgodovina šolstva in pedagogike v Šent- jurju v obdobje prosvetljen- stva in v času dveh stoletij ni prišlo do nikakih zametkov predšolske vzgoje, smo s se- danjo rastjo lahko povsem zadovoljni. V času okupacije so Nemci t prefinjeno taktiko orgam zirali v naših vaseh veliko število otroških vrtcev, ki ni- so imeli kakih sentimentalnih teženj varstva, temveč iz- ključno germanizacijski zna- čaj. Praktično izvajanje Hit- lerjevega imperativa »Napra- vite mi deželo zopet nemško!« se je začelo v vrtcih. Bilo pa je k sreči kratkotrajno in ni pustilo zlih posledic. ce pobrskamo po zapisih v kroniki osnovne šole Šentjur je rast vrtca v naslednjih le- tih trajna, saj so v letu 1972. bili že štirje oddelki in je po- stajal prostor v stavbi tesen. Na pomlad tega leta je pri- četek gradnje nam.enske mon- tažne stavbe s rt igralnicami in 2 prostoroma za jaslice in naslednjo pomlad je bila stavba izročena svojemu na menu. V .šol. letu 1974/75 se je vrtec, ki je bil 8 let pod pod upravo osn. šole osamo svojil in to s težnjo, da bo združeval vso predšolsko de- javnost v občini, ki se je prav v tem letu začela raz- vijati tudi v drugih krajev- nih skupnostih .šentjurske ob čine. Po junijskem potresu 1. 1974 sta bili iz solidar- nostnih sredstev zgrajeni šol- ski stavbi v Loki pri Zusmu in na Ponikvi, kjer so pro- jektanti že upoštevaU potrebe otroškega varstva. Na Poni- kvi je pričel z delom en od- delek vrtca lani v Loki pri Žusmu pa letos, Ponkovški oddelek se je v letošnjem šol. letu že razširil na 2 od- delka. Na Gorici pri Slivnici je v novi montažni stavbi prav tako septembra letos pričel z delom en oddelek vrtca, ki se bo v naslednjem letu prav gotovo podvojil. Menimo, da je izredno važno- sti dejstvo, da so od lani do letos 4 oddelki vrtca prodrli na čisto vas od tega 2 oddel- ka na manj razvito Kozjan- sko. Ta dinamična rast vrtcev kaže, da je samoupravna var stvena skupnost krepko za orala v ledino predšolske vzgoje in varstva. Organizatorji vrtcev so tu- di pravočasno planiraii ka- dre, kar je izredno važno. Vsi oddelki vrtca so strokovno zasedeni, prav tako pa so strokovni kadri zasigurani tudi za nadaljnje nove oddel- ke — vse to je posledica pra- vilne dolgoročne štipendijske politike. Kljub tem velikim prizade- vanjem pa ostaja v občini še dobre tri četrtine otrok brez organizirane celoletne vzgoje. Tem otrokom so namenjeni potujoči vrtci, ki so v letoš- njem poletju zajeli 170 otrok in jih je organizirala uprava vrtca na Dobju in Planini pri Sevnici pa brigade RK. Delo v teh vrtcih je trajalo 3 tedne. Zelo koristne za pred- šolske otroke so tudi ure pravljic, ki jih je organizirala uprava vrtca, poslušalo pa jih je 150 otrok. Ob koncu menimo, da se bo le treba zediniti, kakšen naslov naj nosijo predšolske ustanove. Ponekod vidimo napis: Vzgojno varstvena us- tanova, dragod Otroški vr- tec. Hrvati uporabljajo naslov Dječji vrtič. Nemci Kinder- garten, menimo, da bi bilo prav, če bi mi ostali pri otro- škem vrtcu, v kakršnem iz- vajamo vzgojo in varstvo. ERNEST RECNIK PO DVELETNEM PREMORU OBRAZI ZNOVA IZŠLI CELJSKA LITERARNA REVIJA NA 44 STRANEH Ni naključje, da je celjska literarna revi- ja Obrazi izšla ponovno po dveletnem pre- moru, številni problemi so jo pestili, med njimi niti ni bil najhujši finančni. Bolj kadrovski in organizacijski. Videti je, da so z novo ureditvijo rešeni domala vsi problemi. Le denar bo v bodoče še bolj občutljiva postavka, saj bo od finančnih sredstev odvisno redno izhajanje revije. Vsaj štirikrat letno bi morala priti med bralce, če hoče držati kontinuiteto vsebinske pri- sotnosti in vpliva. Gre namreč za to, da ji sodelavcev ne manjka, da tudi novemu uredniškemu odboru ne manjka poleta pri delu in resnosti pri odgovornosti in bi bilo škoda, da bi šest let stara zarnisel o zdru- ževanju celjskih literatov, publicistov in likovnikov v reviji ostala nedorečena. Obraze zdaj izdaja Kulturna skupnost Celje, ki ima tudi svoj izdajateljski svet. Ta je imenoval nov uredniški odbor revije, v katerem so Dane Debič, Drago Medved, Stane Mrvič, Slavko Pezdir (glavni in od- govorni urednik), Mira Plahutnik, Marlen Premšak, Jurij Rojs, Milenko Strašek, Jože Volfand. Če povzamemo uvodne urednikove bese- de, nam je kmalu znana vsebinska zasnova revije, ki se ni bistveno spremenila: »Revi- ja je odprta vsem rodovom in vsem Slo- vencem tostran in onstran meja. Objavili bomo vse izvirne zvrsti literature, prevode iz tujih, manj znanih književnosti (zlasti iz književnosti neuvrščenih držav) in t. i. pu- blicistične prispevke (eseje, študije, kritike, "olemike, ipd.). Razumljivo je, da bomo posebno pozornost spremljali in z objavami podpirali ustvarjanje avtorjev z našega ožjega zemljepisnega območja. Z objavami jim bomo omogočali nujen neposreden stik z bralci in s tem tudi preverjanje lastnih izpovednih moči. Morda bo objava v naši reviji pomembna spodbuda k iskanju no- vih, boljših izraznih možnosti . . . številka, ki je pred vami, je prvi poskus novega uredništva, zato jo imamo predvsem kot nekakšen prototip, potencialno možnost za vse izrazne oblike . . . Zelo bomo veseli, če jo boste ustvarjalno kritično sprejeli in vas bo izzvala k pisanju prispevkov ali kri- tičnih pripomb. Ce se bo številka uveljavila kot provokacija vaše ustvarjalnosti in kri- tičnosti, tedaj bo naš namen dosežen!« V prvi številki sestra letnika objavlja- jo hteraturo Anton Haderlap, Joži Turk, Žarko Golob, Drago Medved, Marica Kač, Milenko Strašek, Lučka Petrič, Dane Debič, Janez žmavc, Vinko Moderndorfer, Marija Reher, Jana Kvas, Mira Plahutnih, Darja Jejčič in Darja Jaklič. Publicistiko objav- ljajo Slavko Pezdir (Tednu domačega filma na rob in Ob celjski gledališki sezoni 197.5— 76, Jože Volfand: Celje v žarišču kulturne preobra.zbe in Aleksander Bassin: Ob za- ključku sezone v Likovnem salonu v Celju na pot. Likovna dela za omenjeno število je prispeval Celjan, akademski slikar Stane Jagodic, ustanovitelj mednarodne likovne skupine Junij. V literarnem delu se srečamo tako tudi z dvema imenoma onstran Karavank. Ko- roški avtorji so prvi dokaz sodelovanja in odprtosti revije. Esej urednika Slavka Pe- zdirja o Tednu domačega filma je prvo obširnejše in poglobljeno pisanje o tej edin- stveni filmski manifestaciji na Slovenskem. Naj torej izzveni vsebina nove številke kot resno prizadevanje vseh dosedanjih in bo- dočih ustvarjalcev in bralcev za dobro lite- rarno revijo, kakršno Celje lahko in mora imeti. Zato so tudi vsi pomisleki o finan- ciranju takšne vsebine odveč. Vsaj morali bi biti. DRAGO MEDVED KOVINOTEHNA POTREBOVALI BI POKLICNEGA ORGANIZATORJA Znano je, da je Kovino- tehna vsako leto, odkar ima- mo v Celju Teden domačega filma, prispevala svoj delež kot pokrovitelj .ca predstav in prireditev v okviru te kul- turne manifestacije. Tudi le- tos se je izkazala s pokro. viteljstvom nad predstavami neuvrščenih, ki jih bodo predvajali v kinu Metropol. Skrb za povezovai\je delavcev s kulturo, v tem primeru filmsko, vsekakor obstaja. Dovolj je razumevanja tudi za ostale kulturne deja-vno- sti. Tako delujeta v Kovino- tehni pevski zbor, reoitacij- ska skup-na, organizatorji kulturnega življenja imajo vso podporo s stra.na vod- stva. Dobro je tudi sod^o- vanje z Likovnim salonom Celje pri organiz-ranju raz- stav v delovni organizaciji. Tako je ta teden v sejni dvo- rani Kovinotehne odprta raz- stava društva likovnih ama- terjev CJelje. Pred dnevi pa so člani ko lektiva obiskali Ijiibljansko opero. Obisk je pripravila najprizadevnejša organizator- Nada Kmecl ka kulturnega življenja, NA- DA KMECL, ki opravlja svo- je kulturno poslanstvo z ve- liko mero lastne pobude in veselja. Takšnih je malo. Clani kolektiva, ki so jo iz- brali za to delo, se niso zmotili. V pogovoru nam je opisala »temne« strani kul- turne an-macije v delovni organizaciji. »V naši delovni organizaoijii [ je zanimanje za kulturne de- { javnosti vedno manjše. Za I primer naj navedem, koliko gledaliških abonmajev smo letos prodali. Samo 17 v tako številnem kolektivu, kot je naš. Lani jih je bilo še prek .štirideset. Za koncerte se za- nimata samo dva in tudi za I Teden domačega f'lma nsmo prodali več kot 105 vstopnic. Mislim, da je vzrok za takšno stanje predvsem v premajhni angažiranosti or- ganizatorjev kulturnega živ- ljenja, saj nimamo priprav- ljenega programa dela. Poleg tega smo obremenjeni s svo- j-m rednim delom, ki nas vedno počaka, čeprav imamo za kulturno animacijo dolo- čeno število ur. Naši delovni ljudje tudi premalo sodelu- jejo pri oblikovanju progra- ma kulturnih dejavnosti. Imam občutek, kot da si ni- česar več ne želijo, kot da imajo vsega dovolj. Menim, da je ed'na reši- tev za izboljšanje teh razmer pokl-cni organizator kulturne, ga življenja.« DOMINIKA POS IZ DNEVNIKA SLG Jutri, v petek, bo premiera knmodi,j(' nemškega dra- matika F. X. Kroolza »Moška zadeva« v režiji Ljubiše Rističa. Začetek ])redstave bo po svečanem večeru v po- častitev dneva republiko, ob 30.30 uri. V predstavi nasto- pata Jana ftmidova in >liro Pod jed. S tem delom bo Kroelz, trenutno najbolj igran avtor v Evropi, na Sloven- skem prvič predstavljen. St. 47—48 — 25. november 1976 NOVI TEDNIK — stran 13 Pel dru pozneje, 10. decembra W44 je na Koz,jansko z vseh strani udaril sovražmiik in ni še m.unil dan in že so gorele prve kozjanske domačije. Kdor je mogel, je pravočasno zbežal, kdor m, je podlegel zločinska drhadi. V na- padu na Kozjansko, bila je to posled- .oija nemška ofenziva, v -kateri so se združili Nemci, ustaši in čerkezii in ki je s prekinitvami trajala vse tja do svobode, je zgorela vrsta kozjanskih domov in bilo ubitih ničkoliko rodo- ljubov. Po hribcvih je ležalo poklano govedo, zublji so grozeče brazdali zim- ske dneve. Politično delo je bilo pre- kinjeno, ljudje .so zbežali z domov in se potikali po gozdovih pa po zida- nicah pni sorodnikih, prijateljih in znancih. Enote kozjanskega odreda so se reševale iz obročev, kakor so vede- le in znale, sovražnik 'pa je ta čas odvažal govedo (okoli 800 glav) in ljudi. V divji vihri uničevanja je izgi- nilo samo med Jurkloštrom in Kozjem 40 naselij, v kraju Pilštanj 55, okraju Sevnica-Planina 15, v jurkloštrskem pa je ostalo brez strehe 50 dr.ižin. VIAŠČEVANJE Oivupator je streljal vse, ki so ka- korkoli sodelovali s partizani, toda kdo na Kozjanskem tega ni počel. Koder- koli so križarih esesovci, policija, ver- mani, ustaši, Nemci in ostale enote ofenzive, je ostajal pepel in jok Zaradi takšnega stanja, ki je bilo vzrok, da je Kozjansko dočakalo svo- bodo od vseh slovenskih pokrajin naj- bolj opustošeno, se je štab IV. ope- rativne cone, ki je bil tisti čas v Zgor- nji Savinjski dolini, odločil, da pošlje Kozjancem na pomoč XIII. udarno brigado Mirka Bračiča, ki je v sredini decembra na Kozjansko tudi prišla. Zaradi močnih okupatorskih enot tudi brigada ni mogla izpolniti svojega po- slanstva in se je imiaknila. Namen Nemcev je bil jasen; čim- bolj ohromiti pokrajino, preko katere naj bi se v spomladanskih dneh leta 1945 umikale nemške enote iz Balka- na proti Avstriji. K sreči jim je bil na>men že zelo zgodaj preprečen. I DOMA v vrtincu morije se je znašel tudi pilštanjski gostilničal Jurček Ta/ier. Se ves prevzet od dogodkov, ki so kakor na dlani ponujali svobodo, ni in ni mogel razumeti, da se je na Kozjan- sko spustila tako močna vojna vihra, »10. december 1944 je dan, ki se ne E>ozabi. Ko so ustaši in Nemci vdrli na Vino goro nad Pilštanjem, smo ravnokar juižnaM. Bila je nedelja in na mizi je bilo dovolj mesa in dobrot. Pokalo je, da bilo groza. Na hitrico smo zbasali v nahrbtmke, kar je bilo na mizi in se spustili v dolino. Usodi, neznani botri naproti. Z ženo m mlaj- šim sinom Ivekorn srno odšli v Lesič- no, h kmetu Cepinu m od tam opa- zovali, kako je gorelo po vseh vrhovih naokoh. Stai-ejši sin. Srečko, je bil pri partizanih m se je prav v tistih dneh zadrževal na domačem koncu. Imel je srečo: zadnji trenutek je ušel ustaški drhali. Pri Cepinovih smo prenočili, zgo- daj zjutraj pa smo krenili proti Pre- vorju. Nemci pa so bih že tukaj in le malo Je manjkalo, pa bi padli v zasedo. Obrnih smo se proti žegru, a tudi tam nam sreča ni bila mrla. Odšli smo v hribe pod Zusmom, kjer sem imel nekega prijatelja, kjer smb znova prenočili v nenehnem strahu pred podivjanci.« Jtirčka z družino pa je vleklo na- prej, k domačim, na vrh nad Maro- fom. Strašno Je bilo pogled.ati vasico z nekaj močnimi gospodarskimi po- slopji — IZ hiš se je še kadilo, vsa vas je bila požgana. Odšli so, žalostni in strti do domače gorce pa spet nazaj pod žusem, k neki revni kočici, kjer še nikoli niso videh Nemca, )>Upanje je bilo zaman. Komaj smo prespali, že zjutraj prišli proti bajti iz Zmaj sel celi bataljoni Nemcev, pri- bliževali pa so se tudi iz druge strani. Skozi okence smo ušli v gozd, se sti- snili za drevesa m zmrzovali v mrzlem decembrskem jutru. Nad nami so ne- prenehoma krožili aviom.« še isti dan sta se zakonca vrnila na dom ženine matere na pilštanjsko stran, kjer sta v večnem strahu ostala okoli dva meseca. Tam si je Jurček naredil majhen btmker, kamor so ho- dili spat, tu in tam pa je moral zbe- žatd. Njegova glava je bila med Nemci vredna 10.000 rajbovskih mark. -...................-^-'.- OB 32. OBLETNICI ZADNJE NEMŠKE OFENZIVE NA KOZJANSKEM ^^^^^^ fi^^^ f w _^Leto 1944 je bilo za Kozjansko prava pravcata partizanska po- mlad^ Odjuga se je začela s prihodom legendarne XIV. divizije na Štajersko in se je nadaljevala s številnimi akcijami Kozjanskega odreda, ki je do jeseni 1944 osvobodil že večino kozjanskega ozemlja. Krona vsega pa je bil napad XIII. brigade Mirka Bračiča na Kozje In Šercerjeve na Podčetrtek. Kozjansko je bilo svobodno in z vso ihto se je začelo politično delo. Kmalu po napadu na Kozje so bile volitve v narodnoosvobodilne odbore, ki so kaj kmalu tudi zaživeli s polno močjo.__________ 5. decembra 1944 je bil na trgu Piištajn prvi zbor volilcev, na katerem je predsednik krajevnega odbora NOO Franjo Cepin Kozjance pozdravil s teip^ ^A^®-^r?iL _^M' stio vlada in parlament v malem. Naša vlada ima svoj parlament, tudi Piištajn ima svojo vlado in svojo zbornico. Poslanci ste vi, volilke in volilci, vlada pa je takšna, ka- kršno ste vi izvolili... «___ Pilštanjski oštir Jurček Tacer ni dal Nemcem svoje glave za 10.000 rajhovskih mark »Nekoč, pripovedtije danes sivolasi gostilničar, ki jih ima že krepko čez sedemdeset,« smo sedeli z družino pri kosilu pri stari materi. Ofen2uva je trajala kar naprej, izgledalo je, da ne bo ne konca ne kraja. Kar naenkrat vdro v hišo Nemci. Skril sem se za vrata. Druge miožnosti ni bilo. Vpra- šujejo zame, brskajo po hiši, hlevu, podstrešju, kozolcu, kleti, povsod. Obi- skala me je sreča, odšH so, jaz pa na vrat na nos v bunker za hišo. Takšno beganje, ljudje, je trajalo več mese- cev, do svobode . . .« OŠKODOVANA MLADOST Nemška ofenziva ni prizanesla niti otrokom. S culami in nahrbtniki, z drobljanci pod pazduho in na hrbtu so družine odšle v gozd, med vinogra- de in globače. Tudi Zakoškovi s Pil- šta,nja. ' »Zbežali smo proti Bohorju. V na- ročju sem imela takrat nekaj let sta- rega Mihca. Več nas je bilo skupaj in tako je bilo nekoliko bolje, toda kljub temu: bilo je tako hudo, da gorje še solze ni spravilo iz stihih oči,« se spominja tistih decembrskih dni Zako- škova Micka iz Pilštanja. Gorje pa je šlo mimo Mihca ne- opazno. Na ves glas je zapel Hej bri- gade, povsod naokoli pa so bili Nem- oi, je bila groza, plameni in mukanje divjajoče živah. Mihec se ni dal umiri- ti kar tako, morali so mu z roko zatesniti us^ta in potlačiti pra,vkar se porajan spomin na svobodo. Tisti, ki so bili nekoliko starejši, so dan za dnem stražili na okoliških hribih, kdaj se bodo znova prikazale okupatorske horde, kdaj znova se začne požiganje tistega, kar je še ostalo. Ob prvem znaku je šel glas mladih kakor grmade v turških časih. Tacerjev Ivek, gostilničarjev sin, je moral z očetom in materjo. »Najhuje je bilo, ko sva z mamo bila pri stari mami. Nemci nam niso daU miru niti za hip. Vsak dan so prihajaU, ker so hoteli izvedelti, kje je oče in kje brat Srečko. Kadar se je približevala haj- ka, sva z mamo zbežala v gozd, kjer sva po navadi ostala nekaj uir. Oče m upal biti vedno doma. Prihajal je ob večernih urah, p>oklepetal z nami, po- tem pa spet izginil. Vzela ga je noč. Največkrat sploh nismo vedeli, kam je šel. Včasih je spal v bunkerju, največ- krat pa se je klatil od Sotle do Bo- horja.« VSE MINE Kozjanci kot da jim še danes žari v očeh plamen požganih domačij. Kot da jih še danes preganja mukanje ži- vine. Tega ne pozabijo, pa če bi živeli tisoč let. Tudi Miha Kovačič, ki je bil tiste dni v Kozjanskem odredu. Kako je doma, ni vedel, za to je izvedel šele pozneje. Bilo je požgano. A vendar je sam, na svoje oči videl mučeniško glorijo Kozjanskega, v silni nemoči, z 25vezanimi rokami. »Gotovo daleč najbrutahiejše deja- nje je bil zame prav ta požig, ta zad- nja nemška ofenziva na Kozjanskem. Videl sem mrliče, zaklano govedo, za- zdelo se mi je, da je vse en sam, sve- tel dan. Nikoh prej si nisem mogel zamisliti, da lahko kaj takšnega počne človek. Nekaj pa nam je vendarle bi- lo jasno: to je agonija sovražnika. Tež- ko je povedati, kako je to, če bi rad pomagal svojim, pa ne moreš, ker si prešibak. Preostalo je le še zreti v zublie.« Vse m:ne. Končno so se nemški vpadi, ki so se ponavljali vse do osvoboditve, le nehali in zdaj se je reklo dihati s pol- nimi pljuči. Na Pilštanju ni bilo niče- sar pa tudi po okoliških va.seh ne, kar bi človek lahko prijel v roke. Vse je šlo z okupatorjem. Zadaj za Pilšta- njem so se na soncu valjati zajeti nem- ški vojaki. »Prijelo me je, da bi to prekleto bando stri, da bi jih zasmehoval, izni- čil, pa je vse skupaj zginilo v meni. Bili so premaganci. Le zasmejal sem se, nekako grenko in pomislil, zdaj je vrsta na vas.« Tako je tudi Jurček Tacer dočakal svobodo, ne da bi se maščeval. MILENKO STRAŠEK 14. stran — NOVI TEDNIK St. 47—48 — 25. november 1976 k smučarski opremi sodijo tudi čeki ljubljanske banke Zimske počitnice so pred vrati. O tem, kje in za koliko denarja boste smučali, razmišljajo turistične agencije; o tem, koliko vas bodo stale smuči, hlače, čevlji in vse drugo, kar sodi k zimske- mu veselju, pa bi najbrž morali raz- misliti sami. Zato vam bo gotovo ve- liko lažje, če boste pri tem sodelovali z Ljubljansko banko. Prvi korak boste morali storiti sami, kajti na vas je, da obiščete najbližjo poslovno enoto Ljub- ljanske banke in si odprete tekoči ra- čun. Potem pa bo vaše finančno poslo- vanje prevzela Ljubljanska banka. Najprej: sedem in pol odstotne obresti v vašo korist Tisti trenutek, ko postanete imetnik te- kočega računa in nanj prenesete svoje prejemke, se začne vaš denar obresto- vati. In čeprav je varno naložen, lahko z njim vsak trenutek nemoteno razpo- lagate, saj lahko vedno plačate s če- kom. Torej vam tečejo obresti od dne- va, ko je vaš denar pritekel na tekoči račun, pa vse do trenutka, ko s čekom plačate nakup, storitev itd. Imetnik te- kočega računa je resnično dober go- spodar; denar nosi s seboj, pa se mu kljub temu obrestuje! Obrestna mera pa je sedem in pol odstotna . . . En sam obrazec Pri vsem tem je postopek za odprtje tekočega računa povsem enostaven. Treba je stopiti v najbližjo poslovno enoto Ljubljanske banke in vzeti potre- ben obrazec. V svoji delovni organiza- ciji zahtevajte, naj vam osebnih dohod- kov ne izplačujejo več v gotovini, niti naj vam jih ne prenašajo na hranilno knjižico, marveč naj na obrazcu potr- dijo, da vam jih bodo v bodoče naka- zovali na tekoči račun. V Ljubljanski banki pa se lahko dogovorite tudi ta- ko, da boste na tekoči račun polagali denar kar sami — s splošno položnico. Na tekoči račun lahko prejemate tudi vse ostale prejemke: potne stroške, invalidnino in sploh katerekoli stalne prejemke. Tudi prejemke, ki ste jih dolžni prejemati na žiro račun, vam Ljubljanska banka na vašo željo avto- matično prenese na tekoči račun. Ko je na tekočem računu zabeležen pr- vi znesek, vam Ljubljanska banka izro- či čekovne lističe in čekovno karto in tako oboroženi se lahko podaste v svet brezgotovinskega plačevanja. Ljubljanska banka plačuje vaše Stroške če imate tekoči račun, lahko banki po- verite, da prevzame nekaj vaših skrbi nase. Na primer plačevanje stalnih stroškov, ki se ponavljajo vsaj nekaj mesecev zapored: naročnino za radio, televizijo, časnike; obroke za nakup knjig, zavarovalne premije, preživnino itd. In če ste za zimske počitnice do- bili pri turistični agenciji posojilo, lah- ko tudi odplačevanje obrokov za to po- sojilo prepustite Ljubljanski banki. Vse te ugodnosti so za imetnike tekočih računov brezplačne. Dovoljena prekoračitev sredstev Kljub še tako skrbnemu gospodarjenju pa se včasih le zgodi, da zmanjka ne- kaj tisočakov (novih seveda). Ponavadi se to zgodi ravno takrat, ko se nam po- nudi dobra priložnost za manjši nakup ali pa pred počitnicami in za vse stro- ške ni dovolj denarja. Včasih si je bilo treba sposojati pri prijateljih, dvigo- vati denar iz blagajne vzajemne pomo- či v podjetju aii pa se znajti kako dru- gače, i Imetnik tekočega računa si s tem ne ] bo belil glave. Zaprosil bo Ljubljansko i banko, naj mu dovoli prekoračiti sred- stva na tekočem računu in mu na ta i način omogoči potrošiti nekaj tisoča- kov več, kot jih ima. Koliko in za ko- liko časa, o vsem tem se bo podrobno domenil v tisti poslovni enoti Ljubljan- ske banke, kjer ima odprt tekoči račun. Tako pridobljena sredstva so dobrodo- šla predvsem pred zimskimi počitnica- mi, ko ni dovolj, da plačate le pot in hotelske stroške, ampak je treba sko- raj vsako leto zamenjati vsaj del smu- čarske opreme. S čekom plačate vse Imetniku tekočega računa olajša mno- ga plačila že banka sama. Kot smo videli, prevzame plačevanje stalnih mesečnih stroškov. Toda tudi sam ček prinaša celo vrsto prednosti pred pla- čilom z gotovino. Ena od takih prednosti je, da se vam doma ni treba odločati, koliko denarja boste porabili med počitnicami. Ni vam treba razmišljati, kam boste denar spra- */ili, kako ga boste prenašali. Povsem dovolj je, da imate s seboj čeke. Ho- telski račun, zapitek, žičnico, skratka vse, kar plačujete med počitnicami, lahko poravnate s čekom. Če boste od- šli na pot z avtomobilom, vam bodo čeki prišli prav tudi pri nakupu benci- na, olja, snežnih verig in drugih avto- mobilističnih potrebščin. Če morate pred odhodom opraviti še tehnični pre- gled in podaljšati registracijo, potem bo nadvse praktično, če boste tudi te stroške plačali s čekom Skratka, imetnika tekočega računa ne more nikoli presenetiti nobeno plačilo. Saj mu ni treba drugega, kot »izpolniti ček in že ima v rokah zakonito plačilno sredstvo. Varno in koristno čeki pa nas varujejo tudi pred izgubo ali krajo gotovine. Izgubljenih ali ukra- denih čekov ne more vnovčiti nihče, saj lahko s čekom plača samo tisti, ki ima čekovno karto, na kateri se podat- ki ujemajo z osebno izkaznico imetnika tekočega računa. Torej je ček tudi naj- bolj varna oblika denarja. In tako pre- našate s seboj droben šop lističev, ki so vredni toliko, kolikor hočemo, to je, toliko, kolikor nanje napišemo. Zaradi vseh teh prednosti, ki jih prina- ša natančno poznavanje brezgotovin- skega plačevanja, je družina imenitni- kov tekočih računov, torej »ljudi s če- ki«, iz dneva v dan večja. Sodoben člo- vek si ne more več zamisliti brezskrb- nega potovanja brez čekov, saj se mu ne more nikoli zgoditi, da bi kje ostal brez denarja, da obenem doma ne bi bili plačani stalni mesečni stroški, kot so stanovanjska najemnina, elektrika, časopisi . . . Nazadnje pa je treba reči še nekaj, imetniki tekočih računov imajo pri Ljub- ljanski banki povsem iste pravice kot varčevalci s hranilnimi knjižicami. Ugodnosti pa neprimerno večje. Ljub- ljanska banka daje te ugodnosti zato, ker brezgotovinsko plačevanje pomeni obliko hranjenja in ker tako zbran de- nar koristno obrača. S tekočim raču- nom torej ne pomagate v vsakdanjem življenju le sebi, marveč celotnemu gospodarstvu. LJUBLJANSKA BANKA št. 47—48 — 25. november 1976 NOVI TEDNIK — stran 15 Teden domačega filma se počasi izteka. Le še danes bomo pozdravili filmske ustvarjalce, zavrteti zadnje štiri filme in z aplavzom nagradili najboljše filmske stvaritve, predvsem tiste, ki so jim žirije prisodile nagrade. 4. Teden domačega filma je v celoti uspel. To lahko povemo že danes, pred zaključkom. Bilanca Tedna govori sama zase. Naj jo ponovimo: sedem premiernih in 21 druaih dom »h celovečernih filmov, dva filma iz prijateljskih neuvrščenih držav, vrsta kratkih filmov. Trije filmi režiserja S. Eisensteina. Tri zunanje preniere. Dve razstavi. Tri posvetovanja in osem razgovorov z delavci in učenci. Tudi če za hip pustimo ob strani bogato vsebino, vseh teh prireditev, že samo število govori o pomenu osrednje slovenske filmske manifestacije. Novi tednik pa vam v spomin na 4. TDF poklanja še naslednje štiri strani branja, v pri- hodnji številki pa še dve. V Celju bo le še danes plapolala zastava 4. TDF. Že čez nekaj ur bomo morali za leto dni reči »nasvidenje TDF!« Celjani smo se teden dni veselili. Po- zdravljali smo film, pozdravljali filmske ustvarjalce, kritike, publiciste, kinooperater- je in številne goste. Z vso gostoljubnostjo smo široko odprili vrata našega Celja. Polne dvorane vseh kinematografov pa so najboljši dokaz, da Celje in Celjani živimo s filmom, živimo s svojim Tednom. Ko bo danes zastor zadnjič zagrnil velika platna celjskih kinema- tografov, v katera je bil teden dni uprt pogled ne le celjske, pač pa tudi slovenske in jugo- slovanske javnosti, bomo lahko seštevali vse tisto, kar nam je TDF dal. Vnovič bomo lahko izmerili njegovo odmevnost, pa tudi odzivnost prizadevanja domačih filmskih ustvarjalcev, občinstva, ki je dokazalo, da ceni in spoštuje In ko bodo danes zvečer ugasnili reflek- torji v kinu Union, bomo lahko zaklicali: »Na- svidenje prihodnje leto, naš TDF, dotlej pa dober dan film!« Teden domačega filma je srečanje delovnih ljudi in mladine s filmskimi delavci, priložnost za pogovore z nji- mi o ustvarjanju, problemih domače kinematografije, prireditev, ki omogo- ča, da si v nekaj dneh ogledamo do- sežke filmskega ustvarjanja in inten- zivno ter kritično zaživimo s filmsko izpovedjo življenja Pred dobrimi tridesetimA leti, ko smo izbojevali zmago nad fašizmom, je bilo to tudi leto rojstva domačega filma, porojenega iz narodnoosvobodil- nega boja in socialistične revolucije. Takrat, pred tridesetimi leti nismo mislili, da bo še kdaj treba Sloven- cem in narodom ter narodnostim Ju- goslavije odločno braniti pridobitve re- volucije. Toda povojni čas, obdobje hladne vojne, informbiroja ter sodob- nega imperializma nas je naučil dodo- bra razumeti njeno resnico, ki zahteva nenehen boj z vsem preživelim in ne- sprejemljivim doma in v svetu. Za nas Slovence in sosednjo Hrvatsko je še posebej boleče to, kar se dogaja onstran Karavank, hkrati pa smo po- nosm nad zadržanjem Koroških Slo- vencev in Hrvatov ter demokratične avstrijske javnosti, da je z bojkotom preštevanja zavrgla mračnjaško politi- ko duTuijske vlade, ki je pod vplivom Heimatdinsta poizkušala zagrešiti še en zločin nad narodnima manjšinama. In posebej nas veseli, da se je v to prizadevanje izvirno vključila tudi slo- venska kinematografija $ filmom Jože- ta Pogačnika »Ta hiša je moja, vendar moja ni«, ki predstavlja iskren umet- niško in družbeno utemeljen protest slovenskih filmskih delavcev. K temu, ki pomeni širše vzeto boj za novo kulturo, kulturo človečnosti in razuma, porojenega iz revolucionar- nih hotenj ljudskih množic, je že dose- daj dala svoj častni delež tudi sloven- ska kinematografija. Začela je pred tridesetimi leti na svoji zemlji tako rekoč iz nič, toda z obilico volje, ustvarjalnega zagona in revolucionar- nega žara. Od takrat do danes smo ustvarili veliko. Skoraj sedemdeset ce- lovečernih in več kot petsto kratkih filmov nikakor ni malo za naš nacio- nalni kulturni prostor. Radi se spomi njamo dobrih filmov. Nekateri pred- stavljajo celo izrazit kidturni, umetni- ški in estetski dosežek slovenske ki- nematografije; z njim se lahko uvršča- mo v sam vrh filmske ustvarjalnosti v svetu. Seveda je naš film doživljal tudi svoje trenutke slabosti. V obdobju od- klonov od ciljev revolucije in zaosta- janja v iskanju ter razvoju socialistič- nih samoupravnih odnosov v družbi je krizo doživljala tudi kinematografija, še posebej njena proizvodnja, kar je ne le zaostrilo kritični odnos do stanja na tem področju, ampak v določenih tremitkih tudi odvračalo gledalce od domačega filma. Do danes še niso ustvarjeni vsi po- goji za to, da bi napravili v kinemato- grafiji odločilni, že dolgo pričakovani korak naprej, to je zadovoljivi obseg, zdravo rast in večjo umetniško kvalite- to. Da bi to dosegli, je treba hitreje razvijati samoupravne odnose tako na področju kinematografije kot v kul- turi sploh ter jo uveljavljati kot ena- kovredno drugim sestavinam združene- ga dela v celotnem materialnem in duhovnem ustvarjanju. Prvi koraki so narejeni. Integracija vse filmske proizvodnje se zaključu- je, podpisani so samoupravni sporazu- mi z ostalimi panogami kinematogra- fije, okrepila se je družbena skrb za proizvodni program in filmski reper- toar, močneje pa je prisoten tudi šir- ši družbeni interes v samoupravnih or- ganih in družbenopolitičnih organiza- cijah Vibe filma. Nendvomno je treba to delo pospešiti: storiti nove korake v integracijskih prizadevanjih na po- dročju kinematografije med proizvod- njo, distribucijo in kinematografi, po- gumneje nadaljevati razgovore o sa- moupravnem sodelovanju med filmsko proizvodnjo in televizijo, ustanoviti te- meljno skupnost za film, uveljaviti do- hodkovne odnose ter utrditi organe upravljanja v distribuciji in kinemato- grafih, kjer cesto posamezniki še mo- nopolizirajo celotno repertoarno poli- tiko, namesto da bi se močneje naslo- nili na združeno delo ter tako skupaj z delovnimi in ostalimi dejavniki re- ševali odprta materialna in ostala vpra- šanja v korist kvalitetnih filmskih pro- gramov. Posledica slabo razvitih samo- upravnih odnosov, še vedno premajh- nega družbenega vpliva združenega de- la na proizvodnjo, distribucijo in kine- matografijo ter še premalo prisotne marksistične filmske k7'itike je tudi nenehno obnavljanje nekaterih vsebin- skih problemov domačega filma, zlasti pa pomanjkanje kvalitetnih scenarijev s sodobno tematiko Tako ustvarjalna filmska zavest še premalo raste iz revolucionarnih sno- vanj, zavesti in interesov ljudskih mno- žic, ki so zbrane okrog delavskega je- dra kot osnovnega nosilca preobrazbe kulture življenja in dela. Družbeni pre- miki v smeri osvoboditve človeka so razsežni in ne nastajajo zlahka. V njih se delovni ljudje, narodi in na- rodnosti soočajo z realnimi vprašanji boja zoper razredno in vsakršno izko- riščanje, za humanizacijo odnosov med ljudmi, enakost in sodelovanje med narodi in ljudstvi vsega sveta. Dialekti- ka življenja, prakse in misli, biti in zavesti je v nas vseh, v vsakem posa- mezniku, v vseh socialnih skupinah in med njimi. Preživelo se sooča z vedno novimi, svežimi mladikami življenja, ki si iščejo pot v njegov stržen, da bi ga obarvale, prepojile in oblikovale po svoji podobi, da bi zaživelo bolj člo- veško. Vsi smo tako ali drugače vpeti v to dogajanje, smo dogajanje samo. Življenje ima svoj smisel. Večja človeč- nost ni niti iluzija niti pravljična vizi- ja, je naša realnost, ni prevara in ne lažna obljuba. Zato je treba globlje prodreti v osnovne tokove človekove prakse, misli in akcije in tudi z umet- niško močjo ustvarjalno sodelovati v procesih razkroja in umikanja starega ter rojevanja in uveljavljanja novega. Se posebno čvrsto bi morala stati na strani boja za takšno orientacijo v ustvarjanju filmska kritika, da bi po- magala ustvarjalcem v njihovem priza- devanju po še boljšem obvladovanju življenjskih resnic s silnimi sredstvi lepote in bogastvom ustvarjalnih prije- mov. Pomembno je zajeti resnico živ- ljenja v vseh tendencah človekove prah' se in zavesti, in sicer z zornega kota boja za vedno bolj človeške odnose med ljudmi, kakor poteka ta boj v življenju samem. Zakaj moč resnice v umetniškem izrazu je tista prvina, ki umetnost, tudi filmsko, najbolj približa ljudstvu in njegovi socialistični misli in akciji. Zaključimo: dovolj je analiz in ocen. Domačemu filmu je treba omogočiti hitrejši razvoj in nemoten umetniški vzpon, za kar so odgovorni v prvi vrsti vsi delavci v filmski dejavnosti, še po- sebno pa filmski ustvarjalci na ena strani in na drugi vsa samoupravno organizirana družba. Premagati je tre- ba naključnost domače filmske proiz- vodnje, doseči njeno normalno rast, dogovorjeno v republiški kulturni skup- nosti, ter jo tako izenačiti z razvojem drugih kulturnih dejavnosti, repertoar- no politika pa mora postati sad teme- ljitih premislekov v korist nenehne skrbi za kvaliteto in prvenstvo doma- čega filma pred uvoženim. Vse to zato, ker nam ne sme biti vseeno, kakšno poslanstvo opravlja v 190 dvoranah slovenske kinematografije, ki letno sprejmejo devet do deset milijonov gledalcev, film kot kulturna vrednota. Tudi Teden domačega filma v ustvarjalnem delavskem Celju naj v tem duhu zastavi delo ter prispeva, da se bo še hitreje spreminjal odnos do domačega filma, da bodo ustvarjal- ne težnje filmskih avtorjev vedno na- šle pot k ljudstvu in od tu med naj- boljše stvaritve slovenske kulture, da bodo še hitreje izginjale pregrajemed filmskimi ustvarjalci in gledalci oziro- ma delavci — ustvarjalci v tovarnah, kmetijstvu in drugih področjih združe- nega dela, da bo zavest o ustvarjanju, še zlasti o njegovem pomenu za vse- stranski družbeni razvoj in razvoj sle- hernega posameznika, združevala vse ljudi v boju za socializem in osvobo- ditev ter osebno srečo človeka. Ob koncu vsem prirediteljem Tedna domačega filma, še posebej pa film- skim delavcem, iskreno čestitam in želim še veliko ustvarjalnih uspehov. Celje, 19. 11. 1976 FRANC SALI iPEAlIST BLEŠČEČ UVOD Premiera IDEALISTA je bila bleščeč uvod v osrednjo slovensko filmsko manifestacijo. IDEALIST je izjemno filmsko delo, verno Cankarjevi misli, polno človeške sti- ske, huda obsodba časa, ki ga je znal Cankar tako pla- stično žigosati. IDEALIST je ostal veren osnovnim Can- karjevim mislim iz Martina Kačurja in Hlapcev, izredne čestitke pa gredo nosilcu glavne vloge učitelja Martina Kačurja — Radku Poliču. Ta je izredno doživeto prikazal notranji boj »idealista«, ki ga čas, v katerem živi, povsem uniči in iz borca napravi pijanca, prezgodaj postaranega moža. ki ga, žal prepozno, iz njegove otopelosti obudi smrt najljubšega sina. Vse čestitke tudi režiserju Igorju Pretnarju. Vnovič smo se lahko prepričali, da je film IDEALIST resnično zaslužil vse puljske nagrade, nedvomno pa bo svojo bero obogatil tudi na TDF. ČUVAJ PLAZI USPEH Mladi režiser Goran Paskaljevič, ki mu je ČUVAJ PLAŽE V ZIMSKEM ČASU filmski prvenec, je nedvomno pripravil največje presenečenje. ČUVAJ PLAŽE je namreč eno najboljših filmskih del jugoslovanske kinematografije, ne le v letošnji filmski beri, ampak nasploh. Sodobna zgodba govori o mladih ljudeh, ki iščejo svoj življenjski prostor in cilj. Mlad par misli, da bo v dvoje lažje pre- magoval težave. Toda breme zakona, naloženo na ramena mladih, je bilo pretežko. Žena ni imela moči, mož pa se je po nesmiselni očetovi smrti napotil v nov, negotov začetek. Čeprav je zgodba težka, je izpovedana tako lah- kotno, duhovito, sproščeno in veselo, da je prava osveži- tev na naših filmskih platnih. Predvsem pa je ustvarjal- cem ČUVAJA PLAŽE uspelo tisto, kar so želeli, a niso dosegli, ustvarjalci BELIH TRAV. Film je namreč pravo zrcalo današnjih dni, odnosov v družbi in med ljudmi. Odlične so tudi kreacije debitanta Irfana Mensurja, Mire Banjac in Danila Stojkoviča. VLAK V illGII ZA MLADINO čeprav filmski kritiki filma VLAK V SNEGU, ki ga je s številno ekipo otrok posnel režiser Mate Relja, ne cenijo preveč, sodimo, da je to dober otroški film, in kot takšnega ga je tudi treba ocenjevati. Preprosta zgodba o razredu otrok, ki v letu 1935 v svoji vaški šoli ustanovi zadrugo, je polna otroške topline. Mladi »samoupravljalci« se sicer ne morejo izogniti tipičnim otroškim prepirom, ubadajo se s svojimi specifičnimi problemi, kljub temu pa kujejo nekaj velikega. Njihova zrelost je postavljena pred izpit, ko se vračajo z izleta v Zagreb in njihov vlak obtiči v snegu. V težavnem položaju se razbije enotnost otrok, vendar njihov vodja zbere dovolj moči, ponovno združi razdvojeno zadrugo, enotnost otrok pa tudi odpravi vse težave. Odlične so filmske kreacije otrok, še zlasti priljublje- nega Slavka Štimca. EPOPEJA VRHOVI ZELENGORE je sicer film, ki je izpadel iz premiernega sporeda v kinu Union. Letošnja filmska bera je bila pač bogata in vseh filmov le nismo mogli uvrstiti v premierni spored. VRHOVI ZELENGORE je pravzaprav nadaljevanje filmskih epopej o NOB. Zgodba se odvija med bitko na Sutjeski. Je balada o četi, ki v prvih parti- zanskih vrstah s svojo mrtvo stražo omogoča neprebojen zid stkan iz človeških teles, neuničljive volje in trdnega zanosa, neprebojen zid za nemške tanke, aviacijo in pe- hoto. 24 ur traja njihov boj. Film Zdravka Velimiroviča i še posebej močan v neka- terih scenah, nepozabna pa je tista, ko Nemci ujamejo skupino ranjencev in jih, zvezane ob stoletna debla, žive zažgejo. 4§>WiP0SMRTi NEIZKORIŠČENO Film ŠTIRI DNI DO SMRTI govori o zadnjih dneh živ- ljenja velikega revolucionarja Djure Djakoviča. Govori o njegovih zadnjih poskusih, da bi razbil sektaštvo v pred- vojni jugoslovanski partiji, da bi z agitiranjem pridobil de- lavce za brezkompromisen boj s krvavo diktaturo. Film pa ni uspel rešiti problema, ali naj predstavi osebnost revolucionarja, čas, v katerem je deloval, razmere v par- tiji in krutost diktature. Prav zato je ostal na pol poti in nedorečen. Samo zadnji štirje dnevi življenja Djure Dja- koviča, njegova aretacija, mučenje in insceniran pobeg, na katerem so ga žandarji ustrelili, pač niso mogli pri- kazati njegove celotne osebnosti in njegovega boja. V filmu pa seveda najdemo veliko vrednot. Predvsem je to odlična igra Berta Sotlarja. Z obiska v tovarni nogavic (Foto: T, Tavčar) KONUS JE NAVDUŠIL f v ponedeljek so Slovenske Konjice obiskali ustvarjalci filma Belih trav. Režiser Bo- štjan Hladnik, scenograf Branko šoemen, scenarist Niko Matul, kostumografi- nja Irena Felicijanova, mon- tažerka Marička pirkmajer- jeva in igralci Polde Bibič, Marina Urbane in Jože Hro vat. Slovenske Konjice so se tokrat že drugič vključile v neposredno delo in življenje Tedna domačega filma, po- krovitelj predstave je tudi tokrat bil Konus, delovna or- ganizacija, ki vsestransko skrbi za socializacijo svoje ga delovnega človeka, Zato tudi ni naključje, da je to njeno drugo pokroviteljstvo v okviru Tedna domačega filma. Filmske ustvarjalce je sprejel direktor splošno ka- drovske službe Franc Ban ir jim v kratkem nagovoru orisal razvojno pot Konusa, Zatem so si soustvarjalci iilma Bele trave ogledali proizvodnjo. Medtem se je kinodvorana v Slovenskih Konjicah na polnila do zadnjega kotička. Pet sto gledalcev. Med njimi tudi igralec Polde Bibič, ki je tokrat prvič gledal film. Obkrožen s številnimi gle- .dalci je po projekciji filma komaj lahko prišel do od ra. Gledalci so film navdu- SELEK- TORJEVO DELO Nič čudnega, če med film- skimi delajvci, ki se kot stari prijatelji srečujejo te dni v Celju, nanese beseda tudi na gledališče. Pač nimamo sa- mo filmskih igralcev. Tako sta se pogovarjala gledališki Igralec in režiser Stevo žigon in Dare Ulaga. Slednji je vpra- šal Zigona, če je že videl Ide. alista. Stevo žigon se je hu- domušno namuznil in dejal: »Kaj ne veš, da sem bil v minuli gledališki sezoni selek- tor za Sterijino pozor je in sem v Novi Sad pripeljal Pretnarjev film. To pa je bilo tudi najboljše dejanje moje. ga sektorskega dela pri gle- dališču ...« Prilogo TDF uredila Branko Stamejčič in Drago Medved, ki je tudi vse fotografiral. Mirno lahko rečemo, da je egiptov- ski film za našega obiskovalca prava neznanka. Trditi sicer ne moremo, da se z njim sploh še nismo srečali, saj so dva njihova predstavnika predvajali na ljubljanski televiziji v okviru sredinih »fjhnov tedna« -— eden med njimi je bil tudi film »Zemlja« — v Ljubljani pa so bili pred poldrugim letom tudi Dnevi egiptovskega filma, ki so prika- zali še tri predstavnike. Toda vse to je premalo, da bi si ustvarili neko bolj splošno mnenje, pa tudi, če prištejemo zraven redke filme, s katerimi se lahko filmski publicist sreča na mednarod- nih festivalih. Vendar obstaja egiptovska kinema- tografija že od začetka našega stolet- ja. Najprej je bila v rokah italijanskih producentov, v dobi nemega filma 20-ih let pa so že začeli nastajati pravi egip- tovski filmi, ki so jih režirali gledali- ški igralci, v njih pa nastopali najbolj znane zvezde odrskih desk tedanjega časa. Vsi ti filmi so bili — kot pričajo dokumenti — v večini melodramatično ubrani, klišejsko so se naslanjali vedno na iste ljubezenske iztočnice (nemogo- če in neizpeljive lubezni med predstav- niki različnih družbenih kast in slo- jev), veliko pa je bilo tudi glasbenih filmov. V svoji veliki večini ostaja egiptov- ska kinematografija takšna tudi danes. Pogodu je domačemu gledalcu, v dru- gih deželah, predvsem v Evropi in dru- god po svetu pa ostaja ta mentaliteta tuja in zato je tudi tako malo egiptov- skih filmov zunaj meja te sicer plodo- vite filmske dežele. Zadnja leta pa se je tudi v Egiptu — kakor v mnogih drugih filmskih deželah, ki so tako dolgo ostajale v klišejih domačijske mentalitete — začelo gibanje tako ime- novanega novega egiptovskega filma, z nekaterimi avtorji, ki jim ni bilo vseeno, če tako kvantitativno plodovi- ta dežela ostaja v svoji proizvodnji za- prta za domačimi stenami. Posvetili so se socialni tematiki na dokaj dokumen- taren realističen način; tudi, če so ob- ravnavali zgodovinske teme, so ostajali zvesti svojemu neobremenjenemu po- gledu na socialni razvoj v svoji domo- vini. Nekateri med temi režiserji so se izobraževali v eropskih filmskih cen- trih, tudi v sovjetskih. Prav v filmu ZEMLJA, ki domala dokumentarno ver- no prikazuje navezanost felahov na domačo zemljo, je opazen vpliv veli- kega sovjetskega filmskega ustvarjalca Dovženka in najbrž ne po naključju prav film, ki se imenuje enako: ZEM- LJA. Ta film in še nekateri drugi, so tudi prvi, ki so doživljali uspehe v Evropi. Seveda tovrstnih filmov ni moč ocenjevati in spremljati z istimi me- rili, kot ocenjevati evropske filmske proizvode; iz drugačnega okolja izha- jajo, drugačno mentaliteto obravnava- jo. Vendar pa se poskušajo približati tudi drugim ljudem in v tem v veliki meri uspevajo. V ta evropski uspeh sodi tudi film »Mumija«, ki je bil v sredo prikazan na televiziji v okviru »filma tedna«. BELE TRAVE PODPORA OBČINSTVA BELE TRAVE so sodoben film, ali pa to vsaj želijo jitj. Film se dogaja na Kozjanskem in v Savinjski dolini, jgjr je bil tudi posnet. Govori o mladem paru, ki, nave- 'jčan življenja na vasi, odhaja v mesto in tu išče svoj jfostor pod soncem. Tu sicer najdeta stanovanje, najdeta .sjo]o službo, vendar to ni vse. Njune želje so večje. Na lOti iskanja pa so seveda ovire, človeška vmešavanja in gdi nemogoč odnos meščanov do mladih z vasi.. Pri- (ijka ne zdržita in polna grenkih izkušenj se vračata v (vajo rodno vas. Čeprav je film BELE TRAVE dober, bi mu marsikaj otrebuje še marsikatero injekcijo in transfuzijo. To ni lahka naloga, toda moji prvi vti- si rojevajo velik optimi- zem.« ANTUN NALIS — TON CI, igralec: »Zelo sem ve- sel, da sem v Celju, že za- radi tega, ker sem prvič v življenju prišel v to le- po mesto, kjer smo se najprej zapeljali na stari grad, pa nas je veter pre- gnal. Kaj takega kot je Teden domačega filma, še nisem doživel nikjer. Bo- gait spored, nenavadna vse- bina in pedantnost. To so glavne odlike TDF, ki vsa- kogar prevzamejo.« VOJKANE PAVLOVIC — BUDA: »Tudi jaz sem pr- vič v Celju in sem več kot prijetno presenečen. Pri nas ne manjka festiva- lov, toda Celje je nekaj povsem drugega. Moral bi ostati še dalj časa, da bi ga bolje spoznal. Kar pa se tiče tistega telegrama, ki ste ga prejeli od mene brez imena in naslova, pa nisem nič kriv, so na po- šti pozabili pripisati.« MILENA ZUPANČIČ, ig- ralka: »Z letošnjo sloven- sko filmsko bero sem kar zadovoljna. Imela sem srečo, da sem v soraz- merno kratkem času lah- ko igrala dve povsem raz lični vlogi. To je bilo Cve tje v jeseni in zadnji film Vdovstvo Karoline žašler. Bili bi srečni, če bi lahko igrali več, pravimo sloven- ski igralci in verjetno ta ko tudi drugi.« RADKO POLIC — RAC, igralec: »Premalo delamo takih filmov, kot je Idea- list, kot bo Žašlerca. Kaj bi si človek še želel — za takšno vlogo, kot je bila moja pri Idealistu, ostaja igralcu velika bo- lečina in praznina. Pra- zen sem. Upam, da se bo ta praznina napolnila z novo vlogo. Ne samo za- radi sebe, tudi zaradi dru- gih igralcev, kolegov.« 18. stran — NOVI TEDNIK St. 47—48 — 25. november 1976 TDF, TEDEN KOMUNISTA POSVET JUGOSLOVArs^SKlH KBžTtKOV V CELJU v okviru Tedna doniučega filma in komunistove akcije človek, delo, kul- tura, je bdlo v nedeljo in poaiedeljek posvetovanje jugoslovanskih filniUcih kritikov in publicistov z naslovom Te- matske orientacije- v jugoslovanskem filmu. Na posvetovanju se je zbralo približno štirideset filmskih publici- stov iz skoraj vseh republik in avto- nomnih pokrajin, navzoč je bil pred- sednik novoustanovljene Zveze jugo- slovanskih filmskih in televizijskih kritikov dr. Rankovič, direktor pulj- skega festivala Bizjak, član IK CK ZKS Šali, vodila pa ga je predsedni- ca slovenske sekcije filmskih m tele- vizijskih kriOikov in publicistov Grčar- jeva. Po uvodnem nago/oru člana or- ganizacijskega odbora TDF in pred- sednika CK SZDL Celje Jožeta Vol- fanda in pozdravnem govoru zastop- nika pokrovitelja posvetovanja (LIK Savinja) so tideleženci prisluhnih pr- vim referatom. Prva dan posvetovanja je bil v celoti namenjen obravnavam problema so- dobne tematike v naši kinematogra- fiji. Prvi referent je bil To^ne Frflih, ki je opozoril, da se slovenske film- ski ustvarjalca lotevajo predvsem »ve- čnostnih« tem, tudi v delih s sodob- no tematiko, da pa pri tem nikoli ne zasledimo ustvarjalno-kritičnega odno- sa do sodobne družbe. Avtorji se iz- govarjajo, da je gola aktualnost min- ljiva in da značaji ne morejo zaživeti, če so preveč vpeti v določen čas. Bla- goje Kunovski je v obsežnejšem pri- spevku osvetlil nastajanje filmskega dela pri nas in vzroke kompromisar- sLva in pa-agmatizma avtorjev, ki us- tvarjajo slabe filme. Sodobna tema- tika je obravnavana le na margina- len način; po kampanjskem obra.ču- nu s »črnim filmom« nastajajo film- ski nadomestki, neke vrste »beh fil- mi«, v katerih avtorji bežijo od bistve nih problemov in ponujajo lakirane podobe sodobnosti. Izhod iz slepe ulice je le v preseganju površne spo- ročilnosti z ttstvarjanjem. večpomen- skosti, ki spodbuja gledalce k samo- stojnim interpretacijam in jih postav- lja v nepravilen položaj. Majda Kna- pova je ocenila, da je predvsem neprofesionalni odnos do ustvarja- nja pri nas kriv, da naši filmi ne do- segajo niti kvalitetnega povprečja. Predvsem nas drago stane pomanj- kljiva dramaturška priprava pred sne- manjem, ko je odprava spodrsljajev najlažja in najcenejša. Vprašanje zdom- stva, mladine brez možnosti zaposlit- ve, odnos med moškim m žensko — so teme, ki so v nekaterih kinemato- grafijah že dale pomembne rezulta- 'p, v naših filmih pa še niso primerno načete, kljub aktualnosti. Miioslav Cepinčač je govoril o odnosu med te- mo in stilom in ugotO\^il, da v naši kinematografiji prevladujejo določena tematska področja, odnosi med temi področji pa opredeljujejo kriterije vrednotenja. Problem ni v pomanjka- nju tem, ampak v neprimernem vizu- alnem obravnavanju, gre torej za pro- blem ustvarjalnih sposobnosti. Iskanje stila je ]X)gojeno z izpopolnjevanjem iz- raza v smeri prepoznavnosti in izvir- nosti v območju tematike. Mirjana Borčičeva je spregovorila o sodobnem jugoslovanskem mladinskem filmu in opozorila, da nastajajo mladinski fil- mi po tujih vzorih, ki ne ustrezajo vzgojnim potrebam v naši družbi. Ko. primer filma, ki daleč zaostaja za vzgojnimi potrebami v naši družbi, je analizirala hrvaško mladmsko uspeš- nico Vlak v snegu, katerega sporočilo in filmski jezik sta skrajno konserva- tivna. V razpravi prvega dne so se ude- leženci opredelili za izpovedno in es- tetsko sodobne filme, ki imajo kaj bistvenega pavedaiti sodobnemu člc-ve- ku — ne glede na tematiko. Scdcbna tematika je sicer še posebej zaželena, a sama po sebi še ne zagotavlja umet- niške prepričljivosti in s tem sodob- nosit v vrednostnem pomenu. Ker na- stajajo izrazite umetnine le iz notra- nje potrebe umetnika-ust.va.rjalca, je škodljivo vsako vsiljevanje tematike, stila, ipd. Temeljno je torej vpraša- nje ustvarjalne sposobno-ti avtorja in možnosti, ki mu jih družba daje, ali pa ne, da te sposobnosti uresniči v konkretnem filmu. Prvi referent drugega dne je bil Branko šomen, ki je govoril o pro- blemu scenaristiike pri nas. Na osnovi njegovega izvajanja je mogoče reči, da družbeni organi (komisije) poleg odobritve aU zavrnitve scenarija vpli- vajo tudi na spremembe v njem, m da od dokončno sprejetega scenarija režiser ne sme bistveno odstopati, kar zmanjšuje njegovo vlogo v ustvarjal- nem procesu in jo reducirr; na raven realizatorja. Ob zavesti o kolektivni naravi filmskega ustvarjanja je taka praksa vprašljiva. .A.hmet čerezi je spregovoril o pomenu faktografije v filmih z zgodovinsko tematiko. Ob analizi kosovskih filmo7, ki vsi ob- ra^-mavajo temo NOB, je opozoril na opazno subjektivistično .stališče av- torjev do zgodovinskih dejstev in po- udaril pomen faktografije ter objek- tivnosti pri prikazovanju resničnih do- godkov. Tudi Georgi Va.3iilevski je- go- voril o zgodovinski tematiki ob pri- merih makedonskih filmov tega žan- ra. Večina zgodovinskih filmov pou- darja mesijansko vlogo herojev, ki prerašča v mit. Ta kliše prebija le najnovejši makedonski film. Najdalj- ša pot, ki ob zgodovinski podobi omo- goča razmislek o sodobnem svetu. Stanka Godničeva je v svojem refe- ratu obravnavala razmerje med slo- venskim filmom in književnostjo in omenila, da je kar tretjina slovenskih filmov posneta po scenarijih neposred- no izpod pisateljskega peresa. Značil- no je, da so naši avtorji večinoma posegali po delih s kmečko tematiko, le trikrat po deilih, ki opisujejo malo- meščansko mentaliteto v trškem oko- lju. Od golega »prevajanja« umetniške besede v sliko so se te ekranizaoije osamosvajale v smeri prilagajanja fi- lmski senzibilnosti, do suverenega av- torskega posega v književnost in nad- grajevanja Literarnega sporočila. Hkra- ti z odtujevanjem med literarno pred- logo in filmom pa je prišlo tudi do procesa odtujevanja med pisatelji in filmom, saj zaradi splošnega podce- njevalnega odnosa do filmske scenari- stike in neurejenih ustvarjalnih raz- mer vztrajajo le še redki — logična posledica je trenutno žgoč problem scenarija. Hanibal Dundovič je govo- ril o žanrskih možnostih jugoslovan- skega filma in poudaril, da je vojni film naš edini uveljavljeni žanr, a še tega duši težnja p>o totalni ponazoritvi teme, vsi ostali žanri so še neizko- riščeni. Iz začaranega kroga tem se film nikakor ne izkoplje, pri tem ga je že presegla televizija. Miša Grčar- jeva je obravnavala odnos med me- stom in vasjo v slovenskem filmu in ugotovila tipično slovensko domačij- sko usmerjenost. Tudi v filmih iz me- stnega okolja prevladuje nekakšno »svetobolje«, vzdušje odtujenosti, ne pa objektivni prikaz urbaniziranega sveta. Iz živahne razprave drugega dne je mogoče izluščiti le nekaj misli. Zna- čilnost jugoslovanskih filmov je ne- dodelan scenarij in skrajno površna tehnična obdelava; oboje onemogoča prodor v svet. Dramaturški m značaj- ski kUšeji vzpostavljajo mitologijo, ki je vnasprotju z vsakdanjo prakso. Pravni položaj avtorja scenarija je ne- mogoč, scenarij lahko piše kdorkoli, tudi zato umik literarnih ustvarjalcev s področja scenaristike. Ustvarjalno soglasje scenarista, dramaturga, reži- serja in drugih članov ekipe je nujen pogoj za nastanek umetnine. Nujno je treba premagati razdrobljenost v naši kinematografiji in ustvariti urejene razmere, ki bodo omogočale organizi- rano kreativno delovanje. SLAVKO PEZDIR S posveta, ki ga je vodila TTiša Grčar SREČANJA ^^^^^^ 1 ^^T^^&^8 POGLOBLJENO SODELOVANJE VSEH pomen TDF je predvsem v tem, da je pre-asel fe- stivalske okvire, da je pre- magal tridesetletae pred- sodke proti domačemu filmu in pokazal, da je naša filmska proizvodnja prav tako zanimiva. Pravo vrt dnost pa predstavlja spremni del tedna, ki se kaže tudi v neposrednih stikih med filmskimi ust- varjalci in publiko. V razgovorih, ko so filmske ekipe obiskale gi- mnazijo in gostinsko šolo, osnoTOi šoli I. celjske če- te in Slavka Slandra, Mene, Zlatarno, Aero in Toper so učenci in delovni ljudje to lastnost vedno znova poudarjali. Ponovno je bila povsod izpričana želja po takih stikih, ko ljudje, ki zdru- žujejo sredstva za film- sko ustvarjalnost v res- nici začutijo, da lahko na tak način odločajo o film- ski proizvodnji, da pod- pro posamezne projekte, da izrazijo svoje želje glede tematike, ki naj jo obravnava sodobni slo- venski film in prisluhnejo težavam, v katerih se na- haja filmska proizvodnja. Prijetno je bilo občutiti, da so delovni Celjani na svoj TDF ponosni, da jim veliko pomeni, ker so po- krovitelji te manifestacije m da jim je laskava oce- na izrečena o TDF kot iz- redni prireditvi s strani filmskih ustvarjalcev, ki so jih obiskali, v prizna- nje in ponos. Ne samo, da v nepo- srednih stikih spoznavajo delo na filmu in tovrstne probleme, pač pa ugotav- ljajo, da filmarji niso ni- kakršne »zvezde«, temveč prav tako delovni ljudje, ki s svojim delom ustvar- jajo kulturne dobrine. Gimnazijci so povedali, da želijo filme o mladih današnjih dni, o njihovih medsebojnih odnosih, o vsakdanjih problemih pre- prostih ljudi, ki so si so- cialno enaki. Ker je pri nas malo filmskih igralcev, ki ne bi bili primarno angažirani tudi v gledališčh, so se vprašanja nanašala tudi na razliko v delu z dve- ma različnima medijema. O tem. je marsikaj zani- mivega povedal Polde Bi- bič, ki se je udeležil raz- govora na ginmaziji. Dijake je zanimala tudi cena nekaterih velikih filmskih projektov, kot je Sutjeske in podobnih. Bili so mnenja, da so odločno predragi in da bi bilo bolje za tolikšna sredstva posneti več dobrih, cenej- ših filmov. Na vprašanje, kako gle- da na po družbi janje kul- ture, je režiser Boštjan Hladnik odgovoril, da je TDF edinstvena priložnost, da lahko pridejo med ne- posredne proizvajalce in- šolarje, ki na ta način po- vedo, česa si na filmu želijo, filmski delavci pa jih seznanijo s svojimi problemi. Na osnovnih šolah so seveda hoteh vedeti po- drobnosti iz dela ob na- stajanju posameznih fil- mov. Tako so slišah od Mance Košir, da je v zad- njem filmu igrala s psom, ki ni in ni hotel zalajati. Svojo vlogo je morala ta- ko kar osemindvajsetkrat ponoviti. Končno, ko je pes le zalajal, je izpadel boljša igralec, ker je bila ona medtem od kričanja že vsa hripava. Najmlajšim je izčrpne jx>datke o vseh Kekcth dal oče vseh treh, režiser Jo- že Gale. Vprašanja so kar deže- vala, na vse ni bilo mo goče odgovoriti, seveda tudi brez avtogramov ni šlo. Povsod, tako v šolah kot v delovnih organizacijah, pa je bilo čutiti željo po ponovnem svidenju. MAJDA UMNIK Naš posnetek je z obiska slovenskih filmskih delavcev v Merxu in sicer v pražarni v Trnovljah. Tam so jih sprejeli predstavnik pražarne in tozda Grosist. Pozdravil jih je Stane Mele, zatem pa se je razpletel živahen pogovor, ogledali pa so si tudi proizvodni proces v pražarni in seveda poskusili znamenito Merxovo kavo. U. 47—48 — 25. november 1976 NOVI TEDNIK — stran 19 DANES NE SUE SONCE v torek, 16. t. m. sem se okoli pol enajstih do- poldne vračala z očesnega oddelka oziroma ambulan- te v celjski bolnišnici. Sem namreč bolna na očeh. v ambulanti so mi na- redili vse, kar je bilo tre- ba. Ko sem odhajala in šla skozi vzhodna vrata, sem si nadela sončna očala. Prišel je neki mo- ški in mi rekel: »Veste kaj, danes pa ne sije sonce!« Bila sem močno priza- deta. Lahko si mislite in zato sem tudi napisala ne- kaj vrstic, da bi opozori- la, da bi lahko bili neka- teri ljudje do drugih bolj človeški. MARIJA POLUTNIK, Lopovce 8, Prevorje DOBRNA: RODNA VASICA Predraga mi vasica rodna novitet se veseliš, novo cesto pričakuješ, v obljubah le živiš. Zdaj, ko življenje ti visi na nitki, našli so se zakladi skriti, novo cesto boš dobila, lepote svoje boš razkrila. Vem, želiš si nov hotel, da bi bil lep, vesel. Nanj boš še počakala, da banka bo kredite dala. Podrtih hišic otresti si želiš, da gube z obraza izgubiš. Tudi gub teh bodo te rešili samo. da bodo te razveselili. BOJAN VRECER, Prislova 16, Dobrna. Opomba uredništva: To je le polo\ica pesmice, ki jo je Bojan Vrečer po- svetil svoji rodni vasici, Dobrni. Gre za odmev na prizadevanja Dobrne, da reši nekatere svoje pereče probleme. Predvsem je to modernizacija ceste Črno va—Dobrna (dola so že v teku), gradnja novega zdraviliškega hotela, ki na- zadnje ni podrtija, ki stoji skoraj v sredini Dobrne in kazi njen videz. KAKŠEN JE TA JEZIK Sem redni bravec Nove- ga tedndika. Moram pri- znati, da mi je všeč. To- da, zdaj ne gre zato, da bi govoril in pisal o No- vem tedniku. Nekaj dru- gega me boli. Kei" veliko berem in spremljam radij- ske in televizijske oddaje, se velikokrat sprašujem — zakaj toliko tujk, zJa- siti tedaj, ko gre za rekla- me? Zakaj vse to? Odgo- vor je bržčas preprost — zaradi časa, v katerem ži- vimo! In vendar vem, da je bi- la naša borba za svobo- do tudi bitka za naš na- rodni jezik. Zakaj ga to- rej pačimo? Zakaj tujke, če pa imamo naše besede? Tudi v šolah predavatelji opozarjajo mlade, da imamo veliko in bogato izbiro domačih besed. ' Zato bi že bil skrajni čas, da bi se vsi skupaj malce zamislili in tudi do- končno sklenili, da tako naprej ne more več iti. VLADIMIR OBL\K Lažlšče 26, Laško ZAKAJ TAKO? Bilo je ob koncu okto- bra, šla sem v mesnico na Tomšičevem trgu in kupila meso. Pri tem pa me je mesar napadel in pred ljudmi rekel, da sem kriva, ker je nekdo povoziil nekega psa in še druge reči, ki bi jih papir težko prenesel. Besede .so me prizadele in zač.ela sem jokati. Ni- sem" vedela, kaj naj sto- rim. In tudi zdaj se spra- šujem, kako je mogoče, da me je človek žalil v javnem lokalu. Kaj take- ga se mi v življenju še ni zgodilo. a.n(;ela grobelnik Celje, Tomšičev trg 8 OPOMBA IREDMŠTVA — Poleg tega nam je pod- pisnica tega pisma napi- sala še enega, v katerem prav tako razkriva neka- tere probleme, oziroma odnose, ki se pojavljajo med njo in stanovalci v hiši na Tomšičevem trgu 8. Boleče so tudi besede o težkih stanovanjskih razmerah in seveda o ne- izpo]n.ienih obljubah, ki se nanašajo na spremem- bo stanovanja. Razumljivo, da v ured- ništvu nismo zato, da bi preverjali vsebino in re- sničnost enega ali druge- ga pisma. Na vsak način pa si želimo, da bi člo- vek bolj spoštoval člove- ka, nfPffOvo dostojan.stvo, delo in življenje! KRUHEK, TA \ LJUBI KRUHEK ' Prav tako kot v našlo- : vu, smo v hudih medvoj- nih letih iz dna srca vzdi- hovali: »Kruhek! Ta ljubi \ kruhek!« i Grozot« vojnih let so za' nami in mladi danes sko- raj verjeti ne morejo, da nam je takrat skorja kru- ha pomenila skoraj reši- tev — življenje. Časi so se temeljito spremenili. In le v more- čih sanjah se še stisne duša ob spominu na tiste dni. Zdaj je kruha do- volj. Za vsak okus. Za vsak žep. Otroci iz tistih časov bi bili o kruhu po- slušali zgodbo kot never- jetno pravljico: »Bila je pekama Miš- maš. Na policah so se hladili zajetni hlebi bele- ga kruha, polbelega, ko- ruznega, črnega, ajdove- ga. Predali so bili prepol- ni dišečih žemljic, sladkih rogljičkov in krhkih prest. Na jKjsebnih policah pa so se šopirile orehove in makove potice in se po- nujale vabljive torte.« Ja, pekama Mišmaš, to so bile takrat želje malih sestradanih otrok z veli- kimi obtožujočtmi očmi. Take želje pa so neusmi- ljeno in grozeče vrtale tu- di po praznih želodcih od- raslih. Danes je kruha dovolj. Pred mano kupuje kruh mlado bitje. Dolgi štrena- sti lasje do sredine hrbta izzivalno opletajo na levo in desno. Pretesne kavboj- ke. Kruh kupuje najstni- ca. Nič zato. Kupuje in izbira: »Ja, pazite, kruh mora biti primerno zapečen. Ne, ta je premehak. A, ona štruca tam, oh" saj je sa ma skorja. Ja, in zakaj nimate polbelega? To je škandalozno!« Zmagoslavno se ozira naokrog in že zagostoli: »Pa je ta kruh zajam- čeno svež? Če ni, vam ga prinesem nazaj ah pa vam ga bo mami zagnala v glavo!« Osupnili smo. Tudi pro- dajalka. Prodajalka je mirno za- gotovila zahtevni stranki, da je kruh povsem svež. Mi pa smo se spogledali in misli so pohitele na- zaj v tiste daljnje dni, ko nam je bila trda skorja -kruha pravi zaklad! MARIJA VOZLIČ, upokojenka. Griže In ta ko.šček ljubega kruh- ka, belega, sladkega in mehkega, je našel svoje mesto v košu za odpadke, na koncu Malgajeve ulice v Celju. SO LJUDJE ... v prirodoslovnih knji- gah je zapisano, da spa- dajo plazilci ali s tujo be- sedo reptili med vreten- čarje, ki imajo hrbtenico iz vreten. Na svetu je ve- liko krivic iz prirodoslov- ja dela reptilom najbrž krivico . .. Tudi med ljudmi mar- sikdo nima pristne hrbte- nice in moremo govoriti tudi v človeški dmžbi o martinčkih, zelencih, slep- cih in o kameleonih. Nekaj podobnih bitij bi našli največ v mestih, pa za čuda jih tudi na pode- želju včasih, ne manjka. Je nekaj takih, ki hočejo priti na vsak način do funkcij. Zato ovajajo svo- je sodelavce na višjih mestih. Ti ljudje se po- služujejo vsega mogočega, samo da dosežejo svoj cilj in lahko potem dmge ši- kanirajo. Raznim funkcio- narjem v različnih organi- zacijah ne priznajo nobe- nih zaslug in le-te pripi- sujejo sebi. Celo svoje predpostavljene ovajajo, da lahko potem zasedejo njihova mesta, pa čeravno so dmgače bolj puhle gla- ve. Poslužujejo se v.sega, samo da se lahko zrinejo naprej, čeprav so nepri- ljubljeni. Nimajo pač no- benega značaja. So lovci na denar, položaj in čast pa četudi dmgi zaradi te- ga trpijo. To so ljudje, ki iščejo v uveljavljanju kompen- zacijo za svoja sramotna dejanja v preteklosti. Tudi če se reptil postavi na zadnje noge, ostane še vedno reptil in nič dru- gega. ZORKO KOTNIK MA$ KRAi BISTRICA OB SOTLI: KRAJEVNI PRAZNIK v nedeljo 21. XI. smo vaščani kra- jevne skupnosti Bistrica ob Sotli pra- znovali krajevni praznik. Posvečen je bil 35. obletnici izgnanstva naših ljudi v nemška taborišča. V ta namen smo pripravili učenci naše šole kulturni program. Proslave so se udeležili pred- sednik SO Šmarje pri Jelšah tov. J. Lojen, sekretar obč. komiteja ZK tov. D. Bizjak in predsednik SZDL tov. Unferdorben. Krajevni praznik je po- tekal v delovnem vzdušju, ker je bil na isti dan referendum za samoprispe- vek. SANDI ŠPOLJAR 7. razred osn. šola Bistrica ob Sotli CELJE: MLADI CINKARNARJI Mladi v Cinkarni Celje so uspeh uresničiti željo, ki jim je že dolgo le- žala na srcih. Izdali so prvo in že dmgo številko glasila mladih, imeno- vano »MCC«. Izhaja kot priloga Cin- karja, internega časopisa kolektiva. V svojem glasilu mladi v Cinkarni seznanjajo o svojem delu in proble- mih. Pesmi in črtice so zbrane v lite- rarnem kotičku, križanke, smešne zgo- dbe, karikature... v rubriki humor ter športni utrinki v nibriki šport. Glasilo MCC pa ne samo obvešča o delu mladih, temveč tudi seznanja mla- de med seboj na različnih področjih njihovega dela. Krepi ustvarjalni duh hi daje mladim spodbudo k še večje- stališč in interesov. Mladim v Cinkarni je to glasilo t čast in ponos. MIRA PL.\HUTNIK MEDLOG: MLADI SO SE ZBRALI v krajevni skupnosti Medlog so že dlje časa čutili vrzel, ker mladi tega območja niso bili organizirani v svoji organizaciji. Pred dnevi pa so sklicali ustanovni sestanek. Ob prihodu v pro- store krajevne skupnost: so bUi pre- senečeni, saj je bilo med mladimi tudi več starejših družbenopolitičnih delavcev. Torej, niso bili sami! Razo- čarani so bih le, ker predstavnika ob- činske konference Zveze socialistične mladine ni bilo. To dejstvo za mlade ni bilo spodbudno, kajti pričakovali so vsaj opravičilo, če že dmgega ne. Na sestanku so izvolili člane v svoj prvi odbor. Sprejeli pa so tudi pro- gram dela. Mladi stopajo v novo obdo. bje z optimizmom, saj vedo, da jim bodo pri delu pomagali mnogi starej- ši dmžbenopolitični delavci na terenu. Ledina je zorana! IGOR HERMAN LIBOJE: VESELJE OB GLASBI Minulo nedeljo smo imeh v Libojah po enem letu spet precej razvedrila, saj je bilji že četrta revija narodnoza- bavnih ansamblov. Sodelovali so an- sambli iz Savinjske doline pa tudi iz drugih krajev Slovenije. čeprav sta bili dve predstavi, je bilo precej ljudi razočaranih, ker pač niso dobili vstopnic niti za prvo niti za drugo predstavo. To pA pomeni, da sd ljudje v Libojah in bližnji okolici želimo takšnih prireditev. STANE ŠKRLIN ŠMARTNO OB PAKI: ZDAJ GRE ZARES Prebivalci Rečice ob Paki, ki sta- nujejo na desnem bregu Pake blizu šmartnega, so kar boljše volje, saj vi- dijo, da se je začela uresničevati dolgo- letna želja. Dobili bodo prepotrebno pitno vodo, ki jo prav na tem pre- delu vsako leto primanjkuje. Napeljava bo začasna od Letuša v Rečico. Vodo- vodno omrežje bo začasno zajelo celo- tno območje Rečice desni breg, razen naselja v Gmajni, kjer je več F>očit- niških hišic. Ker občina nima dovolj denarja, bodo morali lastniki vseh vikendov sami zbrati denar za napelja- vo vode. Ker imajo Letušani zaenkrat dovolj pitne vode, so jo neika^ začasno od- stopili Rečici, delno pa tudi naselju Gorče pri Braslovčah. ZORKO KOTNIK CELJE: SLEPI V IGRI Z ZVENEČO ŽOGO Prejšnjo soboto je bilo v Celju ju- bilejno deseto republiško prvenstvo sle- pih v igri z zvenečo žogo. Nastopilo je deset ekip. Torej iz vsake medob- činske organizacije slepih in slabovid- nih p>o ena ter iz Centra za varstvo sle- pih in slabovidnih iz škofje Loke. Prvo mesto je osvojila ekipa Mari- bora in je tako sprejela prehodni po- kal. Druga je bila vrsta Ljubljane, tret- je pa Celje, kar je doslej najboljši uspeh. Igra z zvenečo žogo ali v tujki roU- ball je specifična igra za slepe. Kot igralni rekvizit se uporablja zveneča žoga, ki si jo v osemnajstmetrskem tipljivo označenem igrišču podajata in lovita nasprotujoči si ekipi. Igralci ozi- roma udeleženci igre se pri tem orien- tirajo na zvok kotrkljajoče se žoge. Tekmovanje v Celju je uspelo, za kar se medobčinska organizacija sle- pih in slabovidnih zahvaljuje tudi de- lovnim organizacijam Merxa, Etola, pi- vovarne Laško, TIM Laško in Metke Celje, ki so s svojo pomočjo sodelovale in pomagale. Največ je prispevala Ko- vinotehna! Naslednje leto bo enako tekmova- nje na območju koprske organizacije. VLADO VRTOVEC VRANSKO: RADIO »MRAVLJINČEK« Na naši osnovni šoli na Vranskem, to je osnovna šola »Ivan Farčnik-Bu- ča«, deluje radio Mravljinček, ki se oglasi vsak petek s petnajstminutno oddajo. Doslej smo poslušali že pet od- daj. Prvo so pripravili učenci literarno- novinarskega krožka, v drugi so se predstavili člani kluba OZN. Z varče- vanjem v pionirski hranilnici nas je seznanila tretja oddaja. V četrti so o svojem delu poročaU športniki naše šole. Peta pa je bila namenjena našim rojakom onstran meje. Koroškim Slo- vencem. Prav to oddajo, s katero smo želeli učence naše šole seznaniti s položa- jem Koroških Slovencev v Avstriji, je v nedeljo, 14. t. m. uvrstil v svoj spo- red tudi radio Celje. Tako se je naš Mravljinček slišal v nedeljo daleč na- okrog. IVICA KOVAČIC CELJE: FILMSKI KROŽEK Na željo učencev smo na prvi osnov- ni šoli v Celju že pred dvema letoma ustanovili filmski krožek. Naša mento- rica je Majda Umnik. Sestajamo se vsakih štirinajst dni. V fizikalnici imamo svojo omaro z materialom. Tu tudi filme sestavljamo in opremljamo z glasbo. Vsi člani krož- ka maramo znati montirati filme in ravnati z vsemi pripK)močki. Zato mlaj- ši člani opazujejo starejše pri delu in potem sami pomagajo pri risanju in pripravljanju opreme za delo. Ko pa kakšen član spozna, da lahko sam izdela film, mora napisati scenarij, ki ga skupaj pregledamo, mentorica pa mu da film, ki ga posname. Snemanje ni enostavno. Pri vsem tem ne gre samo za vsebino filma, ] marveč tudi za snemanje samo, za i pravilno osvetlitev in podobno. i Naš prvi film je bil film »Pust«. Z I njim smo sodelovali na reviji v Novi Gorici. Zaradi slabše montaže se ni uvrstil najbolje. Letos pa smo se bolje zavzeli in imamo posnetih že deset filmov, s katerimi bomo sodelovali na reviji. Revija je za nas filmarje velikega pomena. Tu lahko tudi sami ugotavlja- mo in primerjamo naše delo z dru- gimi. Po vrnitvi z letošnje revije bomo organizirali predstavo svojih filmov, na katero bomo povabili vse učence naše šole. NATAŠA CREPINŠEK Pripis: Čestitamo k prvim uspehom in zlasti še prizatlevan.jem, da bi pri delu dosegli čimvečjo kakovost. Ko boste predvajali filme na domači šoli. ne pozabite na nas. Povabite nas. že v naprej hvala za pozornost. UREDNIŠTVO NT . 20. stran — NOVI TEDNIK Št. 47—48 — 25. november 1976 šmarCan med belokranjci ŽUPANOV SIN JE ZOBAR VIDfŠ, VČASm PRIDEJO PRAV TUDI R AZBITIME LETALA Ljudi, ki se dan na dan prerivajo po tem živčno ut- ripajočem svetu, si le red- kokdaj zapomnimo. Posame- znik ali dva, iztrgana na ce- sti, pa nam vendarle ostane- ta .v spominu, četudi brez kakšne posebne zavestne op- redelitve. Enostavno ostane- jo tam kot slika na film. skem traku. Ko sem prvič srečal Avgu- sta Anderiuha iz Šmarja (pa še v Šmarju je bilo), je po- stal moj spominSiki filmski trak bogatejši za eno sličico. Mogočno valoviti lasje, ki se belijo na njegovi glavi, so tisto, kar se ne pozabi pa tudi vse na njem je takšno, da priteguje. Morda bi bilo še bolje, če bi imel bradico, kot jo je imel med vojno. Takrat mu je sicer hodila nekoliko navzkriž, saj so ga partizani označili kot poseb- neža, buržuja (kdo je še vi- del revolucionarja z brado — v tistih časih). Anderluh, Ivan Rob, pesnik in Boži- dar Jakac, slikar pa še mor- da kateri, so bili pač izjeme. Z bradico bi bil Gusti, da mu tako pravijo v Šmarju, sem utegnil razbrati iz po- govorov, ki sem jih slišal potem, ko sva se prvič sre- čala, popoln. Tako se mi do- zdeva. Njegova levja glava bi prišla le še bolj do izra- za. Tako sem premišljeval, ko sva ga z ženo, nekdanjo par- tizansko zobozdravnico čaka- la v lovski sobi, v tej sobi spominov, kar precej dolgo. Tistih nekaj trenutkov sem si utrgal za sprehod po Gu- sti ovem minulem času, za sprehod med priznanji in od- ličji, trofejami in slikami, med Štajersko in Belo kra. jiino. Nekaj dni nazaj si je Av- gust Anderluh nalomil reb- ra in ko je končno le prišel v kuhinjo, me je pritegnilo dvoje: prijazen nasmeh in močan, širok pas okoli re- ber. četudi sta z ženo v mno- gih letih preurejala in dozi- davala nekaj sto let staro hi- šo tako, da bi imela čimveč sonca (»Strašno obožujem sonce«, je nekajkrat dejala njegova soproga), sonca tisti dan ni bilo. Vse preveč je bilo Šmarje pokrito z oblaki. »Govoriti o življenju? To je težko opravilo. Življenje zdrsne mimo človeka in šele ta naglica mu vsili zavest, da je »nekaj« šlo mimo nje. ga, drobci pa se največkrat izgube. Od tistega časa, ko sem se rodil v italijanskem Bolzanu, je minilo že kar precej časa.« Koliko časa, nisem vrtal. Zdaj vem, da je njegov oče, ki je bil tudi šmarski župan, služil prvo svetovno vojno, da je bil v železniški ko- mandi v Bolzanu in da je tam imel tudi težko nesre- čo, ko sta se dva vlaka za- letela. Stari Anderluh jo je iz tega slabo odnesel in do smrti so ga mučila rebra. Tu.di potem, ko so se z dru- žino vrnili v Šmarje in je ves denar odšel za zdravlje- nje in so skoraj obubožali. »Očetovo zdravljenje je bi- lo zame nekakšna prelom- nica v življenju. Denarja ni bilo in ko so se nekateri na- ši fantje vračali iz voijaških šol, so me pregovorili. Odšel sem v čtiprijo k artilercem, bil v šoli štiri leta in pol in spoznal, da tam ni ki-uha za- me.« Tudi v kuhinji, kjer sedi- mo, je polno spominov: Av- gust na St raznem vrhu, v Črnomlju, med lovci, kavica se kadi, žena živahno dopolj- njuje mozaik, že od 1933. le. ta, ko sta se vzela v Črnom. l'ju. Mlada zobozdravnica in dentist iz krajev bogu za Avgust Anderluh je moral vse narediti sam. Pomagala mu je, med drugimi, tudi Zdenka Korošec. Na sliki: Zobo. zdravstvena delavnica v Črnomlju leta 1944. hrbtom. Kdo pa je takrat slišal za Šmarje? Med prihodom iz vojaške šole, šolanjem za dentiste v Beogradu, pa do dmge svetovne vojne je sogovornik križaril med Sciiami in Ka- ribdami tistega viharnega ča- sa. V prvih dneh vojne je za las ušel ujetništvu in se po- dal v Črnomelj, izimenjaval misli z ženinimi sorodniki in kaj kmalu zašel v vrtinec od- pora. »Nosil sem v Ljubljano partizansko pošto. Ni bilo lahko, z malo iznajdljivosti pa je le šlo. Pošto smo »za- gipsali« v razne predmete, potrebne za zobovje in hajili v Ljubljano. Kdo pa naj bi si mislil, da je v protezi partizanska pošta?« Kakorkoli se je že obra- čalo, dolgo tako le ni šlo in Avgust Anderluh je 1943. leta krenil v partizane. Bil je v belokranjskem bataljonu pa v enotah notranjskega vojne- ga območ.ja, v komandi me- sta Velike Lašče vse dokler ga niso potegnih v kulturni- ško skupino belokranjskega vojnega območja. Tam je skupaj z Emo Starčevo, Loj- zetom Potokarjem, češni- kom, Presetnikom, Gaietom in drugimi znanimi sloven- skimi dramsk'mi umetniki križaril po Beli krajini, raz- veseljeval brigade in domače s svojo umetnostjo. Dobro se spominja zasedanja SNOSA v Črnomlju. »Igral sem oskrbnika v Cankarjevem Kralju na Be. tajnovi in po predstavi je prišel k meni v oblačilnico Josip Vidmar in mi čestital za interpretacijo sicer majh- ne vloge. Bil sem vesel tega priznanja.« Partizanstvo se je razvija- | lo bolj in bolj in iz Glavnega štaba NOV in POS v Črnom- lju je prišla vest, da Ander- iuha veliko bclj potrebujejo v partizajiskem zobozdravst- vu, ki se je tisti čas usta- navljalo v Črnomlju, kot v brigadi. Tam je bila kot zo. bozdravnik že žena. »Organizirali smo zobno ambulanto, res je, da je bi- la bolj improvizacija, zdra- vili pa smo le. Nekoč se je iz te improvizacije rodil hec, lahko pa bi se vsaj katj dru- gega. V majhnem kotlu smo iz p>osebne mase delali na precejšnji vročini 25mes za proteze. Zmes je morala biti segreta do določene tempe- rature in v njej je bil toplo, mer. Možakar, ki je pazil na toploto, je zginil za trenutek ven na »čik« in ko se je vr- nil, je le malo vstran od nje- ga vse skupaj odneslo v zrak. Ostala je le še luknja v strehi.« Borci iz vseh brigad so prihajali v Črnomelj, pozne- je pa blizu njega, ker se je moral zaradi varnosti pre- seliti. Zobje niso dali miru niti v gozdovih. Priprav ni bilo in partizanski dentist je vpregei svojo iznajdljivost: iz delov sestreljenih nemških letal je sestavljal dentistične stroj čke. Ambulanta je dela- la brez oddiha. V Črnomelj, še pozneje pa na Stražni vrh, so prihajali vsi naj vid. nejši predstavniki narodno osvobodilne vojske. Gustl zbira spomine: »Prihajali so Dušan Kve- der. Stane, Daki, mnogih pa se komaj spomnim, Dela sva imela z Vinkom Modemdor. ferjem dovolj. Da se razume- mo: delali smo proteze, žena pa je zdravila.« Dan se je že nagibal k polovici, spili smo že tretjo kavo in tako prišli do kon- ca vojne. Avgustu trdno za- tegnjeni pas okoli reber ni dovolil, da bi se kaj dosti premikal, a se je vendarle včasih tako razgovoril, da ga ,je bolečina spomnila, da ne- kaj ni v redu. »Ko je bilo vsega konec, smo odšli v Ljubljano, sreč- ni, presrečni. Tam sera orga- niziral zobno kliniko, kjer sem bil šef laboratorija, šef pa je bila dr.. Dušana Lav- rič. Kmalu se je osnovala prva dentistiona šola v Jugo- slaviji in do leta 1947, ko sem se vrnil v Šmarje, sem bil v njej. V Šmarje sem se vrnil na lastno željo skupaj z ženo. Začel sem delati, še isto leto pa so me izvolili za župana ki potem sem to pa še vse mogoče druge funkci- je opravljal vrsto let. Zupan sem bil kar enajst let.« Kadar človek zaključuje bogato bero spominov ta.kš- nega sogovornika kot je Av- gust Anderliih iz Šmarja, se vselej ustavi ob nujni ne- prijetnosti. Gustl je za svo- ja prizadevanja dobil vrsto vojaških in civilnih priznanj, tudi najvišja. S tem nisem bezal vanj, pač pa sem si pazljivo ogledal te reči na steni njegove lovske sobe. Mar naj bi sedaj našteval? Ne. življenje, kakršnega je živel človek, ki ga v Šmarju spoštujejo, ie že samo zase priznanje. - »Tisti čas po. vojni smo pili zagnanci, danes pa nič ne gre brez denarja. Igrali smo okoli 3,5 različnih iger, udejstvovali smo se kjerko- li smo le mogli,« je neko- liko pesimistično razpoložen Gustl, ki pa zelo rad govori o lovu, o lovcih in o čuva- nju prirode. Sicer pa, naj je sam ves naraven in odkrit kot odprta knjiga. Ničesar ni v njem, kar ne bi bilo dano tudi drugim na razpolago. Gustl je, kot pravimo, odprt človek. Kljub nalomljenim rebrom človek še kar naprej stika okoli hiše. Je pač takšen, da ne pozna miru. županov sin, partizanski dentist Gustl An- derluh. MILENKO STRAŠEK rogaška SLATINA: NOVI VRTEC Za dan republike bodo v Rogaški Slatini odprli novo- zgrajeni otroški vrtec, vzgoj- no varstveno ustanovo' torej, ki jo kraj nujno potrebuje, četudi ne bo edina. Vrtec v Ratanjski vasi, v novo rasto- čem naselju ob cesti Rogaška Slatina—Celje, bo lahko spre- jel 150 otrok in bo le delno rešil vprašanje otroškega var- stva v kraju, ki se naglo raz- vija. Sredstva za gradnjo so delno prispevale delovne or- ganizacije v višini 600.000 di- narjev, enako vsoto pa so si izposodili iz sredstev krajev- nega samoprispevka za grad- njo zdravstvenega doma, pre- ostali znesek pa so dobili iz namenskih skladov. Kako potreben je bil vr- tec v Ratanjski vasi, naj ilu- strira podatek, da so imeli od 7,50 predšolskih otrok v krajevni skupnosti v varstvu le 65 otrok, kar pameni le dobri osem odstotkov vseh predšolskih otrok. MST ŽALEC: ŠE NAPREJ Prejšnjo nedeljo so se pomerili mladi od 7—18 leta v petju in igranju. Res prijetno prireditev »Pesem in mladost«, je pripravila žalska »Svoboda«, polna kinodvorana pa je dala vedeti, da so žalčani takšnih prireditev željni. Da je prireditev tako uspela, se je treba zahvaliti predvsem organizatorjem, Romanu Kozovincu, Marja- nu Kozmusu, Dragu Kuniru, Jožetu škorjancu in an- samblu Vokali, ki so imeli veliko dela, saj je bila potrebna najprej avdicija, potem vaje, kjer so pri- pravili mlade na nastop. No, če ne računamo malega zbora OŠ Polzela, je bilo 25 nastopajočih, najmlajša je bila Darja Gaber 6 let, najstarejša pa Sabina Vi- bihal 14 let. Poleg dobro pripravljenega programa mladih talentov, je treba omeniti še nastop gledali- škega igralca Boruta Alujeviča, vodenje programa To- nija Reharja, prijetno sceno, itd. Mlade talente i£ ocenjevala strokovna komisija okrepljena z enim čla- nom izbranim med občinstvom, ter tako ocenila, kot najboljšo, pevko Alenko češarek .iz Griž. čeprav je Alenki šele 11 let, ima za sabo že bogato pevsko pot, saj redno nastopa z ansamblom Veseli Libojčani in je že kar rutinirana pevka. Med programom so vsi v dvorani sporočili koro- škim Slovencem, ki so prav to nedeljo bili težak boj: »Mi smo z vami«. Za zaključek programa, je zazvenela pesem. Ko bd vsa ljudstva na svetu . . ., vsi v dvorani pa smo čutih, da je takšnih prireditev premalo. R. V, POLZELA ZA POGOVORE PROSVETNI DELAVCI PRAZNUJEJO v soboto dopoldne so na Polzeli prosvetni delavci žal- ske občine praznovali svoj dan. V domu Svobode se je zbralo več kot 150 prosvetnih delavcev ter predstavnikov družbenopolitičnega življenja občine ter Rado Jan iz CK ZKS in Gezo Čahuka, pred. sednika republiškega odbo- ra prosvetnih delavcev Slo- venije. Uvodni govor je imel željo Sredenšek, predsednik odbo- ra sindikata prosvetnih delav- cev občine Žalec, v govoru je poudaril, da naj bi to sre- čanje služilo predvsem za iz- menjavo mnenj in izkušenj, katerih si prosvetni delavci naberejo v obdobju enega le- ta in se na srečanju kot je bilo sobotno, pomenijo o vseh problemih, ki jih težijo. V nadaljevanju je Rado jan član CK ZKS razpravljal o odnosih socialističnih sil do religije, cerkve in klerikali2;. ma. v drugem delu je bil kulturni program kjer je nas- topil Koroški akademski ok- tet. Dan prosvetnega delav. ca v žalski občini so zaklju- čili z ogledom tovarne noga- vic in družabnim srečanjem. T. TAVČAR Uprava javne varnosti v Celju ima zasežene razne tehnične predmete, za katere sklepa, da so bili ukradeni, in sicer: — avtoradio znamke »Blaupunkt«, — fotoaparat znamke »Pentona« v rjavi usnjeni torbici in in — električni brivski aparat, znamke »Braun Iskra« v čr- ni torbici. Domneva se, da so biU ti predmeti ukradeni iz oseb- nih avtomobilov na območju UJV Celje. Prosimo oškodovance, v kolikor bodo po fotografijah prepoznali predmete za svoje, naj to čimprej sporoči.jo najbližji postaji milice ali Upravi javne varnosti v Ce- lju. Gregorčičeva 5 oziroma .se osebno oglasijo na tu- kajšnji UJV. §t. 47—48 — 25. november 1976 NOVI TEDNIK — stran 21 PO 4. REVIJI NARODNIH ANSAMBLOV V CIBOJAH Bilo je v nedeljo. Pred-" zadnjo v letošnjem no- vembru. Sneg se je ne- kam hitro pojavil in viso- ke smreke so dobile za ta čas nenavadno oblači- lo — bele snežne kape. Sneg in hladno vreme pa nekaj deževnih kapelj vmes ~ vse to ni zamo- rilo 4. revije narodno za- bavnih ansamblov, ki je bila tudi tokrat v delav- skih Libojah, nekaj kilo- metrov proč od glavne ceste. Čeprav je organiza- tor DPD Svoboda sku- paj z sekcijo »Veseli Li- bojčani« napovedal »ran- devu« z vsemi nastopajo- čimi za ob deveti uri do- poldne, so nekateri po- hiteli in prišli že mnogo prej. Najprej sta se poja- vila ansambla Francija Zemeta iz Vojnika s kvar- . tetom »Fantje iz Celja« in ansambel Fantje štirih vasi iz Galicije, za njima pa še vsi ostali. Zadnji so prišli nekaj minut čez devet in to tisti, ki ima- jo »najdlje« do Liboj — takorekoč sosedje. Je pač tako, da je treba na do- mačine skoraj najdlje ča- kati! Uvodna zadržanost je bila kmalu pregnana, zato pa je poskrbel predsednik organizacijskega odbora Darko Šuler, ki je vsem zaželel prijetno enodnev- no bivanje v Libojah ter istočasno razložil, zakaj je do enodnevnega sreča- nja tudi prišlo. Kot je znano, so prve tri revije bile samo popoldan in z enim koncertom, letošnja pa je dobila močno spre- menjeno obliko. Organiza- tor je revijo razširil pred- vsem zato, ker ni uspel razširiti dvorane! 2e lani in predlani se je pokaza- lo, da je dvorana v Libo- jah za takšne prireditve povsem premajhna in da morajo mnogi domov, ker ni vstopnic. Letos so po- skušali rešiti gnečo z dvema koncertoma, ven- dar žal tudi to ni kaj do- sti pomagalo, saj so lju- dje poleg sedežev poku- pili vsa stojišča in v vro- čini ter na »eni nogi« vztrajali skoraj tri ure pri poslušanju osemnajstih ansamblov iz različnih krajev Slovenije. Nihče od nastopajočih ni imel nobene pripombe, razen »škoda, da je dvorana ta- ko majhna« in »morali bi biti Butalci, da bi jo raz- širili, če že ni denarja za povečavo!« Bilo je mnogo negodo- vanj prav zaradi tega, ker vsi niso dobili vstopnic, katere je organizator raz- prodal že drugi dan po ti- stem, ko so jih dali v prodajo. Zanimanje za na- rodno glasbo je v tistem lepem koncu dejansko ve- liko in prisrčno, ob tej priložnosti pa je treba povedati tudi to, da so bi- li na reviji kot poslušalci mnogi iz Celja pa Vojni- ka, Trbovelj, Žalca, sploh Savinjske doline in celo eden iz daljnega Toronta v Kanadi! Po jutranjem uvodnem ceremonialu, ko so se an- sambli med seboj spozna- li in novo poznanstvo zali- li v hladnem vremenu s šilcem grenčice, so se podali na ogled keramič- ne, ki je tudi letos pre- vzela pokroviteljstvo nad revijo. Prvo skupino je po delovnih prostorih tovar- ne, ki je lani praznovala 160 let obstoja, popeljal sam direktor Franjo Tilin- ger, drugo pa Zorka God- ler. Mnogi so bili v to- varni prvič in se kar niso mogli načuditi, kaj vse v tistih prostorih delajo. Vzdihovali so. »ko bi lah- ko kaj takšnega kupil v trgovini . . .« No, pokrovi- telj se jim je zahvalil za obisk s spom.inskimi kro- žniki, ki so jih prejeli vsi nastopajoči. Sledil je neplaniran razgovor z vsemi vodji ansamblov o letošnji revi- ji in predvsem prihodnji, ki bo jubilejna — peta. V pogovoru je bilo podanih precej zanimivih predlo- gov, katerih realizacija bo brez dvoma samo obo- gatila libojsko revijo. Franci Lipičnik iz Zagor- ja je tako predlagah, da bi nekdo napisal tekst o Libojah in knapih pa se- danjem življenju, nakar bi ta tekst dobili vsi ansam- bli in nanj napisali melo- dijo. Najboljša melodija s predloženim tekstom bi postala himna revije, ka- tero bi vsako leto igrali ob koncu revije vsi na- stopajoči skupaj. Albin Krajnc, član Koroškega vokalnega kvinteta iz Pre- valj, je takšno idejo pod pri, isto pa so storili tu- di vsi ostali. Bilo je še nekaj drugih pripomb, kot recimo tudi ta, da ne bi v bodoče smelo ostati sa- mo pri reviji in dveh fe- stivalih (Ptuj in Štever- jan), ampak bi moralo so- delovanje med narodno zabavnimi ansambli pote- kati kontinuirano skozi vse leto. Med ansambli bi bilo potrebno več so- delovanja, pomoči, izme- njave not in nasvetov ter podobnega. Kratek »posvet« je brez dvoma uspel in potr- dil pravilnost organizator- ja, da to v širši obliki pripravi prihodnje leto na peti reviji. Kako sta potekala kon- certa? Mirno lahko zapi- šemo, da je vsak ansam- bel pokazal nekaj svoje- ga in da je prav zaradi tega tudi vsak ansambel dobil v dvorani svoje »na- vijače«. Pojdimo po vrsti, kot so nastopali: Ansam- bel Planika iz Šoštanja je dokazal, da ni zastonj pre- jel pred leti nagrade v Ptuju, v svojih vrstah pa ima odlično pevko Agato Šumnik. Fantje štirih va- si iz Galicije hodijo na vaje iz štirih vasi, glasbo pa gojijo zato, da se po napornem delu vsaj mal- ce sprostijo. Ansambel Trio Štef je bil med tisti- mi, ki je pri občinstvu zlasti zaradi razposajene frajtonarice Štefana Fre- ceta najbolj »užgal«. Žal- ski vokalni kvintet se je po mesecu skupnih vaj prvič predstavil, vodi pa ga eden izmed pionirjev narodne glasbe v Savinj- ski dolini Florijan Lesjak, ki je tudi bil najstarejši udeleženec. Stari prijate- lji iz Prebolda so pokaza- li, da se spoznajo na gla- sbo, isto pa velja tudi za Graškogorski kvintet iz Velenja in seveda še po- sebej Celjski instrumen- talni kvintet s samimi starimi glasbenimi mački in izredno dobro pevko Zinko Gluvič, ki se glaso- vno odlično ujema s pev- cem Slavkom Kranjcem. Brez dvoma eden najbolj- ših duetov na reviji! An- sambel Griški kvintet iz Griž je potrdil, da ni za- stonj uspel letos v Ptu- ju, Koroški vokalni kvin- tet in trio Spomini iz Pre- valj pa so prinesli vso mehkobo lepe koroške pesmi. Aplavz so poželi zaradi lepega petja in simpatičnih oblačil. Za ansambel Francija Lipični- ka iz Zagorja ni treba re- či drugega kot to, da so pravi glasbeni mojstri, ki so zlasti dvignili občin- stvo na noge z razposaje- no melodijo Mladost je norost. Franci Zeme iz Vojnika je na reviji na- stopil že četrtič in potr- dil svoj sloves, katerega vrhunec sta bili letos dve nagradi v Ptuju. Ansam- bel Borisa Terglava iz Šempetra je zaigral dve melodiji svojega člana Štefana Freceta, zapeli sta dve izredno solidni pevki Anka Hribovšek in Zlatka Šarlah, povedati pa niso pozabili, da jih bomo lahko v petek videli na televiziji v novi oddaji. Z izrednim smislom za slo- vensko narodno pesem so se predstavili člani vokalnega kvarteta Fran- kolovčani, posebno doži- vetje pa je bil nastop zmagovalnega ansambla na letošnjem ptujskem festivalu in to ansambla Prijatelji izpod Reške Pla- nine. Dve prikupni dekle- ti Cita in Erika Zakonjšek (igrali sta na citre in vi- olino!) sta skupaj s fan- ti zaigrali tako, da jih ob- činstvo enostavno ni spu- stilo z odra. Prijatelji iz- pod Reške Planine so bili prava osvežitev! Glasbe- nega smisla ne gre odre- kati tudi ansamblu Savi- lo ni (.;iav. to ni Tailov, lo je nihče drug kot \'olodja Peer (član inariborsk^a gledališča), ki je prišel na 4. revijo narodno-zabavnih ansamblov v Liboje »di- rektno« s seje delavskega sveta . . . Boksarske roka- vice nosi zato. ker vsi pravijo, da .je treba s člove- kom »delati« v rokavicah . . . nja iz Griž, poglavje za sebe pa sta bila ansam- bel Vikija Ašiča iz Celja in Veseli hmeljarji iz Žal- ca. Še enkrat so potrdili, da ne uživajo slovesa za- stonj, ampak povsem up- ravičeno. Domačini Vese- Ji Libojčani so se predsta- vili z izredno privlačno novo melodijo Uspavanko ; za sina, ki jo je čudovito I zapela najmlajša udele- j ženka revije Alenka Če- i šarek, katero so volcalno ' spremljali tudi Frankolov- j čani. Za nekaj minut pri- \ jetnega humorja pa je po- j skrbel mariborski igralec Volodja Peer. tako da je bilo dejansko vse na pra- vem kulturnem nivoju. Volodja je rad prišel v Liboje, med drugo pred- stavo pa se je po oprav- ljenem nastopu poslovil In nadaljeval pot v Ljub- ljano, kjer je ponoči sne- mal za silvestisko odda- jo. Nekdo ga je vprašal, če ima šoferja, pa je od- govoril, da vozi kar sam. kaj morajo vse prestati ti potujoči komedijantje, da se jim potem lahko mi sinejimo!? Obljubil pa je, da bo prihodnje leto po- novno prišel, to pa so obljubili tudi vsi nastopa- joči ansambli, ki niso mo- gli prehvaliti libojske or- ganizacije in prisrčnosti tamkajšnjih ljudi. Ob koncu vsakega na- 1 stopa pa so vsi sodelu- joči ansambli skupaj za- i igrali priljubljeno Avseni- ] kovo melodijo »Slovenija« i in verjemite, vsa dvorana " je pela in ploskala skupaj z glasbeniki, iz marsika- terega očesa pa je pri- tekla solza. 4, revija narodno za- bavnih ansamblov je za nami. Uspešno so jo pri- pravili DPD Svoboda s sekcijo Veseli Libojčani pa keramična, Mirosan, Montana in Zveza kultur- no prosvetnih organizacij občine Žalec. O pomenu revije sta govorila tudi Zoran Razboršek in Janez Meglic. Kaj lahko oziroma moramo zapisati ob le- tošnji reviji? Predvsem to. da je popolnoma uspela in da ima neverjetno opo- ro med ljudmi ter dru- gič, da je nujno treba za- četi konkretno razmišlja- li o razširitvi dvorane, kajti sedanja dejansko ne ustreza več. Morda pa bi pri tem lahko sodelovali tudi ansambli s koncerti, katerih zaslužek bi šel v sklad za obnovo oz. raz- širitev dvorane . . . V s snegom pobeljenih Libojah je bilo v nedeljo resnično toplo. Toplo za- radi prijateljskih domačih zvokov! Tekst: TONE VRABL Foto: TONE TAVČAR Na revijj se je predstavil tudi žalski vokalni kvintet, ki ga sestavljajo (od leve proti desni): Zl.itko Krfmar, Dušan Zolnir. Florijan Lesjak, Roman Kozovinc in Marjan I^ber. Po mesecu dni skupnega sodelovanja so se dobro »otlrezaJi« in od njihovega petja lahko pričakujemo še veči K. stran — NOVI TEDNIK St. 47—48 — 25. november 1976 FRAN ROS ZVESTA ČETA 13. »Talco mislim in verujem v to: Ko bo mera trpljenja vzrhana, pojde vase vsakdo izmed nas. Vsi bomo vedeli, kaj smo, na kar smo bili že davno pozabili. Da tudi nam gre mesto pod snocem. Midm, kakor že siviva, dočakava tisti čas.« »Da bi se zgodilo!« je boječe pritrdil Pavlic. Tedaj je Milan slonel ob oknu in poslušal Vero ob klavirju. Potem je sedel in prepisoval pesmi, ki jih jutn izroči njej. Zadnji verzi so bili: »Srce je moje zvokov polno, trepetajočih prek vrtov, nekoč užaljeno in bolno zdaj sluti svet, svetal in nov. Ali so sanje izpolnjive, odgovora na to ne ve. A nade te, čeprav lažnive, ne jemlji mu, da ne umre!« XXX Občinski tajnik je dopovedoval gostilničarju Prazniku: »še eno vojno posojilo je potrebno. Ruse smo krasno premagali, Varšava je naša. Včeraj smo nakresali Italijane pod Krimom, ste brali? Srbe uničimo z enim samim sun- kom, ko nas podpro Bolgari. Storite svojo dolžnost!« »Toda zdaj sem potrjen in pojdem v vojno. Dovolj velika žrtev.« »Se je časa pet dni, da pripravite nekaj tisočakov. Po- tem hočem storiti vse, da ostanete doma. Porabili bi vas kot zaupnika pri rekvizicijah. Tudi tako bi služili do- movini.« »Dovolj, dovolj!« je jezno odvrnil Praznik in mu je stisnilo pesti. »Ne razburjajte se in dobro preudarite, kako ukrenete s posojilom. Pri vas se še oglasim.« In je odšel. Milan je bil Tinetu razodel Verino željo. »Moje pesmi?« se je začudil Tone. »Toda one, ki go- vore o moji ljubezni, so sinoči zgorele. Vso nesrečo svojih in naših dni sem čutil včeraj v vsej teži, pa me je zgra- bilo, da sem hotel uničiti v sebi vso mehkobo. Trd hočem biti, živeti velikim stvarem, ki so danes gažene. Nič več bolehnih sanj! žal mi je, da sem ji pisal, ko vendar ni- sem mogel upati, da me ne zavrne.« Po cesti je priplula grajska kočija. V njej je sedel upokojeni general von Liemen, osemdesetleten starec, z vnukom Manfredom, edinim potomcem. Prispel je bil v svečani črni obleki z vrsto odlikovanj na prsih in z okroglim cilindrom na glavi. Pred občinskim uradom je kočijaž ustavil konja in vnuku in generalu pomagal iz kočije. Prišel je, da izvrši veliko patriotsko delo s podpi- som vojnega posojila. Naproti jima je prihitel občinski tajnik z globokim poklonom. Sledil je dan pred odhodom s počitnic. Polagoma se je nebo oblačilo, zgodaj se je stemnilo, v hišah so se pri- žgale plahe luči. Med Milanom in Tinetom je Vera stopala po cesti. »Kje bova o prihodnjih velikih počitnicah? To je v na- ročju bogov. Mislim, da sredi grmenja in morda bo kdo izmed naju imel tedaj'že vse dneve za seboj.« »Ne tako, moj Bog!« »In vsa vprašanja bodo rešena. Nobene negotovosti več, nobenih boli.« Molčali so. »Tako lepe so stvari, ki sta jih napisala. In kadar se snidemo spet, kajneda bom mogla citati spet kaj?« »če boste hoteli. In če bova sploh kdaj še kaj na- pisala.« »Hvaležna sem vama. Toda da ne bo sence med nami. Naše prijateljstvo naj bo trdno! Poznamo se vsa leta. Preveč me je šola odtujila domačemu kraju. Kot otroci smo si bili bližji. Bodimo si spet kakor otroci. Odkriti prijatelji.« »Lepo bi bilo to, gospodična!« »Recita mi: Vera! In tudi jaz porečem vama, iskre- nima prijateljema: ti, Milan, ti, Tine! Naj bo vselej dobra misel med nami.« »Vera, to prijateljstvo nama bo dragoceno, povsod nama bo v oporo« »V čast in srečo mi bo vajino prijateljstvo. Tudi meni je treba opore!« Podali so si roke. Verine oči so vlažno sijale. Mimo je prihreščal voz, visoko naložen s sladko di- šečo otavo. Pred občinsko hišo je omahoval pijani kmet Grenko. Nekaj Ijtidi je stalo ob njem. Oba sinova sta mu bila. padla v Galiciji. Zdaj je pel in zapravljal posestvo. Kričal je: »Kako si naj pomagam do pravice, ki je ni? Pa mi dajte oba sinova nazaj, na mojo dušo? Bog jo je dal in cesar jo je naredil, tole vojno. In sam hudič si jo je iz- mislil. Prekleti! In sinova so mi poslali v smrt, moja si- nova, Tonča in Ignaca! Da bi ga dobil v pest, tegale ce- sarja! Mari bi bil tja poslal svoja sinova, če ju ima!« Občinski tajnik se je sopihajoč približal gruči in je z veliko važnostjo govoril o veleizdaji: »Tako ga ovadim orožnikom. Grozne stvari je govoril, kroglo si je zaslužil.« Kmet Grenko se je mrmra je skozi stisnjene zobe gugal dalje. Vera ta zadnji večer ni igrala na klavirju. Dež je pričel rahlo rositi v noč. XXX V mokrem jutru, ko so se trgale megle nad polji, je oddrdral koleselj izpred šole. V njem je sedela Vera med kovčegi in zavitki, ob njej oče. Milan je z okna ujen njen bežni smehljaj, ko se je ozrla kvišku. Priklonil se je in v prsih ga je stisnila bolečina, ko je pogledal naprej v sa- motne mesece brez nje. Dopoldne je dospel Andrej Rogina, da pojde v šolo teden ali dva do naborov. Bil je resen in otožen. Kmalu za njim se je prikazal Polde Veninšek s šop- kom in porogljivim nasmehom. Zredil se je bil o počit- nicah, zagorel je bil v obraz. »Ali gremo, tovariši zelenci? V tisti lepi zavod, kjer nam bistre duha in v nas goje črnožolto cvetko patriotiz- ma. In k Marjani, naši zaščitnici! Imamo s seboj vsak tri- deset kron, da plačamo slabe rede v vedenju? Globo za svoje zelenstvo? Tine, prinesi pijače! Za to rajžo ža- lostno!« Po obedu je Tinetov oče zapregel koleselj in so se odpeljali k postaji, vsi obloženi z zavitki, ž njimi je poto- val Milanov oče in s smehljajem motril mladino, dokler ga ni obšla skrb za njeno bodočnost. Preden so v vlaku odpeli vse pesmi, kolikor so jih imeli na sporedu, so dospeli v belo mesto, ki se je ble- stelo v hladnem soncu. št. 47—48 — 25. november 1976 NOVI TEDNIK — stran 23 NAJSTAREJŠI ŽALCAN IVAN MAROLT VSI so ŽE POMRLI, SAM PA SI JE ŽE NALOŽIL 96. KRI7 Vse manj je ljudostaie bolj okorne^ vendar me še vseeno nesejo vsak dan na sveži zrak.« Po- da se do prijateljev Vajsovih (dobrih štiristo metrov) pa na občino, k mesarju, na po- kopaiiišče. . . Lani se je še peljal s kolesom, zdaj pa . . . »se mi ga ne da popraviti, drugače bi še šlo.« Do lani je tudd še igral karte m šah, saj je obojega bi] velik prija- telj, žal mu oči tega ne do- puščajo več. Sam si vsak te- den opere glavo, sam se bri- je, sam si vsak teden vsaj en- krat spedikira noge ... »dru- gače bi težko hodil. Samo malce težko si to uredim, ker sem že okoren.« še letos je na svojem vrtu sejal in sadil. Kadil je 56 let, zdaj pa že 25 let nič. Nehal je, ker mu ni več dišalo. Vina sploh ne pi- je. V mladosti je bilo nekaj malega, potem pa celo življen- je nič. Po poklicu je bil frizer in je to stroko opravljal vse od leta 1906 pa do konca druge svetovne vojne. Ukvarjal se je tudi z lasničarstvom in je ta- koj po vojni prodal okoli .500 kg naravnih las zdelanih in napolzdelanih. »Danes skoraj nikjer več ne dobiš pravih las, vse je umetno, še frizer- ji za vložke uporabljajo na- domestke. Ampak pravi las je le pravi.« Tiho pristavi, da jih takole okoli 20 kg še ved- no ima na podstrešju varno spravLjene . . . Potem pove, da je kar enajst let preživel med voja- ki in v vojnah ... »Najprej sem tri leta služil redni vo- jaški rok, zatem pa sem bil štiri leta v I. sveto%'ni vojni. .Spominjam se Jtr.uica Jožeta, katerega je po smrtj zamen- jal Kari. Prvo let.o sem se bo- ril v Galiciji, potem pa tri le. ta na italijan.ski fronti. Bil sem poslovodja sanitetne ko- lone v šesti diviziji. Med II. svetovno vojno so me izselili v Cačak. Ker pa sem že prej prodaijal naš golding pivovar- ni v Jagodje (sedanje Sveto- zarevo), sem se iz čačka na- menil tj«. Diii-ektor me je spo- znal in potem sem delal pri njih. Zelo lepo so me sprejeii in kar težko smo se poslovili, ko smo se po končnai vojni vrnili domov.« Potem se spomtrvja razvoja Žalca.. . »Ko sem kot otrok prišel v Žalec je bila cesta samo pošudrana in široka. Nasproti sedanje mesnice je bil vodnjak, kjer so furmani nap^ajali konje. Zraven pa je staj ogromen topol, visok kot cerkveni zvonik in debel, da ga "nekaj ljudi ni moglo obje- ti. Pa staro cerkev so že v prejšnjem stoletju porušiU. To je bilo škoda, saj so bile v njej čudovite freske in osta- le vrednosti. Okoli leta 1901 .so zgradiili novo, sedanjo. Vča- sih je bilo v Žalcu po šest- najst gostiln, skoraj v vsaki hi.ši si dobil za piti, in tri tr- govine. Pa kakšne veselice so prirejali! Danes pa samo av- tomobili, nič \neč rezgetanje konj in prešernega ljudskega petja po večerih.« Spomni se tudi pi^ega vla- ka, ki je pripeljal v Žalec, bilo je to leta 1891, ko so zbrali vse otroke, jim dali v roke zastavice in so mahali v pozdrav prvemu sopihajo- čemu vlaku. Nato nekam- otožno pripom- ne, čeprav je drugače vitalen korenjak. .. Dolgčas mi je! Vsi moji prijatelji so že pod rušo. Pred dnevi mi je umrl še zadnjii, Vilko Ssnica, ki pa- je bil sicer 16 let mlajši od mene. ..« Takšno je življenje, ki mu žilavi Ivan Marolt dobro klju- buje in želim mu, da ga ži- vljenjska nit ne bi ustavila pred magično številko — 100! Pa srečno! TONE VRABL 50 let i skupne pof i V ziviieniu i v soboto sta praznovala 50-letnico zakona, zla- to poroko, Ivan in Ana Emeršič iz Rakovelj pri Braslovčah. To je dolga doba, polna srečnih pa tudi grenkih trenutkov, polna skrbi in radosti, polna dela in skromna s počitkom. Oba zlatopo- ročenca je delo spremljao že iz otroških let. Ivan se je rodil kot nezakonski leta 1894. že to je bilo zanj usodno. Mati ga je komaj rojenega pustila svoji sestri in odšla v Ameriko. Ivan je ni nikoli videl. Po končani osnovni šoli se je izu- čil za čevljarja. Kot mlad jant je moral v vojsko in vojaški rok je služil 7 let. Ana se je rodila v Hambornu leta 1905 ter se izučila za šiviljo. Ko se je pričela I. svetovna voj- na, se je z materjo vrnila v domovino, tu pa je spoznala svojega bodočega moža. Vzela sta se leta 1926. Potem se je družina hitro večala. V zakonu se jima je rodilo osem otrok, in sicer 5 sinov in tri hčerke. S tem je bila staršema naložena velika skrb. Prav zato se je Ivan zaposlil v rudniku Zabukovica. Po končani drugi svetovni vojni je pričel delati v Tovarni nogavic na Polzeli, kjer se je tudi upokojil. Na sobotnem družinskem slavju so se zbrali vsi otroci in 17 vnukov ter pravnuk. Sloi^esni obred zlate poroke je bil v poročni dvorani skup- ščine občine Žalec, opravil pa ga je Stanko Žagar, delegat skupščine občine. Zlatoporočencema, ki sta kljub letom in šte- vilnim težavam, ki sta jih morala premagati, čila in srečna, želimo, da bi dočakaal še veliko skup- nih let. TONE TAVČAR RIMSKE TOPLICE VARČEVALCI LAŠKE OBČINE Pred kratkim je bilo na na- Si osnovni šoli v Rimskih Toplicah srečanje varčeval- cev laške občine. Najprej je poročala predsednica pionir, ske hranilnice na domači šoli, aatem pa iz Laškega. Pove- dala je med drugim, da ima pionirska hranilnica tudi las- tna sredstva. Poročala je tu- di učenka iz Radeč. Čeprav iniajo na tej šoli prostorsko stisko, iniajo kar lepo števi- lo varčevalcev. Letošnje leto pa so začeli delo z velikim veseljem, sej vedo, da bodo imeli v novi šoli svoj pros- tor. Tudi pionirska hranil- nica na posebni osnovni šoli v Laškem se bori s prostor- skimi težavami. Mladi varčevalci iz Rimskih Toplic so prispevali nekaj de- narja tudi za Posočje. Sicer pa je članica, pionirskih hra- nihiice iz Rimskih Toplic še predlagala, da naj učence pr- vega razreda vsako leto sprej- mejo med nove čine hranil- nice, nadalje, da naj bo v ok- tobru redno srečanje mladih varčevalcev občine Laško in da naj vse pionirske hranil- nice delajo na tem, da bodo imele čim več varčevalcev. Po delovnem delu je bil kulturni program, ki so ga pripravili učenci vseh šol. Vse zbrane je pozdravil predstavnik celjske podružni- ce Ljubljanske banke, sicer pa je ta denarni zavod pode- lil naši hranilnici račtmalni stroj in uslužbencem hranil- nice še denarno nagrado za vestno delo. MINKA KOŠIC ŽALEC: KLUBI OZN DELAJO Minulo soboto je bila v Žal- cu programska konferenca klubov OZN iz žalske občine. Konferenca klubov OZN pa tudi večina klubov po osnov- nih šolah v občini je dobro delovala, treba pa bo storiti Vse, da se delo klubov OZN Še popestri in razširi, so me- ftil: na konferenci. Ob koncu konference so sprejeli pro- gram dela konference klubov ozn žalske občine, ki je iz- j^no pester in zahteven. S. B. NA REPUBLIŠKI KVIZ - CELJAN! Pred kratkim se je v Celju vršil regionalni kviz z naslovom Armada zma- ge — annada svobode. Boj za vstop v finale se je odvijal že dopoldne, ko so tekmovalci reševali teste. Na kvizu so sodelo- vale ekipe iz skoraj vseh občin celjske regije, vstop v finalni del tekmovanja pa so si priborile ekipe po naslednjem vrstnem redu: ekipa Celja, Laške ga in Slovenskih Konjic. Ob 17. uri popoldne je bila dvorana Narodnega doma zasedena do zadnje- ga^ kotička. TekiiKivanje se je pričelo. Ekipe so odgovarjale po istem vrst- nem redu, kot so pnšl'3 v finalni del tekmovanja. Tekmovalci so bili izred- no dobro pripravljeni, za- to so bili odgovori sto- odstotno pravilni, še po drugem kolu vprašanj so imele vse tri ekipe isto število točk. V tretjem kolu pa se je ekipi Slo- venskih Konjic zataknilo. Po štirih dodatnih vpraša- njih za vsako ekipo pa si je prvo mesto prisvoji- la domača ekipa — ekipa Celja s 3 točkami predno- sti pred ekipo La.škega. Domačo ekipo so sestav- ljali dijaki Ekonomskega šolskega centra in vojaki. MOJCA BUČER CELJE 8^ ^^^^ ^^^^^^bII^ ^ MLADINA IMA SVOJE ZADOVOLJSTVO' Občinska Plesna šola Celje tudi Itos ni pozabila na svo- je ljubljence. Pred kratkim je pričela z začetnim tečajem, v katerega se je vpisalo kar 361 mladih plesalcev. Podatek je zadovoljiv in priča, da S' mladi žele plesne izobrazbe, lepega estetskega plesa. Ve mo. da v Celju tak,šnih prirč ditev primanjkuje, zato je treba Plesno šolo še posebej pohA'aliti, predvsem pa pred- sednika lete tov. Lojzeta Borinca. Začetnemu tečaju, ki bo trajal vse tja do februarja, bo sledil nadaljevalni. Oba bo poučeval, tako kot vsako leto do sedaj, dipl, plesni mojster Ludvik Simončič iz Maribora. V programu ,so modemi, standardni in latin- sko-ameriški plesi. Poudariti velja, da bo na tečaju veli- ko govora tudi o bontonu, o obnašanju v družbi ter v javnih in kulturnih ustano- vah. Plesna šola bo tudi letos namenila ^liko pozornosti vaški in kmečki mladini, .saj so v lanskem,letu, in še prav posebno v začetku letošnje- ga dosegli lepe uspehe. Se- veda šola želi, da nadaljuje tudi z organizacijo plesnih tečajev po osnovnih šolah, kar je popolnoma pravilno. Mladi, ki imajo za to ve,selje, naj se že v rani mL:idosti spoznajo s to veščino in jo nato iz leta v leto vedno bolj izpopolnjujejo. Na prog- ramu so tudi maturantski tečaji, ne samo za gimnazij- ce,- temveč tudi za ostale ma- turante srednjih šol. Mladi, še je čas, da se vključite v njihove vrste, za- to ne oklevajte in pridite. Vabljeni! Darja GLANCNIK TABORNIKOV Pred dnevi se je sestal na svojem občnem zboru tabor- niški odred II. grupe odre- dov iz Celja. Ker je šlo za temeljit obračun in delovni program pomembne intere- sne dejavnosti mladih — tak obračun pa smo že dlje ča^ sa pogrešali, moramo nji- hov nedeljski zbor samo po zdraviti. Ne nazadnje gre za dejavnosti mladih, ki je iz rednega pomena za obliko vanje socialistične osebnosti mladega človeka in se vP© nja v celoten okvir splošne- ga ljudskega odpora. Sicer pa imajo taborniki tudi za- radi tega vso potrebno pod- poro družbenih dejavnikov, še zlasti Socialistiaoe zveze v Celju. PIONIRSKA ŠAHOVSKA ŠOLA Tudi pri ŠK Celje so te dni pričeli načrtno vzga- jati mlade šahiste. Po po- sebni selekciji so izbrali devet pionirjev in dve pio- nirki, ki vadijo redno pod vodstvom odličnega šahi- ste Franca Pešca. Prvi tre- ningi in vaje so že poka- zale, da je pionirski ka- der v Celju izvrsten in, da se ni potrebno bati za mladi naraščaj pri nas. J. KUZMA 24. stran — NOVI TEDNIK St. 47—48 ~ 25. november 1976 ALPINIZEM ZIMA IN POSTOJANKE BIVAKI DOBRO UREJENI, KLJUČI V DOLINI Povedali smo že nekaj o prvih nevarnosti, ki jih sieča planinec na zimskih po teh do januarja, ko po izkuš n.ah preteklih let šele na stopi prava »hribovska zima« Vsak želi na svoji poti pr>„i vrhu v Savinjskih in Julijcih po utrudljivem vzponu vsaj udobno spanje, ki pa je v večini primerov odvisno oj ojreme, ki jo nosimo s se bo,: Planinske postojanke v A- sckogorju niso oskrbovane, , odprte so samo zimske soje, { ki največkrat kažejo klavr- no podobo naše planinske kulture. Večina obiskovalcev je vendar takih, .ki poleg svo- jih ostankov pospravijo še navlako prejšnjih in očisti prostor snega in konzerv. Iz- gleda,, da nekateri res vlečejo rep za sabo in vstopiš na Ko- rošici, Kamniškem in Kokr- skem sedlu iz snega zunaj na sneg znotraj pri odprtia vra- tih in oknih. Tudi na suhe koče ne računajmo; povečini so vlažni in pod njimi doživi- mo tresočo zimsko sa.\mo s primesjo vseh mogoč h du hov. Peči in kurjave praviloma ne premore nobena soba, razen Okrešlja, kjer pa je soba odločno premajhna in bo treba glede na obisk v zad- njih letih čim prej odpreti novo. Beležimo vrhunske uspehe v zimskem alpinizmu, se me- rimo z najboljšimi v Himala jd, pogojev za zimski vzpon doma in normalni počitek planincev in alpinistov v hri bih pa ni. Nekaj tudi zato, ker tisti, ki imajo v društvih in na zvezi gospodarsko in gradbeno dejavnost v rokah, pozimi problema ne vidijo na lastne oči. Oskrbovane postojanke do samo v Logarski dolini. Kam- niški Bistrici, na Grohatu in ob praznikih še na Korošici, V J ulj'tih ni nič bolje. Zim- ske sobe so ropotarnice, edi no na Kredarici vam meteo- roiog odkaže človeka vredno ležišče. Bivaki so v redu ure- jeni, treba pa je po ključ v dolino. Zaenkrat sarno napotek, ki velja za vse in povsod v viso- kogorju pri nas: v nahrbtniku naj bo oprema, primerna za bivakiranje (kljub štirim ste- nam zimske sobe): topla re- zervna obleka, kuhalnik s posodo, sveča, bivak — in spalna vreča, pa še velik žep potrpežljivosti in uvidevnosti. Živce hranite za vzpon na- slednjega dne. Če še nekateri ne veste •— spanje z dereza- mi pod koči je neprijetno in utrudljivo. Na sliki: Tako prijetnega grelca za roke kot je »rau- fang« bivaka pod Ojstrico, ne najdemo pred nobeno zim- sko sobo v naših zasneženih hribih. CIC CELJE: VARSTVO ŽIVALI Delavno je to društvo, čeprav njegovih idej še nI sprejel sleherni delovni človek, občan. Zato tudi njegova opozorila, posre- dovanja, klioi na pomoč in podobno. Gre za celjsko društvo za varstvo živali, ki vabi danes, v četrtek, 25. t. m. ob 17. uri v društvenih prostorih. Gledališka 2, nasproti Turške mačke, na svoj redni občni zbor. Vabijo ne samo društ- vene člane, marveč tudi vse ljubitelje živali, poseb- no še mladino. Ob koncu zbora bodo zavrteli še barvni doktimentami film. SKUPŠČINA ŠŠD EŠC Prod dnevi so na skapščitii ŠŠD ekonomskega šolskega centra pregledali rezultat« de- la v zadnjem obdob.ju in si začrtali tudi pot za delo v prihodnjem obdobju. Pred.sed- nik SŠD MTT.IA OCVIRK je nanizal tekmovalne u.spehe član.stva na srednješolskih ob- činskih, področnih in repub- liških prvenstvih, ki so bili zelo vidni in spodbudni za večjo vključevanje mladih v športno življenje, žal pa na EŠC doslej niso imeli nobenih pogojev niti za redni pouk telesne vzgoje, še manj pa za razvijanje prostovoljnih aktiv- nosti na tem področju. Več ali manj so bila vsa prizade- vanja mladih usmerjena pri gradnji nove telovadnice. S pridobitvijo novega objekta bo sedaj tudi več možnosti za šir- .še društveno življenje, ki se bo izvajjilo v vadbi in nasto- pih v atletiki, gimnastiki, vseh štirih športnih igrah, na- miznem tenisu, strclstvu in šahu. K. J. ZAHVALA Ob težki izgubi dragega moža in očeta LEOPOLDA ŽGA.JNERJA iz Vojnika 14ifi se zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih na kakršenkoli način pomagali, ga spremili na zadnji poti, darovali vence in cvetje, posebno še družinam Košir, Gaber, Kranjc in Vinder ter delovnima kolektivoma Hme- zad Žalec, T02D notranja trgovina in Žične. Žalujoči: žena in sinova. Vojnik, 20. novembra 1976 Sidša Gorenšek VEČERNA LINIJA Sezona večernih oblek je tu in če prej ne, ob Novem letu bo nemara vsaka izmed naš želela novo večerno obleko. Zato bo kar pravi čas, da pogledamo, kakšna naj bo ta večerna obleka, če hočemo, da bo modna in lepa. Predvsem so pri novih večernih oblekah pomembni materiali. Tokrat nežni, tanki in lahki — muslini, organce, sifoni, nekoliko težje svile in svileni jerseyi. Vsi enobarvni — v lepih rožnatih odtenkih od barve vijolic, španskega bezga do nežnih jasminovih tonov, kovinsko sivi in modri in seveda črni. Le malo je tiska in še to v glavnem na delu obleke. Takšni nežni materiali so navadno ukrojeni zelo nesimetrično, zelo domiselno in svobodno, z več plastmi kril ali rokavov, v frfotavih Unijah, skratka tako, da se v teh večernih oblekah ženska postava zabriše, posta- ne krhka in nežna. Šolski kovinarski in metalurški center Štore objavlja na.slednja prosta delovna mes-tu: 1. ADMINISTRATOR v TOZD Poklicna kovinarska in metalurška šola Štore za nedoločen čas ^ 2. ADMINISTRATOR v TOZD Dom učen- cev Štore za določen čas (nadomeščan,je za čas porod- niškega dopii-sta) 3. HIŠNIK v TOZD PKMŠ Štore 4. razpisuje prosto delovno mesto uči- telja strokovno teoretičnih predme- tov za kovinarje v poklicni kovinarski šoli POGOJI: pod 1.: dokončana administrativna š.^la ali druga smer poklicne šole z obvlada.njem strojepisja pod 2.: obvladanje strojepisja in administrativnih opravil pod 3.: dokončana pokliona šola kovinarske alii les- ne smeni pod 4.: pogoji, ki se zahljevajo za učitelja pokUcne- šole po zakonu o srednjem šolstvu Prijave sprejema tajništvo SKIMC ŠTORE 10 dni po objavi. i ŽELEZARNA ŠTORE Kadrovski sektor objavlja skladtlo s ,33. členom samoupravnega spora- zuma o MRZD TOZD ViT Železarne Štore nasilednjo prosto delo«mo mesto: VODJA preventivnega strojnega vzdrževanja v Štorah I. Poleg spiošniih, mora kandidat izipolnjavati še na- slednje pogoje: — da ima visokošolsko izobrazbo strojne smeri — da ima 4 leta ustrezne prakse — da ima organizacijske, koordinacijske in gospo- darske sposobnosti — da je družbenopolitično aktiven in neoporečen ter — da vsaj pasivno obvlada en tuj jezik. Kandidat ima pri vodstvu TOiZD VIT na vpogled organizacijska elaborat, lahko pa dobi tudi bolj po- drobne informacije o delovnih zadolžitvah. K prijavi naj kandidat priloži kratek opis doseda- njega strokovnega in družbenopolitičnega dela. Pismene prijave sprejema kadrovski sektor Žele- zarne Store do 13. 12. 1976. Kadrovski sektor OBČINSKO SODIŠČE v Šmarju pri Jelšah v skladu z določbo čl. 3 pravilnika 0 štipendiranju razpisuje 1 ŠTIPENDIJO za študij na pravni fakulteti za šolsko leto 1976/1977 štipendija se podeljuje pod pogojem, da bo štipen- dist po končanem šolanju opravil pripravniško pra- kso ter se zaposlil pri sodišču v skladu s pogodbo o štipendiji in ostal na delu najmanj toliko časa kot je prejemal štipendijo. Prijavi je treba priložiti: a) prošnjo za štipendijo na predpisanem obrazcu b) dokazilo o učnem uspehu c) dokazilo o vpisu v tekoči semester č) mnenje družbenopolitičnih organizacij o moral- nih vrednot.ah kandidata. Kandidati naj pošljejo vloge v 15 dneh od dneva objave raapisa komisiji za štipendije občinskega sodišča Šmarje pri Jelšah. 5t. 47—48 — 25. november 1976 NOVI TEDNIK — stran 25 PRIZNANJA v klubu delegatov v Ljubljani je bila pred dnevi pomembna svečanost. Zvezna telesnokultumih orga- nizacij Jugoslavije je za 30-letnico telesne kulture v Jugoslaviji podelila priznanja za uspešno 30-letno po- vojno delo na tem področju na.jboljšim organizaci- jam in zaslužnim telesnovzgojnim delavcem. Lz ožjega celjskega področja so ta priznanja pre jeli — AD Kladivar Celje za uspešen raizvoj atletike ter vrhunske dosežke atletov in atletmj na olimpij- skih igrah, BAI, evropskih prvenstvih, mediteranskih igrah, meddržavnih in mednarodnih nastopih ter do mačih tekmovanjih. AD Kladivar je v povojnem ob- dobju dosegel vrsto ekipnih prvenstev SFRJ rn SRS, kopico naslovov državnih prvakov in rekordov ter se še danes uvršča med najboljše atletske kolektive v državi. ŠŠD Kajuh na celjski gimnaziji deluje že pol- nih 30 let. To šolsko športno društvo je zast<^vilo svo je delo na množični osnovi, odlikovalo pa se je vse- lej ttidd po svojih kvalitetnih dosežkih. V tem društvu je bila tudi zibelka nekaterih celjskih novih športov po osvoboditvi. Tudi sicer je bila ta organizacija pra- va aakladnaca kvalitetnih in vrhunskih športnikov za celjske športne organizacije, s katerimi je bilo vod- sitvo društva in vodstvo šole s pirofesorskim zborom vred, še predvsem pa njenim mentorjem tov. Silaivkom Kokotom, tesno povezano v težnji za kvalitetnim na- predkom celjske telesne kulture. Med posamezniki je prejel priznanje tudi Karel Jug, prvi predsednik Okrožnega fizkultumega odbora v Celju, soorganizator telesne kulture v širši celjski regiji, dolgoletna predsednik S6D Kladivar, AD Kla- divar, okrajne športne zveze in okrajne zveze za te- lesno kulturo, svetov za telesno kulturo pri OILO in Obč. skupščini Celje, sicer pa kot pedagog in sveto- valec za šolsko telesno vzgojo usmerjevalec uspešne- ga razvoja šolske telesne vzgoje in šolskih športnih drduštev v celjski regiji in Zasavju. Vsem nagrajencem veljajo tudi čestitke našega ..uredništva, .......__________ .____________________...... ŠPORTNIKI ŠŠD INGRAD ZA DAN REPUBLIKE l'rizaclevni delavci v SSD INGR.ID so v počastitev praznika re- publike izvedli v odlični organizaciji TOZD v Slov. Konjicah tradi- cionalne X. jubilejne delavske športnorekreativne igre med TOZD In skupnimi službami. Udeležba je bila 100 Vo, saj so bili na tek- movalnih mestih dclavci-.športniki iz vseh 11 TOZD in SDS. Skupno Je nastopilo 271 športnikov-delavcev, ki so se med seboj spoprijeli v šestih športnih panogah in igrah. V nogometu je zmagala ekipa gradbene opcrative iz Celja pred mehanizacijo in Medlogom. V namiznem tenisu je zmagala mehani- lacija pred proizvodnimi obrati in La.škim. V kegljanju je ponovno BKiagala mehanizacija pred proizvodnimi obrati in skupnimi službami. V šahu je zmagala gradbena operativa iz Celja pred skupnimi služ- bami in proizvodnimi obrati. V streljanju so svojo tretjo zmago na teh igrah slavili mehanizacija pred gradbeno operativo Cel.je in pro- izvodnimi obrati. V odbojki je zmagala ekipa iz proizvodnih obratov pred skupnimi službami in gradbeno operativo iz Celja. Vrstni red TOZD: 1. Mehanizacija točk, 2. Proizvodni obrati SO, 3. Gradbena operativa Celje 49, 4. Skupne službe 44, 5. GO Laško 25, 6. IGM Medlog 17, 7. GO Šentjur 16, 8.-9. GO Ljubljana in Zaiec 8, 10. GO Slov. Konjice 6 in 11. Projektiva 5 točk. Igre je odlično organizirala TOZD v Slov. Konjicah. Razveseljivo je, da ima to mesto na voljo tudi izredno lepe športne objekte za tako mno- lična tekmovanja. Zato velja domačinom organizatorjem in pokro- viteljem (6 podjetij iz Slov. Konjic) izreči vse priznanje. Z množičnimi športnimi tekmovanji so delavci GIP INGRAD dostojno proslavili praznik republike. Ob tej priliki pa so delavci lz različnih dclovišč ponovno med seboj na\ezali in utrdili tovariške bi deloiTie stike. Id vezejo to našo gr.^dbeno organizacijo. K. JUG ODBOJKA: ZA ZAČETEK PORAZA^ ženska vrsta celjskih od- bojkaric, ki v bodoče nastopa v novemi okolju in pod novim tmenom TRC Golovec, torej kot odbojkarska sekcija Tu- rdstično rekreacijskega centra, in moška ekipa Šempetra, sta startali v republi-ški ligi. Začetek ni bil najboljši. Ce- Ijanke so v precej izenačeni igri izgubile proti Mariboru 0:3, Šempeter pa v Kamniku proti domači vrsti 1:3. V prihodnjem kolu. ki je na sporedu šele 5. decembra, ig- ra moška vrsta Šempetra do- ma proti Mislinji, Celjanke pa v dvorani osnovne šole Ivanke Uranjek proti Krki iz Novega mesta. Moška vrsta Partizana Gaberje, ki se ni uvrstila ,v republiško ligo pa letos ne tekmuje več. J. KUZMA ŠAH: CELJE : BRANIK 12. DECEMBRA Srečanja šestega kola re- publiške šahovske lige med Celjani in Branikom iz Maribora ni bilo. Mari- borčani so prosili za pre- ložitev, ker imajo težave s finančnimi sredstvi. CŠK pa je njihovi želji ugodil in bo zato to srečanje na sporedu 2. decembra v Celju. J. K. KOŠARKA PETA ZMAGA CELJANOV MLADOST, HITROST IN BORBENOST SO ODLIKE V II. ZKL-zahod sy celjski košarkarji pred 300 gledalci v V. kolu prvenstva v dvora- ni TŠC ponovno zabeležili zmago. Tokrat so premagali nevarnega tekmeca Puljanko, ki ima v svojih vrstah izku- šene in visoke igralce. Celja- ni so to srečanje pričeli od- lično in si že do desete mi- nute priigrali prednost 11 ko- šev. V nadaljevanju I. polča- sa so nato domačini zaigrali preveč sproščeno in z napa- kami (koraki slabe podaje, nesporazumi med igralci). Na odmor so tako odšli Celjani le s točko predniosti — 37:36! V nadaljevanju so se gostje še nekaj časa upirali razigm- nim domačinom, ki so pove- čali razliko že nad 15 košev, da so v samem finišu zmanj- šali razliko na 10 košev pred- nosti za Celjane. Končni re- zultat — 91:81 za Celje. V vr- stah Celja lahko tokrat po- hvalimo celotno moštvo. Ob- rambna igralca Trobiš in šte- fanec sta lepo zaposlovala svoje napadalce, kjer sta bila tokrat nadvse razigrana Sabo- Ijčki in Pipan. Izredno ig!0 je tokrat odigral tudi »vete- ran« Subotič, izkazal se je tu- di Kuljad. Tu je bi še izku- šeni Gole. Najuspešnejša sta bila Saboljički z 28-timi in Pi- pan z 26-timi koši, 11 jih je pridjai Gole, 10 Subotič, 6 KuLjad, po 4 štefanec in Kralj in 2 Trobiš. Z lO-timi točkami so trenutno sedaj Celjani na odličnem 3. mestu z enakim številom točk kot Ilirija. V VI. kolu se bodo Celjani spo- prijeli v derbiju z Ilirijo v Ljubljani. Trener Zmago Sa- gadin je po srečanju dejal: »Gostje imajo bolj izku.šene igralce, ki so nas prekašali tu- di v telesni višini, premagali pa smo jih z našim orožjem — mladost, hitrost in borbe- nost. To so naše odlike, ki nam ob posebnem slogu igre prinašajo točke!« Tudi Subo- tič je bil prav dobre volje, pa je med drugim dejal: Vse manj je napak v naši igri. Ko steče naš stroj, ga je težko zaustaviti. Tako je bilo tudi v tej tekmi. Imamo zaupanje v lastne sile in sedaj nam je ob petih zmagah že mnogo laže.« Do zaključka jesenskega dela so še štiri kola. Upajmo, da bodo Celjani tudi v zadnji tre- tjini jesenskega dela prven- stva uspešni, saj imajo za te- kmece razen Ilirije moštva, ki j so trenutno mnogo slabša na lestvici kot šibenik, Medveš- čak in Triglav iz Kranja. K. JUG MLADINSKI PRVAKI SLOVENIJE Mladinski prvaki Slovenije tokrat iz Celja. Stojijo z leve proti desni: trener Z. Sagadin, Erjavc, Pipan Gole, Pulko, Kuder, Pongrae, Vrečer, čepi.io: Benčan, Ramšak, Ramskugler, Rozman, Trobiš, fttefanec in tehnični vodja Zorko. (Foto: S. Zorko) NOGOMET NEPORAŽENIV GOSTEH Končan je jeseii.ski del v repub- liški nogometni ligi. Ekipe so na- stopile zaslužen odmor, Nekat<;re še rekreacijsko vadijo, drugi pa še pripravljajo kratke turneje. Vsi trije predstavniki celjskega ob- močja pa so zadovoljni z uvrstit- vijo. Rudar iz Velenja je končal prvi del prven.stva na drugejn, Kladivar na šestem in Šmartno na sedmem mestu. Toda razlika med drugo in sedmo uvrščenim je samo dve točki, kar daje mož- nost vsem za borbo za sam Obiskali smo trenerja NK Kla- divar Iljo Ubaviča in trenerja NK Šmartno Ferija Bencika. T;v oce- njujeta nastop svojih ekip takole: NEPOR.42,ENI V GOSTEH »Ekipa Kladivarja .je unela pre- cejšnje težave pred prvenstvom«, je pričal razgovor Ulja Tbavic, »toda te smo v samem pi-veristvu rešili. Mladi igralci sosednih klu- ti!)\, zhusti pa .Siika, so odlično dopolnili ekipo. Zaigrali .smo nad pričakovanjem. V Celju s-mo dose- gli od petih srečanj dve zmagi, dva poraza in en remi, toda zu- naj smo bili najboljši. V šestih srečanjih smo osvojili osem točk. Dvakrat smo zmagali in štirikrat igrali neodločeno. S takšno igro bi morali vsekakor biti višje, toda poraza proti Muri in Litiji »ta nam odvzela prvo mesto. Izc načena liga. zlasti pa prvili se- dem ekip, daje garancijo, da se je kvaliteta v ligi izbol.jšala in da imamo še možnosti za boljšo uvrstitev spomladi. Potrebno pa bo še mnogo vaditi preko zime in pripraviti tudi načrt dela v celot- I nem klubu. To pa naj bi rešila letna skup.ščina, ki bi morala bili v zimskih mesecih« IŠČEMO NADOME.STII.O ZA (>\n^ADlCA »V Šmartnem smo zado\oljivi z rezultati in trenutno uvrstitvijo. Po uspešnc.jši sezoni v lanskem letu, ko smo bili drugi v rep. ligi in leto dni popreje, ko smo osvojili prvo mesto v conski no- gometni ligi, letos nisem mogel pričakovati še en tako prodoren u.speh na sam vrh. Toda samo prvenstvo .je pokazalo, da smo ! /.aostali samo za korak. C« bi usijcli vsaj enkrat na gostovanjih v Iliriji, Litiji ali v Trbovljah, ko smo nadigrali domačine in kljub temu izgubili, bi bili za dva me- sta višje. Toda naš cilj spomladi je končna uvrstitev na četrto do peto me-sto. Trt nutno pa nas ta- re le en problem. Imamo dobro moštvo, toda zaradi kaznovane.:,;t Omladiča, bomo i)omladi imeli problem s krili. Ce se bo vrnil Bemdek, potem bo mnogo lažje.« Nogometaši Kladivarja in Šmart- nega bodo v naslednjih dneh že pričeli z vadbo za novo sezono. V prvi fazi v telovadnici, pozneje na snegu in takoj pomladi že ita igrišču. Eni kot drugi pa priča- kujejo še boljši rezultat. Kadia, zlasti domačega je dovolj, potreb- no pa bo samo prilagoditi formo tekmovanju primerno. J. KUZMA HOKEJ NA LEDU Celjski hokejisti r^ ledu so izgubili korak z vodečim moš_ tvom v B. skupini državnega prvenstva. Sedaj zaostajajo za vodečo Slavijo za štiri toč- ke in za drugo uvrščenim Ti- voli jem dve točki. Torej te dni so Celjani zabeležili dva neprijetna poraza, ki pa bi lahko bila prihranjena^ kaj- ti Celjani so se dejansko pre- magali sami sebe. V Ljubljani proti Slaviji je šlo vse odlično. Izvrstni Ver- tovšek, ki končno prihaja v odlično formo je povedel Ce, Ijane 2:0. Pri tem pa so Ce- jani igrali odlično in nad- ; igrali domačo ekipo Slavije. Toda prišla je 53 minuta. V eni sami minuti so Celjani prejeli dva zadetka in srečni domačini so povedli 4:3. Ob koncu pa so Celjani imeli še možnost za uspeh. Imeli so kar dve minuti igralca več in dve minuti dva igralca več. Toda med njimi ni bilo strel- ca, ki bi premagal odličnega vratarja Lomovška. Po tekmi v Ljubljani so v soboto Ce- ljani igrali v Celju proti Tr- voliju. vsi smo pričakovali uspeh, kajti Tivoli še letos ni premagal Celjane. V naj- večji premoči Celjanov pa so mladi gostje v šestih minutah trikrat premagali nesigurne. ga Audiča in premalo odloč- no obrambo Celja. Tak.šno vodstvo je dalo krila gostom, Celjani pa so obstali. Trudili so se še samo Bratec, Vertov- šek in Lesjak. Toda uspeha ni bilo. Svetel žarek je posve. til v začetku druge tretjine, ko je Verovšek zmanjšal na 2 : 3, toda domači obrambni par Filipovič — Kerkoš Bojan ponovno premalo odločno re- agirata pri napadu Ogrina in že je 2 : 4. V zadnji tret- jini gostje niti enkrat ne ugrozojo domačega vratarja Komadino. Toda celjski na- padalci jim z medlo in ne- organizirano igro sami olaj- šajo delo v obrambi. Rezul- tat ostane neizpremenjen in preko 300 gledalcev je bilo razočaranih. Po tekmi so izjavili; Trener Jože Trebušak: »Na- ša napaka je bila v tem, da smo premalo igrali na svoje branilce. Preveč pa smo puš- čali svobodne njihove napa- dalce. Manjka nam igra moža na moža v naši obrambni tre- tjini.« Vinko Lesjak: »Občutili smo še utrujenost srečanja proti Slaviji. Bilo je premalo moči za akcije.« Ivan Zorko, tehnični vodja ekipe: »Ne vem kaj bi rekel. V Ijubljani odlična igra, tok- rat slaba. Težko bo popraviti ta primanjkljaj točk. Toda še sta dva kroga prvenstva.« J, KUZMA CELJSKA KOŠARKA V VZPONU Med usmeritvami pri nadaljnjem razvoju kvali- tetnega športa je v mestu Celju dobila posebno me- sto tudi košarka. Ta dina- mična in atraktivna igra je dobila svojo domovin- sko pravico v našem me- stu pred 31 leti po za- slugi pnzadevnega peda- goga za telesno vzgojo na celjski gimnaziji, tov. Slav- ka Kokota in prvega ŠŠD pn nas na celjski gimnazi- ji. Po treh desetletjih je bila pot te športne igre različna — od strmih vzponov so bila tu tudi nihanja naiizdol in navz- gor. Danes zopet Celjani in to nadvse usjKšno igra- jo v II. zr>ezvi ligi. Trener Zmago Sagadin je takole ocenil sedanje »tanje te športne igre v našem me- stu: »čutiti je rezultate načrtnega dela. Imamo najmlajšo ekipo v II. ZKŠ — zahod. Mladinci so le- tos premočno osvojili na- slov mladinskega prvaka Slovenije in se bomo bo- rili za eno najvišjih uvr- stitev v borbi za naslov mladinskega državnega pr- vaka v prihodnjem letu. Večina mladincev uspešno nastopa v II. ZKL v član- s^ki ekipi. Tako je naš kratkoročni načrt KK Ce- lje izpolnjen. Naše per- spektive pa so še odprte. Vse je odvisno od zvezne- ga načrta pri uveljavljanju novega tekmor>alnega si- stema. Trenutno še nima- mo najboljših kadrovskih in materialnih pogojev, da bi startali ■ na višje obli- ke tekmovanj. Druge lige bodo po vsej verjetnosti že v kratkem ukinjene. Bo pa okrepljena republiška liga ponovno pridobila na svoji veljavi. Za I. ZKL še ne moremo računati. Morda le tedaj, če bo pre- vagala varianta z delitvijo te lige in večjim številom skupin. Nič določenega se sedaj ne da povedati o tem. Naš pogled pa je us- merjen tudi v razvoj dru- gih ekip v mestu Celju. Imamo tri ženske ekipe — članice, mladinke in pio- nirke. Krivico delamo žen- skemu športu nasploh v našem Celju. Pa govorimo na vseh ravneh o enako- pravnosti med moškimi in ženskami. V športu ga ni! Zato si prizadevamo, da bi članice ponovno na- stopale v republiški ligi. Imamo že solid7W ekipo, pri tem pa skrbilo za pod- mladek od najmlaiših navzgor. Pri delu za raz- voj ženske košarke so pri- zadevni vaditelji štefanec. Kuljad. Bororšakava. po- magam pa tudi sam. Upam. da se bodo rezul- tati načrtnega dela pri razvoju ženske košarke kmalu pokazali. Perspektive članske eki- pe? Imamo svoj slog igre. Treniramo v^sak dan ali bolje rečeno, šestrat te- densko, vmes pa so še tek- movanja. Trenutno zelo dobro stojimo v II. ZKL. Igramo dinamično, igral- ci imajo dovolj fizične kondicije, hitrosti, odliku- jejo se z agresivno ob- rambno igro in dobrimi skoki. Tu je še mladost. To so odlike, ki nam omo- gočajo dobre tekmovalne dosežke. Mladinci so na- ša perspektiva. Tu smo trenutno v vrhu v Sloveni- ji in pri vrhu v državi. Skratka — smo na naj- boljši poti nadaljnjega na- predka te igre v našem Celju. Želel bi le, da bi bila večja odzivnost gle- dalcev pri naših tekmah kot doslej.« K. JUG 1 -- 26. stran — NOVI TEDNIK Št. 47—48 — 25. november 1976 BOGATI so, BOGATI Kdor je videl iia tekmah jesenske- ga dela tekmovanja v slovenski ligi igralce nogometnega kluba Rudar iz Velenja, se je lahko prepričal, kaj vse zmore demar. Pridobiti kar več nogo- metnih igralcev, ves klub obleči v no- ve, da ne lečemo gosposke uniforme, pa po igri dobre in obilne večerje ter drugo. Le odkod Velenjčanom denar za v,se to? Kdo so tisti strici, ki jim to omogočajo? Kje to zinorejo drugi podeželski klubi? Pa se kljub zapostavljanju športno in hrabro borijo za svoje bar ve. Vsa čast jim! ZORKO KOTNIK CELJE: KOMPAS ZA UPOKOJENCE Mariborski balet prazntije letos tridesetletnico svojega dela. Jubilej bo ta umetniški ansambel počastil s šte- vilnimi nastopi. Med drugim tudi z »Ohridsko legendo«, uciletom, ki se odlikuje po izredni slikovitosti in folk- lornem značaju. Eno od teh predstav je odkupil tu di Kompas in jo namenil upokojen- cem. Brezplačno. Na predstavo, ki bo 4. decembra, bodo Kompasov! avtobu- si odpeljali okoli 450 upokojencev iz celjskega, mariborskega, murskosobo- škega in koroškega območja. Samo iz Celja in njegovega zaledja bo delež- no te pozornosti okoli sto upokojen- cev. Prijave za ta brezplačni izlet spre- jema celjsko društvo upokojencev. Odločitev turistične agencije Kom- pas zasluži vso pohvalo! MB ŽALEC: DAN PROSVET- NIH DELAVCEV Občinski odbor sindikata delavcev v vzgoji in izobraževanju žalske obči- ne ter osnovna sindikalna organizaci- ja na osnovni šoli Vere šlandrove na Polzeli pripravljata v soboto dan pro. svetnih delavcev žalske občine. Dan prosvetnih delavcev bodo pripravili v kulturnem domu ter v Tovarni noga- vic na Polzeli. Prosvetnim delavcem bo najprej spregovoril predsednik občinskega od- bora Željko Sevenšek, nato pa jim bo o samoupravljanju kot sestavnem de- lu pedagoškega procesa predaval član CK ZKS Emil Roje. Dan prosvetnih delavcev bo s svojim nastopom pope- stril še Koroški akademski oktet, vsi zbrani pa si bodo ob koncu ogledali tudi Tovarno nogavic na Polzeli. B. S. ŠMARJE: NOVO POBRATENJE v šmarski občini te dni potekajo intenzivni razgovori o pobratenja s hrvatsko občino Čazmo. Akt o pobra- tenju s to občino naj bi podpisali za Dan republike. šmarska občina je bila že doslej pobratena z občino Arilje iz Srbije, s katero že vrsto let vzdržuje prija- teljske in koristne vezi. K pobratenju s Čazmo so jih nava-dli skupni pro- blemi tako na gospodarskem področju kot tudi nekateri skupni interesi, po. vezuje pa jih tudi zgodovinsko izro- čilo: skozi obe občini je namreč v le- tu 1944 šla legendarna XIV. udarna divizija. mst Bohorja ni bilo videti, meg- la je bila tako gosta, da je človek dobil občutek, da bo vsak čas vdrla v avtobus, ki je enakomerno brnel in re- zal nemogoče ovinke. Sopot- nica je sedela tiho, pogledo- vala skozi okno v mlečno prostranstvo, se tu in - tam ozrla proti meni. Videti je bi- lo, da išče priliko za besedi- co, dve. »Najbrž greste prej dol kot jaz,« je zakramljala in si od- dahnil«, razklenila roke in me pogledala naravnost in .svetlo v obraz. Pokimal sem nejas- no. »Bila sem v Celju, veste, »rihtam« si potni list. Tamle okrog desetega decembra grem v Avstralijo, veste Z aeroplanom. K sestri. Dolgo je že nisem videla. Kmalu po vojni je odšla, kar kmalu.« Pobaram jo, od kje je. Besede vrejo iz nje, osam- ljenost, ki jo tolče dan za dnem v Brezovcu pri Polju ob Sotli, plane na dan in Te- rezija Geršak se razgovori. Avtobus požira ovinke. Pred dvema letoma ji je umrl brat, s katerim sta živela skupaj in zdaj je Terezija sa- ma. Zadnje mesece premiš- ljuje o Avstraliji, o sestri in o življenju nasploh. Celo živ- ljenje je bila dekla in to se na obrazu petinsedemdeset- letne ženice še kako dobro pozna. Nikoli ničesar dobre- ga, sedaj pa kar naenkrat Avstralija, mesto blizu Sid- neya, toplota, nečaki in se- stra, drugi svet, ki ga Brezo- vec ne pozna. »Sestra mi bo poslala de- nar in karto za aeroplan. Se nič ne bojim, veste, kaj se mi pa če narediti. Saj me KOZJANSKI KLEPET mji v AVSTRALIJO tudi na zemlji lahko podre avtomobil. Ne bo mi dolgčas, gre ena iz Bizeljskega zraven, da bo bolj kratek čas.« Z osmimi leti je Terezija šla od doma in potem je de- lala, delala in si prigarala po- kojnino. 11)00 dinarjev ji pri- nese poštar vsak mesec, dob- ri sosedje pa ji dajo mleko in jajca in kar je še takega. Terezija povrne. Z rokami, s tabrhom. Zaupljivo se ozira k meni in govori. Razpreda misli, glasno premišljuje. Nitka, drobna, a trdna, se vleče sko- zi meglo. Nitka spominov na slabe dni. Med vojno so jo, kot toli- ko drugih v Obsotelju, izse- lili v Nemčijo. Celo družino. Eden brat je bil v Dachauu, drug v Buchenwaldu. Ko je nacizem vzel vrag, so Gerša- kovi še kar ostali v Nemčiji in se vrnili šele 1947. Prišli bi prej pa niso vedeli, kako in kaj je doma. Zdaj gre Terezija v Avstra- lijo. K sestri. Tam bo ostala dva meseca, morda pa še ka- kšen dan več. Za vedno pa ne bi ostala v Avstraliji pa če bi ji plačali. Z zlatim de- narjem. Brezovca ne pusti, četudi bi jo s silo vlekli vstran. 2e nekajkrat ga je morala zapustiti, zdaj na sta- ra leta . . ., ne zdaj pa ne. Tole zimo bo Terezija pre- bila v topli Avstraliji onstran oceana, z mislimi pa bo še vedno v Brezovcu. Avtobus je odpeljal proti Kozjemu. Tam po navadi Te- rezija izstopi in jo preko hri- bov mahne domov. Dobro uro hoda. MILENKO STRAŠEK št. 47—48 — 25. november 1976 NOVI TEDNIK — stran 27 Polzelsko tovarno noga- vic prav gotovo ni treba posebej predstavljati, saj so njeni izdelki ponesli ime Polzele po vsej Ju- goslaviji pa tudi izven meja naše domovine. Prav pa je, da temu kole- ktivu posvetimo nekaj be- sed tudi danes, že zato, ker ta organizacija zdru- ženega dela praznuje le- tos pomemben jubilej — 25 tet delavskega samo- upravljanja, Pred petindvajsetimi le- ti, ko je v ospredje sto- pil človek-proizvajalec je bilo precej težav, vendar so delavci kmalu dojeli svojo vlogo in prav njiho- vi zavesti in njihovim na- porom, odločnosti samo- upravnih organov ter dru- žbenopolitičnih organiza- cij gre največ zaslug za to, da se lahko danes na Polzeli zares pohvalijo z izjemnimi uspehi, izjem- nimi rezultati dela. Med- tem, ko je proizvodnja le- ta 1950 znašala tri mi- lijone parov nogavic, se je v naslednjem desetlet- nem obdobju že poveča- la na nekaj manj kot šti- ri milijone, ki jih je pro- izvedlo 600 ljudi. V le- tih 1961 in 1962 so se Polzelani pričeli dogovar- jati s tujimi partnerji predvsem o naložbi tuje- ga kapitala. Rezultat te- ga dogovarjanja se je kmalu pokazal saj je pol- zelski kolektiv izvozil nd tuja tržišča, v glavnem v zahodno Evropo in v Ameriko več kot trideset milijonov parov svojih priznanih in kvalitetnih izdelkov. 2e leta 1963 je bilo v tovarni zaposlenih več kot sedemsto delav- cev, ki so proizvedli ne- kaj manj kot osem milijo- nov parov nogavic. Leta 1968 je poteklo pogodben« sodelovanje in stroji so postali trajna iast polzelskih delavcev. Takrat pa je nastopil tu- di problem v zvezi s pro- dajo izdelkov. Kot toliko- krat doslej, tako so se tudi takrat Polzelani dob- ro znašli. Dotakratno pro- izvodnjo predvsem klasič- nih ženskih nogavic so preusmerili v proizvodnjo hlačnih nogavic, uspešno zastavljeni in seveda tudi premagani cilji za obdo- bje 1969 do 1975 so bo- trovali temu, da je To- varna nogavic iz Polzele danes kolektiv z najbolj zahtevnim asortimanom ter največji proizvajalec teh nogavic v Jugoslavi- ji- Ob vsem tem našteva- nju pa ne smemo pozabi- ti tudi na to, da se kolek- tiv vseskozi aktivno vklju- čuje v življenje in razvoj kraja. Dejstvo je, da je Polzela dobila precej ob- jektov predvsem po za- slugi tovarne nogavic. Pr- ve spremembe v razvoju kraja so se pričele z gra- dnjo prvega stanovanjs- kega bloka ter z asfalti- ranjem cest. Sicer pa je treba povedati tudi to, da je tovarna prispevala pre- cejšnja sredstva tudi za gradnjo drugih stanovanj- skih blokov, otroškega vrtca, zdravstvenega do- ma in še bi lahko našte- vali. Prav gotovo je pol- zelski primer tesnega so- delovanja med organiza- cijo združenega dela in krajevno skupnostjo vre- den posr.emanja in mirno lahko rečemo, da takih primerov še vedno ni do- volj. Zadnja leta je čutiti tudi prizadevanja za še boljšo organizacijo dela. Ta je nedvomno rezultat uspešnega vključevanja polzelske tovarne noga- vic v stabilizacijo našega gospodarstva. Za zagoto- vitev čim večjega vpliva delavca je pomembno tu- di vključevanje kolektiva v uresničevanje nove us- tave. Meseca julija so iz- oblikovali tri TOZD: TOZD ženske ncgavice, TOZD moške nogavice in TOZD pomožne dejavnosti ter delovno mesto skup- nost skupnih služb. Še mnogo besed bi la- hko zapisali o tovarni no- gavic iz Polzele in nik- dar ne bi povedali vse- ga. Ob vsem tem pa je pomembno predvsem eno. To, da so z izdelki Pol- zele zadovoljni številni kupci iz vse Jugoslavije in tujine, in prepričani smo da bodo izdelki iz Polzele še posebej zna- ni predvsem po svoji kva- liteti in eleganci. 28. stran — NOVI TEDNIK St. 47—48 — 25. november 1976 GOZDNO GOSPODARSTVO CELJE VELIKO POSLANSTVO Delovno organizacijo GOZDNO GOSPODASTVO CEL,JE predstavljajo te- meljne organizacije zdru- ženega dela: BOC, GOZD- NIK, POHORJE, PRE SKE, GRADNJE in ME- HANIZACIJA, TRGOVINA in obrati za kooperacijo: CELJE, KOZJANSKO, LAŠKO, SLOVENSKE KO- NJICE, ŠENTJUR, VRAN- SKO ter Delovna skupnost skupne službe Takšna samoupravna or- ganiziranost je že prestala določene praktične izkuš- nje in dokazala, da ustre- za tako interesom delav- cev in gozdnih posestni- kov — kooperantov, pa tudi interesom izven de. lovne organizacije. GOZDNO GOSPODAR- STVO pokriva tudi obseg območne samoupravne in- teresne skupnosti za goz- darstvo. V tem obsegu uveljavljajo svoj interes gospodarjenja in ravnanja z gozdovi občine Celje, La- ško, Slovenske Konjice. Šentjur, Šmarje pri Jel- šah in Žalec. V delovnih rezultatih je dozorela ugotcndtev, da skladno in popolno delo- vanje samoupravljanja znotraj delorae organiza- cije, to je na gospodar .skem področju obravnava- nja gozdov, kakor tudi v obsegu interesne skupno- sti, se pravi na negospo darskem področju, zago tavlja najugodnejšo obliko za doseganje gospodar- skih rezultatov in tudi za krepitev negospodarske vloge gozdov. To prepriča- nje potrjujejo tudi doseže- ni gospodarski rezultati. Sicer pa nekaj podatkov o gospodarskem stanju po. ve, da obsega GOZDNO GOSPODARSTVO CELJE: 68.540 ha gozdov, od tega 1.3 .,394 ha družbenih in 55.146 ha zasebnih gozdov. Povprečne zaloge le.sne mase znašajo v družbenih gozdovih 191, v zasebnih pa 180 kub. metrov na hektar. Letni prirastek le- sa je v družbenih in za- sebnih gozdovih ocenjen na 4,4 kub. metre na hek tar. Letna količina lesne mase za posek je v druž- benih gozdovih 3,6, v za- sebnih pa 2.9 kubičnega metra na hektar. Povpreč- ni letni posek skupaj zna- ša bruto 210.R26 kub. met- rov, kar da blagOTOo koli- čino okoli 130.ono kub. metrov. Izredno razvejana in po- membna so gozdnogojitve- na dela, ki v enem letu v povprečju obsegajo: pri- prava tal 125 ha, pogozdo- vanje 139 ha, i»eševanje mladja 805 ha, nega go- šče 736 ha in gradnja gozdnih prometnic okoli 45 km. In še en podatek iz ose- bne legitimacije GOZDNE GA GOSPODARSTVA CE- LJE: kolektiv šteje okoh 380 delavcev. Skupno šte- vilo gozdnih posestnikov je 22.500, od tega okoli 9.200 blago\'nih proizvajal- cev. Letošnja realizacija je predvidena na okoli 160 milijonov dinarjev. Za GOZDNO GOSPO DARSTVO CELJE oziro- ma njegovo območje je značilno, da obsega soraz- merno velik delež površin zasebnih gozdov, medtem ko so površine družbenih gozdov zelo razbite. Na- dalje — med posam.ezni.mi predeli je izredno velika razlika v pogojih gospo- darjenja, del gozdov v za- sebnem sektorju je močno prizadet zaradi preteklih načinov gospodarjenja, v zasebnem sektorju pa je izredno velika razparceli- ranost gozdov. Količinsko omejena pro- izvodnja s prirodnim pro- izvodnim potencialom po- meni, da delovna organi- zacija nima možnosti za širjenje obsega proizvod- nje. To pa seveda ne po- meni, da niso možne iz- boljšave kvalitete dela in racionalizacije delovnega procesa. Tudi pri tem so lepi uspehi CK3ZDNO GOSPODAR STVO CELJE sodi po svo- jem proizvodnem potenci- alu med šibkejše .gozdno .gospodarske organizacije v Sloveniji, po doseženih re- zultatih pa se prepričljivo uvršča med boljše. Ugotovimo lahko, da zgolj gospodarska moč GOZDNEGA GOSPODAR STVA CELJE ni velika. Toda, če ocenimo, da nje- na proizvodnja pokriva prostor in izkorišča pro- izvodne zmogljivosti tam, kjer druga proizvodnja ni- ma interesa ali pa bi celo uničila naravni prostor, potem tudi izkazane de- narne vrednosti nekoliko- krat povečajo svoj pomen. GOZDNO GOSPODAR- STVO CELJE oskrbuje z lesno surovino območno predelovalno industrijo ter tovarne celuloze in iver- nih plošč tudi izven tega območja. Osnova za sode- lovanje z lesno industrijo je že pred leti sklenien dogovor o poslovno teh- ničnem sodelovanju z dol- goročno veljavo. Poslanstvo gozdnega go- spodarstva pa je že tradi- cionalno vezano na reše- vanje problemov in razvoj podeželja tudi v tistih od- maknjenih predelih, r-j^-t drugi interesi v organizi- rani obliki niso prisotni. To poslanstvo solidarno- sti potrjuje vrsta cestnih povezav, ki niso samo od- prle dostopov v gozd, am- pak tudi povezale veliko naselij z razvitimi sredi- šči. Ta oblika solidarno- sti je s svojo tradicional- no prisotnostjo ostala mo- čno zakoreninjena v za- vesti zaposlenih delavcev in gozdnih posestnikov ter dobiva danes z razvojem samoupravnih odnosov no- vo kvaliteto. GOZDNO GOSPODAR- STVO CELJE se tako v nekaterih predelih celjske regije pojavlja kot edini pobudnik in organizator tovrstnih solidarnostnih akcij, ki se v posebno za- htevnih pogojih realizirajo kot objekti združene soli- darnosti. Tako je bilo v tem ča- su letno zgrajenih po oko- li 30 km gozdnih cest in okoli 15 km priključkov na obstoječe ceste na pri- bližno 25 gradbenih ob- jektih, V ta namen se v večini teh objektov zdru žujejo finančna sredstva gozdnega gospodarstva, ob. močne samoupravne inte- resne skupnosti, krajevnih skupnosti in občanov gle- de na značaj in pomen gradnje objekta. Tako po rabljena sredstva v leto- šnjem letu presegajo 8,7 milijona dinarjev. V ta znesek pa niso všteta sredstva, ki se uporablja- jo za vzdrževanje obstoje- čih cest. Na vsak način torej de- lo, ki zasluži pozornost. Priznanje! FOTOKRONIKA TDF - FOTOKRONIKA TDF-FOTOKRONIKA TDF NAJJAJJAJ... — NAJNESREČNEJŠI je »drug« Milan Seničair ob razgovoinh z jugoslo- vanskimi filmskimi delav- ci, ki mu kar zapovrstjo odpovedujejo sodelovarnje. Poleg njega je zelen še te- lefon. — NAJIDE^y:.NEJSA taj- nica TDF je Meta Pokle- ka — je tudi edina. — NAJVEČJI problem je nakit Zlatarn Celje, ki ga nosi ob napovedovanju Mateja Podjed. člani or- ganizacijskega odbora so postali tudi čuvarji drago- cene Mateje. — NAJBOLJŠI šofer je postal Valter Leben — za nočne vožnje v Ljubljano, še dve in že bo kandidi- ral za Badjurovo nagrado. Težave -ima samo z voz- nim redom — pri pred- stavljanju na odru. — NAJSREČNEJŠI je di- rektor Kinopodjetja Franc Horvat — vse večere si mane roke, saj tolikšnega obiska ni vajen. Odločno pa se odreka večerjam v Meneu — drži linijo. — NAJVEČJO torbo z instrumenti ima najboljši fotograf Drago Medved. Je tako vnet in delaven, da pozabi na vse — tudi na ključe lastnega stanovanja, — NAJDELAVNEJSI je Alfonz Kumer — tebnični protokolnik — takoj po- kliče Štefana Zvižeja, da nmi vključi mikrofon. — NAJZ.\DOVOLNEJSI obraa kaže (enkrat na dan) peresnik Branko Sta- mejčič — ko mu izide Dnevni bilten. — N-A.JPRISRČNEJŠI je reklamni Božičnikov »vlak v snegu« — verjetno bo scenograf za naslednji film Mate Relje, pa čeprav ni snega. — NAJVIDNEJŠI epi- zodni igralec na celotnem TDF je Milan .^laševič -— vsak večer si ga ogleda nekaj sto fcinoobiskovalcev pri vhodu v dvorano Uni- on. — NAJODLOČNEJSI je TV voditelj in politik Jože Volfand, saj vedno 2inova posega m živo«. — NAJTEŽJO nalogo je imel odgovorni Bojan Volk, ki se je moral s svetnikom egiptovske am- basade pogovarjati — po bolgarsko; zlobneži pravi- jo, da njegov ford poslej ne bo občutil naftne kri- ze. — NAJSPRETNEJŠA je blagajničarka Stanka Ume. kova — pri obešanju na- pisov »Razprodano«. ............_NAiSTJEfAN^ Z otvoritvene slovesnosti: številne gledalce v dvorani in pred televizijskimi sprejemniki sta pozdravila predstavnika glavnih pokroviteljev Zlatarn Celje Anica Brglezova in predstavnik Merx Albin Naglic. V imenu Izletnika in celjskih delovnih kolektivov je pozdra- vila ustvarjalce filma Vlak v snegu Milena Plavšak. Toni Tršar, Beno Hvala in Stevo Žigon. V ozadju Bert Sotlar in Alfonz Kumar Obiski v šolaii in delovnih orgamzaci.)ah .so dragoceni, najpomembnejši del Tedna domače- ga filma. Naš posnetek je s srečanja filmskih delavcev na osnovni šoli I. celjska četa, kjer so bili od leve proti desni: Melika Franko, Jože fiale, režiser dobro znanih Kekcev, i^Ianca Koširjeva in Janea Marinček. Srečanja na šolah so vedno prisrčna, saj otrokom nikoli ne zmanjka vprašanj, pa tudi domišljije ne. Filmski delavci pa lahko na osnovi dolgoletnega dela in izkušenj odgovorijo na vsako vprašanje, pa čeprav kdaj pa kdaj vsebu,ie kakšen filmski trik. Tone Pavšar je pozdravil ustvarjalce filma Bele trave v imenu pokrovitelja predstave Zavarovalnice Sava in celjskih delovnih kolektivov. Naša novinarka in v času TDF 76 tudi napovedovalka sve- čanih premier v kinu Union Mateja Podjed, je prisrčno in spretno opravljala svoje delo. TEDEN domaČega filma Ekipa vlak v snegu: igralec Vo.jkaji Pavlovič — Buda. režiser filma Mate Relja s soproepo in igralec Antun Nalis — Tonči s soprogo. Tale mali vlakec, ob katerem so se slikali je bil postavljen že v Zagrebu, od tam so ga prenesli v Ljubl.jaito in zdaj .je v CeLju- NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij Sociahstične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško. Slov Konjice. Šentjur Šmarje pri Jelšah tn Žalec - Uredništvo: Celje Gregorčičeva 5. poštni predal 161; Naročnina tn oglasi: Irg V kongresa 10 - Glavni m odgovorni urednik: Bojan Volk; tehnični urednik; Drago Medved - Redakcija: Milan Bo- žič, Jure Krašovec, Mateja Podjed Milan Senlčar Brane Stamejčič, Damjana Stamejčič Zdenka Stopar Milenko Stra- šek Tone Vrabl - Izhaja vsak četrtek - Izdaja ga CGP »Delo«. LJubljana - Rokopisov ne vračamo - Cena posa- mezne številke 3 din - Celoletna naročnina 120 dhi, polletna 55 din, četrtletna - 35 din Za inozemstvo Je cena dvojna rekoči račun 50102-601-20012 CGP »Delo« LJubljana - Telefon: 22-369, 23-105, oglasi ln naročnina 22-800. _