Politični ogled. Država SHS. Po celi državi se z veliko bojaimijo čitajo navdušena poročila jJtalijaTiskiih listov o oibislku našega zunanjjega mi~ nistra dr. Ninčiča v Rimu Ln o njegovi veliki popustljivosti pri pagajanjih. Tudi okdnost, da se vsebina dogovorov drži v najviečji tajnosti, postaja sumljjva. Zaiadi razmiejitve, med Slovenijo in Italijo dr. Ninčič že pred svojim odiho-, dom v Rkn ni pokazal poseibnega Lnteresa in zato se je, foati njagove popustljivosti. Vkljul zatrjevanju Itali]e, da fc>o v A!lbaniji ostala ruevtralina, se vendar čuti povsod njen, vpliv in njena roka. Ni neopravioena ibojazen, da naim je, dr. Nrnčie s svojim olbisikam v Rianu zopet na oeli črti veliko šikodoval. Sedanja -vlada ibi si rada na dvoru ulrdfla svoje stališče s tem, da prioravi pot krajelvski dvojici za obislke v Rimu in v Parizu. Toda kakor iagleda, ne foode prišlo initi do enaga, niti do drugega obislka. Obislk v Ri~ mu iri izEval nerazipoloženje ne samo med Hrvati iin Slovenci, amjpak tudi srfoska jfivnost ni sprejeila prvih vesti o, tem obisku z navduišenjem. Zato je kraljevska dvojica iza sedaj definitivno odložila svoj oibisk v Rim. Iz Pariza pa prihaijajo v drugem oziru nepovoljne moviee. Tam bi se sicer želelo, da pride do dbistka jugoslovamskega kralja, a ne pod sedanjo vlado, ki rue predstavlja večine državnega prebivatetva, a osobito ne, dokter je dr. Spaiajkovič §e naši poslaafk v Parizu. Vlada obeta, da ibo dr. Spalajkovič taiko| p-o obr^ku odstopiil in sicer že z ozirom na svojo kandidaturo za nerodno skupščino. Razgovor Tned PariccoTrt in' BeJigradom o tej zadevi še tu kamčan. Albanija;. V AilibaTiiji divja državljariska vojna. Ustaja proti se~ dainji vladi se vedao 'bolj širi. Gotovo |e, da s« nahaja biv-' ši minrstrski predsednik Ahmed l>eg Zogu v Albaniji in da sam osebno vodi upomiško gibanje. Pred 10 dinevi se v Beogradu bivajoči Zogov »et Ahmed Zega je ibi'1 od tiranske vlade dbscjen <na smrt. Tudi on je sedaj že med upornflci. Nevajmi Bajkan. Ehinajski dnevnik »Neue Freie Presse« poroča iz Otta we v Severni Ameriiki, da je z>nani ameriški finančnik Kahin predaval v Canadian-kliibu o evropskih razmeTah in rekel med drugim, da so balkanske drjave nevarno leglo1 nemirov v Evropi. Proti ibalkartski nevarnasti bi bilo najboljše sredstvo posetma Dawesova koniisija za Balkan pod nadzorstvoin Drufštva narodov. KANDIDATI ZA VOLILNO OKROŽJE MARIBOR— CEUE. NOSILEC LISTE: Dt. Anton Korošec, narodni posknec Mariboru. OKRAJNI KANDIDATI: Volilna okraja Brežice in Šmairje (vezana): Kandidat Jožef Skoberne, posestnik in župan, Dov^ko pri Rajheninrrgu; namestnik Marido Kranjc, tajnik, Maribor. Volilni dkra) Celje: Kandidat dr. Jakob Hodžar, odvetniški koncipijent, Celije; namestnik Jožef Pi š ek, po sestnik, Medlog pri Celju. Volilna okraja Dolnja Lendava in Murska Sobota: Jožef K1 e k L narodni poslanec, Crensovci; Geza Š i f t a r, narodmi poslanec, Bakovdi. Volilma okraja Konjice in Ljutomer (vezana): Kandidat dir. Josip Hohnjec, narodni poslanec, Maiibor; namestnik Jakob R a j h, posestnlk, Ljutomer. Volilna okraja Laško in Prevalje (vezana): Kandidat dr. AndTej G o s a r, tajnik Zadružne zveze v Ljubljaru; namesrnik Jurij Kugovnik, naTodni poslanec, Prevalje. Volilni okraj Maribor desni breg: Kandidat Štefan F a 1 e ž, naiodini poslanec, Orehova vas; namestnik Hirv ko G r i 1, posestnik, Slov. Bistrica. Volilni okraj Maribor Ievi breg: Kandidat Framjo 2 eb o t, narodni poslanec, Maribor; namestrnik dr. Andrej Veble, odvetnik, Maribor. Volilna olcraja Mozirje in Slovenjgradec (vezana): Kandlidat Vlado Pušenjak, narodni poslanec, Maribor; namestnik Martin Steblovnik, posestnik in župan, Šmartno na Paki. Volilni okraj Ormož: Kandidat Andrej Bedjanič, rirodni poslanec, Obrež pri Srediišču; namestnik P. Za(iravec, posestmik, Ormož. Volilni okraj Ptuj: Kandidat Ivan Vesenjak, nar. poslanec; Maribor; namestnik Zdrarko S a g a d i n, pos., Sestrže. RESOLUCIJE ZAUPNIKOV SLS V CELJU. Zlbor zaupnikov SLS v Cedju je sprejel sledeče piotestne resolucije: 1. Zbor zaupnikov SLS najstrožje dbsojja nasilje, ki ga izvršuje sedanja vlada nad posaoneznimi župarti, ki vrše le svojo dolžnosL Najooločneje protestira proti taki lašitvi abčin&ke avtonomije in •izjavlia, da hoče občinsko avtoncmijo proii vsakomur z vsemi zakonitimi sredstvi branivi. 2. Ministrstvu prosvete pod PP režimom je irilo pridržano, da je začelo kršiti zalcon o defiaitivnem nameščen]u učiteljstva an da preganja iz političnonstrankarskih raz logav učiteljstvo, lci ne prijpada po svojem političnem mišljenju stranicam PP režima, zlasti krščansko-misleče učiteljstvo. Zbor zaupnikov to protizakonito, nasiilncv, neusmiljeno in pa brezabzimo nastopanje prosvetnega ministra protd učiteljshoi z gnusom oibsoja dn izjavlja, da bo SLS vsJkdar najodločneje stiala na strani sedaj preganjanega irčiteljstva. 3. Zbor zaupruko-v SLS izreka svaje simpatije od PP režiima preganjanim tmiveTzitetnim profesorjem, ostro obsoja nekulturni napad prosvetnegta ministrstva na neprekršljivo avtonomijo univerze in njdhove pravice ter obžaluje krvave posledice teh nekulturnih činov, in 4. z ogorčetnjem zavrača poiizOcušene naktepe prosvetnega ministra 'proti Marijinim ikongTegacijam kot nedopus*no in nezasliŠBno vmešavanje prosvotne oblasti v strogo verske zadeve in protestira proti odlcdku prosvetnega roinistra P. bv. 12.418 z dine 15. novembra 1924, s katerim se hoče undčiti oi^anizacijska svoiboda učnemu o- solbju in učencem 5n eatreti prosvetno delovanje narodnih onganizacij, temelječih na norrualnih teoneljiih krščanskega svetovnega naziranja. eosezapisalioneinuvJkihočeugonobitisr&J ičo našegaicatoliškega slovenskega naroda, jjh je zapustila sre ča v trgovini. Vsa podjetja so začela iti raikavo pat Dames jim je sreča papolnoitiai odipovedala. Ruibež sledi rubeži, banlce postajajo laStniSd njih velfkeg« railijonskega imetja. Oče in mati nai stara letaplakata . . . Judeževu groši še raifcdar rti nikamirr niso prinesli sreče m blagoslova v hišo! PošteTii Slovenci, ne dajte se pra seda^ njdhvolitvah kupiti aliiprodati! PRVA VOLILNA ŠKRINJICA JE NAŠAI Za volitve niarcKdTiih poslaincev, ki se vršijo po ceM državii v nedeljo, dne 8. f ebruarja 1925, je Slovenstoa Jjudska stranuka dne 13. deoeml>ra vlotžila pri oikrcvžini sodmiji v Maniboru lcot prva svo|o flcandidatno listo. V odposlanstvu, ki je izročilo listo,,so bili: marifbarski župan dr. Josip Lesikovar, ravnatelj Cirilove tisfcarne dr. Anton Jerovšek, narodni poslanec Franjo Žed>ot, vpolcojenec Ivain Lube*c iin delav ski tajniik Andrej Semenič. Naša (kandidatna Isista je dobila prvo števalko. Tako bo volilTia škrinj,ica naše Stranke na ¦viseh voliščih dne 8. feibruarja 1925 ma prvem mestu. Tudi na Kjranjskem iinajo naši prvo šlcrirnjiioo. PLAČANI PAŠIČEVIIN PRIBICEVICEVI SPIJONl vohunijo po vseh župinijaih čn vaseh. Naloigo imajo od dr. Žerjava in njegoviih glavnih ,p!rjjgan]iačev, da spravljajo naše vodilne pristaše v nesrečo. Vsaiko besedo, ki je bolj odločno povedana o oniih, !ki so zopet spravili Pašiča an Pribičeviča na vlado, imorajo ti Ijudje izdajalste narave naznerut dblasti. Seveda resaice ne poročajo. Za pijačo in gniljaž dajejo, Ijudii namenoina napeljujejo ik ostTirn besedem, hlinejo se, a siceT so zgraibiljivi volkovi. I-z Maribara ¦gre vsalk daa večje število takih Judežev Ištarijotov na deželo raed naše ljudi. Poseihrvo iTaajo od svojih glavarjev ina-« ročilo, da oibdslkujejo naše župane in ugledne može. Držijo se po gostilnah. Naše ljudi prosLmo in resno svarimo, da s.e izogibajo do skrajfiosti teh hudobnežev. Naženite jih od hiše. Ve, žene m dekleta, ,pa vzamite burklje ali metlo, pa jdm pokažifte pot preko praga! Ljudje, (bodite previdmi! Izogiibajte se plačanih ovaduhov in izdajicl NAŠE ŽUPAjNE IN VODILNE MOŽE IŠCEJO ! Iz mariiboTske dm piujske okolice smo dobili obvestilo, da iz Mariiboira vsak dan pmhajajo Pašičevi plačani egifatorji k našim županom, gostilničarjem in drugim voddlnim možem. Kaj hočejo? Na vse mogoče inačine jih slcušajo dobiti za velesrbsGco radikalno Pašičevo etiranko. Kako govorijo? Neki Hodc, mesarr iz Pobrežja pri Marri-i boru, takole agitira: Kaj boste volili Korošca in Žebota. Ta dva ne moreta nič narediti. Le s Pašičem iboste kaj do-i segli. Pašdčeva radikalna stranka je najmočnejša s r ib s k a stjranlloa, ona nam ibo ,pomagala.« Tako govcnri Holc, taka govoTi advokat dr. Ravtniic, talko govorijo Tavčarji, agentr Troha, Jež in maki tiči, Jci so najeti in ple.čanii od Pašiča. Možje, pošljite te plačance rtje, kiamoT spadajol JUDEZEVI GROŠI PRINAŠAJO NESRECO V HIŠO. Ko je Judež Ukarijot prodal Kni^usa, je prejel za to izdajalsko delo srebrnjake. Hotel je ž njimi napraviti kšeft. A Judež ni imel sreče ž nfimi. Obesal se je . . . V Mariboru poznamo fainilijo, katera ima dotiregici in poštenega cčeta in tnater. Olbadva sta gldbokoverrta ikatoličana. Sino¦vi pa so krenili zadmja leta na drugo pot, na pot, ki ni slo-> venska, ri€ lcrščaTisika in tudi o\e poštena. Zapisali so se velesrbu Pašiču. Zakleli so se, da hočejo slovensfko ljudstvo spraviti pod Pašičev klobulk. Že dve leti roirtajo od vasi do vasi, hvalijo Pašiča dn njegovo ¦velikosrbsko radiikalno stranlčo, prirejajo shode, sramotijo krščamskomisleče Siovence. Njih evangeliij ni več tisti, ki ga je oznanjal Kristus in njegova katoliska Cerkev. Za plačilo se y-oaijo v Beograd k Pašiču po denar, po Judeževe igroše. Ze dobri dve letn vrršijo ta posel. In uspeh? Slovensiko Ijvidsivo se ne da Tcupiti in pridobiti za> velikosrbsico radifcalno strarkko. Ostalo je zvestc naši Slovenslki Ijudski sfranki. AlisoJudeževigro š i, ka jih dajete Pašič irv ZeTjav svojim hlapcem v Sloveniji; prineslikomukajsrečealiblagoslov. a? Ne, ravno nasprotno! PriTiesli so nesrečo v hišo. Dokler so sinovi spošfovali očetove besede, program očetov, so imeli srečo v svoji trgovini in podjetjih. Božp blagoslov je bil ž njinVi. Akakorhitro