Naš čas, 18. 6. 2015, barve: CM K, stran 1 V petek (18/35 °C) in soboto (19/36 °C) bo vroče, v nedeljo (19/32 °C) verjetno plohe. Četrtek, 16. julija 2015 številka 28 | leto 62 www.nascas.com naročnina 03 898 17 50 cena 1,80 € -VO iu-l ■in 50 ■u-t i 1*1 :o TAKO mislim Kultura v senci Sobotne lutkarije godijo tako otrokom kot njihovim staršem. Sploh, ker je v senci dreves v teh dneh več kot prijetno. Velenje, 11. julija - Čeprav kultura nikoli ni rada v senci, ji v letošnjem poletju godi, če to uspe pričarati obiskovalcem. Čeprav se je Velenje zaradi dopustov že precej izpraznilo, so sobotne lutkari- je, ki jih na travniku od Domu kulture pripravlja Festival Velenje, dobrodošla popestritev dogajanja v mestu. V soboto dopoldne so otroci, pa tudi njihovi starši, z veseljem uživali v afriških zgodbah, ki so jih v senci mogočnih dreves pričarale članice velenjskega Lutkovnega gledališča. Zgodba o ljudeh, živalih in kamnih sodi med njihove starejše predstave, a je še vedno zelo aktualna in zanimiva. To sobo- to pa bodo na istem prizorišču gostili lutkarice iz Kopra, ki bodo predstavile zgodbo o Grdinici, ki je šla na lov. Začnejo ob 10.30. a bš Gorenje in Panasonic razširjata sodelovanje Dodatek k pogodbi sta podpisala Tetsuro Homma, predsednik Appliances Company korporacije Panasonic, in predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac. Velenje - Skupina Gorenje in Skupina Panasonic sta 7. julija podpisali dodatek k pogodbi o dolgoročnem strateškem partnerstvu, ki sta ga sklenili 5. julija 2013. S tem dodatkom sta se dogovorili, da strateško sodelovanje razširita na več novih poslovnih področij: nabavo materialov in komponent, proizvodne inovacije, poprodajne storitve, logistiko, zagotavljanje kakovosti ter distribucijo velikih in malih gospodinjskih aparatov na izbranih trgih. Obe skupini pričakujeta, da bosta z okrepljenim sodelovanjem realizirali poslovne koristi, izboljšali mednarodno konkurenčnost in poslovno učinkovitost ter zagotavljali boljšo storitev za potrošnike. Panasonic je z 9,5 odstotka drugi največji lastnik Gorenja. Do leta 2018 pa ne sme povečati deleža v družbi. Za zaslužek vse Tatjana Podgoršek Že dolgo vem in tudi občutim resnico pregovora Denarje sveta vladar. Ce bi že kje drugje zamahnila ob tem z roko, pa zagotovo ne morem pri stvareh, ki vplivajo na moje zdravje, za katerega sem - tako piše povsod - v največji meri odgovorna sama. Zadnji primer pa kaže, da na to kot potrošnik nimam velikega vpliva. Tega se očitno zavedajo ne le peki, ampak tudi mesarji in trgovci z mesom. Tudi ti so se »spravili« nanj in že tako načeto zaupanje ljudi, od katerih v veliki meri živijo, s tem še povečali. Ne moreš verjeti, da lakota po dobičku streže tudi po zdravju drugih. Za zaslužek očitno vse. Z vsemi žavbami namazani nekateri trgovci, mesarji in še kdo (ni čudno, da so goljufive mesarje včasih vezali na sramotilni križ, goljufive peke pa namakali v Ljubljanici...) znajo kljub vse večji osveščenosti pretentati potrošnika. Le-tega spodbujajo h kupovanju slovenskega blaga ministrstvo za kmetijstvo, obrtna zbornica, tudi posamezna slovenska podjetja. Očitno pa na to ne »prijemljejo« le potrošniki, ampak so zaznali tržno nišo tudi goljufivci. V Sloveniji je samooskrba s prašičjim mesom komaj tridesetodstotna, domala vse sveže meso, ki se prodaja pri nas, pa je označeno kot slovensko. Iz tega je mogoče z veliko gotovostjo sklepati, da je tovrstnih goljufij še precej več, kot so jih ugotovili inšpektorji. Ceprav se danes večina objavljenih na seznamih izgovarja, da je šlo za manjše kršitve, administrativne napake, ki so jih že odpravili, jim preprosto ne moreš verjeti. Prej se vprašaš, ali bi prekinili nepošteno prakso, če se ne bi pri njih slučajno pojavili inšpektorji? Škode niso povzročili le sebi, ampak tudi ostalim v verigi, od proizvajalcev do gostincev in drugih ponudnikov hrane (ki - bodimo pošteni - pogosto tudi sami dodajo kamenček v verigo nepoštenih praks in zavajanj potrošnikov). Žal so žrtve takšnih in drugačnih interesov vedno prav zadnji v verigi. Zanje očitno ni pomembno, kaj dobijo, niti ali se bodo po zaužitju hrane dobro počutili ali pa bodo nemara celo končali na urgenci. Veliko črno piko med potrošniki, ki imamo menda pravico vedeti, kdo nas zavaja, si zasluži tudi Janez Posedi. Ceprav je na čelu uprave za varno hrano (kamor je prišel iz sindikatov, kjer se je menda boril za male ljudi), seje šele pod pritiskom medijev odločil, da bodo imena nevestnih mesarjev in trgovcev postala javna. Kdo nas bo naslednjič presenetil s svojo inovativnostjo v našo škodo? Jože Podgoršek, prvi prehranski varuh, ki od začetka marca skrbi za enakopravnejše odnose med kmeti, živilci in trgovci, je namreč javno priznal, da je pri svojem delu že naletel na vrsto nepoštenih poslovnih praks - predvsem pri velikih trgovcih. Velenje, 9. julija - Delničarji Premogovnika so na četrtkovi skupščini izglasovali dokapitalizacijo družbe v višini 71,6 milijona evrov. Zoper sklep so izpodbojne tožbe napovedali mali delničarji. Več na strani 5. Naš čas, 18. 6. 2015, barve: CM K, stran 2 2 OD SREDE DO TORKA «»^AS 16. julija 2015 LOKALNE novice Potrebna bo strpnost Šoštanj - V Šoštanju prenavljajo Trg svobode. Prenova bo potekala v sedmih fazah. V tem času izvajajo prvo in najobsežnejšo, ki zajema gradbena, obrtniška in elektro dela. Dostopi do objektov (NLB, Občine, lokalov, zasebnih objektov) so zagotovljeni Prenova naj bi bila zaključena do 12. oktobra letos, do takrat pa bo potrebno nekaj strpnosti in dosledno upoštevanje prometne signalizacije. a mkp Podelitev spričeval in certifikatov na Ljudski univerzi Velenje Zdaj jih čakajo lepe počitnice. Velenje, 6. julija - Na Ljudski univerzi Velenje so pripravili slavnostno podelitev zaključnih spričeval udeležencem, ki so obiskovali in uspešno zaključili izobraževalna programa predšolska vzgoja in logistični tehnik. Potekala je v Vili Bianca. Na dogodek so bili povabljeni tudi udeleženci, ki so aktivno sodelovali v treh mednarodnih projektih KISS - Knowing Interest - Showing Skills, v projektu AHEAD - Training high tech seniors for discovery in v projektu THESS - Tourism and hotel management educational soft skills, za kar so prejeli certifikat. Šoštanj in Tešanj navezujeta stike Šoštanj - Občini Šoštanj in Tešanj iz Bosne in Hercegovine se dogovarjata o sodelovanju, s čimer bi med drugim okrepili tudi gospodarsko. Pobudnik sodelovanja je Darko Lihtineker, ki kot vodja Medpod-jetniškega izobraževalnega centra Velenje z občino Tešanj že veliko sodeluje. Tešanj je občina z 46.000 prebivalci, v njej pa obratuje več kot 2.400 poslovnih subjektov. Velik poudarek dajejo izvozu. Predstavniki Občine Šoštanj so Tešanj že obiskali, predvidoma 23. julija pa naj bi navezovanje stikov nadaljevali v Šoštanju. ■ mkp Dve muhi na en mah Rečica ob Savinji - Od avgusta do oktobra bodo potekala dela pri sanaciji objekta Šentjanž 14 v občini Rečica ob Savinji. Vrednost projekta je približno 125 tisoč evrov, od tega je lokalna skupnost zanj pridobila več kot 92 tisoč evrov nepovratnih sredstev iz postavke odprave posledic zaradi poplav v septembru 2014. Poleg odpravljanja posledic plazenja zemlje na javni cesti Šentjanž-Jermačnik bodo uredili še vodotok in s tem izboljšali poplavno varnost. ■tp Za Tresimirja najugodnejši Nivig Šoštanj, 13. julija - V Šoštanju so v ponedeljek odprli ponudbe, ki so prispele na razpis za ureditev športnih igrišč pri Tresimirjevem parku. Občina Šoštanj bo ob parku uredila igrišče za ulično košarko, odbojko na mivki, balinišče, rusko kegljišče, street workout, fitnes na prostem in dva plezalna balvana. Na razpis je prispelo sedem ponudb, najugodnejša je bila ponudba podjetja Nivig iz Šoštanja. Sledilo bo preverjanje pravilnosti in popolnosti ponudbe in potem, če ne bo kakšnih zapletov, podpis pogodbe. ■ mkp Razpis za gozdne ceste na tri leta Šoštanj - Vzdrževanje gozdnih cest, ki so v zasebni in državni lasti, v Šoštanju izvajajo skladno z letnim programom, ki ga izdela Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Nazarje. Doslej so izvajalce za redno vzdrževanje izbirali vsako leto, tokrat pa so ga izbrali za triletno obdobje. Za najugodnejšega med tremi ponudniki je Občina Šoštanj izbrala podjetje TGM Petek iz Luč, ki bo 55 kilometrov gozdnih cest na območju občine vzdrževal za 32.000 evrov letno. Letos bo poleg rednega vzdrževanja obnovil tudi dva mostova. ■ mkp Do boljše ceste pomagal (tudi) Radio Velenje Poslušalci so opozarjali na nevarna rezkana odseka ceste proti Arji vasi, direkcija za ceste je prisluhnila in jih že preplastila Bojana Špegel Velenje, 10. julija - Vsako sredo ob 8. uri na valovih Radia Velenje teče aktualna oddaja Težava je vaša, rešitev je naša. V njej poslušalci predstavljajo različne težave, mnoge pa so povezane s cestami. Kot nam je povedal vodja Urada za komunalne javne službe na MO Velenje Tone Brodnik, so poslušalci v tej oddaji večkrat opozorili na dva nevarna odseka ceste Velenje-Ar-ja vas, kjer so na nevarnih ovinkih rezkali asfalt, da bi tako preprečili prometne nesreče. Izkazalo se je, da sta bila odseka izjemno nevarna za motoriste, sploh ob poledici in v dežju. »Tudi zaradi te oddaje so nam na državi prisluhnili in oba odseka na novo preplastili, tako je nevarnost sedaj odpravljena,« je dodal Brodnik. Država je letos po pogostih opozorilih iz MO Velenje poskrbela tudi za krpanje Šaleške ceste na najbolj dotrajanih delih cestišča. »Upamo, da bodo še letos uspeli obnoviti tudi del Kidričeve ceste pri izvozu iz Zdravstvenega doma. Vemo, da denarja tudi v državnem proračunu ni, a cesta je tam tako dotrajana, da ni več varna,« smo še izvedeli. Sicer pa na MO Velenje računajo, da bo do Krožišče v Pesju je sedaj ne le sodobnejše, tudi elementov, ki ga določajo, vozila ne bodo več premikala. Sedaj so namreč pritrjeni v cestišče. temeljite obnove Šaleške ceste, ki jo napovedujejo že nekaj let, vendarle prišlo leta 2016. Krpanje cestišča namreč ob gostem prometu nima dolgega roka trajanja. Uredili krožišče v Pesju MO Velenje je posegla še na eno državno cesto. V nedeljo, 5. julija, ko ni tovornega prometa, so na novo uredili krožišče v Pesju pri gostišču Hatl. »Čeprav je krožišče na državni cesti, je za varnost v prometu tako pomembno, da smo vložili 16 tisoč evrov in namesto montažnih objektov namestili bolj varne in fiksne. Dogajalo se nam je, da so tovornjaki ob vožnji skozi krožišče nenehno premikali montažne elemente, sedaj to ne bo več možno,« smo še izvedeli. Kot tudi, da bodo, če bo potrebno, prihodnje leto poskušali v proračunu zagotoviti še sredstva za podobno ureditev krožišča pri Merkurju. »Tam bi moralo biti zgrajeno pravo krožišče v okviru tretje razvojne osi. Če do izgradnje še ne bo prišlo, bomo poskušali krožišče urediti podobno kot v Pesju,« je še pojasnil Brodnik. V Šoštanju še nad dva plazova Država bo krila gradbenoinženirski del Šoštanj - V Šoštanju so še vidne posledice poplav, ki so občino prizadele lani med 21. in 24. oktobrom. Med drugim sta to dva plazova, ki pa jih bodo odpravili čez poletje. Eden je plaz Salmič v Ga-berkah, drugi pa plaz Slivnik v Belih Vodah. Za sanacijo prvega so pogodbo z izvajalcem, podjetjem Andrejc, vredno 66.000 evrov, podpisali ta teden, za drugega naj bi jo v naslednjem tednu. Razpis je še v teku oziroma prihodnji teden bodo mimo tudi roki za morebitno revizijo. Občina Šoštanj je podpisala pogodbo za odpravo posledic poplav iz lanskega oktobra s sektorjem za zmanjševanje posledic naravnih nesreč pri ministrstvu za okolje in prostor, tako da bo država plačala gradbenoinženirski del, medtem ko bo gradbeni, projektantski in geomehanski nadzor ter izdelavo dokumentacije poravnala Občina iz proračuna. a mkp Savinjsko-šaleška naveza Nič več ne bomo zajemali pregloboko Kolikor dobimo, toliko lahko porabimo - V Celju o srednjem delu ceste - Slaba banka se širi - Mladi počitniško aktivni Naša stara celina je zadnje dni še posebej pod vtisom Grčije. Seveda ne (le) zaradi tega, ker tja v teh poletnih dneh potuje veliko turistov, zato seveda, ker se še vedno razpleta njihova finančna kriza. In nekako v »senci« tega dogajanja je bilo tudi dogajanje pri nas. Ne le da so nekateri znova ponavljali, da smo zaradi posojil in poroštev tej državi sami močno izpostavljeni, pod vtisom tega, kar se dogaja v Grčiji, so bile tudi nekatere razprave v parlamentu. Strah, da se tudi nam ne bi zgodila »Grčija«, naj bi tudi pripomogel, da so poslanci zmogli z dvotretjinsko večino sprejeti izvedbeni zakon o fiskalnem pravilu. Da morajo biti prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi ali - po domače -kolikor zaslužimo, lahko tudi porabimo. To pomeni konec naraščanja javnega dolga. Nekateri se seveda bojijo, da to pomeni tudi (morda tudi pretirano) varčevanje, še posebej, če ne bi bilo razvoja in predvidene rasti prihodkov. Je pa tudi res, da smo se s sprejemom tega zakona izognili kaznim, saj smo bili edina država Evropske unije, ki ga še ni sprejela, čeprav je bilo poskusov že kar nekaj. V Ljubljani pa zadnje dni ni bilo pestro le v parlamentu, tudi pred poslopjem vlade. Tja so na- mreč prišli nezadovoljni Braslovčani in tudi nasprotniki trase hitre ceste med Velenjem in Šen-trupertom iz Šmartnega ob Paki. Nekateri so tudi s hrupom traktorjev izražali nezadovoljstvo s to traso, in to zapisali tudi v posebni peticiji. Sprejel jih je kmetijski minister Dejan Židan, ki naj bi njihove zahteve prenesel premierju Cerar-ju. Čeprav je resorno ministrstvo dokaj gluho za njihove pripombe, upanje pri Braslovčanih še vedno tli. Upajo, da bo vlada le ravnala kot dober gospodar in upoštevala vse strokovne argumente. Medtem ko se gradnja severnega dela te (razvojne) ceste nikakor ne premakne, so v Celju pred dnevi govorili o trasi srednjega dela cestne osi med Celjem in Novim mestom. Kot je znano, so bile tudi tu v igri tri variante. Najzaho-dnejša bi šla čez zasavsko gorovje proti Trbovljam, najvzhodnejša od avtoceste proti Šentjurju in preko Kozjanskega proti Sevnici, srednja pa od priključka Lopata čez Medlog in skozi hribovje proti Košnici in Laškemu. Po novem ne več skozi samo središče Laškega, ampak bi jo tudi tam dobršen del »skrili« v tunele. Temu primerna bi bila seveda tudi cena gradnje. Pro tem se še manj ve, kdaj naj bi uredili vse »papirje« in kdaj ter kako zbrali denar za gradnjo. Ob tem naj bi v Celju zgradili še en krak, in sicer od priključka vzhod proti Laškemu. Brez odvisnosti od cest pa se na celjsko območje vse bolj širi DUTB oziroma, po domače, slaba banka. Pod njeno okrilje je zadnje dni prešlo skoraj sto odstotkov laške Thermane. Postala je tudi lastnica naj celjske vile, Vile Savinja. To vilo je v »dobrih časih« kupila celjska družba Kapitol in je obnovila, v krizi trgovanja z nepremičninami pa je zašla v krizo še sama. Upala je na prodajo, a ji ni uspelo. Slabi banki pa od-slejpripada tudi dobršen del šentjurske družbe Meja. Ta je najbolj znana po proizvodnji jajc, vendar prejšnjemu lastniku zlatih jajc ni nesla. Menda zaradi slabe »nege«. Mladi pa ta čas uživajo na počitnicah. Nekateri morajo, saj bi sicer raje kje delali in kaj zaslužili, a počitniškega dela je zanje vse manj. Nekateri počitnice vseeno preživljajo aktivno. Zreški taborniki so se zbrali v Gorenju, v kraju s tem imenom na zreškem Pohorju. Razne generacije se zbirajo na taborjenju že skoraj 40 let in se učijo različnih veščin. V Kozjem pa so zaradi velikega zanimanja za njihov poletni tabor dodali še en termin. Sem prihajajo mladi iz vse Slovenije. Starejši Zrečani, ki sodelujejo v slovenski akciji Zlata zrna za novo tisočletje, pa so pripravili srečanje predstavnikov turističnih društev ter seveda žetev na star način. Izbrali so tudi največji klas, njegova zrna pa bodo shranili za naslednjo setev. V Rogaški Slatini so odprli razstavo ob 350. obletnici odkritja zdravilnih vrelcev. V Mestni galeriji je na ogled več »zgodb« o Rogaški. Še to: veliko našega bogastva so nam pobrali in uničili raznovrstni tajkuni. Na naše največje naravno bogastvo pa so se po žledu spravili še lubadarji. k a NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 18. 6. 2015, barve: CM K, stran 3 16. julija 2015 Občine z nižjo povprečnino Finančni položaj občin je bil vse do ponedeljka negotov, saj sploh niso vedele, kolikšni bodo njihovi proračuni v prihodnji polovici leta - Mestna občina Velenje bo ostala brez precejšnjih sredstev Mira Zakošek Mestna občina Velenje po besedah župana Bojana Kontiča tudi v letošnjem letu dobro obvladuje finančno in likvidnostno stanje, in to kljub temu, da so zaradi novih zakonskih določil lahko začeli pobirati nadomestila za stavbno zemljišče šele pred kratkim in da prihajajo nepovratna sredstva za investicije z zamudo. Izvajalce so kljub temu tekoče plačevali in konec prvega polletja niso imeli neporavnanih zapadlih obveznosti. So pa bili v teh julijskih dneh vseeno zaskrbljeni, saj sploh ni bilo jasno, kolikšen bo njihov občinski proračun v prihodnji polovici leta. V zadnjih dneh so se intenzivno pogajali z vladnimi predstavniki, katerim so, kot pravi Bojan Kontič, ki je tudi predsednik sveta mestnih občin, vladni predlog o zmanjšanju povprečnine odločno zavrnili in terjali spoštovanje v začetku leta sprejetih dogovorov. Dogovorjeno je namreč bilo, da bo država občinam stroške zmanjšala za 22 milijonov evrov, kar pa se ni zgodilo. Predstavniki občin so zato vztrajali, da znaša povprečnina, dokler teh dogovorov ne bodo uresničili, 525 evrov (vladna stran jo predlaga v višini okoli 514 evrov). Takšno odločitev so predstavniki občin tudi predlagali poslancem, ki so o tem odločali v ponedeljek. Kontič tudi meni, da bi bilo treba ob tem normativno urediti področje predšolske vzgoje in varstva otrok in vseh zavodov. Ne zanika, da prihranki niso možni, a to, kar je za zdaj pripravila vlada, nikakor ne zadošča. Še posebej motijo mnoge parcialne rešitve, o ustreznih ukre- Predsednik sveta mestnih občin Bojan Kontič: »Na znižanje povprečnine nismo pristali!« pih, ki bi dejansko zmanjšali stroške delovanja lokalne samouprave, pa ni niti sledu. Tako tudi še vedno ni predvideno zmanjšanje števila občin, številni predlagani vladni ukrepi pa so takšni, da naj bi začeli veljati šele v drugi polovici leta, torej po uveljavitvi nižjih povprečnin. »Mestne občine torej niso pristale na vladni izračun povprečnine, saj ocenjujemo, da je ta program pripravljen »čez palec«, in se nam nikakor ne zdi, da si lahko vlada z Povprečnina znaša 519 evrov Državni zbor je v ponedeljek z 52 glasovi za in šestimi proti sprejel spremembo zakona o izvrševanju proračunov za leti 2014 in 2015; ta je določil, da bo višina povprečnine za občine v drugi polovici leta 519 ev-rov. V opozicijskih SDS, NSi in ZaAB so povprečnino želeli določiti pri 525 evrih, kar je bila tudi zahteva združenj občin, a z dopolnili niso uspeli. njim pripisuje uspeh za zmanjšanje stroškov lokalne samouprave,« je odločen Kontič. Če bi bil uresničen prvotni vladni scenarij, bi dobila Mestna občina Velenje v proračun milijon evrov manj sredstev, če bi bila druga varianta, pa 800 tisočakov manj. Obe varianti so zavračali in vztrajali pri sedanjih 523 evrih. V državnem zboru je bila potem v ponedeljek potrjena spremenjena varianta vladnega predloga, in sicer znaša po novem povprečnina 519 evrov. V Skupnosti občin Slovenije (SOS) opozarjajo, da je povprečnina v višini 519 evrov, kot jo je v ponedeljek za drugo polovico leta potrdil DZ, nezakonita in ne pokriva izračunanih stroškov za izvajanje zakonsko določenih nalog občin. Zato bodo izkoristili vsa pravna sredstva za zaščito lokalne samouprave, so zapisali v sporočilu. Gre za razvojno os in ne cesto Predstavniki vlade RS z gospodarstveniki in župani regije Saša o umeščanju 3. razvojne osi - Tudi gospodarstveniki so civilna iniciativa - Napoved o začetku izgradnje ceste v letu 2018 Tatjana Podgoršek Nazarje, 13. julija - Na pobudo Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice so se v tovarni BSH Hišni aparati Nazarje sešli predstavniki vlade RS ter gospodarstveniki in župani regije Saša na temo izgradnje 3. razvojne osi. Kot je še dejala, so v gospodarstvu prišli tako daleč, da sami naprej ne morejo več in potrebujejo uresničitev danih obljub. »Gospodarstveniki nismo politiki, ampak civilna iniciativa, ki med drugim ustvarja nova delovna mesta in s tem omogoča kruh ljudem, njihovim sorodnikom, prijateljem.« Dejala je še, da se zbor- lokacije v Nazarjah. Zanje je najbolj sprejemljiva različica trase F 2/2, ker je najbolj umna in učinkovita tudi za njihove potrebe. Pred družbo je namreč od 70 do 80 milijonov vreden petletni naložbeni cikel, s katerim želijo ohraniti število delovnih mest. Postregel je s podatkom, da do nazarske tovarne vsak dan pri- Slišali so, da želi vlada končati več kot desetletno agonijo umeščanja trase. Dr. Cvetka Tinauer, predsednica omenjene zbornice, je dejala, da že približno 13 let trajajo napori tukajšnjega okolja po ureditvi cestne infrastrukture, ki bi omogočila razvoj gospodarstva, od katerega »živi« ne samo dolina, ampak celotna Slovenija. »Ne gre le za cesto, ampak razvojno os, zato je nerazumljivo, da smo vsa ta leta poslušali le obljube.« nica ni opredelila do variante, ampak je to prepustila stroki. Če ta že 10 let trdi, da je najsprejemljivejša F 2/2, ji je potrebno zaupati. Po zagotovilih direktorja tovarne BSH Hišni aparati Nazarje Matija Petrina je za omenjeno družbo izgradnja hitre ceste od Velenja do Šentruperta zelo pomembna, saj je logistika ena od glavnih prednosti pelje do 100 tovornih vozil. Zato je obstoječa cesta zelo obremenjena. Če se boljša cestna povezava ne bo »zgodila« hitro, je vprašljiv dolgoročen obstoj nekaterih izdelkov na lokaciji v Nazarjah. Na dan proizvedejo 31 tisoč aparatov, na leto dobrih 7 milijonov. Pred 10 leti je družba imela 120 milijonov evrov prometa, lani 279 milijonov evrov. Sodelujejo z več kot 350 dobavitelji iz vsega sveta, 100 pa jih prihaja iz okolice Nazarij. Tudi minister za infrastrukturo in promet dr. Peter Gašperšič se zavzema za hiter začetek izgradnje ceste. Dvoma o njeni pomembnosti za Šaleško, Zgornjo Savinjsko dolino ter Koroško in tudi celotno Slovenijo v vladi ni. »Prišli smo do točke, ko se nekaj mora zgoditi na terenu. Vlada želi končati več kot 10-letno agonijo umeščanja trase v prostor.« Predlagana različica trase F 2/2 je najbolj dodelana, omogoča navezavo na druge kraje, največjo težavo v nadomestilih za izpad kmetijske proizvodnje pa je - tako minister - možno rešiti. Na trasi Velenje-Podlog so namreč poleg kmetijskih zemljišč še druge, nekatere nepremostljive ovire. Gašperšič pričakuje, da bodo našli s civilnimi iniciativami kompromis, da bo možna umestitev trase ceste v prostor do prihodnjega leta, temu bo sledila izdelava projektne dokumentacije in odkup zemljišč, gradnja pa naj bi stekla leta 2018. Denarja zanjo vlada RS nima, računa pa, da bo sposobna cesto sfinancirati družba Dars kot koncesionar za izgradnjo hitrih cest in avtocest. Regijski župani in gospodarstveniki regije Saša upajo, da se trasa hitre ceste ne bo več spreminjala, ker bi to pomenilo prestavitev izgradnje ceste. AKTUALNO 3 Kaj zanima velenjske svetnike? Andrej Kuzman, NSi, ni bil zadovoljen z odgovorom, ki ga je dobil v zvezi z vprašanjem, da občinsko vodstvo ni bilo pripravljeno sprejeti gostov iz Viena, češ da niso bili uradni predstavniki. S takšno odločitvijo se ni strinjal in je poudaril, da sta bila med obiskovalci med drugim bivši župan in vodja tamkajšnjega urada za mednarodno izmenjavo. AlbinVrabič, SDS, je predlagal, da bi že v času razprave o umeščanju tretje razvojne osi v prostor predlagali, da se vzdolž celotne Partizanske ceste postavi protihrupna ograja. Še posebej se je zanjo zavzel na območju Pesja, saj so tamkajšnji prebivalci že veliko potrpeli zaradi hrupa iz Premogovnika. Nova cesta oziroma navezava nanjo jih bo še dodatno obremenila. Franc Sever, Vsi v isto smer Sever, je zaradi »napadov« nanj predlagal, da svet ponovno odloča, če je primeren za predsednika komisije za gospodarske javne službe. Ponovno je vprašal, če se že kaj dogaja v zvezi s pripravami za sanacijo križišča pri Obircu in izgradnjo protihrupnih ograj. Zanimalo pa ga je tudi, kdaj bodo zgrajene kolesarske steze na tem območju. Simono Tušar, SDS; je zanimalo, s kakšnim namenom stoji velik šotor pri Beli dvorani. Suzana Kavaš, SDS, je predlagala še kakšno vmesno linijo dopoldne, ko na nekaterih relacijah Lokalc kar štiri ure ne vozi. Tudi na tej seji pa je opozorila, da investicija v Poslovni center Standard do stanovalcev ni pravilna, in prenesla njihovo pripombo, da je tu premalo parkirišč za nove dejavnosti. Tam je le 120 parkirišč in 183 stanovanj. Motila jo je tudi dvojna zasteklitev objekta. (Karla Sitar z Mestne občine Velenje zagotavlja, da se parkiranje za stanovalce ne bo poslabšalo, saj ne bodo podelili prav nobenega novega parkirnega abonmaja, dvojna zasteklitev pa je zaradi energetske učinkovitosti) mz Braslovčani pred vlado Ostro proti cesti - Pričakujejo drugo traso - Vlada do pripomb zadržana Civilna iniciativa Braslovče je v sodelovanju s civilno iniciativo Šmartno ob Paki prejšnjo sredo protestirala v Ljubljani zaradi načrtovane umestitve hitre ceste v okviru tretje razvojne osi skozi braslovško občino. Okoli 100 protestnikov je pred vlado, kamor so prišli tudi s traktorji, opozarjalo, da bodo uničena najboljša kmetijska zemljišča. Protestniki so pred vlado opozarjali na po njihovem mnenju nesmiselne rešitve ministrstva za okolje. Umestitev hitre ceste F2-2 je po njihovem mnenju namenjena le kratkoročnemu doseganju političnih učinkov in nekaterih lokalnih interesov ozkega kroga ljudi. Cesto bi morali po mnenju protestnikov v prostor umestiti kje drugje, in ne skozi Braslovče. Po njihovih ocenah je ogroženih 116,4 hektara kmetijskih zemljišč. Na shodu so prebrali peticijo, ki jo so jo skupaj s podpisi predali vladi. Medtem pa so z ministrstva za okolje in prostor sporočili, da umeščanje tretje razvojne osi v prostor poteka že dobrih deset let, cesta pa je vitalnega pomena za ohranitev in nadaljnji razvoj Koroške in Saša regije. Vlada je ocenila, da je treba desetletno umeščanje zaključiti in da je smiseln kompromis na načrtovani trasi ceste po varianti F2-2. V okviru javne razgrnitve je imela javnost pravico dajati pripombe in predloge do 12. julija. V zeleni shemi slovenskega turizma Velenje, 13. julija - Velenje se je pridružilo 15 destinacijam, ki so vstopile v pilotni nacionalni program za pospeševanje uvajanja trajnostnih poslovnih modelov v turizmu, imenovan Zelena shema slovenskega turizma. Shema se izvaja pod okriljem javne agencije SPIRIT Slovenija. Imenovali so že koordinatorja projekta, v nadaljevanju pa jih čaka več korakov - od pridobivanja podpore v lokalnem okolju prek zbiranja in analize podatkov do priprave končnih poročil. Z izvedbo celotnega postopka bodo pridobili celovit vpogled v trajnost destinacije in mednarodno primerljivo oceno, pa tudi nabor ustreznih ukrepov za izboljšave v prihodnosti. Občane in obiskovalce Velenja pa vabijo, da izpolnijo anketni vprašalnik, ki je objavljen na občinskih spletnih straneh. a Naš čas, 18. 6. 2015, barve: CM K, stran 4 4 GOSPODARSTVO »»WAS 16. julija 2015 Najtežje je prebroditi zimo Potrditev, da so dobro organizirani in strokovno usposobljeni, je podjetje Krevzel instalacije pred dobrim mesecem dobilo tudi v Avstriji Milena Krstič - Planine Šoštanj, 7. julija - Krevzel instalacije je podjetje z več kot tridesetletno tradicijo pri izvajanju vseh strojnih instalacij in v tej panogi vodilno v Savinjsko-šaleški regiji. Prisotni so pri najzahtevnejših delih na različnih objektih po Sloveniji. Lani so si utrli pot v sosednjo Avstrijo. S prvim objektom na tujem, ki so se ga lotili s spoštovanjem - tako kot se vsakega in zaključili izvrstno, so si ustvarili nove pomembne reference. Na sedežu podjetja v Metlečah v Šoštanju smo se pogovarjali s prvim »instalaterjem«, direktorjem podjetja s štiridesetmi zaposlenimi Francem Krevzlom. testa, in si utrli pot naprej. Trenutno delamo na Dunaju in v Linzu. Rekel bi lahko, da so nas v Avstriji vzeli za svoje.« Kaj pa v Šaleški dolini? Se nič ne gradi, obnavlja? Koliko posla imate tukaj? »Malo, če izvzamem Poslovno cono Standard. V Bolnišnici Topolšica zaključujemo dela, manjša vzdrževalna dela izvajamo v Gorenju in za na njem s takim številom ljudi, kot jih imamo, je včasih kar umetnost. Ker pa se trudimo prav vsi, vsak po svojih zmožnostih, nam uspeva. V podjetju smo vsi zadovoljni, da ni potrebe po kakšnih neljubih ukrepih. Zadovoljstvo zaposlenih je skupen uspeh. Negujemo ga iz leta v leto, s tem se krepimo, da se lahko spopadamo z vsakodnevnimi težavami. > Gremo v korak s trendi. Biti hočemo popolni. Za uvod sva spregovorila tudi o Pihalnem orkestru Zarja. Kot podpredsednik tega vse bolj uspešnega in daleč naokoli poznanega orkestra je povedal, da so se tudi letos udeležili mednarodnega tekmovanja pihalnih orkestrov na Malem Lošinju in ob mirnem morju znova povzročili val navdušenja. Kaj val. Vihar. Prva polovica letošnjega leta je mimo. Kakšna je bila? »Težje je bilo kot prej, a poslujemo pozitivno in še vedno zelo dobro.« Večji projekti iz tega obdobja? »V začetku leta smo končali triletni posel zahtevnih in obsežnih del tehnoloških in gradbenih instalacij na bloku 6 Termoelektrarne Šoštanj. Pred enim mesecem pa zaključili dela na 35.000 kvadratnih metrov velikem trgovskem centru v Kaffenbergu v Avstriji. Investitor je bil z nami zelo zadovoljen. Dobili smo potrditev, da smo iz pravega Franc Krevzel: »Podjetje krepi zadovoljstvo zaposlenih.« Komunalno podjetje Velenje vzdržujemo izolacijski del instalacij. Nekaj večjih projektov imamo v Mariboru, Ljubljani in Ribnici. Tako so zmogljivosti tudi ta čas izkoriščene.« Vaša dejavnost je povezana z gradbeništvom. Če ni gradenj, obnov, ni dela. Gradbeništvo ima tudi obdobni značaj. Kako ste prestali zimo, začetek pomladi? »Dobro. Letošnjo zimo smo dobro zapolnili. Vsi smo imeli delo. Pozimi je dogajanja v gradbeništvu res malo. To je običajno intenzivno pozno pomladi, poleti in jeseni. A trudimo se vsi po svojih zmožnostih. Trg je zelo zahteven in ostati Smo dobro organizirano in strokovno usposobljeno podjetje, kar nam potrjujejo naročniki storitev. Veliko potrditev pa smo dobili ob > V Avstriji se ceni delo. Kar dogovoriš je stoodstotno. Javni razpisi in konkurenca Krevzel pravi, da so se včasih na javne razpise prijavili do največ trije potencialni izvajalci, danes se jih ogromno. »Merilo pri izboru pa je vedno najnižja cena, kar je zelo narobe, ne gleda se na reference in preverjen kader. Včasih se kosamo s takimi instalacijskimi podjetji, ki imajo samo enega, dva ali tri zaposlene, bistveno manj stroškov in nobene dodane vrednosti. Če prideš z nulo ali z majhnim minusom skozi, si že zelo dober.« končanju že omenjenega trgovskega centra v Avstriji. Še več. Spletajo se nove poslovne povezave. Kakšne pa so vaše izkušnje z Avstrijci? »Izredno všeč mi je, da se tam delo ceni. To je osnova. Tisto, kar se dogovoriš, je stoodstotno. Pri nas je treba za vsako dodatno delo nešteto ponudb, nešteto odobritev in nešteto podpisov. V Avstriji je vodja gradbišča tisti, ki naroči dodatno delo in ga na osnovi ponudbe, ki jo dobi, odobri. Če se on strinja s ceno, delo izvedemo in zadeva je končana. Njegovo privolitev predložimo končnemu obračunu in ta je plačan. Stvari so zelo poenostavljene, ker Nove šolske potrebščine Vam blizu z ugodnejšimi krediti Banke Celje. C KREDIT ZA OSEBNO POTROŠNJO ugodnejše obrestne mere I) banka celje www.banka-celje.si ljudje delajo na zaupanje, veliko večja je tudi finančna disciplina. Vse je plačano na minuto.« Si slovenska podjetja na avstrijskem trgu že zaradi bližine kaj konkurirate s cenami? »To, da je v južni Avstriji in proti Dunaju veliko slovenskih podjetij, drži. Malo konkurence že delamo eden drugemu ... Ampak še vedno je v redu. Zadovoljni smo, ker ne delamo kot podizvajalci. Tako tudi nekih dodatnih stroškov ni.« Morate pa najbrž veliko vlagati v tehnološki napredek. »Pri instalacijski opremi in materialu se zadeve nenehno spreminjajo. Novosti spremljamo, tako orodja kot načine izvajanja. Izobražujemo se. Novo tehnologijo spremljamo na seminarjih in tečajih pri dobaviteljih. Z novimi trendi gremo v korak, ker hočemo biti v strojnih instalacijah popolni.« Kaj pa lastni proizvodi? Razmišljate tudi o tem? »O seveda. Pa še kako! In ne od danes. Začeli smo s proizvodnjo razdelilca za vodo in ogrevanje ter izdelavo kretnic. To bo naš serijski proizvod. Dokumentacijo in oznake imamo že urejene. Sicer pa že vrsto let izdelujemo tipske toplotne postaje. V Šaleški dolini in širše jih že poznajo.« Tehnološka oprema brez ljudi in strokovnega kadra ne pomeni veliko. Koliko vodij projektov imate, da lahko izvajate tako širok nabor del na različnih lokacijah? »Vodje projektov, to so inženirji strojništva, so štirje. Zelo so sposobni in zelo smo veseli, da jih imamo.« Koliko vas je vseh, kako skrbite za kader? »Trenutno nas je nekaj čez štirideset, ob tem pa še deset oziroma dvanajst podizvajalcev, ki so v bistvu naši in so nam vedno na voljo. To je veliko. Dobro moramo biti organizirani in strokovno usposobljeni, da smo kos delu, ki ga opravljamo, in obsegu del, ki jih izvajamo.« Vajence še imate? »Seveda. K nam prihajajo iz Šolskega centra Velenje in šole Borisa Kidriča v Celju. Letos imamo štiri. To je kader, ki ga vzgajamo za prihodnost.« Finančni rezultati? Kakšni so bili v polletju? »Nekoliko nižji kot v enakem obdobju lani. Predvsem na račun vitalne opreme, ki jo nekateri investitorji dobavijo sami. Delo sicer imamo, fizična realizacija je, a je zaradi tega manjša. Poslujemo pa pozitivno, še vedno zelo dobro, kar se odraža v naših bonitetnih ocenah.« Obeti za naprej? »Rad bi poudaril, da naš osrednji trg ostaja Slovenija. Le dokler se stvari pri investicijah tukaj ne bodo uredile, se bomo morali ozirati po drugih trgih. Drugače pa smo tukaj in tukaj bomo ostali.« Kaj bo s toplotno energijo? Šoštanj, 10. julija - Termoelektrarna Šoštanj in Komunalno podjetje Velenje se pogajata o novi pogodbi za dobavo toplotne energije do konca leta 2016. Teš je doslej veljavno pogodbo na podlagi novega akta o metodologiji določevanja cene toplotne energije prejšnji teden prekinil, do česar so na Komunalnem podjetju Velenje in celotni lokalni skupnosti kritični. To odločitev zavračajo, saj je po njihovem nesprejemljiva in nedopustna. Sistem pokriva 90 odstotkov prebivalcev Šaleške doline, ki nimajo drugih rešitev za ogrevanje. Direktor Teša dr. Matjaž Eberlinc pa pravi, da je bila pogodba o prodaji in nakupu toplotne energije sklenjena za določen čas od 1. maja do 31. decembra 2008, vsebuje pa klavzulo, da se uporablja tudi za prodajo toplotne energije od 1. januarja 2009 do sklenitve nove pogodbe, ta pogodbeni odnos pa je treba urediti. Govori se o znatnem dvigu cene (iz sedanjih 11 na 14 evrov na megavat-no uro), še večji problem pa je sedanja nezanesljiva oskrba. GOSPODARSKE novice Premogovnik Velenje poziva k vplačilu in vpisu novih delnic Premogovnik Velenje je v torek objavil javni poziv k vpisu in vplačilu novih delnic, potem ko je skupščina družbe prejšnji teden potrdila dokapita-lizacijo. Ta je razdeljena na vplačilo s stvarnimi vložki v višini 37,6 milijona evrov, medtem ko bo za 34 milijonov evrov denarnih vložkov. Vplačevanje, rok je 29. julij, bo potekalo v dveh krogih. Golte v prisilni poravnavi Golte, 11. julija - Okrožno sodišče v Celju je v sredo sprejelo sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave v Zimsko-letnem turističnem centru Golte. Družba namreč dolgoročno ni zmožna poravnati svojih obveznosti, zato je konec marca letos postala insolventna. Izguba tekočega leta s prenesenimi izgubami pa presega polovico osnovnega kapitala. Podjetje je leto 2014 sklenilo s 4,8 milijona evrov izgube in 1,1 milijona evrov čistih prihodkov. Po navedbah direktorja podjetja Ernesta Kovača se s poslovno banko dogovarjajo o obsegu vzdržnega dolga glede na denarni tok iz poslovanja. Za povečanje prihodkov pa si družba, ki je konec marca imela za 6,3 milijona evrov obveznosti, prizadeva dokončati pričeto naložbo v nova dva programa. Golte ločitvenemu upniku NLB tako predlagajo vseskozi plačevanje obresti, do konca leta plačilo 50.000 evrov glavnice, nato odplačevanje glavnice naslednjih šest let po 100.000 evrov letno, za preostanek glavnice pa bi se družba skušala dogovoriti za reprogram obveznosti. Imetnikom navadnih terjatev pa Golte, ki zaposlujejo 25 delavcev, predlagajo odlog in poplačilo vseh terjatev najkasneje v roku 10 let po pravnomočno potrjeni prisilni poravnavi brezobrestno. TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ Prodajalec: Termoelektrarna Šoštanj d.o.o. , Cesta Lole Ribarja 18, 3325 Šoštanj Javno zbiranje ponudb: Trosobno stanovanje, velikosti 96,45 m2 + dvorišče 54 m2, v Velenju na Kidričevi 27, št. EI: 2015-294-248-6400 Izklicna eena: 85.000 EUR. Trosobno stanovanje s kabinetom, velikosti 93,90 m2, v Velenju na Koroški 8a, zgrajen 1975, št. EI: 2015-230-29519794 Izkliena eena: 91.080 EUR. Trosobno stanovanje, velikosti 51,90 m2, v Velenju na Kardeljevem trgu 9, zgrajen 1980, št. EI: 2015-230-295-20453 Izklicna eena: 51.700 EUR. Apartma SONČNICA v Moravskih Toplicah, velikosti 54,63 m2, zgrajen 1996, št. EI: 2015-230-295-22605 Izkliena eena: 54.780 EUR. Več na www.te-sostanj.si in pri kontaktni osebi ga. Pavliei Šibane Kodrun (03 8993 633 ali 041 727 927); in sicer od 8.00 do 15.00 ure. ■ ■ ■ Naš čas, 30. 7. 2015, barve: CM K, stran 15 30. julija 2015 GOSPODARSTVO 5 Dokapitalizacija in odstopi Z dokapitalizacijo ustvarjeni pogoji za vzdržno poslovanje Premogovnika Milena Krstič - Planine Velenje, 9. julija - Delničarji Premogovnika so na četrtkovi skupščini izglasovali dokapitalizacijo družbe v višini 71,6 milijona evrov. Zoper sklep so izpodbojne tožbe napovedali mali delničarji. Skupščino so zaznamovali tudi odstopi. Na njej sta odstopno izjavo podala predsednik nadzornega sveta Premogovnika mag. Jože Kaliga-ro in na podlagi njegove odstopne izjave tudi član uprave, zadolžen za prestrukturiranje, Boris Štefančič. O odstopu razmišlja tudi predsednik uprave Premogovnika mag. Ludvik Golob. Ta odstopne izjave še ni podpisal, na skupščini jo je prebral, a se odločil, da jo bo še »prespal«. Razlogi za odstope naj bi tičali v nasprotnih predlogih Holdinga Slovenske elektrarne za imenovanje dveh novih nadzornikov. Za nova člana nadzornega sveta sta bila imenovana Stojan Nikolič in dr. Boštjan Markoli. Z izglasovanjem dokapitalizacije so ustvarjeni pogoji za vzdržno poslovanje Premogovnika v skladu z načrtom finančnega in poslovnega prestrukturiranja, ki je bil sprejet decembra lani in bil prevzet tudi v Predsednik NS Nikolič, Golob ostaja Velenje, 10. julija - Na konstitutivni seji nadzornega sveta Premogovnika, ki je bila v petek, le dan po skupščini, je bil v petek za predsednika imenovan Stojan Nikolic, za podpredsednika pa dr. Boštjan Markoli. Predstavnik zaposlenih v nadzornem svetu ostaja Bojan Brcar. Na seji je predsednik uprave mag. Ludvik Golob tudi povedal, da ostaja na funkciji predsednika. konsolidirani načrt finančnega in poslovnega prestrukturiranja HSE. Zoper sprejeti sklep o poenostavljenem zmanjšanju osnovnega kapitala in povečanju osnovnega kapitala z novimi stvarnimi in denarnimi vložki so na skupščini mali delničarji napovedali izpodbojne tožbe. Ti delničarji so bili, kot so dejali, »tako rekoč v celoti razlaščeni«, obeta pa se jim, da iztisnejo po en evro na delnico. »Ukrepi se do današnjega datuma > Po strokovnih ocenah družbe P&S Capital, je celotna družba Premogovnik Velenje vredna točno 2.726.935 evrov. izvajajo uspešno. Zaradi težkih geomehanskih razmer je v letošnjem letu še načrtovana izguba v višini 12 milijonov evrov, Premogovnik pa bi dokončno posloval pozitivno od leta 2017 dalje. Prihodnje leto že predvidevamo rezultat okoli ničle,« je po skupščini povedal predsednik uprave mag. Ludvik Golob in dodal, da je poslovodstvo z odprto dokapitalizacijo omogočilo vsem delničarjem, da ohranijo svojo udeležbo v kapitalu in sodelujejo z vpisom in vplačilom delnic. Delničarji so se na seji skupščine seznanili tudi z informacijo o postopku in zaključku poslovnega in ekonomsko finančnega dela posebne revizije, ki jo je izglasovala skupščina na seji maja lani. Uprava Premogovnika bo seznanitev o ugotovitvah posebnega revizorja uvrstila na prihodnjo sejo skupščine. Z odsluženim na pravo mesto V okviru akcije »Adijo stari. Ampak ne v naravi.«, so si obiskovalci Studia Gorenje lahko ogledali E-transformer in vozilo za odvoz odpadkov Milena Krstič - Planine Velenje, 11. julija - Izo in Denisa Kolenc, hčer in očeta, smo srečali, ko sta zapuščala vozilo E-transfor-mer, ki je bilo v soboto na ogled pred Studiem Gorenje. »Slišala sva, da je tukaj, in sva prišla. Ljudje morajo videti, kako pomembna je razgradnja. Ker za osvešča-nje ni nikoli prezgodaj, sem s seboj pripeljal hčerkico.« Z zanimanjem sta si ogledovala v vozilu razstavljeno odpadno elektronsko opremo, televizorje, telefone, baterije, sijal-ke, hladilnik, pralni stroj, na strehi ima vozilo vgrajene tudi sončne celice. Izi so bile seveda najbolj všeč lučke,« je pripovedoval očka. Karmen Grošelj: »Nagrada so vrednostni boni za nakup varčnejših aparatov.« Zvonko Gojsek je na ogled postavil vozilo PUP Saubermacherja. VidAnclin izZeosa je v E-transformerju obiskovalcem vse nazorno pokazal in razložil. Po notranjosti vozila, multimedij-skega tovornjaka, ki potuje po Sloveniji in obiskovalce izvirno in zanimivo pouči o pomenu ločevanja in ponovne uporabe elektronskih in električnih aparatov, je obiskovalce popeljal Vid Anclin iz podjetja Zeos. »Ukvarjamo se z zbiranjem odpadne elektronske opreme, ki jo potem odpeljemo v poseben predelovalni center v Maribor. Z E-tras-formerjem smo doslej obiskali že veliko osnovnih in srednjih šol, obiščemo pa tudi druge,« je povedal. »Obiskovalcem povemo, kje lahko oddajo odpadno elektronsko in električno opremo. Ta je sestavljena iz različnih delov, tudi takih, ki jih lahko ob pravilnem ločevanju ponovno uporabimo. Mnogi deli vsebujejo nevarne snovi, mnogi redke surovine. Telefoni vsebujejo na primer zlato, srebro, platino ...«. Pred Studiem Gorenje je bilo na ogled tudi vozilo PUP Sauberma-cherja za odvoz odpadkov. Zvonko Gojsek: »Ob vozilo smo postavili tudi posode, da lahko ljudje vidijo, kam je treba kaj pravilno odložiti. Podjetje je specializirano za odvoz vseh vrst odpadkov, ki jih je treba pravilno razvrstiti in odložiti.« Predstavitev vozil je sodila v okvir akcije zbiranja odpadne električne in elektronske opreme, ki jo organi- Iza in Denis Kolenc: »Nikoli ni prezgodaj.« zira Studio Gorenje v sodelovanju s podjetjema PUP Saubermacher in Zeos s sloganom »Adijo stari. Ampak ne v naravi.« Potekala bo do 30. oktobra v Studiu Gorenje in Zbirnem centru 1 ob Škalskem jezeru. Vsak občan, ki bo v času akcije oddal katerikoli e-odpadek, lahko samo odpadno baterijo, bo v zameno prejel vrednostne bone za nakup varčnejših aparatov Studia Gorenje. Karmen Grošelj pravi, da se je akcija dobro prijela, vsakega, ki odda katerikoli e-odpadek, lahko samo odpadno baterijo, pa čaka nagrada. »V zameno bo prejel vrednostne bone za nakup varčnejših aparatov, ki jih bo lahko unovčil v našem Studiu.« ■ V Luciferju tudi dietičen sladoled Kavarna Lucifer in vinski bar Angel sta dodobra obogatila gostinsko ponudbo središča Velenja z novimi ponudbami, ki so vedno nekaj posebnega, tako kot čokolade, predvsem pa pralineji in tortice, po katerih so znani po vsej Sloveniji, pa tudi na tujem. Lučo Žgank, ki je skupaj s partnerico Jano lastnik lokala, nenehno razmišlja, kaj v ponudbi še obogatiti, kaj še dodati. Že nekaj tednov obiskovalce navdušujejo z odličnim sladoledom, ki ga ponujajo iz »starega sladolednega vozička«, zdaj pa so postavili ob kavarni še čisto pravi sladoledni vrt s prvovrstnimi poletnimi dobrotami. O tej dopolnitvi je veliko razmišljal, potem pa spoznal mlado Velenjčanko Saro, sicer geologinjo, ki je zadnja leta preživela na Novi Zelandiji in se tam naučila priprave različnih napitkov, osvežujočih jedi in sladoledov iz svežih sestavin sadja in zelenjave. To jo je tako navdušilo, da želi to delati tudi tukaj v Velenju. In že dela! Srečali jo boste v novem sladolednem vrtu pri kavarni Lucifer. »Sestavine morajo biti sveže, razmerja mešanja pa ravno prava. To so podobno kot pri pripravi koktajlov, velike skrivnosti, ki jih v kulinariki ne izdajamo,« pravi Sara, ki je navdušena nad sladolednim vrtom, to navdušenje pa s prijaznim nasmehom na obrazu deli tudi obiskovalcem. V sladolednem vrtu si boste resnično v teh vročih poletnih dneh privoščili cel kup dobrot, ki pa so povrhu vsega še zdrave. To so različni džusi, pa v zadnjem času tako priljubljeni smutiji (prave vitaminske bombe), sadne solate, sadne kupe in seveda več kot odlični sladoledi in sorbeji. »Tudi te izdelujemo izključno iz naravnih sestavin,« zagotavlja Sara, Lučo pa posebej priporoča njihovo ledeno kavo. Tudi ta je pripravljena po posebnem receptu (kavo skuhajo in jo ves dan čisto posebno hladijo in tako izlo- čijo 85 odstotkov kislin, s tem kava dobi prav poseben okus). Resnično velja poskusiti! Glede na to, da je med njihovimi gosti tudi vse več obiskovalcev, ki imajo različne alergije (med drugim na gluten, laktozo), so poskrbeli tudi zanje. V ponudbi je tudi sladoled brez teh sestavin. Seveda pa je tudi Sara, ki je zadolžena za sladoledni vrt, pripravljena kaj pripraviti iz svežih sestavin po povsem vašem okusu. Pri delu jo boste lahko opazovali in se tako tudi sami prepričali, kako slasten sadež so vam spremenili v prikupno jed ali pijačo. V Luciferju se bo poleti tudi veliko dogajalo, še naprej bodo različne prireditve. Ta torek prvi American Music Abroad, 23. julija potopisno predavanje o Argentini, 6. avgusta večer ruske glasbe, 7. avgusta Lucciene, 22. avgusta Vlado Kreslin. Septembra napovedujejo špricer Fest (gost bo Pidži) in še se bo dogajalo. Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 6 6 PREGLED TEDNA »»^AS 16. julija 2015 OD SREDE do torka Mojca Štruc Žabja perspektiva Sreda, 8. julija Premier Miro Cerar se je mudil v Parizu. Na obisku je med drugim povedal, da je Slovenija pripravljena sprejeti od 250 do 300 beguncev. Prebivalci Braslovč so pred vlado s traktorji protestirali zaradi načrtovane umestitve hitre ceste v okviru tretje razvojne osi skozi braslovško občino. Braslovčani so zaradi načrtovane umestitve hitre ceste protestirali pred vlado. Nemška kanclerka Angela Merkel se je odpravila na pot proti Albaniji, Srbiji in BiH. Kot je dejala, je njen namen okrepiti vezi med balkanskimi državami in EU, »... saj je to pomembno za mir in stabilnost v regiji«. Rusija je v Varnostnem svetu ZN vložila veto, zaradi katerega ni bila sprejeta resolucija o Srebrenici, s katero bi pokol 8000 Bošnjakov označili za genocid. »Velik dan za Srbijo,« je komentiral srbski predsednik Tomislav Nikolic. Četrtek, 9. julija Državni zbor ni potrdil imenovanja Janeza Fabijana za viceguver-nerja Banke Slovenije. Poslanska skupina Zavezništva Alenke Bratušek je sporočila, da bo podprla izvedbeni zakon o v ustavo zapisanem fiskalnem pravilu, s čimer mu je zagotovila zadostno podporo. Poslanci so s 44 glasovi za in 19 proti ob 87 navzočih sprejeli zakon o prikritih grobiščih. Podprli sta ga SMC in predlagatelj NSi. Za izvedbeni zakon o zlatem fiskalnem pravilu je glasovalo 62 poslancev. Miro Cerar je opozoril, da bi lahko zavrnitev Janeza Fabijana za nov mandat viceguvernerja Banke Slovenije izpadla kot sporočilo, da bančniki na vodilnih položajih ne uživajo več dovolj zaupanja. Ob tem je izrazil mnenje, da je pomembno, da predsednik Pahor dobro premisli o prihodnjih kandidatih. Iz Haaga so sporočili, da bo arbitražno sodišče, ki odloča o poteku meje med Slovenijo in Hrvaško, svojo odločitev predvidoma sprejelo v sredini decembra letos. Slovenski predsednik Borut Pahor je v spominskem centru v Po-točarih v BiH položil venec in se poklonil spominu žrtev genocida v Srebrenici. Papež Frančišek se je med obiskom v Boliviji v imenu Cerkve opravičil za grehe in zločine, ki so bili v imenu Boga v obdobju kolonialnega osvajanja storjeni nad ameriškimi staroselci. Nedelja, 12. julija Beograd je poslal uradno protestno noto predsedstvu BiH, s katero je zahteval preiskavo napada na premieija Aleksandra Vučica. V domu za ostarele na severu Španije je izbruhnil požar, v katerem je umrlo osem ljudi, še 11 pa je bilo poškodovanih. Sobota, 11. julija Ob 20. obletnici genocida v Srebrenici je v Ljubljani potekal miren shod v spomin na žrtve. Wimbeldon je znova osvojil Novak Dokovič. V napadu ameriškega brezpilotne-ga letala je bil ubit vodja Islamske države za Afganistan in Pakistan. Ubit je bil na vzhodu Afganistana skupaj s še 30 skrajneži. Iz zapora je spektakularno pobegnil najbolj iskan mehiški mafijski boter Joaquin Guzman, ki je bil na čelu ene največjih mamilarskih združb v Mehiki. Ponedeljek, 13. julija V prometni nesreči na primorski avtocesti med Lomom in Uncem proti Kopru, s kraja katere je po- katerim določajo, da bodo sprostili tretji program pomoči. Kot so opozorili, je končni dogovor oddaljen še nekaj tednov, saj je najprej na potezi grški parlament, nato nekateri parlamenti članic evrskega območja, konec tedna pa se pogajanja lahko začnejo. Romunsko tožilstvo je sporočilo, da je romunskega premierja Victor-ja Ponto v treh točkah (poneverba, utaja davkov in pranje denarja) obtožilo korupcije. Torek, 14. julija V parlamentu so poslanci zastavljali vprašanja premierju Miru Cerarju. Ta se je v odgovorih med drugim zavzel za pravično davčno obremenitev in zatrdil, da direktor Sove Zoran Klemenčič ni vpleten v postopke prodaje Telekoma Slovenije. Oči domače javnosti so bile medtem še vedno uprte ob cesto, na kateri se je dan pred tem zgodila huda prometna nesreča - voznika tovornega vozila s cisterno, ki je pobegnil s prizorišča, še vedno niso našli. Stanje v Grčiji je bilo resno. Javni uslužbenci so že napovedali stavko, premier Cipras pa je bil pred nalogo, da poslance tamkajšnjega parlamenta prepriča v smiselnost dogovora z voditelji evrske skupine. Do razhajanj je prihajalo tudi v koaliciji. Iran in peterica članic Varnostnega sveta ZN so sklenile zgodovinski dogovor o iranskem jedrskem programu, s čimer bodo proti Iranu postopoma umaknili za gospodarstvo zadušljive sankcije. Tudi 20 let po pokolu v Srebrenici so spomini še vedno živi in boleči. Sprejet je bil zakon o prikritih grobiščih. Kulturno ministrstvo je popravilo predlog nove medijske zakonodaje, predvsem o obveznem predvajanju slovenske glasbe na radijih in televizijah, in umaknilo sporno definicijo, kaj je slovenska glasba. Grki so se vendarle odločili za sodelovanje z EU. Vodja evroskupine Jeroen Dijsselbloem je tako prejel grški predlog gospodarskih reform, ki naj bi po predvidevanjih vključevale dvig davkov in spremembe v pokojninskem sistemu. Petek, 10. julija Poslanci so z 62 glasovi za in sedmimi proti sprejeli izvedbeni zakon o fiskalnem pravilu. V SDS so se odločili oblikovati vlado v senci, ki jo vodi Janez Janša. Ker Dimitriju Ruplu niso prisodili odbora za zunanjo politiko v strokovnem svetu stranke, se je ta odločil stranko zapustiti. Vrstili so se odzivi na sprejem izvedbenega zakona o fiskalnem pravilu. Finančni minister Dušan Mra-mor je dejal, da je to zelo velik korak k zdravim javnim financam. Vzhodno obalo Kitajske je dosegel silovit tajfun, ki sta ga spremljala obilen dež in močan veter. Iz obalnih mest je bilo evakuiranih več kot milijon ljudi. V spominskem centru Potočari so se na spominski slovesnosti poklonili 8.372 žrtvam genocida v Srebrenici in pri tem pokopali 136 žrtev pokola. Med množico ljudi je bilo tudi več kot 80 tujih delegacij. Srbskega premierja so ljudje izžvižgali, nekdo ga je v glavo zadel s kamnom. Grški premier Aleksis Cipras je nagovoril poslance, češ da ne razprodaja države. Izpostavil je, da gre za zahtevne ukrepe, ki pa bodo Grčiji pomagali, da ostane v evroob-močju. begnil voznik tovornjaka, so umrli štirje ljudje. V Ljubljani se je mudil generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg. V pogovorih z Mirom Cerar-jem sta največ pozornosti posvetila povečanju izdatkov Slovenije za obrambo. Nasina sonda je prvič letela mimo planeta Pluton. Prvič je mimo planeta Pluton poletela Nasina sonda. Špela Kožar Zvezdniki -misijonarji Bob Geldof je pred tridesetimi leti sprožil glasbeni spektakel, kije za šestnajst ur porušil blok med Vzhodom in Zahodom, osmislilpojem globaliza-cije in s tem postavil na piedestal popularno glasbo oziroma njene performerje. Live Aid. A bilje tudi medijski spektakel. Ne le zato, ker si ga je ogledalo kar 1,9 milijona ljudi; Live Aid je »nosil« družbeno odgovorno sporočilo že v samem naslovu - pomoč v živo. Koncert namreč ni bil le navaden koncert, bilje humanitarne narave s ciljem, da se nahrani lačne Etiopijce. In v spomin, pa čeprav sem imela le osem let, sta se zasidrala dva simbola - kitara, katere trup je v obliki Afrike, in fotografija etiopij-ske deklice na robu preživetja. Ime ji je Birhan Woldu. Pred desetletjem, ko je Geldofpriredil t. i. Live 8 v londonskem Hyde Parku, je stopila na oder. Zaslišal seje huron-ski aplavz, objela jo je celo Madonna. Bila je malce zmedena, a hkrati nasmejana do ušes. In enako pristno je odgovarjala na vprašanja novinarja britanskega Guardiana, ko je opisovala razmere v domovini. Priznala je, da se je po Live Aidu zgradilo nekaj osnovnih šol, da ženske ne rojevajo več le doma, a da bi bilo kljub temu bolj smiselno pomagati pri izgradnji infrastrukture, ki bi zagotovila nova delovna mesta, da Eti-opijci ne bi bili več tako odvisni od tuje pomoči. Da, Zahod skrbi. Zahod skrbi ves svet. In zato Zahod želi skrbeti za ves svet. A nato nek del sveta opustoši, misijonarji pa postanejo zvezdniki. Bob Geldof je začel z reševanjem Etiopije, dandanes mu sledi George Clooney z Darfurjem ali pa Madonna s posvojitvijo deklice iz Malawija. Afriški, vietnamski, ruski otroci. Angelina Jolie sije »omislila« kar svoj mali benetton. Njena medijska podoba je vedno brezhibna, mar ne? Humanitarnost in mediji gredo pač z roko v roki. In, če si zvezdnik, pač moraš nositi srce na dlani, torej vedno pokazati svoja čustva. Kaj lažjega, kot odločiti se za humanitarni pristop in tako nenehno izkazovati lastno občutljivost do šibkejšega, empatijo par excellence. In nihče od ostalih, torej ne-zvezdnikov, te ne opomni, da gre pravzaprav za najo-dličnejši primer pokroviteljstva. Ker bi to morali priznati tudi sami sebi, mar ne? Podoba je v preteklem stoletju ustoličila Zahod, njegovo vizijo potrošniške družbe s popolnimi oglasi za popolne ljudi in z nad-popolnimi posamezniki, ki jim rečemo zvezdniki. In danes, zaradi pojava družbenih omrežij, živimo v svetu prenasičenih podob. In, saj veste, potrebna sta plus in minus - prenasičenost prej pomeni praznost kot kako drugo kvaliteto. In zato tudi pokroviteljsko držo do Nezahodnjakov zamenjujemo s plemenitostjo. Tudi Afriki smo pripisali podobo, morda je zanjo še najbolj »kriv« prav Live Aid - hirajoča celina. In to je to. Podhranjeni otroci, ljudje z aid-som, predvsem pa prebivalci dela Zemlje, ki potrebujejo pomoč. Našo pomoč. A jim raje kot prvo nudimo tisto drugo - humanitarno. Ker se jo lahko unovči. Britanska pevka Adele je zavrnila povabilo irskega pevca Boba Geld-ofa, da ob letošnji tridesetletnici Live Aida poustvarijo pesem »Do they know it's Christmas - Ali vedo, da je božič?« z malce prirejenim besedilom od prvotnega, češ da gre za deželo, kjer je v vsakem smehu solza. Adele je raje donirala afriški državi, več ni želela razkriti. Adele ni zvezdnik - misijonar. V medijih je »le« zaradi svoje glasbe, svojega izjemnega glasu. Tudi svoje podobe ni želela »prikrojiti« in tako je še vedno ponosna na svoje kilograme. Daleč od popolne podobe današnjega sveta, bi lahko rekli. Jap, na Zahodu največ velja popolno. Navidezno popolno. In zato tudi eden najlepših glasbenih dogodkov vseh časov ni bil zgolj to. Po 17 urah pogajanj je bil dogovor med EU in Grčijo vendarle sklenjen. V državnem zboru so poslanci podprli strategijo upravljanja kapitalskih naložb ter razpravljali o davčnih blagajnah. Voditelji držav evrskega območja so po maratonskih 17-urnih pogajanjih le dosegli dogovor o Grčiji, s V Starem Velenju Rokodelska tržnica Velenje, 14. julija - Mestna občina Velenje bo v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Staro Velenje v soboto, 18. julija, med 9. in 13. uro v Starem Velenju organizirala Rokodelsko tržnico s spremljevalnim programom. Rokodelci in domači obrtniki bodo predstavili svoje izdelke in prikazali njihovo izdelavo, obiskovalci tržnice pa bodo lahko rokodelske izdelke tudi kupili. Na ogled bodo leseni in glineni izdelki, izdelki iz slame, kvačkanje, pletenje, slike in še marsikaj. V okviru Rokodelske tržnice bo potekala tudi mesečna stojnična izmenjava tematskih knjig, ki jo organizira Ustanova Velenjska knjižna fundacija. Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 7 16. julija 2015 »»WAS ZDRAVSTVO, SOCIALA 7 Lavretu še en mandat Aktualni direktor Splošne bolnišnice Slovenj Gradec edini kandidat - Potreb še za blizu 50 milijonov evrov Tatjana Podgoršek Slovenj Gradec, 8. julija - Svet Splošne bolnišnice Slovenj Gradec je potrdil Janeza Lavreta za direktorja bolnišnice za prihodnja štiri leta. Ta vodi bolnišnico od leta 2007, na razpis se je prijavil edini, zanj pa je na seji glasovalo vseh sedem prisotnih članov od sicer devetčlanskega sveta zavoda. Soglasje k imenovanju mora dati še vlada RS. Pričakujejo ga po dopustih. Sicer pa se Lavretu mandat izteče v drugi polovici oktobra. Na novinarski konferenci dan po seji sveta zavoda je Janez Lavre povedal, da si bo prizadeval za strokovno in varno obravnavo pacientov, za krepitev sodelovanja z ostalimi izvajalci zdravstvene dejavnosti v okolju, ustrezno informiranje bolnikov ter zaposlenih. Napovedal je tudi prizadevanja za skrajševanje čakalnih dob, podporo znanstvenoraziskovalni dejavnosti v bolnišnici, pridobitev mednarodne akreditacije JCI (pričakujejo jo do konca leta). Poleg ureditve urgentnega centra, za katerega potekajo postopki izbire dobavitelja opreme (svojemu namenu naj bi ga predali novembra ali v začetku letošnjega decembra), so aktivnosti vodstva bolnišnice usmerjene v postopke za nakup opreme za obnovljena otroški oddelek in centralni operacijski blok ter postopke nakupa aparata za magnetno resonanco. Nujna je rekonstrukcija kirurškega oddelka oziroma centralne sterilizacije. »Če ta odpove, bomo morali prekiniti operativno dejavnost, ki predstavlja blizu 50 odstotkov celotne bolnišnične dejavnosti. Na leto operiramo 8.000 bolnikov.« Na seznamu nujnih potreb so še energetska sanacija preostalih objektov, prenova enote preskrbe s hrano in nadgradnja digitalnega dela bolnišnice. Vrednost potrebnih naložb za prihodnje desetletje je ocenil na blizu 50 milijonov evrov. Lavre je zatrdil, da ima za svoje prednostne usmeritve pri delovanju bolnišnice v prihodnje veliko podporo v kolektivu. Ne nazadnje je bil to tudi njihov predlog. Če ga vlada ne bo potrdila, bo naslednji dan po izteku mandata zdravnik na internem oddelku, saj ga 'vedejevstvo' ne zanima. S konkurenco do boljše ponudbe in storitev S podpisom koncesijske pogodbe se za občino Šmartno ob Paki aktivnosti šele začenjajo - V zasebnem vrtcu prepričani o dolgoročnem sodelovanju Tatjana Podgoršek Šmartno ob Paki, 3. julija - Župan Občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar in direktorica zasebnega vrtca v Šaleški dolini - vrtca Bambi v Rečici ob Paki Taja Steblovnik -sta podpisala koncesijsko pogodbo o izvajanju dejavnosti predšolskega varstva in vzgoje otrok za dva oddelka. Pogodba velja za pet let, Ste-blovnikova pa je prepričana, da gre za poskusno dobo, ki jo bodo dobro izkoristili. Z vsebinami z dodano vrednostjo bodo po preteku obdobja lokalni skupnosti ter tukajšnjim svetnikom dokazali, da so zanesljiv in kakovosten dolgoročni partner. Pridobili zaupanje svetnikov Zasebni vrtec Bambi deluje v tamkajšnjem okolju že dobri dve leti. Takrat se šmarški svetniki za razpis koncesije za predšolsko varstvo niso odločili. Z dosedanjim delom, z zadovoljstvom staršev in otrok pa je Bambi upravičil njihovo zaupanje, zato pri vnovični obravnavi pobude o razpisu koncesije svetniki niso imeli pomislekov. Na podpisu pogodbe je Kopušar med drugim dejal, da so s tem stopili na področje, ki jim je relativno neznano, a ver- jame, da bodo s skupnimi močmi, tvornim sodelovanjem zadovoljili pričakovanja malčkov in njihovih staršev. Konkurenca na omenjenem ji šele začenjajo. Čaka nas veliko dela.« V dolgoročnih načrtih predvideva občina združitev dejavnosti pod eno streho, kar pomeni dograditev S koncesijsko pogodbo bodo pridobili vsi, sta prepričana Janko Kopušar in Taja Steblovnik. področju bo privedla do boljše ponudbe in storitev. »Gre za dopolnitev dejavnosti našega javnega zavoda, hkrati pa nas s svojimi načrti zasebni vrtec sili, da se odzovemo. Zato se za lokalno skupnost aktivnosti v predšolskem varstvu in vzgo- vrtca, energetsko sanacijo objekta in zagotovitev potrebnih standardov. Finančno podpis koncesijske pogodbe za lokalno skupnost ne prinaša večjih obremenitev, saj že sedaj plačuje varstvo otrokom iz občine v njem. Je pa velika pridobitev zanjo tudi zaradi racionalizacije, saj so vlaganja in zagotavljanja potrebnih pogojev stvar lastnika. Ne bodo se ustavili Za zasebni vrtec pomeni podpis pogodbe - tako Steblovnikova -manj birokracije, večjo zanesljivost pri financiranju dejavnosti za otroke iz občine, bolj odprto pot za povezovanje z javnim vrtcem in drugimi javnimi zavodi v lokalni skupnosti. Izrazila je zadovoljstvo, ker so jih svetniki prepoznali za zanesljivega partnerja, spoznali, da bodo s sodelovanjem vsi pridobili. Podpis pogodbe jih ne bo ustavil, v prizadevanjih ponuditi otrokom in staršem še več vsebin z dodano vrednostjo. Cene v vrtcu se ne bodo spremenile, saj so že doslej starši plačevali, kot da bi imel vrtec koncesijo. Na naše vprašanje, v čem se zasebni vrtec razlikuje od javnega, je Steblovnikova odgovorila: »Morda v medsebojnih odnosih, ki jih poskušamo gojiti do otrok in njihovih staršev, ter dodatna ponudba. Odzivamo se na njihove pobude, kar znajo ceniti. Prav tako je naša prednost delovni čas. Uradno je vrtec odprt od 6.30 do 16.30, staršem pa ob doplačilu omogočamo varstvo še dlje.« Steblovnikova nam je še povedala, da so za novo šolsko leto vpisali več otrok, 47 jih je, in da so morali vloge za 10 otrok odkloniti. Je pa v obrazložitvi staršem obljubila, da bodo do šolskega leta 2016/2017 zgradili k obstoječemu objektu prizidek za dva oddelka. Projekt imajo pripravljen, čakajo le na razpis za pridobitev evropskega denarja. Ta se obeta v drugi polovici tega leta. Zmanjšujejo število prostih ur Slovenj Gradec - Po zagotovilih vodstva Splošne bolnišnice Slovenj Gradec od leta 2010 namenjajo zmanjševanju števila opravljenih, a neplačanih ur (proste ure) veliko pozornosti. Pred petimi leti je bilo neplačanih blizu 35 tisoč, lani 10 tisoč manj, konec letošnjega maja pa dobrih 18.500, kar je v povprečju 30 do 40 ur glede na število zaposlenih. Nadure so prisotne pri vseh zaposlenih, največ pa jih imajo zdravstveni tehniki. Vodstvo bolnišnice ocenjuje, da če ne bo dodatnih omejitev pri zaposlovanju, bi lahko proste ure (teh ne morejo izplačati, zaposleni jih morajo koristiti) odpravili večinoma do konca leta 2017. Potreben bo skrben nadzor. Dodajajo pa še, da bo zaradi narave dela v bolnišnici stalno prisotnih od 5.000 do 7.000 prostih ur. Težnja po zmanjšanju števila zaposlenih za odstotek je zanje dodaten izziv, ob tem pa bi moralo (tako vodstvo bolnišnice) ministrstvo za zdravje razmisliti o nadaljnjih usmeritvah na področju zaposlovanja. ■ tp OBRAČUN KOMUNALNIH STORITEV JANUAR-JUNIJ 2015 ZA INDIVIDUALNE HIŠE Spoštovane uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da je Komunalno podjetje Velenje izvedlo obračun komunalnih storitev za individualne hiše za obdobje januar-junij 2015. Skupno je bilo izstavljenih 6.846 obračunov. 2.683 uporabnikov je prejelo obračun v dobro v skupni vrednosti 91.075,53 EUR, kar predstavlja 2,79 % prihodkov realizacije za individualne hiše v obdobju januar-junij 2015; 4.163 uporabnikov je prejelo obračun v breme v skupni vrednosti 182.329,70 EUR, kar predstavlja 5,58 % realizacije za individualne hiše v obravnavanem obdobju. Znesek obračunov v dobro se uporabnikom upošteva pri naslednjih mesečnih akontacijah oz. računih. Pregled obračunov v breme in dobro uporabnikov je razviden iz naslednjih podatkov: Obračun v EUR Število obračunov -v dobro uporabnikov Število obračunov -v breme uporabnikov 0,00 - 50,00 2.183 3.039 50,00 - 100,00 287 596 100,00 - 150,00 113 254 150,00 - 200,00 45 122 200,00 - 350,00 46 108 350,00 - 500,00 5 28 nad 500,00 4 16 SKUPAJ 2.683 4.163 u KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o. Koroška cesta 37/b, 3320 Velenje RIBARSKA FESTA NA GOLTEH S KLAPO LANTERNA Nedelja, 19. julij 2015 ob 15.00 uri Terasa hotela Golte ROŠTILJ NA TERASI Dalmatinske dobrote, ribe, lignji, girice in druge specialitete. MINI PLAŽA ZA OTROKE Igre na bazenčku in sončenje na ležalniku. NAGRADNA IGRA Glavna nagrada Sezonska smučarska vozovnica (med tednom) za Golte in druge atraktivne nagrade. kupon za PREVOZZ nihalko ! +1 gratis Kupon lahko izkoristite v nedeljo, 19. 7. 2015 od 14.00 ure dalje. Ob nakupu ene odrasle vozovnice za nihalko, prejmete drugo vozovnico brezplačno. V VSEH LETNIH ČASIH! 0 □ Q □ www.golte.si Golte informacije: t: 03 839 11 00; e: golte -recepcija@golte.si) golte« ^^ Krtf/i/ S?, m/\i i **** Slovenija hotel & mountain resort Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 8 Vrsta primerov dobrih praks v skrbi za starejše - Med 500 udeleženci 58 zlatih in bisernih parov Tatjana Podgoršek Velenje, 11. julija - Šaleška pokrajinska zveza društev upokojencev Velenje, ki združuje 10 društev in klub upokojencev, je v restavraciji Pod Jakcem v Velenju pripravila 34. srečanje upokojencev Šaleške doline. Z njim je sklenila načrtovane aktivnosti za prvo polovico leta. Predsednik zveze Konrad Steblov-nik je na osrednjem delu srečanja povedal, da so letos uspešno organizirali osem športnih tekmovanj, zmagovalci sedmih bodo nastopili še na državnem prvenstvu Zveze društev upokojencev Slovenije. Na reviji pevskih zborov sta se na Festival tretjega življenjskega obdobja v Ljubljani uvrstila dva. Izrazil je zadovoljstvo ob dobrem delu komisij (za šport, kulturo, stanovanjska vprašanja, izletništvo, tehnično kulturo), v koordinacijskem projektu Starejši za starejše deluje 350 zavzetih prostovoljcev, zavzeto delajo tudi po društvih in v klubu upokojencev v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Pozval je vse, da se pridružijo aktivnostim in druženjem v čim večjem številu tudi v prihodnje. »Po prvih treh mesecih in pol, odkar vodim zvezo, sem do- dobra spoznal njeno delovanje, zato se bomo lahko v nadaljevanju posvetili dolgoročnim usmeritvam, usklajenim z vodstvom krovne organizacije. Izzivov nam ne manjka.« Zbrane so nagovorili ministrica za obrambo Andreja Katic, poslanca v državnem zboru Jan Škoberne in Marija Kovačič ter jim za zagotovili, da se bodo na najvišji ravni v državi zavzemali za uresničitev prizadevanj tukajšnjega okolja po zagotavljanju življenja in dela, ki si ga občani zaslužijo. Udeleženci srečanja so si večkrat ogreli dlani pri nagovoru župana Mestne občine Velenje Bojana Kontiča. Ta je izpostavil nekatera najbolj pereča vpra-šanjaŠaleške doline in bil pri tem kritičen do države. »Nihče nam ni ničesar podaril. Nič ni samoumev- «»^AS nega, zato sporočamo: Šaleška dolina se ni dala in se nikoli ne bo!« Podžupan Občine Šmartno ob Pa-ki Janko Avberšek je med drugim poudaril potrebo po tvornem sodelovanju občin v dolini v skupnih prizadevanjih, predstavnik Občine Šoštanj Janko Zelcer pa izpostavil skrb za lepše čase upokojencev. Da se pokojnine morajo premakniti naprej, je menil novi predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Anton Donko. Po njegovih besedah si bo zveza v prihodnje prizadevala z atri prednostne cilje, in sicer pravice starejših, aktivno in zdravo staranje ter medsebojna pomoč starejših za starejše. »V Šaleški dolini imate pri vseh vrsto primerov dobre prakse.« Izkoristil je prisotnost poslancev in ministrice 16. julija 2015 ter jih prosil za pomoč pri čimprejšnjem sprejemu zakona o dolgotrajnejši oskrbi. Srečanja se je udeležilo 500 upokojencev iz Šaleške doline, toliko, kolikor znašajo zmogljivosti restavracije. Med njimi so bili deležni posebne pozornosti pari, ki letos praznujejo 50 in 60 let skupnega življenja. 58 (od 69) je slišalo veliko čestitk in lepih želja pri nadaljnjem vztrajanju na skupni življenjski poti. Srečanje so popestrili člani moškega pevskega zbora Društva upokojencev Velenje ter ansambel Pod-krajski fantje. Tem je Šaleška pokrajinska zveza društev upokojencev Velenje podelila plaketo zveze za njihov trud na srečanjih. 8 MED VAMI Upokojenci množično na srečanju > Iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki se je srečanja udeležilo 58 parov (od 69), ki letos praznujejo 50- ali 60-letnico skupnega življenja Minula leta so se srečevali pod šotorom pri Restavraciji Jezero, letos so se v restavraciji Pod Jakcem v Velenju. Hvala za prelepo srečanje S čutom za preteklost in prihodnost Velenje, 4. julija - V Domu za varstvo odraslih Velenje poskušajo z različnimi aktivnostmi popestriti življenje stanovalcev doma, hkrati pa jim omogočiti, da trenutke zadovoljstva delijo s svojimi najbližjimi. V ta splet sodi tudi srečanje oskrbovancev, sorodnikov in zaposlenih doma pred hišo, ki bo v bližnji prihodnosti doživela precejšnje spremembe. Kljub visokim temperaturam ni manjkalo dobre volje in nasmehov na obrazu udeležencev srečanja. »Prav je, da poleg vsakodnevnih zadnje tudi namenjeno. Zaposleni v domu so za stanovalce in njihove sorodnike ter prijatelje pripravili prijazen prostor, dobro hrano in ohlajeno pijačo ter medse povabili ansambel Namen iz Šentjurja, ki je skrbel za glasbo. Da je bilo res vsem lepo, dokazujejo besede Bojana Voha: »Hvala za prelepo dopoldne vsem zaposlenim in njihovi direktorici. Hvala tudi za nesebično skrb in delo z našimi najdražjimi, ki morajo od doma, pa vendar v okolju, kjer nimajo občutka nezaželjenosti opravil in tekočih dogodkov najdemo tudi čas, ko lahko brez naglice sežemo drug drugemu v roke in pokramljamo o vsem, kar si želimo povedati,« so povedali stanovalci doma. Temu je bilo druženje ne na- Na srečanju so se imeli vsi zelo lepo. oziroma odvečnosti. Hvala vam!!!«. Zaposleni so si ob tej priložnosti nadeli majice z napis »Dom smo ljudje!«, kar za velenjskega zagotovo drži. a Kar nekaj krvodajalcev manj Velenje, od 7. do 10. julija - Območno združenje RK Velenje je organiziralo v restavraciji Pod Jakcem v Velenju zadnjo večjo krvodajalsko akcijo pred poletnimi počitnicami, in sicer za Zavod za transfuzijsko medicino Ljubljana, zadnji dan pa za potrebe Splošne bolnišnice Maribor. Odziv je bil skromnejši, kot so ga na območnem združenju vajeni. Akcije se je namreč udeležilo blizu 800 krvodajalcev, kar je kar nekaj manj kot lanske akcije, ko so zabeležili blizu 1000 darovalcev krvi. Razloge za skromnejšo udeležbo pripisujejo visokim temperaturam in času dopustov. a tp Muzej premogovništva Slovenije obiskal 400.000 obiskovalec - Novosti tudi letos - 25 tisoč obiskovalcev letno Bojana Špegel Velenje, 10. julija - Bil je 3. julij 1999, ko so prav na praznik rudarjev na Starem jašku odprli Muzej Premogovništva Slovenije. V petek, le teden dni po letošnjem prazniku rudarjev, so v njem s posebno pozornostjo sprejeli 400.000. obiskovalca. Med skupino iz Puconcev so razdelili žetončke in žreb je določil, da je to postal Ernest Nemec. Obisk muzeja bo zanj ostal nepozaben tudi zaradi darila; prejel je knjigo Premogovnik in rudniki Slovenije. Poleg tega bo lahko muzej obiskal še enkrat, z družino, saj je prejel vstopnico za štiri osebe. Muzej premogovništva Slovenije v Velenju je vse od odprtja med obiskovalci Šaleške doline ena najbolj priljubljenih izletniških točk. Vodja muzeja Stojan Špegel nam je povedal: »Zelo veseli smo, da je obisk našega muzeja dober, čeprav si, iskreno, v prihodnosti želimo še večji obisk. Menimo, da je zgodba, ki jo prikazujemo v našem muzeju, tega vredna, saj je postavljen v avtentične prostore.« Največja atrakcija muzeja je podzemni del, Špegel pa nam pove, da v zadnjem času k njim številni tujci hodijo tudi zato, Predstavnik Muzeja premogovništva Slovenije med sprejemom 400-tisočega obiskovalca muzeja. Ta si bo minuli petek še dolgo zapomnil. ker jih zanima organiziranost muzeja. »Vsi so presenečeni, pravijo, da smo odlično organizirani in da je muzej res zanimiv. Lani smo gostili obiskovalce iz 42 držav sveta. Tudi letos skorajda ni dneva, da ne bi gostili tujcev, največ obiskovalcev pa je iz Nizozemske, Izraela in Nemčije. Letno naštejemo 25 tisoč obiskovalcev.« Ob tem izvemo, da se kljub finančni krizi, ki zadnje čase bremeni Premogovnik Velenje in hčerinske družbe - muzej sodi pod PV Invest - trudijo, da obiskovalci tega ne ču- tijo. »Naredili smo nekaj racionalizacij; ukinili smo obisk ob nedeljah, dnevni delovni čas pa skrajšali za eno uro. Imamo tudi manj vodičev, a to skušamo nadomestiti z boljšo organizacijo in pristopom k delu,« pravi Špegel, ki nam pojasni, da so obisk prilagodili tudi osebam s posebnimi potrebami. Tudi letos več posodobitev Tudi zato, da obisk muzeja ne upade, se trudijo, da obnavljajo ekspo- Rekli so ) Branik rudarstva na Slovenskem Dr. Janez Rošer, direktor hčerinske družbe Premogovnika Velenje, družbe PV Invest, h kateremu muzej sodi organizacijsko, nam je ob sprejemu 400.000. obiskovalca povedal: »Naš muzej je zgodovinsko gledano zelo pomembna kulturna dediščina Šaleške doline. V zgodovini je v Sloveniji delovalo ogromno rudnikov, danes pa je velenjski ostal branik rudarstva v državi. Ustvariti muzejsko postavitev v originalnih prostorih, kjer se je dejavnost, ki jo zbirka prikazuje, resnično odvijala, je bil poseben izziv, za katerega lahko po desetletju in pol rečemo, da se je pokazal za dobro idejo. Prepričan sem, da ravno zaradi prikaza zgodovine in sedanjosti, obisk našega muzeja, sploh podzemnega dela, nikogar ne pusti ravnodušnega. S ponosom lahko povemo, da je Muzej premogovništva dobitnik številnih nagrad, med njimi tudi posebnega priznanja Evropskega muzejskega foruma. Naš muzej pa ni le muzejski prostor, ampak tudi odlična lokacija, na kateri prirejamo vedno več prireditev, druge aktivnosti in srečanja«. Ob tem je dodal, da se zavedajo, da bodo morali zagotoviti dovolj denarja, da bo tako tudi ostalo. Ne le za obstoj muzeja, tudi za posodobitve. »Ni skrivnost, da ima večina muzejev doma in po svetu finančne težave. Računamo na donatorstva in sponzorstva, upamo pa tudi na prihodke iz državnih institucij,« je še dodal naš sogovornik. nate in dodajajo novosti, saj želijo ostati atraktivni. »Letos smo v muzejskem parku povsem obnovili največji eksponat, delovni stroj, ki stoji v parku pred muzejem. Na to smo zelo ponosni. V jamskem delu muzeja smo obnovili Ligijev salon, v teh dneh pa končujemo sceno prikaza razstreljevanja, kjer bodo obiskovalci ne le doživeli eksplozijo, tudi sami bodo lahko poskusili miniranje,« pripoveduje vodja muzeja. Poleg tega so postorili niz drobnih izboljšav v zunanjem delu muzeja; iz depojev so »potegnili« makete, ki so jih obnovili, prikazujejo pa velenjski rudnik v prejšnjem stoletju. »Ponosni smo, ker smo odprli prvo razstavišče 160 metrov pod zemljo, kar je edinstveno v Sloveniji. Ker je letos leto luči, v njem to poletje razstavljamo otroške rudarske svetilke, delo učencev velenjskih osnovnih šol,« še doda Špegel. Z razstavami pa se trudijo tudi v zunanjem delu muzeja, saj dajejo dodatno živost njihovi muzejski zgodbi. Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 9 16. julija 2015 IZOBRAŽEVANJE 9 Dve zlati maturantki v generaciji pričakovali več Splošno maturo je v spomladanskem roku na Gimnaziji Velenje opravilo 83 dijakov Tatjana Podgoršek Noč iz nedelje na ponedeljek ta teden je bila za mnoge dijake, ki so opravljali spomladanski del mature, neprespana. Ministrstvo za šolstvo in šport je namreč v zgodnjih jutranjih urah na svojih spletnih straneh objavilo rezultate uspešnosti zaključne oblike preverjanja znanja. Na Gimnaziji Velenje kot eni od šol Šolskega centra Velenje je pristopilo k spomladanskemu delu 89 dijakov (od 101), veselilo se jih je 83 ali 93,3 odstotka. Šest neuspešnih bo imelo priložnost za »popravca« v avgustu. Pričakovali več zlatih maturantov Rajmond Valcl, ravnatelj gimnazije, nam je povedal, da so sicer z uspehom na splošni maturi zadovoljni, hkrati pa priznal, da sta dve zlati maturantki manj, kot so pričakovali. »V generaciji smo imeli 14 dijakov in dijakinj z odličnim uspehom vsa štiri leta izobraževanja. Od teh pričakuješ, da bodo ob zaključku šolanja najboljši. Vsaj še 2 kandidata iz generacije bi lahko pri- > ni maturanti. »Dva sta dosegla 29 točk, sta na meji za pridobitev naziva zlati maturant. Glede na to, da imajo dijaki možnost vpogleda izpitnih pol, bo morda kdo od odlič- skih »popravcih« odstotek še višji. »Več kot 50 odstotkov dijakov je bilo v šolskem letu 2014/2015 odličnih in prav dobrih«. Na vprašanje, ali so morda znižali merila, pa pra- tni in 20 v umetniški oddelek. »Za prostor, v katerem je gimnazija, je to povsem primeren vpis«, je še dejal Rajmund Valcl. kamor sem se vpisala, omejitev ni bilo. Kakšnih težav tudi v prihodnje ne pričakujem. Imam dobro popotnico, delovne navade mi pa tudi niso tuje.« Ana Rošer: »Po živčnih trenutkih, ali bom imela dovolj točk ali ne, se V šolskem letu 2014/2015 je bilo več kot 50 odstotkov dijakov odličnih in prav dobrih dobila naziv zlati maturant.« Težko bi »krivdo« za to pripisal zahtevnejšim izpitnim testom v primerjavi z lanskimi. Učni uspeh namreč kaže, da so dijaki v povprečju osvojili 19 točk, kar je za slabe pol točke več kot na lanski maturi. Tako imajo 12 dijakov ali 2 več kot lani, ki so dosegli od 25 do 29 točk in so odlič- Odlični maturanti z ravnateljem gimnazije Rajmundom Valclom in direktorjem Šolskega centra Velenje Ivanom Kotnikom nih (po pregledu pol) še postal zlati maturant.« Vpisujejo se vse bolj motivirani dijaki Sicer pa Rajmund Valcl ugotavlja, da se zadnja leta vpisuje v program gimnazije vse več motiviranih dijakov, takih, ki želijo program tudi uspešno opraviti. Statistični podatki zadnjih 10 let namreč kažejo, da se je število popravnih izpitov zmanjšalo za več kot pol. Posamezni dijak ima enega ali največ dva popravna izpita, povsem neuspešnih je zelo zelo malo. Ob koncu letošnjega šolskega leta so vsi gimnazijci dosegli 91-odstoten učni uspeh, po opravljenih junijskih popravnih izpitih je ta že 94-odstoten. Valcl verjame, da bo po avgustov- Lea Krošel vi: »Ne, to bi ne bilo dobro. Mladim je treba pokazati, da se morajo za uspeh truditi in temu primerno vložiti toliko dela. Merila določata učni načrt in katalog znanj, ne kdo drug.« Vpisali en oddelek splošne gimnazije manj Vpis za naslednje šolsko leto po trenutnih rezultatih kaže, da bodo imeli en oddelek splošne gimnazije manj. V obeh pa bo po 29 dijakov. Vpisali so tudi 23 učencev v špor- Ana Rošer Katja Ocepek Amela Eskič In kaj so povedali zlati maturanti Lea Krošel: »Zelo sem vesela, samo da je konec nervoze in vsega ostalega. Čeprav sem v to vložila veliko truda, časa, tudi odrekanja ni manjkalo, se takšnega uspeha nisem nadejala. Vse se mi je obrestovalo. Občutek ob pridobitvi naziva zlata maturantka je super. Pri nadaljnjem izobraževanju mi to sicer ne bo pomagalo, saj na Fakulteti za matematiko in fiziko - smer finančna matematika Univerze Ljubljana, fakulteti, kjer bom nadaljevala izobraževanje.« Z zlatima maturantkama, ki sta dosegli vse točke (22) na poklicni maturi, se ponašata dve šoli Šolskega centra Velenje, Šola za rudarstvo in varstvo okolja ter Šola za storitvene dejavnosti. Katja Ocepek, Šola za rudarstvo in varstvo okolja: »Po štirih letih danes lahko rečem, da sem dočakala nagrado za vložen trud. Kljub temu nisem pričakovala, da bom na poklicni maturi dosegla vse možne točke. Uspeha sem zelo vesela. Menim, da sta obe maturi - splošna > mi je sedaj odvalil velik kamen od srca. Zelo sem vesela in zadovoljna. Pričakovala sem dober uspeh, a da bom zlata maturantka, ne. Presenečena sem bila ob pogledu na rezultate, ki sem jih preverjala, seveda ob petih uri zjutraj. Menim, da se mi je najbolj obrestovalo sprotno delo v vseh štirih letih gimnazije. Kljub temu je bilo zadnje mesece potrebnega kar veliko truda. Ne pravijo zaman maturi zrelostni izpit. Pred mano so lepe počitnice pred začetkom študijskega leta na veterinarski Statistični podatki na gimnaziji zadnjih 10 let kažejo, da se je število popravnih izpitov več kot prepolovilo. in poklicna - zelo zahtevni, da je pa za doseganje začrtanih ciljev pri obeh potrebnih veliko priprav. Moj nasvet tistim, ki prihajajo za mano, je: izberite takšen program, ki vas zelo veseli in ste zanj in svojo kari-erno pot pripravljeni veliko narediti. Moja me bo vodila na Visoko šolo za varstvo okolja in ekotehnologije v Velenju.« Amela Eskič, Šola za storitvene dejavnosti: »Nisem pričakovala takšnega uspeha. Veliko znanja in malo sreče me je spremljalo pri pisanju testov in ustnem zagovoru. Matura - poklicna ali splošna - ni takšen strah in trepet, kot trdijo nekateri. Pogoj za to pa je sprotno učenje. Dni, ki sem jih preživela na srednji šoli, se bom spominjala po sošolcih, profesorjih, po vedrem razpoloženju in še po čem. Meni je bilo krasno. Nadaljevala bom na ekonomski fakulteti v Mariboru.« ■ Kljub počitnicam ni počitnic Z mednarodnimi in šolskimi projekti do denarja in ohranitve delovnih mest Tatjana Podgoršek Na Medpodjetniškem izobraževalnem centru (MIC) Šolskega centra Velenje (ŠCV) kljub počitnicam ni počitnic. »Izvajamo precej domačih in mednarodnih tržnih projektov z določenimi roki za izvedbo,« je pojasnil ugotovitev pomočnik vodje MIC-a Uroš Lukič. Različne oblike usposabljanja Med najbolj izstopajoče tržne projekte je Lukič uvrstil institucionalno usposabljanje za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije. Projekt je v zaključni fazi, v njem pa so izobrazili 900 udeležencev iz Območnih služb Zavoda RS za zaposlovanje Velenje, Trbovlje, Sevnica, Murska Sobota in Maribor. V šolskem letu 2014/2015 so 26 udeležencev usposobili za delo s CNC tehnologijo in za pomožna dela na področju elektroinštalacij. Omeniti velja še mednarodni projekt s področja varovanja okolja, vrsto drugih oblik usposabljanja za potrebe regije. Uspešno tržijo produkta simulator varne vožnje in avtomatizirana izposoja koles Bicy. Pri slednjem za- ključujejo ureditev dveh postaj v občini Šoštanj -v Metlečah in Topolšici. »Z njima bomo zaključili traso od Gorice v Velenju do Term v Topolšici.« V polnem zamahu so priprave na izvedbo treh avtomatiziranih postaj v občini Ravne na Koroškem, kjer bodo uredili tudi tri polnilnice za električna kolesa. Z njimi bodo nadgradili obstoječo izposojo koles. Izdelali so že prototip električnega kolesa in avtomatiziranega sistema izposoje. »Pri tem moram omeniti podjetji Dukati (ta razvija kolo z akumulatorskim sistemom) in Vizija šport za proizvodnjo in prodajo koles.« Pozornost namenjajo še pršilni-kom. Lani so jih postavili ob zelenici na Titovem trgu, upajo pa, da jih bodo lahko kmalu zamenjali s pršilniki nove generacije. Delno tržni šolski projekti Zajeten je tudi seznam šolskih projektov, za katere Uroš Lu-kič pravi, da so delno tržni. Z njihovim izvajanjem omogočajo dijakom pridobitev praktičnih znanj, nekaterim zaposlenim pa ohranitev delovnih mest, ki bi jih sicer ti zaradi manjšega vpisa dijakov izgubili. »Čeprav je bilo v novi finančni perspektivi doslej objavljenih malo razpisov za pridobitev nepovratnih sredstev, smo bili uspešni s tremi prijavami.« Z Makedonci, Avstrijci, Španci ter podjetjem Umor Zreče sodelujejo v projektu za izdelavo posebnih orodij (ŠCV je v njem »zadolžen« Uroš Lukič: »S šolskimi in mednarodnimi projekti zapolnjujejo vrzeli na finančnem področju in rešujemo kadrovska vprašanja.« za čim prejšnjo usposodobitev udeležencev za delo v proizvodnji). Skupaj s Francozi pripravljajo multimedijsko gradivo za udeležence izobraževanja v tujih okoljih. Z Avstrijci, Italijani, Nemci so partnerji pri projektu gorivne celice, zanj pa pripravljajo vsebine za vključevanje omenjenih celic v okolja, kjer jih doslej niso poznali. »Za nas je projekt prihodnosti izobraževanje dijakov zahodnega Balkana. Z njim smo začeli z izgradnjo Gorenjevega obrata v Valjevu v Srbiji, danes izobražujemo še dijake iz Čač-ka, Kragujevca, zadnje leto iz Tešnja v Bosni. Za prvo generacijo teh dijakov smo na razpisu Sklada za razvoj kadrov in štipendiranje pridobili denar za njihovo izobraževanje. Načrtujemo, da bomo v novem šolskem letu v programih mehatronika, informatika, elektrotrehnika, strojništvo izobraževali 49 dijakov iz republik bivše Jugoslavije. Gre za kadre, ki jih industrija najbolj potrebuje.« Več kot le omembe vredne so aktivnosti na energetskem poligonu. Od njegove postavitve leta 2011 na dnevnih delavnicah sodeluje vsako leto blizu 500 osnovnošolcev zadnje triade. Pri tem tvorno sodelujejo s Centrom obšolskih in šolskih dejavnosti, na njih pa udeležence seznanijo z obnovljivi viri energije in njeno najumnejšo rabo. Nadaljujejo s projektom telemedicine Slovenj Gradec, 11. julija - Konec letošnjega leta se bo zaključil mednarodni projekt, v okviru katerega Splošna bolnišnica Slovenj Gradec in Zdravstveni dom Ravne na Koroškem na daljavo spremljata stanje okoli 600 kroničnih bolnikov. Kljub temu da zdravstveni sistem nima posluha za nadaljevanje uspešnega projekta, ga bo bolnica nadaljevala. Gre za projekt spremljanje stanja na daljavo za kronične bolnike s sladkorno boleznijo in bolnikov s kroničnim srčnim popuščanjem, ki se je pokazal, kot zelo učinkovit, zato ga bodo nadaljevali s pomočjo pacientov samoplačnikov. Mesečno jih spremljanje stanja na daljavo stane 30 evrov. Poleg kroničnih sladkornih bolnikov in bolnikov s srčnim popuščanjem vključujejo še paciente s prekomerno debelostjo. Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 10 IG , KULTURA »»WAS 16. julija 2015 Takoj sem vedela, da je to instrument zame ALTERNATOR Med tekmovalci iz 9 držav edina slovenska oboistka - Občutek je fantastičen, privoščim ga vsakomur Tatjana Podgoršek Učenka 8. razreda osnovne šole Gorica Velenje Viktorija Razdevšek jo je zadnji teden minulega šolskega leta namesto k pouku mahnila skupaj s starši na Ohrid. Ne na počitnice, ampak na mednarodno tekmovanje Ohrid pearls, na katerem je med glasbeniki iz devetih držav v igranju na oboo v svoji kategoriji osvojila zlato nagrado in se z 98 prejetimi točkami uvrstila v finale. »Za glavno nagrado smo se potegovali tekmovalci na različnih pihalih in trobilih vseh starostnih kategorij. Žal je nisem osvojila. Sem pa prejela še posebno nagrado za najboljšo izvedbo skladbe makedonskega skladatelja,« je povedala. Uspeh na mednarodnem tekmovanju je zanjo največji doslej, čeprav ji zlatih dosežkov ne manjka. Letos se je udeležila kar petih tekmovanj - poleg šolskega je nastopila v duetu oboj še na dveh tekmovanjih Temsig za komorne skupine: na regijskem in državnem je osvojila zlato priznanje. Na mednarodnem tekmovanju Davori- na Jenka v Beogradu je v svoji kategoriji osvojila z 99,25 točkami od 100 možnih zlato plaketo. Najbolj ponosna pa je, pravi, na čisto prvi uspeh, na zlato priznanje na tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije. Prejela ga je šele po nekajmesečnem igranju na oboo. »Vsi ti uspehi kažejo, da moj trud, trud mentorice Tanje Mršnjak Petrej, staršev, ki mi vse to omogočajo, ni zaman. Občutek je fantastičen. Privoščim ga vsakemu.« Viktorija igra oboo na velenjski glasbeni šoli 6 let. Za instrument se je odločila v glasbeni pripravnici. Takrat je že poznala oboo, saj jo je igrala hči njene vzgojiteljice v vrtcu. »Takoj sem vedela, da je to inštrument zame. Moram pa priznati, da sem se zanj odločila tudi zato, ker je redek, je nekaj posebnega in tako bi bila tudi jaz nekaj posebnega,« je pojasnila z nasmehom na ustih. Že od nekdaj se je želela ukvarjati z glasbo in delati v kulturi, zato ne preseneča želja po vpisu v srednjo glasbeno v Velenju, nato pa ... »Malo raziskujem možnosti za študij in pri tem puščam odprta vrata tako domu kot tujini,« je sklenila pogovor Viktorija Razdevšek. »Jazz glasbeniki smo kot kameleoni« Tako pravi odlični saksofonist in skladatelj Jure Pukl - Velenjski koncert prekinila nevihta - Avgusta ga bodo skušali ponoviti Bojana Špegel Velenje, 11. julija - Letošnji nagrajenec Prešernovega sklada, saksofonist in skladatelj Jure Pukl, je spet doma. A v Velenju, kjer je v soboto zvečer nastopil na Mozaik jazz festivalu, ni bil prav dolgo. V teh dneh je na turneji po Evropi, kjer igra v različnih zasedbah. Vsaj pet jih je, saj so, kot pravi Jure, jazz glasbeniki kot kameleoni, njihova prednost pa je, da se hitro najdejo, povežejo in sodelujejo. Žal je velenjski koncert, ki ga je obiskalo veliko ljudi, po dobre pol ure sredi tretje skladbe prekinila poletna nevihta. Jure pravi, da ga bodo v drugi polovici avgusta poskušali ponoviti. V isti zasedbi. Tokrat so se mu na odru pridružili bobnar Gašper Bertoncelj, kontrabasist Nikola Matošic in ena najboljših mladih svetovno znanih saksofonistk Melissa Aldano iz Čila. Ta je trenutno tudi na turneji po Evropi, zato se o točnem datumu ponovitve sobotnega koncerta še niso dogovorili. A se bo tudi ona vrnila na oder pod magnolijami, kjer je v (pre)kratkem nastopu navdušila že v soboto. Jure nam je, preden je v torek odpotoval na koncert na Dunaj, povedal, da je spomin na nagrado Prešernovega sklada že rahlo obledel, čeprav bo imel v njegovih spominih vedno posebno mesto. »Nagrada pa mi pomaga, da lahko sedaj bolj glasno in argumentirano povem, kaj je pri nas narobe na področju avtorskih pravic. Pri tem sem zadnje čase zelo aktiven. Nagrada zagotovo pomeni veliko mlajšim jazz glasbenikom, saj je dokaz, da je možno s tovrstno glasbo živeti in preživeti.« Dodal je, da upa, da bo jazz počasi prišel do ravni, ki ga ima klasična glasba v Sloveniji. Medtem je še vedno aktualna njegova sedma plošča, ki je januarja izšla pri priznani založbi Fresh Sound New Talent iz Barcelone. »Jazz ni pop, ploščo še vedno predstavljam po Evropi in svetu. Ko me povabijo k sodelovanju, izberem skladbe z zadnjega CD-ja,« izvemo. Letos ga po turneji po Evropi v juliju avgusta čaka še gostovanje na nekaj festivalih in poletna šola v Avstriji, kjer bo poučeval. Še enkrat ga čaka gostovanje v Čilu. V začetku septembra se vrne v New York, a ne za dolgo. Še v istem mesecu se vrne domov. Sodeloval bo tudi z znanim hrvaškim pianistom Matijo Dedičem. Nastopila bosta tudi v ljubljanski Drami. Čakajo ga tudi nastopi v Beogradu, na Češkem in še kje. V Velenju bo 18. septembra, ob letošnjem velenjskem prazniku, zaigral tudi na osrednji občinski proslavi. Kaj in s kom, še ni želel izdati. Skratka, njegov urnik je poln, kar ga zelo veseli, saj na odru vedno uživa. a Zvenelo je dobro, dokler koncerta ni prekinil dež. Jure Pukl in Melissa Aldano sta na odru odlična, ko igrata sama in ko zaigrata skupaj. Verjetno bosta na istem mestu ponovno nastopila avgusta. Muni razstavlja v Benetkah Benetke - Velenje - Velenjski umetnik Iztok Šmajs Muni ne miruje. Pravkar je prišel iz Benetk, sedaj pa ponovno odhaja v to mednarodno prizorišče umetnosti. V galeriji Art house In Pallazo Ca'Zannardi se ob beneškem bienalu, ki sodi med najstarejše festivale vizualne umetnosti, dogaja marsikaj. Ustanavlja se novi cepič, ki naj bi umetnostne pojavnosti zastavil še radikalnejše; vrsta tematskih sklopov se vrsti preko pomladi, poletja in jeseni. Botra dogajanja Luca Curci in Andrea dajeta v izbor umetnike vseh kontinentov. Šmajsov prispevek »Borders and Disorders« je že v mesecu maju našel simpatizeije. Oživili naj bi ga še kje drugje v Evropi in ZDA. »O fraktalizaciji in frak-talih je mnogo vročih debat, sedaj pa je priložnost, da v svetu odkrijemo umetnike, ki se s tem sklopom najlažje identificirajo,« pravi Muni. Razstavo so odprli 15. julija, Muni-jeva dela iz sklopa »Fractal identities« v italijanskem Chiancianu. Amabasadorstvo - vzajemno s plaketo Marko Polo Prize - mu bodo pripeli v sredini septembra. Hommage Slavku Avseniku Matjaž Šalej Ta zapis je nastal pred dnevi, po slovesu velikana slovenske »domače« glasbe, še pred pravim poletnim oddihom. Podoben zapis je nastal tudi po slovesu Lojzeta Slaka. Primerno se mi je zdelo, da tudi lokalno napišemo kaj o tem, saj je bil Avsenik (ob Slaku) glasbenik in avtor ter najpomembnejši ustvarjalec narodnozabavne glasbe z izjemnim in izrazitim posluhom za melodijo, neprecenljivo glasbeno intuicijo, skratka prvi in največji. Avsenik je bil hkrati tudi eden začetnikov tovrstne glasbe, največji promotor naše narodnozabavne glasbe v tujini, saj so v tujini po imenu ansambla temu žanru celo nadeli ime »Oberkreiner Musik«. Veliko krilatic, pozitivnih domislic in osebnih vtisov sem zasledil te dni v medijih in družabnem omrežju, od tega, da je nekoč v nekem nemškem velemestu njegov ansambel napolnil dvorano z 12.000 ljudmi, tisto sezona pa je Rolling Stonse obiskalo le tretjina tega števila. Zanimiva mi je bila tudi zapisana enačba: The Beatles + Strauss = Avsenik ... Kot začetnik zvrsti glasbe je oblikoval edinstveni zvok zasedbe (kvintet s tipično instrumentalno zasedbo ter moškim in ženskim vokalom), in to svojo zvrst glasbe postavil na profesionalno, skoraj akademsko raven. Bil je glasbeni samouk -edini neakademsko izobraženi glasbenik v svojem ansamblu, večina njegovih glasbenih sopotnikov, tistih, ki so prišli v njegovo glasbo, je bila glasbeno izobržena (akademsko tudi brat Vilko). A s tem in predvsem s kritičnostjo in perfekcionističnim odnosom do svoje glasbe pa je tlakoval posebno pot ter dal vzgled vsem prihajajočim glasbenikom tega žanra. Napisal je več kot 1000 skladb, da o več kot 32 milijonih prodanih plošč ne govorimo. Če sem kaj pobral od glasbe po očetu (poleg posluha in glasbenega spomina), je kritičen odnos v pozitivnem smislu, do glasbe in tudi do te zvrsti glasbe. Avsenikova glasba je bila vedno tista, ki je motivirala ustvarjalce, ki so v njej videli tisti pravi povezovalni most in hkrati ločnico med izvirno ljudsko glasbo in narodnozabavno glasbo. Saj danes res čisto vsak Slovenec priznava Avseniku pomemben oz. ključen delež njegove glasbe v razvoju te zvrsti. Njen melos sta postavila prav Slavko in Vilko Avsenik. In ta zvrst je bližja našemu narodnemu glasbenemu izročilu kot mnogotere prežvečene variacije etno-zvočnih godb, kot ljudsko glasbo bistveno manj uspešno poskušajo prirejati nekateri. Ne samo, da nekateri domači pop glasbeniki v tej maniri ne uspejo biti izvirni ob obdelavah ljudskih tem, tudi avtorska in kreativna plat jim po navadi zataji. Po drugi strani pa povprečni glasbeni potrošniki, poslušalci, ki sicer priznavajo velikana, kot je Avsenik, ter prisegajo na novi zvočni melos etno glasbe, recimo ne poznajo poleg »Na Golici« ali »Slovenija, od kod lepote tvoje« niti enega drugega naslova iz njegovega obsežnega opusa uspešnic, da ne govorim o prepoznavnosti njegovih legendarnih izjemnih članov ansambla. Zvrst Avsenikove glasbe bi bila še bolj popularna, če bi se dalo njegovo instrumentalno zvočnost enostavno posnemati. Ampak da kvintet izzveni, kot je treba, moraš imeti močno uigrano in kvalitetno glasbeno skupino (ekipo solistov), ki se zna poslušati, kontrolirati in premore tudi veliko glasbenega znanja. Takšnega, ki je na višji ravni kot znanje samoukov, v kakšnem (recimo) narodnozabavnem triu z diatonično harmoniko. Po drugi strani se mi zdi prav morbidno ustanavljanje in kopiranje nekakšnih, recimo, slovenski pevskih klap, ki neposrečeno, da ne rečem žaljivo funkcionirajo kot vzporednica našemu ljudskemu izročilu ter že svojevrstno prehajajo v nekakšen javni interes domačega glasbenega potrošništva. Kaj ni že Avsenik z vokalni triom nakazal, da je tipično slovensko večglasje dvo- ali troglasje (izjemoma večglas-je), kot je bilo tudi uvedeno v glasbeno podobo njegovega ansambla. In da bom povsem odkrit, ta glasba, o kateri govorim, sploh ni moja glasba, ni v izboru mojih »naj«-bolj poslušanih zvrsti, pa vendar ni nič slabša od ostalih popularni zvrsti. Ima razvito ljudsko zvočnost, enostavno, a hkrati interpretativno zahtevno prav v smeri, ki jo premorejo redke druge zvrsti. V tem je njena veličina. Glasbena nestrpnost manjšine, ki oponira tej glasbi, ki je v zadnjem času tudi med mladimi postala prepoznavna in zaznamuje njen razcvet, je v smislu nacionalne glasbene samobitnosti neupravičena. Menim, da če ne čutiš kakršne koli afinitete, prepoznavanja te glasbe, ne premoreš znanja o njej, ne ceniš njenega pomena v slovenski glasbeni kulturi, ustvarjalni ali poustvarjalni, ni pravega mesta v glasbeni kulturi zate. Pa naj se sliši še tako tradicionalistično, glasbeno determinirajoče ali starokopitno. Slavko je bil samo eden in prvi; skromen, a do sebe in svoje glasbe zahteven mož, ki ne bo več zaigral po črno-belih tipkah in tako značilno zatresel svojega meha harmonike, kar je bila njegova posebnost in edinstvena značilnost njegove interpretacije. Slavko Avsenik je bil ob Jakobu Gallusu, Mariju Kogoju ter še kakšnem našem velikem muziku eden največjih glasbenih sinov našega naroda. ■ ■ Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 11 16. julija 2015 »»Was 107,8 MHz 11 Radijski in časopisni MOZAIK Najraje »dela« nočni program SNOP Tudi letos nedavni Festival melodije in sonca v Portorožu ni minil brez Radia Velenje. Med občinstvom sta namreč spremljala novosti na slovenski glasbeni sceni moderator Igor Kukovec in tonski tehnik Dragan Berkenjačevič. Oba omenjeni festival spremljata že vrsto let, oba zato, da sta na tekočem s stanjem na glasbeni sceni, in tudi zato, da lažje zadovoljita glasbene okuse poslušalcev Radia Velenje. Kot običajno, pravi Dragan, bo nekaj skladb festivala uvrstil na glasbeno lestvico našega radia prihodnji mesec. »Sicer pa me sama prireditev ni presenetila. Zmagovalec si zasluži nagrado, saj jo je lepo izvedel, tudi besedilo je odlično. Čeprav menim, da si vse skladbe zaslužijo mesto na radijskih valovih, sem - resnici na ljubo - pogrešal malo več živahnih, pravih poletnih melodij.« Kot je še dejal, si vsi, ki delajo v studiu radia za mešalno mizo, prizadevajo za raznolik izbor glasbe, ki bo zadovoljila okuse čim večjega števila poslušalcev. Večina med njimi želi še več slovenskih melodij. Poleg glasbe mu je kot tonskemu tehniku najbolj pri srcu delo v nočnem programu SNOP - Skupni nočni program radijskih postaj Slovenije. Zakaj? »Zato, ker je živ, ker je v njem veliko stika s poslušalci. Ti kličejo iz vse Slovenije in tudi tujine, kar nas zelo veseli.« Njegova želja, je dodal, je, da bi se Radio Velenje še bolj približal poslušalcem in da bi bili kos takšnim in drugačnim izzivom, ki jih pri radijskih medijih nikoli ne zmanjka. Tp GLASBENE novice 90 črnobelih filmov za nov spot Muff Člani skupine Muff so za svoj najnovejši videospot želeli nekaj drugačnega in nevsakdanjega. Povezali so se z Jurijem Grdadolnikom, ki je že sodeloval pri ustvarjanju celostne podobe njihovega prvega albuma. Po skupnem razmišljanju se je porodila ideja, da bi bil videospot smiseln kolaž starih filmskih posnetkov, ki bi preko številnih zgodb ustvarili eno samo - zgodbo Aha. Na prvi pogled posnetki nimajo nikakršne povezave s pesmijo, a če dobro poslušate besedilo Dragan Berkenjačevič: »Klici poslušalcev iz domovine in tujine nam vedno popestrijo druženje z njimi preko radijskih valov.« in podrobneje opazujete videospot, kmalu ugotovite, kako se zvok in slika odlično dopolnjujeta med seboj. Spot je sestavljen iz več kot 120 kadrov iz 90 filmskih posnetkov, ki gledalca pripeljejo do razumevanja sporočila skladbe. Priredili skladbo Triglav moj dom Skupina Rock Partyzani je znana po svojih morda nekoliko neobičajnih skladbah, v katerih se rada spominja starih dobrih časov, tudi tistih iz nekdanje skupne države. Tokrat so segli še dlje v pre- teklost in ob 120-letnici Aljaževega stolpa na Triglavu v sodelovanju z večnim mladeničem Tonetom For-nezzijem - Tofom posneli rokersko priredbo zimzelene skladbe Triglav moj dom, avtorjev J. Aljaža in M. Zemljiča. Ponarodelo skladbo so Rock Partyzani odeli v moderno preobleko in jo s tem poskušali približati tudi mlajšim generacijam, saj so doslej obstajale le zborovske izvedbe skladbe, ki opeva naš nacionalni simbol. Big Foot Mama letos praznuje 25 let delovanja Skupina Big Foot Mama letos praznuje častitljivih 25 let delovanja. V četrt stoletja se je nabralo sedem studijskih albumov, 23 radijskih singlov, 19 videospotov, celovečerni dokumentarni film Tist' dan v tednu in več kot tisoč koncertov. Big Foot Mama tudi po 25 letih ostaja ena najpopularnejših domačih glasbenih skupin, častitljivo obletnico pa bo praznovala z dvojno zbirko največjih uspešnic 1990-2015, ki bo izšla septembra. Informacije o skupini bodo dostopne tudi na posebni spletni aplikaciji, namenjeni zvestim fenom, ki bodo preko nje dobivali sveže in ekskluzivne informacije, imeli bodo možnost dostopa do eksluzivne trgovine, prvi bodo lahko slišali nove skladbe in imeli številne druge ugodnosti. Vrhunec bo praznovanje doseglo 2. oktobra z velikim koncertom v ljubljanski Hali Tivoli z naslovom Let 25, na njem pa se bodo Bigfootom pridružili tudi številni glasbeni prijatelji. Uničeni demo posnetki Amy Winehouse Pevka Amy Winehouse, ki je julija 2011 pri 27 letih umrla zaradi zastrupitve z alkoholom, je za seboj pustila le dva studijska albuma. Pred smrtjo je naredila še nekaj demo posnetkov za svojo tretjo ploščo, ki pa ne bodo nikoli prišli v javnost, saj jih je vodja založbe Universal Music v Veliki Britaniji David Joseph uničil. Joseph naj bi dejal, da se mu je zdela takšna odločitev edina moralna, saj ni želel, da bi material izdali s popravki. S svojim dejanjem se je tako uprl praksi številnih založb, ki po smrti znanih glasbenikov služijo s posthumno ob- T i' javo še neizdanih posnetkov. Kljub temu so pri založbi Island Records pet mesecev po pevkini smrti že objavili album Lioness: Hidden Treasures, na katerega so vključili nekaj pevkinih neizdanih skladb. Wine-houseova je pisanje skladb za novi album zaključila zgolj nekaj tednov pred smrtjo, takrat pa naj bi nastalo štirinajst pesmi. PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. TANJA ŽAGAR - Carica 2. NOVI FOSILI - Emotivna prijetnja 3. PHARRELL WILLIAMS - Freedom Carica je nov singl Tanje Žagar, ki napoveduje njen novi, že peti album. Izšel bo konec leta, ko Tanja ob 10-letnici svoje samostojne poti pripravlja tudi veliki koncert, ki bo 13. novembra v ljubljanski Hali Tivoli. Tanja, ki je tudi avtorica besedila, pesem Carica posveča vsem ženskam, ki so se odločile zase in za svojo srečo. LESTVICA domače glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Nalet - Ne dam 2. Ansambel Žargon - Le veter ve za tvoje sanje 3. Rosa - Zdaj Rosa vam igra 4. Raubarji - Ke se prijatli ukop naberema 5. Ekart & Fliser - Še eno rundo daj točajka 6. Krjavelj - Upanje je pol življenja 7. Slovenski klas - Za mojo drago 8. Slovenski muzikantje - Naše D'brwte 9. Trio Šubic - Čarobna pravljica 10. Jodel express & Zoran Zorko - Nora na polke www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO LOS VENTILOS Ljubljanska rock skupina Los Ventilos je pred izdajo četrtega studijskega albuma. Ta bo poseben tudi po tem, da bodo na njem štirje njihovi singli, ki pa so jih odpeli gostujoči pevci. Prvi je za mikrofon prijel Tomislav Jovanovic - Tokac in zapel verjetno njihovo največjo uspešnico Ne gledam nazaj. SEVERINA Hrvaška zvezdnica je na svoji facebook strani predstavila svojo najnovejšo poletno skladbo Calimero in video zanjo. Video je zanimiv tudi zaradi tega, ker se Severina v njem pojavi tudi v dresu slovenske nogometne reprezentance. EVROVIZIJA Izbor za Pesem Evrovizije se prihodnje leto spet seli na Švedsko, a mesto gostitelj tokrat ne bo Malmo kot leta 2013, ampak prestolnica Stockholm. Prireditev bo gostila Globe Arena, ki je Eurosong gostila že leta 2000. Arena lahko sprejme od 14.000 do 16.000 gledalcev. METALDAYS Tradicionalni festival metal glasbe v Tolminu bo letos potekal od 19. do 25. julija, med nastopajočimi pa bo gostil zasedbe Dream Theater, Cannibal Corpse, Fear Factory, Saxon, Queens-ryche, Carcass, Accept, Arch Enemy, Behemoth, Eluvei-tie, Sepultura in druge. LAIBACH Laibach so v Zagrebu premierno predstavili nov videospot We are Millions and Millions are One. Avgusta bodo nastopili v Severni Koreji, kjer bodo poleg običajnega repertoarja igrali tudi priredbe pesmi iz muzikala Sound of Music kot tudi korejske ljudske pesmi ter predstavili svoje videospote in filme. 107,81 Naš čas, 16. 7. 2015, barve: Klemen Kovše, ki ga prijatelji kličejo Klementinjo, je imel v soboto kar nekaj težav s svojo velikostjo. Ko je sedel za nakovalo za kose, kar je storil prvič v življenju, je moral tako stegniti noge, da so te ležale skorajda na tleh. »Srečni tisti, ki lahko koso položijo na kolena. Moja so prenizko,« je komentiral mladenič, kije zagotovo največji med vinskogorskimi mladimi podeželani. »Ni vedno dobro, če si velik. Kot kaže drži, da je delo bolj pri tleh,« je še dodal. a a Zakonca Hudej, oba doktorja znanosti, Marjan in Sonja. On dolgoletni direktor RGP, ona priljubljena profesorica na gimnaziji. On tudi atletski funkcionar, ki je z ekipo le dva dni pred skokom čez kožo na istem stadionu izvrstno speljal evropski atletski pokal, največje atletsko tekmovanje v Sloveniji. Da bo tako, žena ni dvomila. Tokrat pa je videti, da dvomi. A najbrž ne v skok, videti je, da v fotografa. ZANIMIVOSTI Piščanci, ribe in krastače pomagajo napovedovati potrese Kitajski mediji poročajo, da je seizmološki urad v mestu Nanjing sedem živalskih farm preoblikoval v seizmološke postaje, pri čemer so rejci zadolženi, da pristojne dvakrat na dan obveščajo o vedenju živali. Raziskovalci kitajske vlade so na- " mreč ugotovili, da lahko piščanci, ribe in celo krastače pomagajo pri napovedovanju potresa, saj naj bi se tik pred neposredno nevarnostjo vedle nenavadno. Tako naj bi piščanci med drugim letali na drevesa, ribe skakale iz vode, krastače ■ pa se premikale v skupinah. Nekateri oskrbniki živali pa nad načrti seizmološkega urada niso navdušeni. »Svojega živalskega vrta ne bomo preoblikovali v spremljevalno postajo, saj se živali nenormalno vedejo tudi, če jih dražijo obiskovalci,« je dejal oskrbnik v lokalnem živalskem vrtu. Najbolj kakovostno življenje v Tokiu Britanska revija Moncle vsako leto oblikuje lestvico Kakovost življenja. Za leto 2015 v njej ugotavljajo, da je azijska prestolnica Tokio tista, ki je popolno mesto za kratkoročne obiske in tudi za dolgoročno bivanje. »Od kulture do varnosti, od hrane do vljudnosti, za vse je poskrbljeno,« navaja britanska revija. Zadnji dve leti je bil sicer na vrhu seznama danski Koebenhavn, ki pa je letos zasedel 11. mesto. Razlog za očitne spremembe predstavlja 20 novih kriterijev, med katerimi so poleg odpiralnega časa barov tudi nizka stopnja kriminala in povezave z okoliškimi regijami. Nemški Berlin se je po novi klasifikaciji s 14. mesta zavihtel na tretje mesto, medtem ko drugo mesto zaseda Dunaj. Pametna ponev Ameriški inženir Humbert Evans je med izredno inteligentnimi ljudmi, ki pa ob vsem svojem znanju ni vešč v kuhinji. Prav ta primanjkljaj mu je dal zamisel za oblikovanje »pantelligent«, pametne ponve, ki omogoča pripravo obrokov po zgledu največjih kuharskih mojstrov. Sama ponev ni izrazito drugačna od običajnih, a ima v sredini skrit merilnik toplote, v ročki pa majhen oddajnik bluettooth za brezžično povezovanje s pametnimi napravami. Ko so v njih spravljeni recepti, mora uporabnik le še izbrati jed, kupiti sestavine, ki jih zahteva recept, izmeriti debelino kosa, ki ga želi speči na pametni ponvi, in po- datke vnesti v aplikacijo. Ta bo nato izračunala potrebno temperaturo in trajanje priprave, s pomočjo merilnika v ponvi pa bo kuharja opozarjala, kdaj je temperatura previsoka ali prenizka. Po potrebi bo poleg znaka, kdaj je treba kos obrniti, povedala tudi, kdaj je primeren trenutek za dodajanje drugih sestavin. Japonke navdušene nad goriljim samcem Shabani je mlad gorilji samec, ki je odrasel v enem od avstralskih ži- valskih vrtov, od leta 2007 pa do-muje v živalskem vrtu v Nagoyji na Japonskem. Ima sijočo črno dlan, posebej v plus pa se mu šteje njegova očitna fotogeničnost - kmalu so se tako fotografije Shabanija znašle na družbenih omrežjih, kjer so jih pozdravili številni pozitivni komen- tarji. Mnogi med njimi poudarjajo, da je gorilji samec tako všečen zaradi svojih občutljivih oči, ki so precej drugačne od splošnih predstav, ki jih imajo ljudje o gorilah. Japonke pišejo, da je očem tako prijeten, da velja za živalski ekvivalent Georgu Clooneyju in Hughu Jackmanu. Po besedah skrbnikov živalskega vrta v Nagoyji se gorilji samec izdatne pozornosti sicer ne zaveda, a da je vajen pogostega fotografiranja. Če je izvajalec razočaral, lahko na Finskem zahtevate povračilo denarja Finska je postala država, v kateri lahko, če je izvajalec brez kakršne- ga koli razloga razočaral na koncertu, zahtevate povračilo denarja za vstopnico. Na finskem odboru za pritožbe potrošnikov so potrdili, da je za to odločitev zaslužen človek, ki se je pritožil nad koncertom legendarnega Chucka Berryja leta 2013 -- Berry se je takrat v Helsinkih opravičil na odru, da je popolnoma izčrpan in da trpi za simptomi gripe. Država je na podlagi te pritožbe sklenila, da ne bo več dovolila razočaranih obrazov po koncu koncertov. Toda v praksi zahtevka za vrnitev denarja ne bo moč vložiti kadar koli, še posebej ne zaradi subjektivnih pritožb (npr. niso igrali mojih skladb, kitarist je bil slab ...). Skupina obiskovalcev bo morala soglašati, da je bil nastop izvajalca slab. Prav tako pravilo, ki ga uvaja Finska, ne bo veljalo za tamkajšnje festivale, saj en izvajalec ne bo dovolj, da bi lahko obiskovalec zahteval povračilo denarja za celotno festivalsko vstopnico. »Subjektivna mnenja ne bodo nikoli dovolj, da bi nekomu vrnili denar,« so pojasnili pristojni. CM K, stran 12 16. julija 2015 frkanje » Levo & desno « Nič čudnega Nekateri pravijo, da ima Premogovnik »malo morje« hčerinskih družb. Če je tako, bi pa lahko zadržali vsaj obmorska hotela Barbara in Oleander. Pregovorno Ne le v našem ljudskem pregovoru, pri nas se tudi v resničnosti dogaja, da siti lačnemu ne verjame! Oziroma, da siti ne verjamejo, da so tudi taki - lačni. Naj Tanja Ne le dober glas, tudi dobro delo seže v deveto vas. In je Tanja Skaza postala naj menedžerka jugovzhodne in srednje Evrope. Svet je še velik, ona pa mlada. Bolj povezani Na našem širšem območju smo tudi brez hitre ceste le dočakali boljše prometne povezave. Med Celjem in Podčetrtkom vozi ob sobotah turistični muzejski vlak, med Celjem in Logarsko dolino pa ob koncih tedna turistični avtobus. Torej je vsaj za turiste poskrbljeno. Veliko skupnega Občina Šoštanj in bosanska občina Tešanj naj bi se pobratili. Saj imata res veliko skupnega - teš. Eni ga imajo v središču kraja, drugi v imenu. Francozi in Grki Včasih, ko je bil kdo gluh na opozorila, naj nam kaj vrne, smo rekli, da se dela Francoza. Zdaj lahko rečemo, da se dela Grka. Težko s selitvijo Nekateri že lep čas napovedujejo, da se bo zaradi slabih prometnih povezav Gorenje izselilo iz Velenja. Le kako bi se izselilo - po takih cestah, kot jih imamo. Srednješolska Ker so dim spravili pod streho, so s tem pri nekaterih dvignili precej prahu. Teater V državni zbor je prišel še en gledališki igralec. Kot da ta pogosto že ne bi bil en velik teater. Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 13 16. julija 2015 ""^Jis REPORTAŽA 13 Na morje po zdravje in veselje Prva izmena zdravstvene kolonije v Poreču je preteklost, druga v Savudriji se je pravkar začela - Polno dogodivščin, novih znanj in prijateljstev Bojana Špegel Velenje, 7. julija - Kot vsako poletje so se za tiste otroke iz Šaleške doline, ki so šli na letovanje v zdravstveno kolonijo, ki jo organizira MZPM Velenje, počitnice začele že na praznični 25. junij. To je bil dan, ko so se zbrali pred Rdečo dvorano, se (mnogi s solzami v očeh) > poslovili od staršev in polni pričakovanj sedli na dva avtobusa. Letos je v Poreč odpotovalo 60 otrok in 7 vzgojiteljic, vsi pa so se 11 dni kasneje domov vrnili ne le zagoreli, ampak tudi srečni in bolj zdravi. Zagotovo pa si bodo začetek letošnjih počitnic mladi Šalečani zapomnili ne le po morju in soncu, ampak tudi po hudi vročini, ki je morje spremenila v mlačno kopel. Tudi številna nova prijateljstva, ki so se stkala v programsko polnih dneh letovanja, jih bodo grela še dolgo v jesen. Ko so ure dolge kot minute Vzgojno-izobraževalno-rekreacijski center (VIRC) v Poreču, ki je v lasti mariborske Zveze prijateljev mladine, je hitro po prihodu postal novi dom tako otrokom kot vzgojiteljicam. Letos je bila velenjska ekipa veliko mlajša kot prejšnja leta; več je bilo predšolskih otrok, več učencev nižjih razredov osnovnih šol. Ni jih bilo malo, ki so bili v koloniji prvič. In ni jih bilo malo, ki niso znali plavati ali pa so bili slabi plavalci. To se je do konca letovanja močno spremenilo. Vsi so vsaj splavali, izgubili strah pred vodo in Preko Zveze prijateljev mladine Velenje bo letos okušalo morje in sonce 163 otrok in mladostnikov. Vsaj 50 jih bo po zaslugi sponzorjev in donatorjev letovalo brezplačno, še nekaj z delnim plačilom. dopoldne potekajo različne ustvarjalne delavnice, športna tekmovanja, zanimive družabne igre, zato čas do najhujše pripeke, ko se spet umaknejo v kompleks, čisto prehitro mine. Po kosilu in počitku se začnejo vsak dan drugačne ustvarjalne delavnice. Med drugo in tretjo uro popoldan, ko je sonce še zelo močno, potekajo v senci dreves, bal-dahinov in v jedilnici. Tudi po 15 različnih aktivnosti lahko izbirajo mladi, mnogi jih v enem dnevu izkoristijo več. In potem je spet čas za plažo in osvežitev ... Mladost brez sodobne tehnike Večeri so v VIRC-u nekaj posebnega. Letos smo jih bili še posebej veseli, ker so se temperature takrat spustile na znosnih ne- z obljubo, da se drugo leto spet vidimo. Na morju, seveda. Ki ga mnogi vidijo in okusijo le v koloniji, ker jim ga starši sicer ne morejo omogočiti. Ob tem greje občutek, da so v koloniji vsi otroci enaki, ne glede na to, iz kakšnih socialnih okolij prihajajo. Tam so le razigrani prijatelji. Njihov stik je še bolj pristen, ker ves čas letovanja preživijo brez mobitelov, tablic, računalnikov in televizije. Verjemite, da se da. In da večina, razen morda starejših najstnikov, nič od tega ne pogreša. Družijo se tako kot nekoč: v igri in pogovorih. Ne, ni vredno izgubljati besed, zakaj je pomembno, da otroci in tudi najstniki poleti čim več dni preživijo ob morju. Ne le zaradi zdravja, tudi zaradi druženja z vrstniki in navajanja na samostojnost, je kolonija več kot pozitivna izku- Mladi iz Šaleške doline so tudi letos uživali v pestrem programu letovanja. Večeri so bili zapolnjeni z zabavnimi dogodki, dnevi s hlajenjem v morju. potapljanjem ali pa krepko okrepili tehniko plavanja. Vse do predzadnjega dne letovanja so obiskovali plavalni tečaj. A ta je bil le delček dnevnega dogajanja. Urnik letovanja je namreč za vsak dan domišljen do zadnje minute, zato otrokom nikoli ni dolgčas. Včasih se dogaja toliko, da se kar težko odločijo, kje bi sodelovali, pogosto pa jim godi tudi druženje z mariborskimi vrstniki, ki jih je bilo v prvi izmeni več kot 200. VIRC je namreč velik, pravo malo naselje. V njem je več objektov s sobami za otroke, velika jedilnica, ki se v popoldanskem in večernem času prelevi tudi v prireditveni prostor, številni športni objekti na prostem in velik šotor, ki je letos ščitil le pred sončno pripeko, pred dežjem pa ne. Ker smo tega videli le en večer. V naselju je veliko mogočnih dreves, ki razvajajo s senco, lepih rož, grmičkov in vedno čistih poti, ki so polne življenja, ko kompleks napolnijo mladi počitnikarji. A to čez dan, če je vreme lepo, ni prav pogosto. Po jutranjem zajtrku se kompleks izprazni, saj se dogajanje preseli na plažo. Tam poleg kopanja vsako Najmlajši so se plavati učili v bazenu, kjer so vsi izgubili strah pred vodo in splavali. Na koncu so jim podelili priznanja in nagrade. Obeh so bili veseli. kaj pod 30 stopinj Celzija. Sredi naselja je vsak večer potekal drugačen program; po Radiu Srček, ki je vsak večer prinašal med nas nove ljubezenske zgodbe in pohvale vzgojiteljem, se je začel večerni program. Prve dni, ko smo se še spoznavali, smo se predstavljali drug drugemu. Na različne načine; z besedo, plesom, pesmijo. Potem smo izbrali mis in mistra VIRC-a, kar dva večera smo uživali v nastopih mladih talentov, obiskala nas je velenjska glasbena skupina 3Soms, tekmovalnost smo sproščali na športnih tekmovanjih ... »Vzeli« smo si tudi večer za pohajkovanje ob plaži, ki so ga nekateri, predvsem najstniki, izkoristili za nočno kopanje v toplem morju. Ni kaj, dnevi so bili kljub pasji vročini kratki. Ko je prišel čas za slovo, kar verjeti nismo mogli, da je minilo. A vrnitev domov je bila vseeno sladka. Poslovili smo se šnja. Tudi za tiste najmlajše, stare le 5 ali 6 let. Letos je bilo takih kar 10. Čeprav je tu in tam tekla kakšna solza, ker so pogrešali starše in dom, so se ob pestrem dogajanju hitro potolažili. Ob vrnitvi domov pa so vsi zatrjevali, da se bodo prihodnje leto vrnili. Savudrija že razvaja Medtem ko tiste, ki so letovali v Poreču, sedaj grejejo spomini, je v torek v Savudri-jo odpotovala druga izmena otrok iz Šaleške doline. Kar 98 jih je. Tudi njim so dnevi zagotovo prekratki, saj so jim vzgojitelji in vzgojiteljice pripravili več kot pester program. In kot bi mignil, bo minilo tudi njim. Ostanek počitnic bodo potem preživeli vsak po svoje, ko jih bodo po vrnitvi v šolske klopi vprašali, kaj so počeli poleti, pa zagotovo nihče ne bo pozabil omeniti kolonije. Ker dobri spomini ne zbledijo hitro. a Tretji Pilihov memorial od Šmartnega ob Paki do Velenja V soboto, 4. julija, je v Šmartnem ob Paki sekcije Ljubitelji starodob-nih vozil tamkajšnjega društva Ljudska tehnika izvedla 3. Pilihov memorial, kar je bilo 12. srečanje v njihovi organizaciji. Za nemoten potek sta jim na pomoč priskočili še modelarska sekcija in ljubitelji starodobnih koles. Modelarji so z novo pridobitvijo - žirokopterjem, ki so ga izdelali sami, tudi posneli vrsto fotografij iz zraka. Po zajtrku in nagovoru župana Janka Kopu-šarja so najprej počastili spomin na dolgoletnega predsednika Marjana Piliha ter se nato skozi Pod-kraj odpeljali na Velenjski grad. Vreme jim je odlično služilo in v sončnem jutru se je v Martinovo vas pripeljalo več kot 80 ljubiteljev starodobne tehnike z 29 motornimi kolesi in 23 avtomobili. K temu je potrebno prišteti še delegacijo s srečanja vozil volkswagen, ki se je oglasila za kakšno uro, in nekaj vozil, s katerimi so se pripeljali organizatorji ter so ostala v Šmartnem. Skoraj sedemdeset udeležencev se je s svojimi kovinskimi ljubljenci zapeljalo na Velenjski grad. Tam Del avtomobilske kolone pred začetkom vožnje proti Velenju. Maks Vrečko je zanesljivo vozil z najstarejšim motociklom (Bianchi), Ford A iz leta 1928 pa je z lahkoto premagoval klance na panoramski vožnji. so bili (predvsem) gostje prijetno presenečeni nad kakovostjo muzejskih zbirk, ohranjenostjo in bo- gastvom stavbe ter prijaznostjo in strokovnostjo zaposlenih v tem biseru kulturne dediščine. Po ogledu in malici so se skozi Polzelo vrnili v Šmartno ob Paki. Mnogi avto-mobilisti so se vozili bolje kot la- stniki novih vozil, saj so bili starodobniki grajeni za tako slabe ceste, kakršna je ta na odseku od Kavč do Polzele. Desetina članov je pripravila vse za druženje in test poznavanja vozil. Avtomobilisti so se v hudi vročini merili v ocenjevanju širine vozila (sami so določili širino »vrat«, skozi katera so zapeljali), v natančnem parkiranju v garažo in bočnem parkiranju. Motoristi so prečkali brv (ozko desko, ki je bila varno položena na tla), nato so z zadnjim kolesom ustavljali sredi kovinskega obroča, speljali osmico in ustavili kar se da blizu oviri. Med avtomobilisti je največjo preciznost pokazal Darko Oce-pek. Tesno mu je sledil Alojz Tomšič mlajši, tretje mesto pa si je privozil Viki Jager. Najboljša motorista Klemen Breznik in Jernej Jager sta zbrala le po 3 kazen- ske točke, drugi je bil Grega Brat-kovič in tretji Ivan Cajner. Najstarejši avtomobil na srečanju je vozil Mirko Rems (Ford A Phaeton 1928). Maks Vrečko se je pripeljal z najstarejšim motociklom (Bianchi 500 M 1936). Najstarejši voznik je bil petinosemdesetletni Šen-tjurčan Albin Grušovnik z motoci-klom BMW R 45, najstarejša voznica pa je bila domačinka Tatjana Arčan z Golfom I Cabrio. Po zaključenem tekmovanju so se udeleženci in organizatorji posvetili kulinaričnim užitkom. Nato so podelili priznanja najboljšim, a tako gostom kot domačinom se ni nikamor mudilo. V prijetnem ozračju so počakali, da najhujša vročina mine, najbolj vztrajni pa so se družili še do pete ure popoldan. Kaj boste počeli prvi julijski vikend naslednje leto? Priporočamo vam 4. Pilihov memorial v Šmartnem ob Paki. a Emil Šterbenk Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 14 14 VI PIŠETE, NASVETI »"WAS 16. julija 2015 Sanitarna sečnja na Trimu se nadaljuje Po tem, ko so na severnovzhodnem delu griča Trim nad Pirglom v KS Gorica prvič zapele motorne žage, da so gozdarji zadali udarec napredujočemu podlubniku na iglavcih, so sečnjo nadaljevali tudi lani, ker se je uničujoči škodljivec lubadar širil v vzhodni smeri ter proti vrhu. Tudi drugi, še radikalnejši poseg v gozd, ki je v lasti Mestne občine Velenje ter Kmetijske zadruge Šaleška dolina, ni zaustavil nadloge. Ko se je propadanje tega dela gozda nadaljevalo, so pred dnevi ponovno »udarili« gozdni delavci ter podrli še nekaj deset dreves. Tako je zdaj ta del pobočja nad Cesto IV in VI v naselju Gorica v dokaj žalostnem stanju, a se bo po mnenju gozdarjev kmalu zarastel z listavci in grmičevjem. Jo je pa ob tem zaradi transporta lesa skupila tudi gozdna pot na trim stezo ter povezovalna pot iz mesta do naselja Gorica jug. Dozorela, obolela ali od žleda poškodovana drevesa so odstranili tudi na jugovzhodnem delu tega gozda. Mimoidoči se zaskrbljeni sprašujejo, kaj se dogaja, gozdarji pa napovedujejo, da bo sanitarna in gospodarsko potrebna nega gozda trajala tako dolgo, dokler bolezen ne bodo povsem izkoreninili. Žal pa trenutno ni drugih učinkovitih načinov kot posek obolelih dreves in pomladitev gozdnih površin. a Jože Miklavc Na več predelih »parka« Trim so zazijale hude rane v gozdnem rastju. Tiho je odšla Fanika Andreje Tiho se je poslovila najstarejša krajanka občine Šoštanj, stoinpolletna Fanika Andrejc, tudi ena najstarejših prebivalk Šaleške doline. 5. januarja letos je praznovala 100 let življenja, natančno pol leta po tem, minuli ponedeljek, pa je za vedno zatisnila oči. V četrtek so jo pokopali na pokopališču Podkraj. Fanika je visoko starost dočakala pri oskrbnici, nečakinji Ani Turinek v Lo-kovici, kjer je bil njen zadnji »topli« dom, kot nam je še povedala ob našem obisku ob njenem častitljivem jubileju. a Jože Miklavc Drugo leto bodo okrogli Krajevna skupnost Cirkovce letos stara 29 let - Revija ansamblov, konji, sejem, družabne igre ... Veliko se je dogajalo pretekli vikend v Velenju in njegovi okolici. Nedelja je bila namenjena Cirkovcam. Tamkajšnji krajani so namreč pripravili svoj 29. krajevni praznik. Letos imajo novo predsednico Brigito Verboten, ki seveda skuša v vodenje krajevne skupnosti uvesti tudi nekatere novosti. Tako je bilo tudi ob prazniku. Po sveti maši v tamkajšnji cerkvici so odprli pravi mali sejem domače obrti in dobrot. Kupili ste lahko marsikaj: kvačkane izdelke, med in medene izdelke, rože iz krep papirja, domače pecivo in še kaj ... Svojo srečo so obiskovalci preizkusili na srečelovu, bodoči jahači pa so lahko spodaj na travniku zaja-hali tudi dva konja, ki so ju pripe- ljali iz Štale Glinšek. Osrednji del prireditve pa je ostal podoben kot že nekaj let pred tem - revija ansamblov. Nabrali so nekaj bolj in nekaj manj izkušenih. Premiero je tako doživel ansambel Vir, saj je bil to zanje prvi nastop. Fantje so skupaj šele od aprila letos. Prijetne melodije so zvenele tudi izpod prstov Larsa in njegovih prijateljev, nastopil je orkester Goličnik, ansambel Šepet, še posebej moški del občinstva pa so kljub visokim temperaturam ogrele Završke dečve. Popoldan je hitro minil tudi v znamenju družabnih iger, večer v Cirkovcah pa je odzvanjal z glasbo Slovenskih zvokov. a Urejeni in umirjeni skozi poletje Lep in sijoč videz pričara tudi dobro počutje v nas, je odraz našega zdravja, dobrega počutja, ki izžareva skozi našo kožo, lase in nohte. Naj bo poletje čas, ki ga bomo namenili sebi. Moj obraz Obraz je najbolj izpostavljen zunanjim vplivom okolja ( sonce, veter, mraz, uv žarki ...) in kožo na obrazu je potrebno temu primerno tudi negovati. Zato je pomembno, da jo znamo pravilno zaščititi. Mnoge ženske se sprašujejo, kakšno kožo imajo, kako naj jo negujejo in kaj za to potrebujejo. Dobrodošlo je, da vsaka ženska vsaj enkrat na leto obišče kozmetični salon, kjer ji strokovno svetujejo, kako negovati kožo obraza, vratu in dekolteja skozi leto. Koža obraza se spreminja tudi z leti, kar pomeni, da je potrebno temu prilagoditi tudi nego. Tipi in stanje kože • Izsušena koža - potrebuje vlažilno nego (koži primanjkuje vlage). • Suha koža - potrebuje bogato hranilno nego (primanjkuje ji hranil). • Občutljiva koža - potrebuje nego za poškodovano in zelo občutljivo kožo. • Aknasta koža - potrebuje posebno nego za kožo z aknami in ogrci. • Zrela koža - potrebuje »anti age« nego (koža izgublja elastičnost in ima gubice). KOZMETIČNI SALON SUZANA Popeljejo vas iz napornega vsakdana v čudovi Nega obraza (vsi tipi kože) Pomlajevalne terapije ^^ Depilacije obraza in telesa Make up za različne priložnosti "^r Body wrapping 031 682 323 ™ Pomembno je, da je koža obraza pravilno negovana, ker le tako bomo še dolgo ohranjali lep in mladosten videz. Nohti - ogledalo zdravja Nohti so pokazatelj našega zdravja. Z redno skrbjo za nohte lahko izboljšamo njihov videz in si povrnemo občutek urejenosti, s tem pa tudi višjo raven samozavesti. Če želimo, da bodo naši nohti lepi in zdravi, jim moramo posvetiti dovolj nege. Pravijo, da je oseba urejena takrat, kadar ima urejene ter lepe nohte na rokah in tudi na nogah. Načinov za lep videz nohtov je več. A brez redne nege tudi pri tem ne gre, dobro je zanje skrbeti enako skrbno kot za druge dele telesa. Dandanes vsi kozmetični sa- loni nudijo takšne in drugačne ma-nikire, nego naravnih nohtov, umetne nohte, podaljševanje, pedikure, nego rok in stopal..., kajti pravilna nega nohtov namreč pripomore k njihovi hitrejši rasti ter zagotavlja zaščito pred cepljenjem in lomljenjem. Z lepimi in urejenimi nohti se lahko ponašajo vsi, tudi tisti, ki imajo ežave z nohti, le do »lepo- . tilnega« salona je potrebno stopiti. Nega nohtov na rokah in nogah naj bo tudi redna. Hujšanje in vidne posledice na koži Tudi ko uspete zmanjšati odvečne kilograme, celoten postopek oblikovanja teže žal s tem še ni končan. Običajno je koža po huj-šanju ohlapna in še z več celulita. Kaj storiti? Za zdravljenje celulita in izboljšanje tonusa kože je najpomembnejši faktor izogibanje stre- Salon s tradicijo - od 1986 • nege obraza . profesionalna ličenja . pedikura, manilcira . refleksoterapija . anticelulitni in shujševalni programi . IPL -laserski tretmaji • fitnes, solarij, depilacije www.kozmetika-iris.com Cesta 1/8, Velenje T 03 5862250 • 031 626 058 Ponudba za to poletje : •OsvežilnelCECOLD nege za vse tipe kože • Depilacije, pedikure in manikure •Gelish lakiranje nohtov • Anticelulitne terapije Partizanska 10 | Velenje | 040222 065 snim situacijam in pospešitev me-tabolizma. Gre za to, da bazalni metaboli- zem po- večamo, to storimo tako, da v 24 urah izgori več maščob kot običajno. Po 25 letu starosti se mišična masa vsako leto zmanjša za 420 kJ/dan, dobra novica pri tem je, da to dogajanje lahko spreobrnete tako, da si izgrajujete mišično maso, manjšate pa količino maščobe v telesu. Zelo pomemben je tudi dovolj velik vnos tekočine v telo. Pomembna je voda, količinski vnos prilagodite svojim potrebam. Zdrava koža je hidratizirana, kajti s primerno hidracijo pospešujemo tudi tvorbo ko-lagena. Za boljši tonus kože lahko poskrbite tudi doma, priporočljivo je knajpanje in piling, ki zelo izboljša cirkulacijo. Rezultat je bolj elastična koža, ki je mehkejša tudi na dotik. Uspešnost nege pa lahko nadgradite še s posebnimi anticelu-litnimi masažami, limfno drenažo, elektro stimulacijami, ki se izvajajo v kozmetičnih salonih. Naj negovano telo postane vaša stalnica. Hotel Žalec Mestni trg 3 Žalec gsm: 051 324 074 gßfän yesna -¡tofo* NEGA OBRAZA IN TELESA Posebej vabljeni, da v teh poletnih dneh izkoristite akcijske cene neg obraza z diamantnim pilingom in terapij za oblikovanje postave. Naj negovan obraz in telo postaneta vaši stalnici. Kako na brezskrben dopust brez strahov, nervoze, stresa, tesnobe, alergij, jeze, napadov panike in 25 drugih težav? S tapkanjem lahkotno zadihajte in odpravite takšne težave v samo eni uri. Če proti težavam nič ne pomaga, EFT vse premaga! www.eft.si | Mojca Nendl | T 051 780 724 16. julija 2015 Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 15 NAŠI KRAJI IN LJUDJE 15 Nabrusili kose in spomine V Vinski Gori uspešno izpeljali prvo »Koš'no« - Tekmovalo 10 koscev in prav toliko grabljic -Zabaven prenos znanja, ki ne sme izumreti Bojana Špegel Vinska Gora, 11. julija - Začeli so zgodaj, a ne tako zgodaj, kot se je nekoč začela košnja trave, ko so vse počeli ročno. V sejni sobi večnamenskega doma v Vinski Gori so se zbrali člani Društva podeželske mladine (DPM) Vinske Gore in ob polni mizi prisluhnili starejšim sokrajanom, ki so obujali anekdote, povezane s košnjo in spravilom »mrve«. Tokrat niso bili le obiskovalci prve tovrstne prireditve v kraju, bili so tudi inštruktorji mladim in med tekmovanjem koscev in grabljic še sodniki. Njihovi spomini so še zelo živi, anekdote sočne. Vsi pa se dobro spomnijo, da je košnjo in spravilo sena vedno spremljalo sproščeno druženje, dobra hrana in pesem. »Brez pesmi ni šlo zgodaj zjutraj, ko smo v prvem svitu šli na travnike, in ne pozno zvečer, ko je bilo delo opravljeno,« izvemo. Med gosti je bil tudi Janez Vovod s Kozja-ka pri Mislinji, ki je član tamkajšnjega društva podeželske mladine, že nekaj let pa aktiven član Koscev in kosic Slovenije. Je eden tistih, ki ne le tekmuje v košnji, ampak je Slovenijo že večkrat zastopal na evropskem prvenstvu. »Tekmovanja so zanimiva, eno samo veselje. Žal znanje košnje na star način tone v pozabo, zato pozdravljam idejo vinskogorske mladine, da začnejo izvajati tovrstna tekmovanja. To znanje po Sloveniji vse bolj tone v pozabo. Tudi na naši kmetiji vsako leto potrebujemo nekaj koscev, da nam pomagajo pokositi strme predele, kjer s stroji ne gre. Težko jih je dobiti,« nam pri- poveduje. Kot tudi, da je v tujini drugače. Na evropskih prvenstvih, ki potekajo vsako leto v drugi državi, nekatere ekipe, sploh v Nemčiji, trdo vadijo, zato so tudi odlične. Na slovenskih tekmovanjih se zbere okoli 30 koscev in kosic, na evropsko prvenstvo učijo, kako se kleplje kosa, kako jo nabrusi-jo. Fantje in dekleta opazujejo in poskušajo, nekaterim se ob nevarnem opravilu kar malce tresejo roke in kolena. Tudi tremo imajo, nam priznajo. Eden od inštruktorjev v klepanju in brušenju kos je tudi domačin Silvo Podpečan iz Lopatnika, kjer še vedno kosijo tudi na roke. »Druge možnosti pri nas ni, ker je zelo hribovito. Nekaj uspemo pokositi s kosilnico, pograbimo pa vse »na roke«. Potem mrvo spravimo v dolino do ceste, kjer si pomagamo z nakladalka- jih gre 10. Janez bo v ekipi tudi letos, prvenstvo pa bo v Španiji. »Doslej nikoli nismo zmagali, najboljši slovenski rezultat je 15. mesto,« še pove. Ni važen le čas ... Potem se vsi skupaj prestavimo v središče Vinske Gore, saj je tekmovališče pripravljeno na travniku takoj ob vstopni cesti v kraj. Ker mladi ne znajo kositi, jih starejši najprej vanja drug drugega. Takrat ni bilo ne Esme-ralde ne računalnikov. »V tavrh« - torej na kmečko delo, smo raje hodili k hišam, kjer je zvenela harmonika, kjer smo zvečer plesali in peli.« Prizna, da to danes kar pogreša, zato upa, da bodo mladi obudili tudi tovrstne šege. Pri koscih so ocenjevali slog in čistočo, pri obeh pa so merili tudi čas. Na koncu dobimo zmagovalce; naj kosec je postal Matjaž Kroflič, naj grabljica pa Jerneja Legnar, oba člana DPM Vinska Gora. Predsednik društva Matic Plešnik, ki je tudi sam tekmoval v košnji, nam ob koncu za- Roke so se kar malce tresle, tudi strah je bil »zraven«, ko so fantje prvič kovali in brusili kose. Mentorji, starejši krajani, so jim potrpežljivo razlagali in popravljali napake. »Ta bo ostra, da bo še volka pokosila,«je komentiral Silvo Podpečan. Ko je kosa dovolj ostra, so potrebne še pridne roke, da trava pade. Kosci so se pomerili vsak na svoji enako veliki parceli. Sreča je, da ta ni bila prevelika, saj je košnja naporna reč. mi. Zato pri naši hiši znanje teh opravil ne more izumreti,« pove, medtem ko mladim kaže, kako se pravilno kleplje kosa. Ne, ni lahko, priznajo fantje, Silvo pa komentira: »Zelo vesel sem, da se je naša mladina organizirala in da so tako delavni. Zato jih tudi osebno podpiram, saj želim, da se ne pozabi, kako smo delali včasih. Slaba stran je bilo trdo delo in trpljenje, dobra pa ta, da smo se veliko več družili, več je bilo spošto- Medtem ob prizorišču zadiši po praženi čebuli. Dekleta iz društva pripravljajo malico; tokrat koscem in kosicam postrežejo s praženim krompirjem, ki ga zabelijo z ocvirki, in domačo klobaso. Okrepčajo se, preden se začne tekmovanje v košnji. Na tek-movališču se pomeri 10 koscev, ki so različno spretni. Za njimi sveže pokošeno travo grabijo dekleta, ki morajo narediti kopico. Po domače ji rečejo plast. Komisija budno spremlja vse, kar se dogaja na tekmovali-šču, navijači glasno spodbujajo tekmovalce. Ocenjujejo obliko in čistočo grabljenja. dovoljno pove: »Zelo spontano in veselo je bilo. Mladinci smo se veliko naučili, mentorji so nesebično predajali svoje znanje. To je bil tudi naš cilj. Izkazalo se je, da si želimo osvojiti znanje, ki ne sme izumreti. Tudi zato si želimo, da tekmovanje v košnji in gra-bljenju postane tradicionalno,« nam pove. In če bodo vsako leto boljši, se bodo začeli udeleževati tudi slovenskih tekmovanj. Če se bodo izkazali tudi na njih, pa še evropskih. Zato upajo, da bo MO Velenje njihovo prireditev podpirala tudi v prihodnje. Šest desetletij tradicije Škalski gasilci zaznamovali visok jubilej - Prevzem vozila od velenjskih kolegov -Obisk visokih, tudi državnih gostov Vesna Glinšek Sobota je bila v Škalah zgodovinska. Zakaj? Razlogov je več: tamkajšnji gasilci so praznovali svoj 60. rojstni dan, od Velenjčanov so prevzeli orodno vozilo, ki jim bo v veliko pomoč na intervencijah, na obisk so dobili visoke goste, izdali bilten, podelili zahvale najbolj zaslužnim in največjim donatoijem za vozilo. Šotor zvečer - na zabavi z ansamblom Smeh - že leta ni bil tako poln kot to noč. Zato je bilo zadovoljstvo v Škalah še toliko večje. Nasmešek na obraz se je med uradnim delom, ki je bil popestren s kulturnim programom, narisal že predsedniku Borisu Polaku. »Sicer smo najmlajše društvo med šaleški- mi gasilci, a vseeno. 60 let je zares dolga doba. Trudimo se, da naše gasilstvo negujemo in skrbimo za podmladek, ki je zagotovilo, da se bo naša tradicija nadaljevala.« Zbrane so pozdravili številni, med njimi tudi ministrica za obrambo Andreja Katic in župan Bojan Kontič, ki jim je še posebej čestital in poudaril, da Mestna občina Velenje kljub skrčenemu proračunu poskrbi tudi za gasilce. V posebno čast si Škal-čani štejejo, da so blagoslovili tako kip sv. Florjana kot vozilo mercedes Atego GVC 16-25. Blagoslov je opravil celjski škof Stanislav Li-povšek: »Vesel sem, da sem tu in da smo blagoslovili kip svetega Florjana, zaveznika gasilcev z močno zgodovino. Pomaga ohraniti notra- njo luč in pripravljenost biti za, sodelovati in vztrajati kljub težavam, biti v službi sočloveka, ki je pomoči potreben. In to so gasilci.« Zato vsem skupaj en velik »Na pomoč!«. Andreja Katič, ministrica za obrambo: »Iskrene čestitke gasilcem, kajti njihovo delo je težko in zelo požrtvovalno. Šaleški gasilci so primer dobre prakse v Sloveniji in sama kot domačinka sem na to zelo ponosna. Zato hvala za njihovo požrtvovalnost, saj so vedno, ne glede na to, kakšno je zunaj vreme, koliko stopinj je, koliko je ura, pripravljeni priskočiti na pomoč. Na strani države pa je, da priskrbi za to primerne pogoje, tako zakonske kot tudi materialne. In varnost mora biti vedno na prvem mestu, zato moramo poskrbeti za primerno usposobljenost in opremo. To je naloga države, gasilci pa verjamem, da bodo z veliko dobre volje opravljali svoje poslanstvo še naprej.« Spominska fotografija ob prevzemu in blagoslovu vozila. ■ Velenje, 13. julija - 13. julij je dan šoferjev in avtomehanikov. Datum je bil izbran po koncu druge svetovne vojne, ko so na ta dan leta 1943 prve motorizirane enote osvobodile Žužemberk. V Velenju smo ta dan tradicionalno zaznamovali s povorko vozil po ulicah Velenja in Šoštanja. »Ob dnevu šoferjev in avtomehanikov želimo letos poudariti, da udeleženci v prometu poskrbimo za to, da lahko vozila na nujni vožnji čim prej dosežejo cilj tako, da jim drugi vozniki omogočimo prosto pot. Vsem udeležencem v cestnem prometu želimo varne poti in srečno vožnjo,« pravi Rado Jeromel, predsednik združenja šoferjev in avtomehanikov Velenje. Na sliki: udeleženci povorke in srečanja po njej. Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 16 16 ŠPORT "^AS 16. julija 2015 Rudar želi spet postati stabilen prvoligaš O željah in pričakovanjih v novi sezoni je novo vodstvo kluba spregovorilo na ponedeljkovi novinarski konferenci Po dobrem mesecu in pol bodo v soboto in nedeljo spet oživele prvo-ligaške zelenice, saj se začenja nova tekmovalna sezona. Velenjski nogometaši bodo v soboto gostili Krko, začetek tekme bo ob 18.30. Glavni favorit je gotovo spet aktualni prvak Maribor, pri tem mu bodo vsekakor skušali štrene mešati pokalni prvak Koper, podprvak Celje, tretje Domžale, četrta Olimpija in morda še kdo. Cilj nekaterih pa bo obstanek v ligi. To še zlasti velja za novinca Krško, ki bo kot prvak druge lige prvič zaigral v druščini najboljših slovenskih moštev. Kot pred začetkom vsake sezone je bilo tudi pred tokratno v klubih veliko igralskih selitev. Največ v velenjskem Rudarju, ki je prejšnjo sezono končal na šestem mestu. Nekateri igralci so podpisali pogodbe tako rekoč zadnji trenutek. Kot smo že pisali, je Rudar zapustila večina nosilcev igre. jo v prihajajoče prvenstvo na polno. Želijo postati stabilen prvoligaš, ki bo konkurenčen vsem drugim. Ob tem upajo, da bo v prihodnje veliko več podpore tudi pri glavnem pokrovitelju Premogovniku Velenje. Kot je poudaril novi predsednik Mitja Kamenik, je njihova prva naloga, da klub čim prej finančno ozdravijo. Ima veliko dolgov iz preteklosti, tako do dobaviteljev kot gledalcev. Dolgov se želijo čim prej znebiti. Velik del te luknje naj bi zakrpali tudi z denarjem, ki ga bodo dobili od Olimpije za Denisa Kli-narja in Aljaža Krefla. K Ljubljančanom je na njihovo presenečenje odšel tudi mladi nadarjeni igralec Semin Omerovic (17). »Kljub naši želji, da ostane, je izbral drugo pot,« je ob tem dejal novi športni direktor Spasoje Bulajič in posebej omenil: »Zavedamo se, da je zelo pomembno za klub, da ustvarja mlade igralce in da dobre, kolikor je v njegovi znova imeti prepoznavno nogometno šolo in vzgojiti čim več svojih igralcev.« Javornik še dve leti Trener Jernej Javornik, ki je pred dnevi podaljšal zvesto klubu še za dve leti, je gotovo najbolj zadovo- Zamenjalo se je tudi celotno vodstvo kluba. Pred novim je zelo zahtevna naloga, saj so igralci dobili zadnjo plačo februarja, zagotoviti pa morajo denar tudi za tekoče delovanje. Prav zaradi velikih finančnih težav vseh igralcev klub ni mogel zadržati. Vendar, kot so posebej omenili, jim ne manjka poleta, da starta- moči, zadrži. Trudili se bomo omogočiti čim boljše možnosti za delo oziroma razvoj mladim, zato bo za nas tudi zelo pomembna preplasti-tev sedanjega velikega igrišča z umetno travo še letošnjo jesen. V prihodnje bomo storili vse, da bomo imeli konkurenčne ekipe tudi v nižjih skupinah. Skratka, Rudar mora Odšli: Denis Klinar, Aljaž Krefl (oba v Olimpijo), Ivan Firer (Celje), Draga Jelič, Dalibor Radujko (Koper), Semin Omerovic' (17, Olimpija), Matjaž Rozman (Slaven Belupo, Hrvaška), Nemanja Stjepanovic' (Sloboda, Tuzla BiH). Ostali: Ivan Kne-zovic' (32), Mario Babic' (23), Milan Kocic' (25), David Kašnik (28), Nejc Plesec (21), Klemen Bolha (22), Leon Črnčič (25), Senad Jahic (28), Nikola Tolimir (26), Rusmin Dedič (32). Vrnili so se: Denis Grbic (29, Zalaegerszegi TE, Madžarska), Mate Ete-rovic (31, posojen iz Domžal), Luka Prašnikar (28, Aluminij), Jaka Ihbeisheh (28, Krka). Novi: Amer Krcič (26, Roltek Dob), Matic Žitko (25, Celje). Upali so, da bo ostal tudi Damjan Trifkovic, vendar je menda dobil zelo ugodno ponudbo iz Grčije in najbrž bo nogometno pot nadaljeval v enem izmed tamkajšnjih klubov. Prvi krog: Maribor - Zavrč, Domžale - Koper, Olimpija - Gorica, Rudar - Krka, Celje - Krško. ljen, da se je vrnil Mate Eterovič. Ta napadalec je po koncu lanske sezone odšel iz Velenja kot najboljši strelec lige, v Rudar pa je prišel kot posojeni igralec Domžal. Zadnji test pred novo tekmovalno sezono so ,rudaiji' imeli v soboto, ko so na svojem igrišču gostili v prejšnjem prvenstvu četrto moštvo najboljše ukrajinske lige (Vorskla Poltava ), ki je zmagalo z 2 : 0. »Želel sem si, da bi bila to generalka pred sobotnim začetkom, vendar to ni bila. Še vedno iščemo udarno postavo; to je proces, ki ne pride čez noč. Fantom sem dejal, da ta poraz pač ne šteje, čeprav si na vsaki tekmi želiš zmagati. Nasprotnik je bil zelo kakovosten, močan. Lahko bi igrali tudi s kakšnim lažjim, ga morda premagali, vendar potem ne bi dobili stvarne slike o naši moči. V preostalih dneh bomo skušali odpraviti čim več pomanjkljivosti. Vsekakor nas čaka še veliko dela, potrebnega pa bo tudi še nekaj časa, da bomo ustrezno uigrani. V uvodnih tekmah bomo to pomanjkljivost skušali nadomestiti z veliko požrtvovalnostjo. Seveda pa upam, da bomo čim prej ujeli pravi ritem in igrali veliko bolje, kot smo proti Ukrajincem. Fantom zaupam, obenem pa prosim ljubitelje nogometa za potrpljenje, če morda na začetku naše igre ne bodo takšne, kot bi si vsi želeli. Želim si, da bi Rudar, če ne že letos, pa v prihodnosti krojil sam vrh prvenstvene lestvice. Hkrati se zahvaljujem novemu vodstvu, da mi je izkazalo zaupanje.« Na zadnji preizkušnji se je na tribuni zbralo dobrih dvesto gledalcev, pa čeprav je bilo popoldne zelo so- Znova v rudarski barvi Pred leti so bili velenjski nogometni ljubitelji zelo presenečeni, ker je klub spremenil barvo dresov v rdečo oziroma belo. Prav na njihovo željo je novo vodstvo kluba vrnilo pravo, zeleno-črno, knapovsko. Drese v tej barvi bodo začeli nositi spomladi, prvič pa bodo v ,novi obleki' zaigrali na uvodni pokalni tekmi 19. avgusta z nižjeligaškim moštvom Tehnotim Pesnica. parno, sobota pa je bila bogata tudi z drugimi prireditvami. To je morda dober znak, če spomnimo, da jih toliko ni bilo niti na nekaterih tekmah v prejšnjem prvenstvu!? Veliko pričakujejo od dvanajstega igralca »Če kdaj, potem bomo tokrat resnično potrebovali veliko podporo dvanajstega igralca. Upam, da bodo gledalci začutili, da delamo novo zgodbo, nas podprli, pa čeprav morda rezultati na začetku ne bodo takšni, kot so jih vajeni, je še dejal trener.« Zanimivo je bilo tudi razmišljanje igralca Davida Kašnika: »Z novim vodstvom je prišla nova energija. Ponovno smo prava klapa. Vsi komaj čakamo, da se začne zares. Naredili bomo vse, da dosežemo čim boljše rezultate. Dobro treniramo. Čeprav se je moštvo dolgo sestavljalo, sem prepričan, da bomo že na sobotni uvodni tekmi pokazali igro, ki bo všeč gledalcem, in verjamem v dober začetek nove sezone. Želim si, da bi jih bilo čim več na tribuni, ob njihovi močni podpori nam bo gotovo veliko lažje.« V novi sezoni se seveda veliko pričakuje od Mateja Eterovica. Tukajšnji nogometni navdušenci mu želijo, da bi spet tresel nasprotnikove mreže, kot jih je pred odhodom iz Rudarja: »Vesel sem, da sem se vrnil. Počutim se, kot da nikoli nisem odšel iz Rudarja. Verjamem v naše dobre igre. Storili bomo vse, da že na prvi tekmi navdušimo svoje navijače.« a S. Vovk Kar sedem okrepitev Velenje, 11. julija - Slovenski nogometni prvoligaš Rudar Velenje je sporočil, da ima kar sedem novih okrepitev. Pogodbe je podpisalo sedem igralcev, in sicer Se-nad Jahic, Nikola Tolimir, Amer Krcič, Jaka Ihbeisheh, Denis Gr-bič, Matic Žitko in Luka Prašni-kar. Jahic in Tolimir sta pogodbi le podaljšala. Vsi so s klubom podpisali dveletni dogovor. Jahic je v zadnji sezoni zbral 31 tekem, Tolimir 13. Grbič je tako kot Jahic začel v Rudarju, v moštvu trenerja Jerneja Javornika bo okrepil vezno linijo. Velenjski dres bo nosil tudi reprezentant Palestine Ihbeisheh, nazadnje član Krke, ki je že igral za Velenje. Krcic je nazadnje nastopal za Dob, Prašni-kar za Aluminij, Žitko pa za Celje. Jernej Papež na posojo, Dobelšek odhaja Uprava Rokometnega kluba Gorenje se je prejšnji teden dogovorila, da desnega zunanjega igralca Jerneja Papeža za eno sezono posodi v MRK Krka, ki prav tako nastopa v 1. NLB Leasing ligi. Jernej, ki je v Gorenje prišel prav iz novomeškega kluba, je za člansko ekipo igral zadnji dve sezoni. V tem času je odigral 60 tekem in zadel 152 golov. 24-letni Novome-ščan v zadnji sezoni ob konkurenci Michala Syzbe in Nejca Cehteta ni dobil dovolj minutaže, zato so se v upravi odločili, da bo prihodnjo sezono dodatne minute nabiral v svojem domačem mestu. Klub pa je poleg tega prekinil pogodbo z dosedanjim igralcem RK Gorenje Velenje Juretom Dobelškom. ■ Razigrano in praznično Petindevetdesetletnico Nogometnega kluba Šoštanj so zaznamovali (tudi) z nogometnim kampom Milena Krstič - Planinc Šoštanj - Nogometni klub Šoštanj je bil ustanovljen leta 1920 in se uvršča med najstarejše klube v Sloveniji. V njihovih vrstah je igralo kar nekaj izvrstnih nogometašev, med njimi so bili Andrej Goršek, Amir Karič, Spasoje Bulajič, Robert Pevnik, Željko Spasojevic ... Klub se ponaša tudi z nekaj znanimi trenerskimi imeni: Drago Kostanjšek, Zdenko Klanfer, Marjan Marjano-vic, Ervin Polovšak ... Za največji uspeh kluba štejejo Predsednik: Roman Kavšak Upravni odbor: Milan Roškar, Vesna Andrejc, Boštjan Dokl, Robi Lah, Jani Vačun Trenutni trenerji: Ervin Polovšak, Dobrivoje Stevanovic, Sandi Baruk-čic, David Cafuta, Jani Vačun osvojitev 1. mesta v 3. slovenski nogometni ligi v sezoni 2003/2004 ter nastopanje mladincev in kadetov v 2. slovenski nogometni ligi. Lani je bil klub tik pred tem, da zapre vrata. »Z novim predsednikom in eki- po pa nam je uspelo to preprečiti. V klubu je zavel nov, optimistični veter in rezultati se že kažejo,« pravi Jani Vačun, sekretar kluba. Seveda pa brez težav ne gre. Največjo predstavlja pridobivanje sponzor-skih sredstev, ki so pogoj, da klub sploh lahko deluje. V Šoštanju ni veliko gospodarskih subjektov, ki bi lahko prispevali sponzorska sredstva. Nekoč glavna pokrovitelja TEŠ in HSE pa klubu že drugo leto zapored ne prispevata nič. V klubu danes trenira šest selekcij (U7, U9, U11, U13, U15) in člani. Vse selek- cije nastopajo v tekmovanjih pod okriljem Medobčinske nogometne zveze Celje. Najbolj so v klubu zadovoljni, kot pravi sekretar, nad povečanim zanimanjem otrok za igranje nogometa. »To se ujema z usmeritvijo kluba, v kateri je poudarjeno delo z mladimi in otroki. Vabimo jih, da se nam pridružijo na trenin- gih in aktivno preživijo del svojega časa. Vpis je možen vse leto.« Za Nogometnim klubom Šoštanj je tudi še en uspešno izvedeni nogometni kamp. Šest dni se je v njem družilo in treniralo več kot 40 otrok. Bilo je razigrano, glasno, predvsem pa veselo. Glavno vlogo je imel seveda nogomet. Po zaključ- ku kampa je sledilo druženje članov kluba, veteranov in simpatizerjev, ki so se pomerili tudi na igrišču in potrdili veliko znanja. Kljub počitnicam v NK Šoštanj ne počivajo. Z mislimi so že v naslednji sezoni in kaj hitro bo na igrišču spet vse v znamenju nogometa. Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 17 16. julija 2015 ««WAS ŠPORT, REKREACIJA 17 Janja Garnbret dvakrat srebrna Chamonix, 13. julija - Mina Markovič in komaj 16-letna Janja Garnbret sta novi zmagovalni tandem slovenskega športnega plezanja. Na evropskem prvenstvu v Chamonixu, ki je štelo tudi za točke svetovnega pokala, sta se z izjemnim plezanjem v polfinalu in finalu zavihteli na prvo in drugo mesto zmagovalnega odra. Skupaj sta Slovenki v Chamonixu petkrat stopili na stopničke. Garnbretova je bila druga v svetovnem pokalu in na evropskem prvenstvu. Za dijakinjo 2. letnika Gimna- zije Velenje Garnbretovo je sijajen debi v članski konkurenci. "Finala sploh nisem pričakovala, sploh pa ne stopničk. Sem samo uživala v plezanju, nobenega pritiska ni bilo. Ker je bila to moja prva članska tekma in sem tekmovala s konkurenco, kije zelo močna, sploh nisem bila živčna, ker nisem vedela, kaj naj pričakujem," je dejala aktualna evropska mladinska prvakinja med kadetinjami, ki jo v mladinski konkurenci letos čakata še eno evropsko in svetovno prvenstvo, a Joga na vodni gladini Na velenjski plaži migeta že od jutra - Na obali se zbirajo kopalci, med labodi pa veslači, jadralci in tudi ljubitelji joge Tako so se v jutranjem soncu, na mirni gladini in v tišini narave sproščali in razgibavali udeleženci prve skupinske joge na SUP deskah na Velenjskem jezeru. Tina Felicijan Eni dan začnejo s kavo, drugi s prebiranjem novic, tretji pa z jogo. So pa tudi taki, ki jogo izvajajo na vodni gladini. Na SUP deskah namreč, ki so posebne plovne deske, na katerih lahko stoje ali kleče veslamo, se leže poganjamo z rokami ali pa na njih izvajamo jogo. Udeležba je presegla pričakovanja Prejšnji petek so članice Mladinskega odbora Turistične zveze Velenje v sodelovanju z ZOO Statio-nom prvič izvedle jogo na SUP deskah. Projekta sta se domislili Ne-la Halilovic in Janja Pohorec ter ga uspešno prijavili na občinski razpis za mladinske projekte aktivnosti. Nad zanimanjem sta navdušeni, saj so vse deske bile oddane že nekaj dni pred prvo vadbo. »Za vsak petek zbiramo prijave prek Facebo-oka in na naslovu motz.velenje@ gmail.com, potrudili pa se bomo, da bodo vsi dobili priložnost,« pravi Nela in napoveduje jogo na SUP deskah tudi ob večerih. Vaje za vsakogar Vaditeljica joge Kristina Gavra-nič je pripravila vaje, ki jih lahko izvajajo tudi popolni začetniki. »Veliko smo na vseh štirih, sedimo, delamo vaje v ležečem položaju, zato smo tudi bolj stabilni.« Ogrevalne vaje izvedejo že na obali, nato pa se naučijo uporabljati deske. »Samo strahu pred tem, da mogoče malo zmočimo noge, ne sme biti,« spodbuja Kristina. Po jogi pa zdrav zajtrk Študentka nutricistike odsvetuje jogo s polnim želodcem, saj vaje lahko neprijetno stiskajo želodec in izzovejo slabost. »Tudi učinek vadbe in samo počutje sta najboljša, če jogo izvajamo na tešče ali vsaj tri ure po obroku,« pravi Janja, ki je s podporo trgovin Malinca in Domače dobrote pripravila zdrav zajtrk za vse udeležence. »Uporabljamo lokalno in sezonsko hrano, stremimo pa k uravnoteženi prehrani in ne bomo šli v neke alternativne načine prehranjevanja.« Tako za jogo v družbi labodov ne potrebujete drugega kot sproščen pristop in udobna oblačila, še dodajajo dekleta. a Uživali v igrah, ustvarjanju in druženju Na letošnjem 4. Otroškem Živ ža-vu, ki ga je Turistično društvo Skorno organiziralo zadnjo nedeljo junija, je uživalo skoraj 40 prijavljenih otrok. V ustvarjalnih delavnicah, ki jih je vodilo 6 animatork, so otroci izdelovali izdelke iz odpadnega materiala. Vsak otrok je imel možnost, da si izdela stojalo za svinčnike, naprstno lutko, sliko z okvirjem, tablico z imenom ali prosto ustvarja z barvo in s papirjem. Sonce in vročina sta klicala tudi po igrah z vodo. Otroci so postavljali piramide iz plastičnih kozarcev in jih z vodnimi pištolami podirali. Največ zabave in veselja pa je prinesla igra z več kot 400 vodnimi baloni, v kateri so otroci proti staršem odigrali igro »med dvema ognjema«. Vsako leto na našem druženju poskrbimo za lačne otroške trebuščke s slastnimi palačinkami in sokom. Tega se otroci najbolj razveselijo. Utrujeni, a vendar veselih obrazov pa smo si proti večeru privoščili še čisto pravi otroški kino. Seveda s kokicami. a Jasmina Stropnik V podvodni svet V velenjskem društvu potapljačev, ki je med najstarejšimi v Sloveniji, je tudi deset reševalcev Podvodne reševalne službe Slovenije Tina Felicijan Društvo za podvodne dejavnosti Jezero Velenje, ustanovljeno leta 1982, ima zadnje desetletje odlične pogoje za delovanje. Potapljači so prisotni ob vsakem dogajanju na Velenjskem jezeru, da skrbijo za varnost na športnih tekmovanjih, sidrajo objekte in tudi iščejo potopljene reči - krmila, jambore, pred leti pa so na evropskem prvenstvu daljinsko vodenih čolnov razveselili prvaka, ko so poiskali njegov potopljeni čoln, pripoveduje nekdanji predsednik Benjamin Strozak. Oprema in priprave za varen potop Potapljaška oprema je raznolika: mokre ali suhe, tanjše ali debelejše obleke, klasične plavutke, take s precepoma ali take, ki omogočajo plavanje nazaj, prozorne ali zatemnjene maske, aparatura za dihanje regulira pritisk zaloge zraka iz jeklenk, ki so iz različnih materialov in hranijo od 4 do 18 litrov zraka, priporočljiv pa je tudi potapljaški računalnik, ki meri parametre. Že na površini je treba preizkusiti opremo, določiti in pregledati vstopno in izstopno točko ter oceniti vremenske pogoje. Pod vodo nikoli ne gredo sami - vsak potapljač ima tesnega spremljevalca, ki mu pomaga spremljati parametre, odprava pa vodjo, ki obvešča ostale o izvedbi potopa, kontrolira globino, pritisk, zalogo zraka, delovanje opreme in določi točko obrata, ki je vedno takoj po polovici porabljenih zalog zraka. Kakšen je podvodni svet Velenjskega jezera? Vidljivost je dobra tudi na več kot petih metrih globine, prosojnost z gladine pa do dveh metrov. V priobalnem pasu je veliko rastlinja, rib in školjk, lokvanjev gozd pri vstopni točki pa se Jerneju Predniku zdi še posebno čaroben. Dno je muljnato in se tudi zaradi posledic izkopava- nja premoga še spreminja, zato globina ni natančno izmerjena, giba pa se okrog 70 metrov. Pod vodo je poleg ostankov hiš, sadovnjakov in gnojnih jam iz potopljenih vasi še razbitina jadrnice, razmišljajo pa, da bi uredili še atraktivno potapljaško točko - potopili bi rudniški vagon. Izjemno težka oprema potapljaču pomaga premagovati silo vzgona, na površje pa ga dvigne napihljivi mehur. Člani Društva za podvodne dejavnosti Jezero Velenje bodo enkrat na mesec predstavili opremo, ki si jo bodo obiskovalci lahko nadeli in preizkusili dihanje z regulatorjem, nato pa prikazali potop, saj želijo predstaviti potapljanje kot rekreativni šport. »Željni potapljanja potrebujejo samo voljo, pri nas pa dobijo znanje in praktične izkušnje ter opremo,« pravi predsednik Staš Strozak in vabi na sestanke vsak prvi torek v mesecu v klubske prostore v čolnarno ali na spletno stran www.dpd-jezero.si. Z Vulkanom na Raduho Po hribih Naši vremenoslovci so spet napovedovali lep, a peklensko vroč vikend, zato odločitev, da se pridružimo Društvu Vulkan iz Belih Vod, ki nas je tokrat popeljalo na dvodnevni planinski pohod iz Smrekovca na Raduho, ni bila težka. Bilo nas je 12, kar je ravno pravšnja skupinica, da smo lepo sproščeno hodili in se pogovarjali. Štirje najbolj zagreti so pohod začeli že pri spodnjem Brložniku, ostalih 8 pa pri domu na Smrekovcu. Kar takoj smo se povzpeli na vrh Smekovca, ki leži na nadmorski višini 1577 m. Pogled z vrha vedno znova očara. Poleg razgleda na množico okoliških planin nam proti vzhodu ponuja krasen pogled na naše Bele Vode, Šaleško dolino z Velenjem in Šoštanjem, proti zahodu pa na hrbet Smrekov-ca z najvišjim vrhom Komen in zadaj na Raduho, kamor smo bili ta dan namenjeni mi. Z vrha nas je pot vodila po slemenu, poraslem z borovničevjem. Kmalu smo dosegli naslednji vrh, Krnes (1613 m), s katerega se odpre lep pogled proti Olševi. Ogledali smo si tudi Črno jezero. Od tu smo se povzpeli na vrh Komna, ki je s svojimi 1684 m najvišji vrh Smrekovškega pogorja in leži na meji med Štajersko in Koroško. Končno smo si privoščili prvi počitek in malico iz nahrbtnikov, ki je teknila ob pogledu na okoliške hribe. Pot smo nadaljevali do planine Travnik, kjer smo spet malo postali, saj je bil dan kar precej vroč. Zato smo bili veseli, da se je naša pot proti planini Vodole nadaljevala po gozdu. Na začetku planine je stara pastirska koča, ki pa ni zapuščena. Prijazen pastir, ki tam biva, nas je bil vesel. Malo smo posedeli in prijetno pokramljali. Po gozdni poti smo nato dokaj hitro prišli do pastirskih stanov na planini Javorje, od tu pa rahlo navzdol nadaljevali do prisrčne Koče na Loki pod Ra-duho. Tam sta nas prav toplo spre- boka dolina reke Savinje. Na vrhu nas je pozdravilo jutranje sonce, ki je zjutraj še nedolžno svetilo, a smo vedeli, da bo ta dan še bolj vroč, kot je bil prejšnji. Kljub temu smo uživali v razgledu na okoliške vršace in planinsko cvetje. Ko smo se vrnili v kočo, smo si privoščili pozen zajtrk in se miselno pripravljali na dolgo pot nazaj do Smrekovca. Sonce je neusmiljeno žgalo, noge pa so bile jela prijazna oskrbnika. Tu smo prespali. Noč je bila kratka, saj so nas budilke neusmiljeno dvignile že ob 5. uri zjutraj. Kar hitro, brez zajtrka, smo se zagnali v Raduho, ki je najvzhodnejši dvatisočak v Kamni-ško-Savinjskih Alpah in jo od najvišjih vrhov tega gorstva ločuje glo- tudi že utrujene, ko smo prišli do cilja. Vendar cilj je bil izpolnjen in ostali bodo predvsem lepi spomini na zanimiv izlet in prijazno druženje. Gore vabijo tudi vas. a Društvo Vulkan Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 18 18 modrobELA kronika «»^AS 16. julija 2015 Prometni dogodki Velenje, 7. julija - V torek okoli poldruge ure popoldan je voznik osebnega avtomobila zaradi spuščene pnevmatike zapeljal s ceste na vinskogorskem klancu. Na Tomšičevi v Velenju je istega dne na parkirišču voznik trčil v parkirano vozilo in pobegnil. Na begu ni bil dolgo. V Hudi luknji pa sta se z ogledali oplazili dve tovorni vozili. V četrtek je počilo v krožišču pod skakalnico v Velenju. Vzrok je bilo nepravilno izključevanje iz krožnega prometa. V nedeljo popoldan se je nezgoda pripetila pri Velenjskem jezeru. Zakrivilo jo je izsiljevanje prednosti. Ta ponedeljek pa se je v nesreči, do katere je prišlo zaradi vožnje po levi, v križišču pri Merkurju poškodovala ena oseba. Mrtvo našli v reki Braslovče, 7. julija - V torek okoli 22. ure so bili policisti obveščeni o pogrešanju 50-letne Braslovčanke. V iskalni akciji, v kateri so sodelovali domačini in gasilci bližnjih gasilskih društev, so pogrešano nekaj minut po 23. uri našli mrtvo v reki Savinji. Znakov nasilja pri ogledu niso ugotovili, dežurna zdravnica pa je odredila sanitarno obdukcijo. Ukradel računalnike Braslovče, 8. julija - V noči na sredo je bilo v Prodajni center Braslovče iz vitrine na oddelku tehnike odtujenih osem prenosnih računalnikov. Podjetje je oškodovano za najmanj 4.000 evrov. Lastnik ob evre Velenje, 7. julija - Ob jezeru oziroma pri stadionu je neznanec v torek skozi priprta okna vstopil v osebni avtomobil. Iz njega ni odšel prazen. Odnesel je moško torbico z osebni- mi dokumenti lastnika, manjšo vsoto gotovine, ključe od stanovanja in drugega vozila, bančne kartice in GSM aparat. Lastnika je oškodoval za okoli 2.000 evrov. V bližini, tudi ob jezeru, je zvečer neznanec ukradel kolo last Mestne občine Velenje. Na parkirnem prostoru pri železniški postaji v Velenju je ponoči istega dne neznanec porisal oziroma namerno poškodoval vozilo. Z motorjem v otroka Velenje, 8. julija - V sredo okoli 14. ure je motorist na prehodu za pešce v Šaleku zbil otroka. Ta se je v nesreči lažje poškodoval. Več padcev dvokolesnikov Velenje, Žalec 8. julija - V zadnjem tednu se je ponesrečilo več voznikov dvokolesnikov. V sredo se je pri padcu hudo poškodoval kolesar, ki je vozil iz Šoštanja proti To-polšici. V petek je zaradi vožnje preblizu desnemu robu vozišča v Ška-lah padel in se skupaj s sopotnico poškodoval motorist. Na območju Žalca je v soboto popoldne padel kolesar, ki se je pri tem hudo poškodoval, v nedeljo pa se je pri padcu huje poškodovala 55-letna kolesarka, ki je padla na območju Pirešice. Ponarejen desetak Velenje, 9. julija - V četrtek so velenjski policisti znova obravnavali kaznivo dejanje ponarejanja denarja. Neznanec je ponaredil in spravil v obtok bankovec za 10 evrov. Da je ponarejen, so ugotovili v banki. Enega pregnal alarm Mozirje, 10. julija - V noči na petek je bilo vlomljeno v objekt Obči- Motorist umrl Velenje - V torek, 15. junija, nekaj pred 17 uro, so bili policisti obveščeni o prometni nesreči, v kateri je umrl 65-letni motorist. Nesreča se je zgodila v neposredni bližini bencinskega servisa in trgovskega centra Velenjka v Velenju. 65-letni motorist je vozil iz smeri Celja proti Velenju. V bližini bencinskega servisa mu je nasproti, iz velenjske smeri, pripeljal 48-letni voznik osebnega vozila, ki je zavijal v levo, na parkirišče ob bencinskem servisu. Pri tem je voznik osebnega vozila izsilil prednost vozniku motornega kolesa. Vozili sta trčili, v trčenju se je voznik motornega kolesa tako hudo poškodoval, da je kljub hitremu nudenju zdravniške pomoči, na kraju nesreče poškodbam podlegel. Letos je v prometnih nesrečah na območju Policijske uprave Celje umrlo dvanajst ljudi. Lani v enakem obdobju devet. a Ovinek končno na vrsti Sanacija usada na državni cesti pri Termoelektrarni Šoštanj bo potekala konec julija in avgusta Šoštanj - Danes, 16. julija, naj bi v Šoštanju podpisali pogodbo za sanacijo brežine na odseku državne ceste Šoštanj-Pesje na ovinku pri Termoelektrarni Šoštanj. O tem ovinku je bilo prelitega že toliko črnila in izrečenih že toliko vprašanj ter opozoril, da se je država naposled le morala zganiti. Ovinek je namreč kar klical po nesreči. Direkcija RS za infrastrukturo pri Ministrstvu za infrastrukturo bo sanacijo sofinancirala v višini 53 odstotkov, razliko bo plačala Občina Šoštanj iz proračuna. Slednja je izvedla tudi razpis za izbiro izvajal- ca. Med štirimi ponudniki je bil najugodnejši VOC Celje v višini 127.600 evrov za celotno sanacijo brežine z uvrtavanjem AB pilotov. Dela morajo biti izvedena v 45 koledarskih dneh od uvedbe izvajalca v delo. »Predvidoma konec julija in avgusta prosimo vse udeležence v prometu za posebno previdnost na tem odseku ceste in na to, da še posebej pozorno spremljajo prometno signalizacijo, ki bo postavljena med izvedbo del,« pravi Marija Anžej, višja svetovalka za investicije in projekte v Občini Šoštanj. a ne Nazarje. Neznanec je povzročil škodo pri vlamljanju v zaščiteno Ja-kijevo hišo, a ga je sprožitev alarma očitno odvrnila od nadaljevanja kriminalne aktivnosti. Ni pa pregnala storilca, ki je isto noč vlomil v gostinski lokal v Gornjem Gradu. Odnesel je menjalni denar. Samo trenutek ali dva je v soboto, 11. julija, potreboval nepridiprav, da je iz odklenjenega vozila, medtem ko je oškodovanka do trgovine odpeljala nakupovalni voziček, ukradel denarnico z gotovino. Tisočak v odklenjeni omarici Velenje, 10. julija - V zgodnjih petkovih urah je tat zaposleni v enem od podjetij na Štrbenkovi cesti ukradel 1.050 evrov gotovine. Denar je imela v odklenjeni garderobni omarici. Ukraden avto vrnjen lastniku Šmartno ob Paki, 10. julija - Lastnik neregistriranega osebnega avtomobila corvetta, kovinsko modre barve, letnik 1992, si je oddahnil. V petek je policistom prijavil tatvino avtomobila, shranjenega v garaži bivšega podjetja Era Vino. Policisti pa so pri zbiranju obvestil hitro prišli do pomembnih podatkov, vozilo izsledili in ga vrnili lastniku. Ukraden računalnik nemudoma prodal Velenje, 11. julija - V soboto zvečer je iz ene od trgovin v Velenjki izginil prenosni računalnik. S pomočjo kamer so ugotovili identiteto osumljenca. Policisti so ukraden računalnik zasegli, čeprav ga je osumljeni že prodal naprej. Odnesel gotovino Žalec, 11. julija - V soboto je bilo na Pernovem vlomljeno v stanovanjsko hišo. Storilec je vanjo vlomil skozi kopalnično okno. Odnesel je večjo vsoto gotovine. V hišni preiskavi našli heroin Velenje, 13. julija - V ponedeljek dopoldan so policisti na Kidričevi cesti zasegli kolo z motorjem, vozniku odvzeli prostost in pri njem opravili hišno preiskavo. Našli so večjo količino heroina, pripomočke za prodajo tega in mobilne telefone. Zbiranje obvestil še nadaljujejo. Poligon varne vožnje Velenje, 13. julija - Mestna občina Velenje je pred kratkim, v drugi polovici maja, poskrbela za asfaltiranje dela makadamskega parkirišča pri golf igrišču ob Škalskem jezeru. Za to so namenili 45 tisoč evrov proračunskih sredstev. Na njem bodo sedaj uredili poligon varne vožnje, opremili pa ga bodo tudi s simulatorjem varne vožnje. Ta bo občino stal skoraj 18 tisoč evrov. a bš Neurje ni povzročilo težav Velenje, 9. julija - Ko je po vročinskem valu, ki je zajel tudi Šaleško dolino, v sredo popoldne začelo deževati, je na nekaterih delih doline padala toča, ki pa ni povzročila večje škode. Močno deževje je dolino zajelo ponoči, za razliko od sosednje Koroške pa voda tokrat ni povzročala težav v MO Velenje. Kot nam je v četrtek povedal Bojan Prelovšek iz MO Velenje, so bili gasilci in CZ v pripravljenosti, vendar ni bilo treba intervenirati. Tone Brodnik, vodja urada za Komunalne javne službe na MO Velenje, pa je dejal, da so veseli, da narava ni povzročila nove škode. Letos so namreč odpravili še nekaj plazov v Vinski Gori in Kavčah, ki so se sprožili ob obilni moči v preteklih letih. »Sedaj večjih plazov v občini ni več, upamo pa, da nam bo tudi jesen prizanesla. Največ plazov se je namreč v preteklih letih sprožilo ob jesenskem deževju oktobra in novembra. Denar, ki ga porabimo za odpravljanje naravnih nesreč, bi tako ostal za druge infra-strukturne pridobitve.« a bš OZSČ Velenje na Triglavu V petek in soboto, 10. in 11. julija, je potekal že 30. jubilejni pohod na Triglav, ki ga organizirajo ZZB NOB, veteranske organizacije ZVVS-Sever in ZSČ. Pohoda se je letos udeležilo 600 pohodnikov, ki dostojno zastopali organizacijo in lokalno skupnost v osrčju Julijcev. Slavnostni govornik na jubilejni zaključni prireditvi je bil načelnik GŠSV generalmajor dr. Andrej Osterman. so, ne samo s Pokljuke ampak tudi iz drugih krajev Slovenije, peš krenili na pohod. Iz OZSČ Velenje se je osem članic in članov udeležilo pohoda in zaključne prireditve na Pokljuki. Matjaž, Tone, Stane, Irena, Marija, Roman, Albert in Dušan so li* Adil Huselja varnostno ogledalo Tragičen zaključek tragičnega tedna Pretekli teden je bila »grška vročica« v centru pozornosti ne zgolj v naših medijih ampak v vseh (evropskih) državah, ki so vpete v mednarodni monetarni sistem. Iskanje rešitev za Grčijo in Evropo se v času pisanja te kolumne še vedno nadaljuje. Ali Grčija drvi samo v humanitarno brezno ali še kam drugam in ali z njo drvi še katera od evropskih držav, sta samo dve od neštetih vprašanj in ugibanj o dogajanju v prihodnje. Ne glede na to, kakšna bo odločitev, bo vplivala tako na prihodnost državljanov Grčije kot ostalih evropskih držav. Tako ali drugače. V preteklem tednu je bilo precej medijske pozornosti namenjeno tragičnemu dogodku na Igu pri Ljubljani. Nasilnež, ki so ga policisti obravnavali zaradi nasilja v družini in mu izrekli prepoved približevanja nekdanji ženi in družinskim članom, ker jim je grozil, se je očitno odločil, da se maščeuje policistom. Najprej je prijavil, da bo naredil masaker na naslovu nekdanjih družinskih članov, nato pa počakal, da so se policisti pripeljali, in se namerno zaletel v prvi policijski avto, v katerem sta policista hitela na kraj, da bi zaščitila ogrožene. Pri tem je življenje izgubil policist Igor Mauser, drugi policist pa je preživel. Dogodek, kije šokiral ne samo policiste in družino pokojnega, ampak tudi celotno slovensko javnost, je pokazal več razsežnosti, ki si zaslužijo več pozornosti kot tovrstne novice črne kronike. Dogodek, v katerem umre mlad policist, ki je nesebično in požrtvovalno hitel na kraj, da bi lahko zavaroval žrtve nasilja, je sam po sebi tragičen in žalosten. Tragičen zaradi ugaslega življenja in smrti, a tudi zaradi posledic smrti, ki bodo ostale v srcih njegovih bližnjih, kolegov in prijateljev, pa tudi vseh tistih žrtev nasilja, ki jih je zavaroval in zaščitil pred nasilneži, poškodovanih v prometnih nesrečah, ki jih je izvlekel iz razbitin in jim rešil življenje, ter obupanih, ki jih je rešil tik pred samomorom. Žalosten, ker je ne samo slovenska policija, ampak celotna družba izgubila vrlega, pogumnega in srčnega moža, kije svoj poklic opravljal ponosno in s srcem. Tragičen in žalosten obenem tudi zaradi dejstva, da se nasilje v družini dogaja tudi v (navidez) zelo urejenih družinah in da so nasilju izpostavljeni tako odrasli kot otroci ter da je nasilje še vedno (pre)pogost način komunikacije in reševanja sporov, tudi med tistimi, ki jih povezujejo družinske vezi. Dogodek je še enkrat pokazal, da policisti opravljajo zahtevno in nevarno delo ter da pri tem nimajo dobre opreme, kot bi si jo glede na zahtevnost in nevarne okoliščine dela tudi zaslužili in jo potrebovali. Odnos države do policistov, ki so tako pri nasilju v družini kot v ostalih dogodkih prvi ali med prvimi na kraju, ni dober, kaj šele najboljši. Drugače ne bi bilo toliko napadenih in poškodovanih policistov. Vsak, ki bi dvignil roko na policista, bi moral biti ostro kaznovan, da bi vsakogar, ki bi samo pomislil na to, predvidena kazen od tega tudi odvrnila. To bi moralo veljati tudi za ostale poklice, ki so namenjeni reševanju ljudi in zagotavljanju njihove varnosti. Večina ljudi policijsko delo ocenjuje po delu v cestnem prometu, ki je le eno delovno področje, v ospredju je varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi, pri čemer so policisti (pre)pogostokrat poškodovani in ogroženi. Tako je bilo tudi ta konec tedna, ko so poleg obravnav prometnih nesreč, poškodovanih in mrtvih na slovenskih cestah intervenirali na javnih krajih pa tudi v zasebnih prostorih, kjer so zaščitili žrtve nasilja, v gorskem svetu, kjer so pomagali poškodovanim in obravnavali smrtno ponesrečene gornike, tako kot v požarih in delovnih nesrečah ... Zato naj ne bo odveč opozorilo, da bodimo previdni in poskrbimo za lastno varnost in varnost ljudi v naši okolici, ne glede, ali se vozimo, delamo, hladimo v vodi ali med gorskimi vršaci. Prvič zaradi sebe in lastne varnosti, drugič pa, da razbremenimo policiste v tem vročem poletnem času. Naj prihodnji tedni minejo čim bolj prijetno. Srečno! Iz POLICIJSKE beležke Pohod in zaključna prireditev predstavljata eno od osrednjih domovinskih prireditev v Sloveniji. Svečani mimohod zastavonoš in udeležencev pohoda je pozdravilo preko pet tisoč udeležencev zaključne prireditve. a Besedni spopad pred razvezo Velenje, 7. julija - V torek popoldan sta se na Gorici sprla zakonca, ki sta v ločitvenem postopku. Ker je med njima prišlo samo do besednega spora, so policisti oba le opozorili. Zabavo je kril v celoti Velenje, 9. julija - Ker je bilo na četrtkovi zabavi na Vojkovi cesti precej glasno, so se je udeležili tudi policisti. Le toliko, da so organizatorju napisali plačilni nalog. Večer za tem, v petek, je glasna glasba odmevala tudi na Kersnikovi. V tem primeru bodo zoper mladoletnega kršitelja napisali plačilni nalog. Pretep na veselici Velenje, 12. julija - Zgodaj zjutraj v nedeljo so bili policisti obveščeni o pretepu na veselici v Škalah. Dvema so napisali plačilni nalog. Najdeni predmeti V sredo, 8. julija, je Velenjčan policistom izročil najdeno vozniško dovoljenje. Policisti so ga lastniku že vrnili. Avtomobilski ključ osebnega avtomobila BMW, ki ga je občan našel v četrtek, 9. julija, lastnika čaka na Policijski postaji Velenje. Tam lahko svoj telefon xperia, črne barve, z ovitkom, dvigne tudi lastnik, ki ga je izgubil v času do ponedeljka, 13. julija, ko ga je policistom izročil pošteni najditelj. Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 19 16. julija 2015 »»WAS UTRIP 19 Jamarska reševalna služba prevzela nova vozila Huda luknja, 11. julija - Tu, kjer pogosto potekajo treningi reševalcev iz različnih tipov jam, sotesk, pa tudi visokih stavb in žičniških naprav, je Jamarska reševalna služba ministrici za obrambo in drugim gostom predstavila manevre in svoje delovanje, pred jamarskim domom pa so slavnostno prevzeli dve novi intervencijski vozili za delovanje reševalne službe, vredni 70 tisoč evrov. Prvo so kupili že lani in se uporablja kot premično skladišče. V njem je oprema za reševanje iz jam in predvsem poleti za reševanje iz sotesk, pozimi pa jo zamenjajo za opremo za reševanje z žičniških naprav. Drugo vozilo za prevoz reševalcev pa je letos spomladi dobil velenjski reševalni center. Vsak od sedmih reševalnih centrov v Sloveniji pa bo kmalu potreboval nov kombi, pravi generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Darko But. Do leta 2022 naj bi pomladili celoten vozni park, potrebujejo pa še večjo avtomobilsko prikolico, v kateri bo poseben šotor, nekaj miz, stolov in postelj, da lahko na intervenciji postavijo štab. »Na srečo jamarskih nesreč ni veliko. Pred kratkim smo reševali iz Planinske jame, pred nekaj meseci smo reševali psa. V koroško-šale-škem delu Slovenije pa že dolgo ni bilo nesreče,« pravi vodja Jamarske reševalne službe Walter Zakrajšek. Tako je časa za urjenje veliko. »Pri reševanju je ključno, da so vsi manevri izvedeni '150-odstotno', zato imamo veliko usposabljanj na različnih terenih,« poudarja. Da so vsi sodelavci v Jamarski reševalni službi usklajeni in dobro HOROSKOP Prikazali so prenos nosil po jami, vertikalen dvig ponesrečenke, nato spust nosil na prečno žičnico, po kateri so jo spravili na varno. usposobljeni, se je na reševalni vaji prepričala ministrica za obrambo Andreja Katic, ki je jamarskim reše- valcem zaželela, da bi z ljubeznijo in požrtvovalnostjo še naprej prispevali k varnosti v Slovenji. a Šterbenkova sta se vzela julija 1955 Ta konec tedna so v velenjskem Domu za varstvo odraslih poleg tradicionalnega medgeneracijskega piknika imeli še eno »veliko žlico«. Nova stanovalca, Angela in Milan Šterbenk, sta v krogu družine in prijateljev praznovala šestdesetletnico poroke. Še zgodaj spomladi sta živela v Slatinah pri Šmartnem ob Paki, potem je bolezen Angeli onemogočila samostojno življenje, Milan se je odločil, da ji bo stal ob strani in se z njo preselil v Velenje. Pravita, da so ju lepo sprejeli in da je osebje izjemno prijazno. Slednje so dokazali tudi pri pomoči ob organizaciji »gostije«. Ko so obujali spomine na poroko, je petinosemdesetletni »mladoporočenec« povedal: »Leta 1955 sem delal v Termoelektrarni Šoštanj v izgradnji. Tam so se veljaki vozili z novim službenim avtomobilom - ameriškim Studebakeijem. Po nevesto v Preserje so me peljali s to skoraj predsedniško limuzino. Tudi z njenega doma do braslovške cerkve in nazaj sva se razvajala na razkošni zadnji klopi, potem pa je bilo veselja konec. Ker je bila sobo- ta, so takratnega direktorja gospoda Misleja peljali domov v Maribor in tako sva postala pešca. Angelcin brat Franc je nemudoma organiziral prevoz s predvojno tatro, ki pa Milena in Angela Šterbenk (Foto: PŠ) je zdržala samo do fotografa (slikala sva se v Šoštanju pri Foto Tonji). Zadnji del poti do Družmirja, kjer sva živela naslednjih 25 let, naju je potem s kolesljem peljal gospod Medved iz Prelog.« Po kratkem premoru nadaljuje: »Čeprav bi težave s prevozom lahko vzel kot svarilo, je življenje potem dokaj gladko teklo. Z Angelco sva skupaj šestdeset lepih let. V Družmirju sva si ustvarila družino in topel dom. Žal so nas tam spodkopali, a smo si z odškodnino v Slatinah postavili novo hišo, ki je tudi postala dom, in še lepše nadaljevali življenje. Usoda naju je pripeljala nazaj v Velenje, ki je moj rodni kraj in ga imam rad. V tukajšnjem domu se počutiva dosti bolje, kakor sva si upala pričakovati. Življenje teče dalje in ob skrbni negi osebja in podpori družine nama ničesar ne manjka.« a Tina Felicijan Zgodilo se je... od 17. 7. do 23. 7. - 17. julija 1990 so na skupnem zasedanju zbori velenjske skupščine razveljavili sklep iz leta 1981 o preimenovanju Velenja v Titovo Velenje in Velenje je ponovno postalo le Velenje; - 17. julija 1998 je v velenjskem hotelu Paka potekala prva skupščina delničarjev Gorenja; - 19. julija 1981 je velenjski atlet Stane Miklavžina zmagal na atletskem državnem prvenstvu v Subotici v teku na 5000 metrov; na istem prvenstvu je Miklavžina osvojil tudi bronasto medaljo v teku na 10.000 metrov; - 20. julija 1969 so v Šoštanju ob 100. obletnici gasilstva odprli nov gasilski dom; - 21. julija 1948 so bili objavljeni rezultati prvega povojnega popisa prebivalstva v Sloveniji; v takratni jugoslovanski republiki Sloveniji je živelo 1.389.094 prebivalcev, od tega v občini Velenje 7674, v občini Šoštanj 6976, v občini Šmartno ob Paki pa 1891; - 21. julija 1953 sta bila Karel Destovnik Kajuh in Miha Pintar Toledo proglašena za narodna heroja; - 21. julija 1957 je bil v Velenju praznik prostovoljcev združen z velikim političnim zborovanjem; - 21. julija 1976 so Šoštanjčani dobili nov zdravstveni dom; - 21. julija 1977 je dr. Milan Že-vart za svojo monografijo Narodnoosvobodilni boj v Šaleški dolini prejel nagrado vstaje slo- Gasilski dom v Šoštanju (Foto Arhiv Muzeja Velenje venskega naroda; ■ 22. julija 1953 je bil dr. Dušan Mravljak - Mrož proglašen za narodnega heroja; ■ 22. julija 1982 so namenu predali novo zgrajeni DOM SLO v Velenju; ■ 22. julija 1979 je Skupščina republike Slovenije v uradnem listu izdala odlok, s katerim so se naselja Pesje, Preloge, Kono-vo in Šalek ukinila in priključila mestu Velenje; - 23. julija 1969 sta člana alpinističnega odseka šoštanjske-ga Planinskega društva Dušan Kukovec in Janez Resnik po 26 urah plezanja preplezala severno steno Eigerja; - 23. julija 1976 so v Velenju sklenili, da bodo kip Josipa Broza - Tita postavili na Titovem trgu in da ga bo izdelal kipar Antun Augustinčic. a Damijan Kljajič T Oven od 21. 3. do 21. 4. Kar bojite se že, kaj bodo prinesli prvi dnevi v tednu, ki prihaja. Vročina vam namreč v teh dneh že povzroča hude preglavice, premikate se le toliko, kolikor morate. Neka novica, ki je do vas prišla v zadnjih dneh, vas je precej razburila, zato si boste želeli, da se ohladi. Zavedate se namreč, da morate ukrepati, volje in energije pa nimate. Morda bodo prav vroči dnevi zaslužni zato, da se boste še pred ponedeljkom vzeli v roke in se umirili. Teden bo potem mineval brez večjih pretresov, kakšen dan bo lep, naslednji pa morda malce zagrenjen zaradi rahlih zdravstvenih težav, ki jih že čutite. Držite se navodil zdravnika in se izogibajte vsega, kar vam škodi. Da se izplača, boste ugotovili že po nekaj dneh. Novo prijateljstvo vam bo pomenilo vsak dan več, zato ga boste znali tudi negovati. Ö Bik od 22. 4. do 20. 5. Moč, ki ste jo našli v sebi, ko se je vse obrnilo proti vam, bo žal počasi kopnela. Zato, da se boste bolje počutili, potrebujete več kot le lep poletni dan, ki jih ne bo manjkalo. Tudi vročina vam ne bo prišla do živega,za razlikoodvseh okoli vas, se ne boste pritoževali nad njo. Največ vam bo vteh dneh še vedno pomenilo dobro opravljeno delo In občutek, da ste dobri v svojem poslu. Zato bo še najbolje, če se čim prej lotite dela, ki ste ga morali postaviti na stranski tir. Sploh tisti, ki se boste kmalu odpravili na dopust, morate pohiteti. Sorodniki se bodo trudili, da bi vam lepšali dneve, vam pa se bo zdelo, da vam gredo vse bolj na živce. Nikar se ne umikajte v samoto, to bo najslabše, kar lahko naredite. Prva priložnost za dobro družabno srečanje se obeta že konec tega tedna. Sprejmite povabilo in se prepustite dobremu razpoloženju. i Dvojčka od 21. 5. do 21. 6. Veliko pričakovanj je za vami, veliko načrtov ste zasnovali. Zavrtelo pa se žal ne bo tako, kot ste želeli. Prvi znaki, da boste načrte morali spremeniti, bodo tu že v soboto. Ne boste se ustrašili, le žal vam bo. Sploh, ker se boste dobro zavedali, da tokrat ne boste vi tisti, ki boste potegnili krajši konec. Čeprav se vaše sanje ne bodovcelotl uresničile, bodotežavlce, s katerimi se trenutno ubadate, prehodne narave. Spoznali boste namreč nekoga, ki bo več kot simpatičen, zato se boste vse pogosteje zalotili pri misli, kako všeč vam je. Sanjarili boste podnevi in ponoči. Pogosto boste zato manj učinkoviti pri vsakodnevnih obveznostih. Nikar pri tem ne razmišljajte o tem, kaj bodo rekli drugi. Mislite le nase, ker si res zaslužite srečo. Sorodnik vas bo prosil za pomoč. Preden rečete da, dvakrat globoko vdihnite in se odločite. Zadeva se namreč lahko zelo zaplete in uniči tudi dolgotrajno prijateljstvo. Rak od 22. 6. do 22. 7. Nič kaj prijetni dnevi niso pred vami, saj vas bo delo v vročih dneh povsem izželo. Poleg tega se vam bo dogajalo, da se boste vse pogosteje zalotili pri maščevalnih mislih. To sicer ni v vaši naravi, a nekdo vam bo res sedel na žulj. To ne bo prineslo čisto nič dobrega, zato bovseeno bolje, če se za nekaj časa potuhnete in molčite. Čas bo prinesel svoje In spet bo vse tako kot si želite, pa če ukrepate ali ne. Poskrbite, da ne boste postali podobni človeku, ki vam zadnje čase greni življenje. Nekaj prostih dni bi tistim, ki so počitnice že izkoristili na začetku poletja, ob izteku tega tedna spet več kot godilo. Tem je namreč energija spet pošla. Tisti, ki na počitnice šele greste, pa že veste, da jih boste maksimalno izkoristili. Plani so dobri, vse bo šlo kot po maslu. Celo bolje bo, kot trenutno upate. G > Lev od 23.7. do 23.8 Poletje je čas za počitek in oddih, česar ste se prejšnje tedne uspeli držati. Sedaj, ko bi morali res počivati, pa ne bo več tako. Še vedno se boste namreč bolj kot s sabo ukvarjali z drugimi, pri tem pa sploh ne boste spregledali, da vam to prej škodi kot koristi. Šele, ko se vam bo zdravje precej poslabšalo, boste vedeli, da ste šli predaleč. Tokrat niste prisluhnili ne svojemu telesu, ne svoji duši, zato bo toliko huje. Če se ne boste vzeli v roke in pričeli živeti tako, kot sami dobro veste, da bi morali, se stanje tokrat ne bo popravilo. Vzemite si čas zase in za popoln odklop. Pri tem pazite, kaj boste sorodnikom in prijateljem obljubili ob koncu tedna, da vam že kmalu ne bo žal. Lepi poletni dnevi bodo minevali v iskanju sence, večeri pa bodo kot nalašč za sanjarjenja, ki si jih zelo radi privoščite. Nihče vam ne bo zameril. Ttp Devica od 24. 8. do 23. 9. Letošnja druga polovica julija se vam bo vtisnila v spomin po kar nekaj dogodkih. Tisti, ki ste na dopustu, boste uživali kot že nekaj let ne. Tisti, ki ste še doma, pa boste zelo zaposleni. Utrujenosti vseeno ne boste čutili. To vas bo čudilo, že kmalu pa boste spoznali, za kajje tako.Očitno ste si nekajtako močno želeli,da je podzavest delala namesto vas, adrenalin pa ves čas skrbi, da ne čutite utrujenosti. Sedaj, ko se bo vaša želja uresničila, kar bo najpozneje do nedelje, pa boste nesrečni. Naenkrat se boste bali jutrišnjega dne in tega, kar bo prinesla prihodnost. Dnevno se boste utrujali z milijoni vprašanj, kako bo to, kar se dogaja v službi, vplivalo na vaše življenje. Dejstvo je, da nikoli več ne bo kot je bilo. Prej kot se sprijaznite s tem, lažje vam bo. Zato nikar ne bodite nestrpni. Tehtnica od 24. 9. do 23. 10. Dnevi v tretjem tednu julija bodo po svoje zelo čudni. Preveč stvari, ki vam trenutno zapolnjujejo misli se je nabralo, zato težko načrtujete za dolgo vnaprej. Sploh tisti, ki ste se ravno vrnili iz dopusta, boste tokrat potrebovali kakšen dan, da se spet navadite na delovno rutino. Ne le, da vas bovellkodela čakalov službi,tudi doma boste vzaostanku. Zato se vam bo že tja do torka zdelo, da niste več spočiti in da bi spet potrebovali počitnice. Dobro bi bilo, če bi znali ob vsej stiski s časom in kopici obveznosti najti čas tudi zase. Predvsem pa se morate več ukvarjati sami s seboj in to na način, ki vas umirja. Pri delu boste opažali naveličanost, doma pa vas prav nič več ne bo presenetilo. Niti muhe otrok, ki so včasih nerazumne. Povejte jim, da si želite več miru. Morda bodo tokrat razumeli. m/ Škorpijon od 24.10 do 22.11. Doma nekaj dni zagotovo ne bo tako, kot si želite. Nekdo od sorodnikov bo potreboval veliko nege in pozornosti. Dobil jo bo tudi od vas. Medtem se boste vrteli v začaranem krogu želja in sanj. Prijatelj vas že dolgo pričakuje, saj se zadnje čase spet vse preveč zadržujete doma. Tega tisti, ki vas dobro poznajo, niso vajeni. Res se vas bo malce lotilo malodušje, prav nič vam ne bo šlo od rok. Morda bo še najbolje, če se poskusite spet pridružiti kakšni veseli družbi, večjih nalog pa si še nikar ne nalagajte, saj ste trenutno precej brez energije in jih zagotovo ne bi bili sposobni izpeljati. V nedeljo boste zelo veseli srečanja z nekom, ki ga že celo večnost niste videli. Naredite več zato, da se srečanje kmalu ponovi. Tudi zato, ker lahko pričakujete tudi pomoč te osebe. In to na več področjih. Da jo boste potrebovali, pa vam je že jasno, kajne? Strelec od 23. 11. do 22. 12. Izkazalo se bo, da je bilo to, da ste se odprli tudi navzven in svoje delo pokazali vsem, ki so ga želeli videti, zelo dobro. Godilo vam bo, ko vas bodo hvalili, zato boste v teh vročih dneh še bolj ustvarjalni. Čez dan boste v ohlajenih, zaprtih prostorih ustvarjali kot že dolgo ne, večeri pa bodo rezervlraniza druženja s prijatelji. Časa boste sicer imeli še vedno premalo za vse tisto, kar si želite uresničiti tja do sredine avgusta. Vaš urnik bo namreč vse bolj poln. Čeprav bi morali biti veseli, ker veste, da bo večina dela tudi dobro plačana, vas skrbi, kako boste zmogli. Naj vas ne skrbi, od nedelje dalje pred vami ne bo več nepremagljivih ovir. Še nekaj časa vam bodo zvezde tako naklonjene, da boste uspeli uresničiti prav vse, česar se boste lotili. Nekdo bo sicer zavisten in bo poskušal nagajati, a mu ne bo uspelo. Sploh, ker bodo vsi na vaši strani, saj boste sejali nalezljivo dobro voljo. Kozorog od 23.12. do 20.1. Naslednji vroči poletni dnevi bodo po svoje zelo čudni. Preveč stvari, ki vam trenutno zapolnjujejo misli se je nabralo, zato težko načrtujete za dolgo vnaprej. Sploh, ker še nikoli niste tako težko prenašali hude vročine kot jo letos. Dnevno boste zatrjevali, da je zima odslej vaš najljubši letni čas, a to ne bo pomagalo, ko bo treba opraviti delo, ki ga ne morete preložiti v prihodnost. Dobro bi bilo, če bi znali ob vsej stiski s časom in kopici obveznosti najti čas tudi zase. Preveč ste napeti, kar sicer veste, a si ne znate pomagati. Če boste vzorce vedenja s seboj nesli tudi na dopust, vam letos še ta ne bo koristil. Sploh, ker boste kmalu ugotovili, da s partnerjem ne znata več biti sama. A vajina ljubezen, ki je v preteklem obdobju malo zaspala, bo spet dobila krila. In to proti vašim pričakovanjem. In celo prej, kot ste si upali sanjati. Vodnar od 21. 1. do 19. 2. Naslednjih prostih dni se boste veselili kot majhen otrok. Tudi zato, ker imate tisti, ki se končno odpravljate na poletne počitnice, zadnje čase res vsega dovolj. Usoda se je v preteklih tednih malce poigrala z vami, a sedaj vam bo kar nekaj časa precej naklonjena. Zato prisluhnite svojim željam in se jim prepustite, saj sploh niso tako zahtevne, da ne bi bile uresničljive. V družbi, ki bo tudi tokrat res odlična, boste zagotovo spoznali nekoga, ki vam bo v prihodnosti še veliko pomenil. Ne bo šlo za čustveno navezanost, pa čeprav bo šlo za nasprotni spol. Tokrat bo na potezi poslovno sodelovanje. Njegove (ali njene) ideje vas bodo ogrele, zato boste začeli ugotavljati, da ste v poslih pogosto premalo drzni. Ker ste trenutno zelo dojemljivi za čare nasprotnega spola, boste hitro popustili. Prehitro? To bo pokazal šele čas. A kdor ne tvega, ostaja na mestu. K Ribi od 20. 2. do 20.3. Že zjutraj bo vaša glavna skrb, kako se skriti pred vročino. Kakšen dan vam bo uspevalo bolje, danes in jutri pa verjetno slabše, saj boste zasuti z delom. Čeprav vas bo strah kakšnega koraka, za katerega se boste v teh dneh odločili zavestno, vas bo kmalu preplavilo neizmerno zadovoljstvo, ki bo na vaše nestabilno čustveno počutje vplivalo naravnost blagodejno. Kar veliko stvari vam bo uspelo izpeljati. Tudi takih, za katere ste računali, da bodo dosegljive šele v nekaj tednih. To vam bo dalo polet, v poslovnih odločitvah boste hitri, pri njihovem izvajanju pa zelo učinkoviti. V soboto bo neko srečanje povzročilo veliko spremembo v vašem razmišljanju in počutju. Končno vam bo odprlo oči. Čas bo, da pod neko poglavje v vašem življenju potegnete črto. Boste videli, koliko lažje vam bo! Sploh, če si boste znali odpustiti za svoje napake. Največja je bila, da ste slepo zaupali. Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 20 Četrtek, 16. julija TV SPORED »»WAS 16. julija 2015 Petek, 17. julija Sobota, 18. julija Nedelja, 19. julija Ponedeljek, 20. julija Torek, 21. julija Sreda, 22. julija TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 05.50 Poletna scena 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.08 Dobrojutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobrojutro 09.20 Vem!, kviz 09.50 Danes dol, jutri gor, 2/35 10.45 Slovenski pozdrav 12.00 Zdravje Slovencev: Multipla skleroza, dok. ser. 12.35 Evropski magazin 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Odkrito, ponov. 14.20 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Moj gost: Varga Jozsef Dobronakrol 15.50 Penelopa, ris. 15.55 Izjemne dogodivščine Sama Foxa, 16.25 Poletna scena 17.00 Poročila ob petih 17.15 Šport 17.30 Vse poti vodijo k vodi, dok. odd. 17.55 Novice 18.00 Lojzek, ris. 18.05 Nuki in prijatelji, ris. 18.10 Tinka in Žverca, ris. 18.20 Vrtičkarji: Beli zajec, nad. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tarča 21.30 Pozabljeni Slovenci: Vladimir Kante 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.45 Poletna scena 23.10 Strasti, 27/60 23.45 Pozabljeni Slovenci: Tošo Primožič, dok. film 00.15 Umetn raj: Kino, kino, kino 00.45 Slovenski vodni krog: Glinščica 01.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.30 Dnevnik, ponov. 02.25 Odkrito: Odkrito o turizmu s popravljenimi imeni gostov 03.15 Vse poti vodijo k vodi, dok. odd. 03.50 Sveto in svet: 300 let Malega katekizma 04.45 Vikend paket, ponov. TV SLO T 06.00 Otroški kanal 07.00 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.10 Lajko, ris. 07.15 Mala kraljična, ris. 07.25 Lojzek, ris. 07.30 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.35 Oblakov kruhek, ris. 07.45 Veseli Veselko, ris. 07.50 Nodi v Deželi igrač, ris. 08.00 Male sive celice, kviz 08.45 Težko je biti vodja, dok. film 09.00 Slovenski vodni krog: Glinščica 09.35 Točka, glasb. odd. 10.20 Dobro jutro 12.20 Pričevalci: Tone Mlakar 14.45 Kolesarstvo, dirka po Franciji, vključ. v prenos 17.20 Citry folk: Sarajevo 17.45 Začnimo znova, 14/20 18.15 Po Kubi s Simonom Reevom, dok. odd. 19.10 Točka, glasb. odd. 20.00 Angelski delež, ang. film 21.35 Konec parade, 4/5 22.35 Bernhard Oranjski, kraljeva baraba, 2/2 00.05 Kolesarstvo, dirka po Franciji, posn. 01.35 Točka, glasb. odd. 02.20 Zabavni kanal POP 06.00 07.00 07.15 07.35 07.50 08.15 08.40 08.55 09.35 10.30 10.45 11.40 12.10 12.40 14.00 15.05 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 23.05 23.40 00.30 01.20 02.05 02.40 24ur, ponov. Lupdidu, ris. Kopalčki, ris. Želvica Lulu, ris. Tara, ris. Morske deklice - H2O, nan. Tv p en do ušes, nan. en do ušes, nan. Tv prodaja Grehi preteklosti, nan. Tv prodaja Enostavni obroki Rachel Allen, ang. ser. MasterChef Kar bo, pa bo, nan. Dubrovniška Zora, nan. Grehi preteklosti, nan. 24urp---------- Zaljubljen do ušes, nan. Zaljubljen do ušes, nan. 24ur, vreme 24ur Kar bo, pa bo, nan. Želim si te, am. film 24urzvečer Mentalist, nan. Vohun v nemilosti, nan. Rizzoli in Isles, nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči © 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Videospot dneva 09.05 Čas za nas, tabornike! Škalska liga ka te briga 09.45 Ustvarjalne iskrice (91), Buče in pajki 10.05 Zmigajmo 10.15 Napovedujemo 10.20 Skrbimo za zdravje, Koristna športno gibalna aktivnost 11.20 Pop Corn, MI 2 11.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.40 Prodajno TV okno 11.55 Videospot dneva 12.00 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Videostrani, obvestila 18.25 Videospot dneva 18.30 Regionalne novice 2 18.35 Mojca in medvedek Jaka, Hop, hop, hop 19.15 Ustvarjalne iskrice (93), Stojalo za svinčnike 19.40 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 V spomin in opomin - ob 100. letnici začetka 1. svetovne vojne 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Naj viža, ans. Petra Finka, Špica 22.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 22.45 Besede miru, Barcelona 2 23.15 Amsterdam, dok. oddaja 22.45 Videospot dneva 23.50 Videostrani, obvestila 05.50 Poletna scena 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 09.20 Vem!, kviz 09.50 Danes dol, jutri dol, 3/35 10.40 Slovenski pozdrav 11.55 Sam Sebastian: Šesti čut 12.15 10 domačih 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Tarča, ponov. 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.50 Leni in Čivka, ris. 15.55 Mala kraljična, ris. 16.05 Pri Slonovih, ris. 16.15 Lajko, ris. 16.20 Poletna scena, ponov. 17.00 Poročila, vreme, šport 17.30 Presneto štirinajsto, 12/13 17.55 Novice 18.00 Ava, Riko, Teo, ris. 18.05 Oblakov kruhek, ris. 18.20 Vrtičkarji: Pokaži kaj znaš, nad. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Festival Vurberk, 2. del 21.20 Na lepše 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.45 Poletna scena 23.20 Polnočni klub: Vsakdanje življenje gejev in lezbik 00.30 Strasti, 28/60 01.05 Slovenski vodni krog: Želimeljščica 01.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.50 Dnevnik, ponov. 02.45 Na lepše 03.05 Čez planke: Izrael 04.40 Festival Vurberk 2015, 2.del TV SLO T 06.00 Otroški kanal 07.00 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.10 Lajko, ris. 07.15 Mala kraljična, ris. 07.25 Lojzek, ris. 07.30 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.35 Oblakov kruhek, ris. 07.45 Prigode Viktorja in Viktorčka, ris. 07.50 Nodi v Deželi igrač, ris. 08.00 Vetrnica: Na seniku 08.05 Fribcologi: O betonu, pustolovcih in zvenečih kozarcih 08.35 Vetrnica: Digitalne informacije 08.40 Moja soba: Pred, po 09.05 Slovenski vodni krog: Želimeljščica 09.30 Točka, glasb. odd. 10.15 Dobro jutro 11.45 Slovenci v Italiji 12.45 Razkrivajmo preteklosti: Sveta sulica 13.35 Umetni raj: Kino, kino, kino 14.15 Pesem za Matijo Jamo, dokum. film 15.30 Kolesarstvo, dirka po Franciji, vključ. v prenos 17.40 Začnimo znova: Tista črna kitara, 15/20 18.10 Zvezdana 18.40 Vse poti vodijo k vodi, dokum. odd. 19.10 Točka, glasb. odd. 20.00 Koreja - nikoli več ena?, 2/2 20.55 Starši v manjšini (V.), 1/6 21.25 Broadchurch (II.), 8/8 22.20 Raztrgana zavesa, am. film 00.25 Festival Vurberk 2015, 2. del 01.40 Točka, glasb. odd. 02.25 Zabavni kanal pop 24ur, ponov. Lupdidu, ris. Kopalčki, ris. Angelina balerina, ris. Tara, ris. Morske deklice - H2O, nan. Tv p 06.00 07.00 07.15 07.25 07.40 08.05 08.35 08.50 09.30 10.30 10.45 11.40 12.10 12.40 14.00 15.05 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 23.20 23.25 00.00 02.30 04.10 04.45 Zaljubljen do ušes, nan. ibljei Tv prodaja ijen do ušes, nan. Grehi preteklosti, nan. Tv prodaja Enostavni obroki Rachel Allen, ang. ser. MasterChef Kar bo, pa bo, nan. Dubrovniška zora, nan. Grehi preteklosti, nan. 24ur p Zaljubljen do ušes, nan. Zaljubljen do ušes, nan. 24ur, vreme 24ur Kar bo, pa bo, hrv. nan. Mumija se vrača, am. film Eurojackpot 24urzvečer 007 - Od tarče do smrti, ang. f. Božje skrivnosti, am. dok. film 24ur zvečer Zvoki noči © 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Mojca in medvedek Jaka, hop, hop, hop 10.50 Ustvarjalne iskrice (93), Stojalo za svinčnike 11.00 Naj viža, ans. Petra Finka, ans. Špica 12.15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.40 Prodajno TV okno 12.55 Videospot dneva 13.00 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Videostrani, obvestila 18.25 Videospot dneva 18.30 Regionalne novice 2 18.35 Miš maš, Ko lajna zaigra 19.15 Ustvarjalne iskrice (94), Obroč za lase 19.40 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Butalci, burka s petjem, Poletno gledališče Studenec 23.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 23.30 Videospot dneva 23.35 Videostrani, obvestila 05.50 Poletna scena 06.15 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: An ban pet podgan 07.25 Pika Nogavička, ris. nan. 07.50 Biba se giba, nan. 08.10 Studio Kriškraš: Pravljica 08.30 Ribič Pepe 08.55 Izjemne dogod. Sama Foxa, 3/26 09.20 Male sive celice, kviz 10.05 Mala kuharica, igrani film 10.20 Infodrom 10.25 Presneto štirinajsto, 12/13 10.50 Šifra: pustolovščina - Gana, dok. film 11.25 Kulturni vrhovi: Sveti Volbenk v Poljanski dolini 11.55 Tednik, ponov. 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 Na vrtu, izob. odd. 13.50 O živalih in ljudeh 14.25 Paradiž (II.), 8/8 15.25 Ujeti trenutek, dok. film 15.55 Pariz-Dakar, dok. odd. 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Čez planke: Bali, pon. 18.15 Z vrta na mizo 18.35 Ozare 18.40 Peter Zajec, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Reka poje mi, am. film 22.05 Večer v Palladiumu, 1/6 22.55 Poročila, vreme, šport 23.25 Poletna scena 23.55 Strasti, 29/60 00.25 Neisha s sinf. Orkestrom RTV Slovenija 02.30 Ozare 02.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.55 Dnevnik, ponov. 04.05 Poletna noč 07.00 Jani Nani, ris. 07.05 Pipi in Melkijad, ris. 07.10 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.15 Žanov svet, ris. 07.20 Zajček Belko, ris. 07.25 Nuki in prijatelji, ris. 07.30 Olivija, ris. 07.35 Tork, ris. 07.40 Edo in Medo, ris. 07.50 Čarli in Lola, ris. 08.00 Muk, ris. 08.05 Fifi in Cvetličniki, ris. 08.15 Oblakov kruhek, ris. 08.25 Mala kraljična, ris. 08.35 Pujsek Bibi, ris. 08.45 Muk, ris. 08.55 Pokukajmo na Zemljo: Grčija, ris. 09.00 Peter Zajec, ris. 09.10 Pujsa Pepa, ris. 09.15 Pika Nogavička, ris. nan. 09.40 Tinka in Žverca, ris. 09.45 Muk, ris. 09.50 Lojzek, ris. film 10.15 Kapitan Sabljezobi, 13/26 10.25 Kapitan Sabljezobi, 14/26 10.45 Sledi: Vili Mešič, oče Radia Maribor 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 Festival Vurberk 2015, 2. del 15.15 Reka brez povratka, am. film 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Kangčendzenga, dok. film 18.10 Zelenjavni vrtovi 18.40 Muk, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Nova dvajseta, 11/18 20.30 To naše življenje, 11/13 21.30 Intervju: dr. Božo Repe 22.20 Poročila, vreme, šport 22.50 Poletna scena 23.15 Strasti, 30/60 23.50 Oblast, 23. del 00.55 Lenin - drama diktatorja 02.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.50 Dnevnik 03.40 Mozartine: Brina Kafol 05.00 Avstralija na slovenski način, potopis 05.50 Poletna scena 06.15 Utrip 06.30 Zrcalo tedna 06.55 Dobrojutro 07.00 Poročila 07.08 Dobrojutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobrojutro 09.20 Vem!, kviz 09.50 Danes dol, jutri gor, 4/35 10.30 Slovenski pozdrav 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.35 Polnočni klub 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.40 Lojzek, ris. 15.45 Studio Kriškraš 16.10 Duhovni utrip 16.25 Poletna scena, ponov. 17.00 Poročila, vreme, šport 17.30 Alpe, Donava, Jadran 17.55 Novice 18.00 Nuki in prijatelji, ris. 18.05 Čarli in Lola, ris. 18.20 Vrtičkarji, ponov. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.45 Poletna scena 23.15 Strasti, 31/60 23.45 Slovenska jazz scena 00.30 Duhovni utrip 00.45 Slovenski vodni krog: Rak, dok. nan. 01.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.35 Dnevnik 02.30 Tednik 03.20 Studio city 04.40 Vikend paket 05.50 06.15 07.00 07.01 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 09.20 09.50 10.25 12.00 12.30 13.00 13.30 14.25 14.40 15.00 15.10 15.50 16.00 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 20.50 22.00 22.45 23.10 23.45 01.30 01.55 02.15 03.10 03.40 04.05 04.35 Poletna scena Odmevi Dobrojutro Poročila Dobrojutro Poročila Dobrojutro Poročila Dobrojutro Vem, kviz! Danes dol, jutri gor, 5/35 Slovenski pozdrav Sledi: Vili Mešič - oče Radia Maribor, dok. Odd. City folk: Mexico City Poročila, vreme, šport Studio city, ponov. Bisergora, nan. Evropski magazin Poročila Potepanja - Barangolasok Viki Vijak, ponov. Ribič Pepe Poletna scena Poročila, vreme, šport jogfeda: Lujo Vodopivec in Metod Frlic, dok. ser. Novice Oblakov kruhek, ris. Kioka, ris. Vrtičkarji, ponov. Vreme Dnevnik, vreme, šport Obupani starši, 12/12 Sama proti Hitlerju, dok. odd. Odmevi, vreme, šport Poletna scena Strasti, 32/60 Pričevalci: Katarina in Anton Urankar Slovenski vodni krog: Koritnica Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov. Evropski magazin, ponov. Zapeljevanje pogleda V ritmu volovske vprjege, dok. feljton Slovenski pozdrav TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 07.00 Najboljše jutro 09.30 Začnimo znova, 11/20 10.00 Začnimo znova, 12/20 10.25 Začnimo znova, 13/20 10.55 Začnimo znova, 14/20 11.25 Začnimo znova, 15/20 12.00 Operno poletje 13.20 Polnočni klub: Vsakdanje življenje gejev in lezbik 14.45 Kolesarstvo, dirka po Franciji, vključ. v prenos 17.30 Kakor lev, franc. film 19.10 Sam Sebastian: Šesti čut 20.00 Poletna noč, pons. koncerta 22.15 Zvezdana 22.45 George Gently (VI.), 1/4 00.15 Točno popoldne, ponov. 01.15 Kolesarstvo, dirka po Franciji, posn. 02.45 Zabavni kanal pop 24ur, ponov. OTO čira čara Baba, ris. Mojster Miha, ris. Chuck in prijatelji, ris. Moj mali poni, ris. Doktor Glavca, ris. Viking Viki, ris. Wendy, ris. Shopkinsi, ris. Spuži Kvadratnik, ris. Kako izurimo svojega zmaja, ris. Pravljična šola, ris. Tv prodaja Novi začetek, am. film Tv prodaja Dvoboj kuharskih mojstrov, am. ser. Tootsie, am. film Ljubezen je večna radost, am. film Vid in Pero šov 24ur, vreme 24ur Angeli in demoni, am. film Solze sreče, am. film Na robu strasti, am. film Zvoki noči 06.00 07.00 07.01 07.10 07.30 07.50 08.10 08.30 08.50 09.15 09.20 09.45 10.10 10.15 10.30 12.25 12.40 13.35 15.50 17.30 18.55 18.58 20.00 22.30 00.20 02.35 07.00 Vrtičkarji, nad. 07.30 Vrtičkarji, nad. 08.00 Vrtičkarji, nad. 08.30 Vrtičkarji, nad. 09.00 Vrtičkarji, nad. 09.30 Tv-poroka 10.20 10. domačih 10.50 V duhu ljudskega izročila, ponov. 11.40 Sozvočja Slovenije: Ljudska glasba, 1/3 12.15 Gal v galeriji, glasbena pravljica 12.40 Trpljenje mladega Igorja, mlad. film 14.30 Zgodovina atletskih svetovnih prvenstev: Rim 1987, športni film 15.30 Kolesarstvo, dirka po Franciji, vključ. v prenos 17.30 U lična košarka, reportaža iz Laškega 17.35 Slovanska duša in slovensko srce, koncert Mance Izmajlove 19.20 City folk: Minsk 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Bayreuth: Od mita do sodobnosti, dok. film 21.30 Ballet 101, pleše Jason Reilly 21.35 Zavesa - Poirotov zadnji primer, 23.10 Ne se hecat', ponov. 00.20 Aritmični koncert: Srečna mladina 01.20 Zabavni kanal 06.00 Otroški kanal 07.00 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.10 Lajko, ris. 07.15 Mala kraljična, ris. 07.25 Lojzek, ris. 07.30 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.35 Oblakov kruhek, ris. 07.45 Prigode Viktorja in Viktorčka, ris. 07.50 Nodi v Deželi igrač, ris. 08.00 Juvi, anim. ser. 08.15 Zgodbe iz školjke 08.35 Obljuba, igrani film 08.50 Infodrom 09.00 Slovenski vodni krog: Rak 09.25 Na lepše 09.50 Najboljše jutro 11.55 Čez planke: Bali 13.20 Z vrta na mizo 13.45 Obzorja duha 14.25 O živalih in ljudeh, svet. odd. 15.00 Kolesarstvo, dirka po Franciji, vključ. vprenos 17.40 Začnimo znova, 16/20 18.10 Koreja, nikoli več ena?, 2/2 19.10 Točka, glasb. odd. 20.00 Pozabljeni Slovenci: Ivan Regen 20.25 Dediščina Evrope: Koprnenje Marie Kroyer, film 22.05 Quirke, 3/3 23.35 Vsakodnevni upor, dok. odd. 01.30 Točka, glasb. odd. 02.15 Zabavni kanal pop pop © 06.00 24ur, ponov. 07.00 OTO čira čara 07.01 Baba, ris. 07.10 Mojster Miha, ris. 07.30 Chuck in prijatelji, ris. 07.50 Moj mali poni, ris. 08.10 Doktor Glavca, ris. 08.30 Viking Viki, ris. 08.50 Wendy, ris. 09.15 Shopkinsi, ris. 09.20 Spuži Kvadratnik, ris. 09.45 Kako izuriti svojega zmaja, ris. 10.10 Ročne spretnosti z g. Mojstrovalcem, ang. ser. 10.35 Tv prodaja 10.50 Lassie, am. film 12.05 Tv prodaja 12.20 Dvoboj kuharskih mojstrov, am. ser. 13.15 007 - Od tarče do smrti, ang. film 15.45 Nimašpojma, am. film 17.35 Vid in Pero šov 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Jaz, Irene in jaz, am. film 22.15 Prevajalka, am. film 00.40 Brewsterjevi milijoni, am. film 02.30 Zvoki noči 06.00 24ur, ponov. 07.00 Lupdidu, ris. 07.15 Angelina balerina, ris. 07.40 Tara, ris. 08.05 Doktor Glavca, ris. 08.15 Tv prodaja 08.30 Zaljubljen do ušes, nan. 09.10 Zaljubljen do ušes, nan. 11.20 Tv prodaja 11.50 Jaz, Irene in jaz, am. film 14.00 Kar bo, pa bo, nan. 15.50 Dubrovniška zora, nan. 16.00 Grehi preteklosti, nan. 17.00 24ur popoldne 17.20 Zaljubljen do ušes, nan. 18.00 Zaljubljen do ušes, nan. 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Kar bo, pa bo, nan. 21.00 Toskana, ljubezen moja, nan. 22.50 24ur zvečer 23.25 Mentalist, nan. 00.15 Vohun v nemilosti, nan. 01.05 Rizzoli in Isles, nan. 01.50 24ur zvečer, ponov. 02.25 Zvoki noči 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Videospot dneva 09.00 Miš maš, Ko lajna zaigra 09.40 Ustvarjalne iskrice (94), Obroč za lase 09.55 Veliki lov na pošast, gledališka predstava Vrtca Velenje 10.15 Zmigajmo 10.25 Napovedujemo 10.30 Jesen življenja, Dom upokojencev Podčetrtek 11.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.25 Prodajno TV okno 11.40 Videospot dneva 11.45 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Videostrani, obvestila 18.25 Videospot dneva 18.30 Mojca in medvedek Jaka, Hop, hop, hop 19.15 Žogarija 3 19.40 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Novice tega tedna 20.20 Jutranji pogovori 21.10 Koncert dalmatinskih klap 1 23.00 Besede miru: Barcelona 2 23.30 Videospot dneva 23.35 Videostrani, obvestila © PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno Napovedujemo Miš maš, Izdelaj svoje družinsko drevo Ustvarjalne iskrice, (96), Beležka »Kdo praznuje« Pikin studio 3/2014 Napovedujemo 2312. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Dodajati življenje dnevom -Hospic Koroške iz arhiva VTV: Štrkova noč, 20 let ans. Štrk - 2. del Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Videostrani, obvestila Videospot dneva Mladi za Veleje, Medobčinska zveza prijateljev mladine Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Pop Corn, Ml 2 Jutranji pogovori Naj viža, ans. Petra Finka, ans. © 08.55 09.00 09.40 10.00 10.40 10.45 11.05 11.10 12.10 13.15 14.00 14.15 17.40 17.55 18.00 18.25 18.30 19.20 19.55 20.00 21.00 21.50 06.00 Otroški kanal 07.00 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.10 Lajko, ris. 07.15 Mala kraljična, ris. 07.25 Lojzek, ris. 07.30 Pokukajmo na zemljo, ris. 07.35 Oblakov kruhek, ris. 07.45 Prigode Viktorja in Viktorčka 07.50 Nodi v Deželi igrač, ris. 08.00 Studio Kriškraš 08.20 Zgodbe iz školjke: An ban pet 08.50 Opus 1: Plesna miniatura 2014 08.55 Vetrnica: Papirnati zmaj 09.00 Slovenski vodni krog: Koritnica 09.25 Točka, glasb. odd. 10.05 Najbolše jutro 12.50 Mozartine: Solisti 14.55 Na vrtu 15.30 Oblika z razlogom, dok. feljton 16.20 Večer v Palladiumu, 1/6 17.05 Potepanje - Barangolasok 17.45 Začnimo znova: Maturantska, 17/20 18.15 Pariz - Dakar, dok. odd. 19.10 Točka, glasb. odd. 20.00 Odkrito 20.50 Čokoladne sanje, 7/10 21.20 Diaz - ne počistite krvi, film 23.15 Glasbeni večer 00.00 Točka, glasb. odd. 00.50 Zabavni kanal pop Špica 23.05 V spomin in opomin - ob 100. letnici začetka 1. svetovne vojne 00.05 Videostrani, obvestila 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Miš maš, Darilce ob dnevu žena 10.50 Amsterdam, dokumentarna oddaja 11.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.00 Prodajno TV okno 12.15 Videospot dneva 12.20 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Videostrani, obvestila 18.25 Videospot dneva 18.30 Regionalne novice 2 18.35 Žogarija v (Varaždin) 19.00 Trije prašički, gledališka predstava Vrtca Velenje 19.20 Ustvarjalne iskrice (97), Pladenj za piškote 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Aktualno, Delovanje Državnega sveta RS 22.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 22.30 20 let Veselih Štajerk - 1.del 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila 06.00 07.00 07.15 07.25 07.55 08.20 08.35 09.15 10.15 10.30 11.25 11.55 14.00 15.05 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 21.50 22.45 23.20 00.10 01.00 01.45 02.20 08.40 08.55 09.00 09.05 09.35 09.55 10.10 10.15 11.15 11.40 11.45 12.00 17.40 17.55 18.25 18.30 18.35 19.20 19.35 19.55 20.00 21.00 21.20 21.25 21.30 24ur, ponov. Lupdidu, ris. Kopalčki, ris. Želvica Lulu, ris. Tara, ris. Tv p „ jen do ušes, nan. Zaljubjen do ušes, nan. Tv prodaja Grehi preteklosti, nan. Tv prodaja Toskana, ljubezen moja, nan. Kar bo, pa bo, hrv. nan. Dubrovniška zora, nan. Grehi preteklosti, nan. 24urp " Zaljubljen do ušes, nan. Zaljubljen do ušes, nan. 24ur vreme 24ur Kar bo, pa bo, hrv. nan. Preverjeno Gasilci v Chicagu, nan. 24urzvečer Mentalist, nan. Vohun v nemilosti, nan. Rizzoli in Isles, nan. 24ur, ponov. Zvoki noči © Prodajno TV okno Napovedujemo Videospot dneva Žogarija 4 (Varaždin) Trije prašički, gledališka predstava Vrtca Velenje Ustvarjalne iskrice (97), Pladenj za E" ote ovedujemo jalno, Delovanje Državnega sveta RS, ponovitev Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Napovedujemo Videospot dneva Nanovo, Druga plat slave z Ditko Čepin Ustvarjalne iskrice (102), Leseni škratki Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Popotniške razglednice, Španija, Baskija 2313. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Napovedujemo IPAK Inštitut predstavlja evropske 05.50 Poletna scena 06.15 Odmevi 07.00 Najboljše jutro 09.00 Vem!, kviz 09.45 Danes dol, jutri gor, 6/35 10.25 Slovenski pozdrav 12.00 Sama proti Hitlerju, dok. odd. 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Intervju: dr. Božo Repe 14.20 City folk: Praga 15.00 Poročila 15.10 Pod drobnogledom 15.40 Male sive celice, kviz 16.25 Poletna scena 17.00 Poročila, šport, vreme 17.25 Zdravje Slovencev 17.55 Novice 18.00 Pujsek Bibi, ris. 18.10 Bacek Jon, ris. 18.20 Vrtičkarji, nad. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Zvesti soprog, nem. film 21.35 Maks, igrani film 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Poletna scena 23.15 Strasti, 33/60 23.50 Poletna noč 02.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.25 Dnevnik, ponov. 03.20 Intervju: dr. Božo Repe 04.35 Slovenski pozdrav TV SLO T 06.00 07.00 07.10 07.15 07.30 07.35 07.40 07.45 07.50 08.05 08.25 08.35 Otroški kanal Fifi in Cvetličniki, ris. Lajko, ris. Mala kraljična, ris. Lojzek, ris. Pokukajmo na Zemljo, ris. Oblakov kruhek, ris. Prigode Viktorja in Viktorčka, ris. Nodi v Deželi igrač, ris. Ribič Pepe Za devetunu gorami, ponov. Zgodbe iz školjke: Ali baba in 40 razbojnikov 08.45 Martina in ptičje strašilo, ponov. 08.55 Mihec in Maja, nan. 09.00 Slovenski vodni krog: Framski potok 09.25 Točka, glasb. odd. 10.10 Najboljše jutro 12.00 Alpe, Donava, Jadran 13.10 Zelenjavni vrtovi 13.45 Kangčendzenga, dok. film 14.45 Kolesarstvo, dirka po Franciji, vključ. v prenos 17.40 Začnimo znova, 18/20 18.05 Skrivnosti Yucatana, dok. film 19.00 Točka, glasb. odd. 19.50 Žrebanje Lola 20.00 Slovenski oktet v Postojnski jami, ponov. 20.50 Lipicanci, glasb. film 20.55 Dobrodelni mednarodni gala baletni konceert DBUS 2015, pons., 1/2 22.00 Se zgodi: Generalka, 6/15 22.25 Bitka v Seattlu, film 00.05 Kolesarstvo, dirka po Franciji, posn. 01.35 Točka, glasb. odd. 02.20 Zabavni kanal pop 24ur, ponov. Lupdidu, ris. Angelina balerina, ris. Tara, ris. Morske deklice - H2O, nan. Za/pjbljejn do ušes, nan. Zaljubljen do ušes, nan. Tv prodaja Grehi preteklosti, nan. Tv prodaja Mala pariška kuhinja z Rachel Khoo MasterChef Kar bo, pa bo, hrv. nan. Dubrovniška zora, nan. Grehi preteklosti, nan. 24ur popoldne Zaljubljen do ušes, nan. Zaljubljen do ušes, nan. 24urvreme 24ur Kar bo, pa bo, nan. Skrivno življenje čebel, am. film 24ur zvečer Mentalist, am. nan. Vohun v nemilosti, nan. Rizzoli in Isles, nan. 24ur, ponov. Zvoki noči 06.00 07.00 07.15 07.40 08.00 08.25 08.40 09.20 10.20 10.35 11.40 12.00 12.35 14.00 15.05 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 23.00 23.35 00.25 01.15 02.00 02.35 © 22.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 22.25 Spomin na pevca še živi, 1. del 23.40 Videospot dneva 23.45 Videostrani, obvestila 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Nanovo, Druga plat slave z Ditko Čepin 10.50 Ustvarjalne iskrice (102), Leseni škratki 11.10 2313. VTV magazin 11.25 Kultura, informativna oddaja 11.30 IPAK Inštitut predstavlja evropske projekte 12.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.25 Prodajno TV okno 12.40 Videospot dneva 12.45 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Videostrani, obvestila 18.25 Videospot dneva 18.30 Regionalne novice 2 18.35 Čas za nas, tabornike! Četa Goriških mravljinčkov 19.15 Ustvarjalne iskrice (104), Moj žepni prijatelj 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Iz oddaje Dobrojutro 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Pop Corn: Elvis Jackson, Damjan Murko 22.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 22.35 Skrbimo za zdravje: Multipla skleroza 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 21 16. julija 2015 «»WAS PRIREDITVE 21 KNJIŽNI kotiček HIAASEN, Carl: Skovikanje ml - mladina/ M - Leposlovne knjige od 13. leta dalje Deček Roy se z družino preseli na Florido. Nekega dne s šolskega avtobusa opazuje bosonogega fanta, ki teče in teče, vse dokler se ne izgubi v daljavi. Sedaj Royev L .kri MuULHtn SKO "KANJE divjem kostanju in Matjažek je naenkrat postal prodajalec. Še bolj nenavadno pa je bilo to, da je sadje prodajal za gumbe vseh vrst. Branjevke ostanejo brez posla, zato začnejo kmalu za gumbe prodajati še same. GREEN, Jane: Obljuba dela dolg od - Odrasli / 821-311.2 - Družbeni romani Callie je uspešna fotografinja. Živi za svojo družino. Je ena tistih oseb, ki razsvetlijo vsak prostor, v katerega vstopijo. Pred leti je prebolela raka. Njena mlajša sestra Steffi je bolj svobodnega duha in brez družine. Do sedaj je živela na Manhattnu. Znanec ji je na podeželju ponudil hišo v bližini sestre. Ponudbo z veseljem sprejme, saj si edini cilj postane, najti tega fanta. Ta nenavadni fant, z vzdevkom Cipelj, ne hodi v šolo in ne živi pri starših, temveč se potepa po divjini. Zaplet se začne, ko neko podjetje želi na parceli, kjer živijo majhne podzemne sove, zgraditi restavracijo s palačinkami. Cipelj potegne Roya v akcijo, s katero želita preprečiti neekološki poseg v naravno okolje ... Delo, nagrajeno s priznanjem za mladinsko literaturo "Newbery Honor Book", ima ekološko noto in je poln humorja ter napetih dogodivščin. SPOPAD dinozavrov: oglejte si, kako so se dinozavri bojevali med sabo ml - mladina/ 56 - Paleontologija Milijone let preden so se razvili prvi ljudje, so bili gospodarji življenja na Zemlji dinozavri in drugi osupljivi plazilci. Nekateri so se prehranjevali z rastlinami, drugi so lovili živali, manjše od sebe. Največji in najkrvoločnejši med njimi so se zapletli v strahotne spopade v neizprosnem boju za preživetje. V knjigi boste izvedeli: kateri dinozavri so kot del svoje bojne taktike uporabljali oklep, kaj bi se zgodilo, če bi se srečala tiranozaver in triceratops, kateri dinozavri so zaščito našli v čredi ... BREST, Vida: Prodajamo za gumbe ml - mladina/ C-S - Slikanice Pravljica Prodajamo za gumbe je prijetno branje za vse tiste, ki imajo radi velike tiskane črke in ilustracije Marjance Jemec Božič. Pripoveduje o Matjažku, ki se je skupaj s čarovnikom Ujtata odpravil na trg. Za stojnicami so stale debele branjevke, mimo pa so hodili otroci. Z velikimi očmi so gledali sadje na stojnicah, toda ob pogledu na ceno jih je minilo vse veselje. Čarovnik Ujtata se je odločil, da jim bo pomagal, zato je pričaral veliko lepega sadja na v svojem življenju želi temeljito spremembo. Pri tridesetih je končno ugotovila, da je rojena kuharica in da se je mogoče preživljati z nečim, kar imaš rad. Callijina najboljša prijateljica Lili je bila dolgo sama, sedaj je končno spoznala moškega svojih sanj. Ed ima iz prejšnjega zakona sina, ki ga Lila obožuje, toda težave jima povzroča njegova bivša žena. Callie se ob vsakodnevnih opravkih, ki jih ima kot mama in žena, počuti čedalje bolj utrujeno. Bolečine v glavi so čedalje hujše, zato se odpravi k svojemu zdravniku. Diagnoza je neozdravljiva leptomenigealna karcinomatoza. Dajo ji le še nekaj mesecev življenja. Callie se temeljito pripravi na bližnjo smrt: otrokom posname sporočila, moža prepriča, da je družina pomembnejša od kariere ... Ob njenem boju ji vsi stojijo ob strani, tudi Cal-liejina in Steffijina starša, Walter in Honor, ki sta se pred tridesetimi leti ločila in zelo redkokdaj govorita. ODAR, Boštjan: Potočka zijavka od - Odrasli/ 902 - Arheologija Potočka zijavka je pomembno jamsko najdišče iz začetka mlajšega paleolitika. Ime je dobila po nekdanjem lastniku Potočniku. Leži na skrajnem zahodu južnega pobočja gore Olševe. Vhod v zijavko se nahaja na nadmorski višini 1675 metrov. Pred 35.000 leti so jo kratek čas (10 - 100 let) obiskovali ledenodobni lovci. Ti so v brlogu jamskega medveda izvajali obrede plodnosti, kadar v njem ni bilo nevarne zveri. Dr. Boštjan Odar je v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Celje napisal knjigo, ki govori o arheoloških raziskavah Potočke zijavke, od prvih začetkov pa vse do današnjih dni in nam odstira pogled v preteklost tedanjega življenja. a AS Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50 KAMNOSEŠTVO PODPECAN SEBASTJAN, s. p. Šalek 20, Velenje, tel.: 03 897 0 300 GSM: 070 849 569, del. čas: 8. - 16., sob. 8. - 13. ure n gshS Izdelava in montaža nagrobnih spomenikov, okenskih polic, granitnih stopnic in tlakov, kuhinjskih in kopalniških pultov. www.kamnosestvo-podpecan.si VJ kdaj • kje • kaj VELENJE Četrtek, 16. julij 18.00 Letni kino ob Škalskem jezeru Četrtkove filmske projekcije -Vintage erotika 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku Bridge turnir 19.00 Velenjski grad Afriški filmski večer z dr. Borisom Kuharjem 20.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Mladinski simfonični orkester iz Leicestershirea - VB (31. PKP) Petek, 17. julij 8.00 Parkirišče za pošto Kramarski sejem 18.00 Velenjski grad Prespimo v gradu, sanjajmo grajske sanje 21.00 eMCe plac Klubski večer Sobota, 18. julij 1.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod - Planinarjenje v Srbiji 2 8.00 Parkirišče za pošto Kramarski sejem 8.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna tržnica 9.00 Staro Velenje Rokodelska tržnica 10.30 Travnik pri Domu kulture Velenje Lutkovna predstava Lutkarnice Koper O Grdinici, ki je šla na lov (31. PKP - Sobotne lutkarije) 16.00 in 18.00 ZOO Station Velenje SUP-er raziskovanje potopljenih vasi, alternativno turistično vodenje 20.00 Oder pod magnolijami pri Domu kulture Velenje Vid Jamnik & The Mediterranean Connection (moZZAJik festival 2015) 21.00 eMCe plac Klubski večer Ponedeljek, 20. julij 21.30 Pred Domom kulture Velenje Poletni kino »Zvezde pod zvezdami«: Romantična komična drama Čarovnija v mesečini (31. PKP) Torek, 21. julij 10.00 - 12.00 in 16.00 do 19.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Lula Pena na Velenjskem gradu Diva modernega fada - Z vokalom in kitaro osuplja poslušalce Velenje, 9. julij - Na Velenjskem gradu bo v petek, 24. julija, v sklopu 31. Poletnih kulturnih prireditev nastopila diva modernega portugalskega fada Lula Pena. Edinstveni hipnotični glas pevke za kitaro bo za poslušalce v atriju Velenjskega gradu intimno doživetje uglasbenih zgodb, ki združujejo različne glas- Zabavni poligon z lutkami (31. PKP - Torkove igrarije) 20.30 Velenjski grad Trubadurke, glasbeno-literarna predstava Zvezdane Novakovič, Pie Zemljič in Tine Žerdin (31. PKP) Sreda, 22. julij 10.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Zabavna sreda: Čarovnik v knjižnici ŠOŠTANJ Sobota, 18. julij X Odhod iz AP Šoštanj Ziljske Alpe (Avstrija) (zahtevna in zelo zahtevna pot) Ponedeljek, 20. julij 8.30 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Sprehod za zdravje 18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski turnir Sreda, 22.julij 13.00 Središče za samostojno učenje Šoštanj Računalniška delavnica: Microsoft Powerpoint 14.00 Kegljišče Šoštanj Kegljanje na kegljišču ŠMARTNO OB PAKI Petek, 17. julij 21.00 Prireditveni prostor pod kozolcem Poletni kino pod kozolcem - film Čefurji raus Sobota, 18. julij 8.00 Parkirni prostor pri Mercatorju Kmečka tržnica Lunine mene 16. julija, ob 3:25, prazna luna -mlaj bene tradicije. Lula Pena je oktobra lani nastopila v Cankarjevem domu v sklopu dogodkov Mesto žensk in se po odlično sprejetem koncertu zopet vrača k slovenskemu občinstvu. Koncert bo izjemna intimna izkušnja za omejeno število poslušalcev. Afriški teden in grajski strahovi Velenje - Ta teden je v Muzeju Velenje afriško obarvan. Gostili so že glasbeni duo Najoua in v sodelovanju z njim pripravili delavnico za otroke Klicanje dežja po afriško ter koncert afriške glasbe na Velenjskem gradu. Danes, v četrtek, 16. julija, bodo ob 19. uri na Velenjskem gradu pripravili Afriški filmski večer z dr. Borisom Kuharjem. Dr. Boris Kuhar, dolgoletni ravnatelj Slovenskega etnografskega muzeja, je Afriko prikazoval Slovencem kot sodelavec RTV Slovenija. Na eni od svojih odprav se je srečal tudi z zakoncema Foit, katerih izjemna zbirka je na ogled v Muzeju Velenje, in jima pomagal pri vrnitvi v Evropo. Jutri pa bodo na Velenjskem gradu za obiskovalce pripravili še eno zanimivo doživetje. Na grad vabijo vse tiste otroke in starše, ki jih zanima, ali na gradu res straši. V petek, 17. julija, bodo lahko v okviru dogodka Prespimo v gradu, sanjajmo grajske sanje! poskusili grajsko večerjo, spoznali čarovnico Kunigundo, si skuhali čarovni napoj in seveda tudi prespali v grajskih sobanah. a CITY CENTER Celje • Petek, 17. 7., od 14.00 dalje Kmečka tržnica • Sobota, 18. 7., 9.00-12.00 in nedelja, 19. 7., 14.00-17.00 Ujemite naša Poletna dekleta in sodelujte v super nagradni igri, Letno kopališče Celje • Nedelja, 19. 7., 11.00, Pravljične urice: Prodajamo za gumbe • Preizkusite se v spretnostni vožnji z gokardom na Citycentrovem kartin-gu na vrhnjem parkirišču: tor.-pet.: 14.00-21.00, sob.: 10.00-21.00, ned.: 10.00-20.00 • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Citycentra. Počitnice na mestnem igrišču Velenje, 10. julija - Vse od začetka poletnih počitnic na mestnem otroškem igrišču ob delavnikih potekajo poletne aktivnosti za otroke. MZPM Velenje je s pomočjo MO Velenje poskrbela, da tisti, ki počitnice preživljajo doma, dopoldneve obogatijo z ustvarjanjem v različnih ustvaijalnicah in ob vodnih športnih igrah. Vsako dopoldne za pester program skrbijo dva do trije animatorji, odvisno od obiska. Pogosto se jim med 9. in 13. uro pridruži tudi po 30 otrok. Ker jim je »fajn«, se tudi vračajo, možnost za to pa bodo imeli vse do konca avgusta. Že sedaj pa na MZPM Velenje zbirajo prijave za Otroško mesto, ki bo zaživelo zadnji teden avgusta v vili Mojca. Obljubljajo pester program dnevnih taborov, ki jih bodo obogatili s krajšimi izleti, obiski zanimivih gostov in presenečenji za udeležence. a bš 55. flosarski bal Ljubno - Flosarski bal na Ljubnem ob Savinji je ena najstarejših etnografsko-kulturnih prireditev v Sloveniji. Letošnji bo že 55. po vrsti. Tudi letos bodo v kraju s spletom prireditev zaznamovali čas, ko so tamkajšnji možje s flosi vozili les po reki Savinji in tako služili denar za preživetje družin. Prva prireditev bo na sporedu v soboto, 18. julija. To bo 9. mednarodno srečanje ljubiteljev sta-rodobnih vozil. V nadaljevanju se bo zvrstilo veliko kulturnih, športnih dogodkov, tekmovanj. Zadnja in tudi osrednja prireditev pa bo v nedeljo, 2. avgusta, ko se bo skozi Ljubno vila etnografska povorka, na prireditvenem prostoru Vrbje pa si bodo lahko obiskovalci ogledali udiranje in spust flosa po reki Savinji ter flo-sarski krst. Flosarski bal je spremljajoča prireditev ob prazniku občine Ljubno ob Savinji. a tp KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka ANT-MAN (ZDA) Akcijska pustolovska ZF, 117 minut Režija: Peyton Reed Igrajo: Paul Rudd, Evangeline Lilly, Michael Douglas, Corey Stoll, Bobby Canna-vale, Michael Peña, Tip "T.I." Harris, Wood Harris, Judy Greer idr. Petek, 17. 7., ob 21.00 Sobota, 18. 7., ob 21.00 3D Nedelja, 19. 7., ob 18.00 3D KAJ POČNEMO V MRAKU What We Do in the Shadows (Nova Zelandija, ZDA) Komična grozljivka, 86 minut Režija: Taika Waititi, Jemaine Clement Nastopajo: Jamine Clement, Taika Waititi, Jonathan Brugh, Cori Gonzalez-Macuer, Stuart Rutherford idr. Petek, 17. 7., ob 19.00 Nedelja, 19. 7., ob 20.30 DALEČ OD LJUDI Loin Des Hommes (Francija) Drama, 110 minut Režija: David Oelhoffen Igrajo: Viggo Mortensen, Reda Kateb Petek, 17. 7., ob 20.00 - mala dvor. Sobota, 18. 7., ob 20.00 - mala dvor. Nedelja, 19. 7., ob 19.00 - mala dvor. RIO 2 Rio 2 (ZDA) Animirana družinska komična pustolovščina, sinhronizirana v slovenščino, 101minuta Režija: Carlos Saldanha Slovenski glasovi: Aljaž Jovanovič, Katja Ajster, Sebastjan Starič, Andrej Mulenc, Predrag Lalič, Gašper Tič, Mojca Fatur, idr. Sobota, 18. 7., ob 19.00 Nedelja, 19. 7. ob 16.00 3D - otro- ška matineja Ponedeljek, 20. 7. ob 21.30 ČAROVNIJA V MESEČINI Magic in the Moonlight (ZDA) Romantična komična drama, 98 minut Režija: Woody Allen Igrajo: Emma Stone, Colin Firth, Marcia Gay Harden, Jacki Weaver, Hamish Lin-klater idr. Ponedeljek, 20. 7., ob 21.30 - Zvezde pod zvezdami na ploščadi ob Domu kulture Velenje (v primeru slabega vremena v mali dvorani Kina Velenje). ■ Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 22 22 OBVEŠČEVALEC »»^AS 16. julija 2015 Nagradna križanka KZŠD VERA, KI JO JE USTANOVIL MOHAMED LASTNOST, ZNAČILN. DLAKAVEGA PAPIRNA, GRAFIČNA TOVARNA V CELJU NIELS ABEL JEČA, ZAPOR AMERIŠKI IGRALEC-BRAD DEL BATNIH POGONSK. STROJEV EGIPČANS. BOG SONCA SLOVENSKI PESNIK-TONE VELIKA UPORABA ČLOV. MOČI TROPSKI VIHAR, CIKLON TEKOČI RAČUN PLAZEČA RASTLINA MOŠKO IME SLIKA, KIP CECIL TAYLOR TRIDELNA KRONA PAPE2EV CESTA ALI PROGA V SKALI ZEMLJA Z GLINO IN APNENCEM VIŠINSKA TOČKA NA ZEMLJEVIDIH GLASBILO NA KATEREGA SE TOLČE IME DVEH PRELAZVO NA VELEBITU SANITETNI MATERIAL HRVAŠKA IGRALKA-NINA SLOVENS. MLADINSKA REVIJA NEBESA (RELIG.) ITALIJANSKA IGRALKA (MIRANDA) LUKA V IZRAELU NAPLAČILO, ARA, PREDUJEM DRAGO IBLER RDEČI KRIŽ PAPIR RAZLIČNEGA FORMATA ZAKLJUČEK GESLA CIRKUŠKI TELOVADEC K ANTIČNA DEŽELA BEOTIJ-CEV N VELIKA, NEVARNA SLABOST, NAPAKA (PUBL.) SKA PREDSTAVITEV ROKODELCEV IN DOMACiH OBRTNIKOV TER TEMATSKA KNJiGOSTOJA EH JULIJ, 9-13H )TAR0 VELENJE □ M V__/ m.«»'« HESIMttflW 6«*JÎ?» VELENJE Tifi < vEL VE-LEHJE 0 Il II KS STARO VELENJE KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj Tel.: 03 898 49 70. www.kz-saIeskadolina.si Na 26. državni razstavi - Dobrote slovenskih kmetij, ki je bila v Ptuju maja letos, se je Kmetijska zadruga Šaleška dolina predstavila z izdelki SLODAR. Za 100% jabolčni sok, jabolčni čips, jabolčni čips s cimetom in jabolčne krlhje je dobila štiri znake kakovosti, za jabolčne krhlje s cimetom pa srebrno priznanje. Vse izdelke blagovne znamke SLODAR • (100% jabolčni sok • jabolčni čips • jabolčni čips s cimetom • jabolčne krhlje • jabolčne krhlje s cimetom) lahko kupite v vseh Kmetijskih trgovinah zadruge Šaleška dolina. Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »KZ Šaleška dolina«, najkasneje do ponedeljka 27. julija. Izžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti. Nagrajenci križanke »Erico«, objavljene v tedniku Naš čas dne 2. julija 2015, so: • Martina Kropušek, Kardeljev trg 1, 3320 Velenje; • Franc Klančnik, Topolšica 78/a, 3326 Topolšica; • Martina Pokleka, Lokovica 28/e, 3325 Šoštanj Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za uveljavljanje nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: RAVNOVESJE V NARAVI TV Naš čas ČETRTEK, 16. julija I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PETEK, 17. julija I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SOBOTA, 18. julija I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP . NEDELJA, 19. julija I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PONEDELJEK, 20. julija I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje. TOREK, 21. julija I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SREDA, 22. julija I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. Iz naše pestre ponudbe: Krma ječmen, 50/1 kg Krma Bro-fin, 30 kg Sladkor, 10/1 kg Kis za vlaganje, 3 lit Kosilnica, vrtna 0,23 C / kg 14,99 C 0,59 C / kg 1,30 C 149,99 C Sprejemamo naročila za kokoši nesnice 16 do 18 tednov (rjave, grahaste, črne, štajerke) in enodnevne piščance. TV kanal Naš čas Mi ustvarimo sliko! 24 ur na dan 365 dni na leto • v analogni in digitalni shemi • vidno v več kot 80.000 gospodinjstvih info: 898 17 SO ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 6. do 12. julija niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 6. do 12. julija (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka 08262128 Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 23 16. julija 2015 OBVEŠČEVALEC 23 DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. ZOBOZDRAVNIKI (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 18. in 19. 7. - Matej Strahovnik, dr. dent. med. VETERINARSKA POSTAJA Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šošta nju, Kajuhova 13: ponedeljek, sreda, petek 15.00 -17.00, torek, četrtek 7.30 - 9.00 mali OGLASI STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495 PRIDELKI KVALITETEN gozdni med prodam. Gsm: 041 447 726 JABOLČNIK, domači kis, borovniče-vec, medenovec in več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371. ŽIVALI PRODAJA nesnic v nedeljo, 19. 7. od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02 8761 202, gsm: 041 442 162 PRAŠIČE, 25 do 35 kg, prodam. Gsm: 031 398 506 PIŠČANCE, domače reje, očiščene in odojke prodam. Gsm: 031 542 798 DVA BIKCA, stara 3 tedne, črno bele pasme, prodamo. Gsm: 041 693 313 PRAŠIČE najboljše mesnate pasme za dopitanje. Možna dostava. Fišar gsm: 041 619 372 NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. PODARIM DOLGO dlake mlade mucke podarim. Gsm: 040 550 611 NEPREMIČNINE V ZASEBNI hiši oddam v najem garsonjero starejši osebi (zaželjena je gospa), v pritličju, s svojim vhodom. Gsm: 070 875 544 ZAHVALE V SLOVO • » OSMRTNICE V SPOMIN Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30. 03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje. habit nepremičnine Hábil d-ao, Koroflu 41), Vblenjs tel.: 03/ 897 5130, gsm: 041/ 665 223 Poslovni prostor, Velenje, Kidričeva, zgrajeno: 1997, velikost: 200 m2, etažnost: 2/2, energ. razred: D. (60 - 105 kWh/m2a) Cena: 140.000 evr Hišo v Ravnah pri Šoštanju, K+P+M, 212 m2, s 1246 m2 zemljišča. Leto izgradnje 1991, ER E (105 - 150 kWh/ m2a). Cena 129.000 evr Vabljeni na ogled praktičnega prikaza dela z gozdarskimi stroji proizvajalca UNIFOREST d.o.o., prodajalca kmetijsko gozdarskih strojev in prodajalca traktorjev Kubota. Nedelja, 19.7.2015 od 9.30 do 13.00 Športni park Dolič (Zgornji Dolič 63, Mislinja) ir Kubota www.uniforest.siwww.profi-kmet.siwww.esch-technik.at Profesionalno In s plelelo poskrbimo za vse potrebno ob boleči Izgubi vaših naldražjlh SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH P0DKRAJ IN ŠKALE NUDIMO POGREBNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI: • prevoz pokojnika • ureditev dokumentacije • s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) ZAHVALA Poslovila se je naša draga mama, žena in babica MARIJA BORKOVIČ 1936 - 2015 Od nje smo se na njeno željo poslovili v najožjem družinskem krogu v soboto, 11. julija, na pokopališču Podkraj. Iskrena hvala vsem za izrečeno sožalje. V naših srcih bo ostala za vedno. Njeni najdražji HVALA TI! ZAHVALA ob boleči izgubi žene, mame, našega babija Ide IVANKA MIKLAVZINA roj. Stropnik 15. 5. 1931 - 3. 7. 2015 Iskrena zahvala vsem za izrečeno sožalje, darovane sveče in cvetje ter tople besede podpore. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Ohranili jo bomo v lepem spominu. Mož Vinko, hčerka Zdenka, vnukinji Saša in Petra Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 24 »Kako je fajn velenjsko morje« Tako pravijo obiskovalci plaže ob Velenjskem jezeru, ki v poletnih dneh vabi s prijetno temperaturo in pestro ponudbo - Plaža je vsako leto bolje urejena in tudi obiskana -Navade nekaterih kopalcev pa nič kaj lepe Mestna občina Velenje je pred tremi leti postala lastnica območja plaže ob Velenjskem jezeru. V tem času so postorili ogromno, ker je tudi že na daleč vidno, pravi vodja Urada za razvoj in investicije MOV Alenka Rednjak. »Trenutno se trudimo, da bi bilo vsaj kopališče lepo urejeno in čim bolj privlačno tudi za turiste, seveda pa primarno za naše občane.« Vsako leto so investirali okrog 200 tisoč evrov, samo v vodni park 37 tisoč, pravi namestnik vodje Bojan Prelovšek, in poskrbeli za varnost in udobje kopalcev, dostop in čistočo, pa tudi za zabavo in estetiko. Čolnarno so obnovili, prekrili in priključili na javno vodovodno in kanalizacijsko omrežje, da so kopalcem na voljo javne sanitarije in zunanji tuši. Uredili so brežine jezera, da so primerne za vstop, nabrežja pa za sončenje - zasadili so nekaj zelenja, postavili senčnike in priskrbeli ležalnike. Kupili so tri pontone, da se obiskovalci lahko sončijo tudi »Najbolj atraktivna pridobitev je vodni park in mislim, da bo res nekaj posebnega za ta predel Slovenije.« Alenka Rednjak na jezeru, pomolom pa dodali stopnice za lažji spust v vodo. Na območju skakalnice so postavili zaščitno ograjo. Zamejili so območje za kopanje, da je ločeno od površine, ki jo uporabljajo jadralci. Postavili so skakalnico, dva gola, letos pa še igrala na vodi. Poskrbeli so za odlaganje odpadkov in čiščenje, postavili slačilnico in stolp za reševalca iz vode. »Verjetno bi se še dalo kaj narediti, zato imamo strateški svet, ki načrtuje, kaj bi se v prihodnosti lahko še dogajalo okoli jezera,« dodaja Alenka Rednjak in pojasnjuje, da je pri posegih potrebno upošte- Uporaba kopališča po svojih zmožnostih Velenjsko jezero nima statusa kopalnih voda, zato se obiskovalci kopajo na lastno odgovornost. Kakih posebnih nevarnosti ni, zato ni niti izrecnih prepovedi in navodil za kopanje. Čeprav je na kopališču reševalec iz vode, ki opozarja pri nevarni uporabi objektov na vodi ali samem kopanju, lahko kopalci sami najbolje poskrbijo za svojo varnost. »Najprej je treba zagotoviti svojo varnost in nato gledati na ostale. Slabši plavalci naj se ne kopajo v globokih vodah,« svetuje, opaža pa, da imajo tujci lepše kopalne navade kot domačini. Največ poškodb je na obali, lani pa so enkrat reševali iz vode in posredovali pri infarktu. Ljudje prihajajo, smeti ostajajo Obiskovalci Velenjskega jezera se lahko varno pripeljejo s kolesom, za katera je predvideno posebno parkirno mesto. Lokalc vozi do Restavracije Jezero, naslednje leto pa nameravajo postaviti še večjo Bicy postajo. Asfaltirali so cesto do parkirišča in uvedli prometni režim, da je dostop možen tudi z avtom. »Zamejili smo področje parkiranja, morali smo postaviti tudi zapornico in s kamni zavarovati zelenice,« pravi Alenka Rednjak in pojasnjuje, da je vseeno treba biti previden, da ne pride do kakšnih nesreč. Plaža je tudi opremljena z opozorilnimi tablami in pravili vedenja. Prepovedana je vožnja z motornimi vozili po območju kopališča, na travnik ni dovoljeno niti s kolesom, hišni ljubljenčki pa se lahko kopajo na skrajnem levem delu plaže. Vzdušje ob Velenjskem jezeru je večinoma prijetno in redarji nimajo veliko dela. Toliko več ga ima čistilna ekipa, ki po travniku pobira cigaretne ogorke in papirčke, ki ostanejo za obiskovalci - od pločevink in plastičnega pribora, do ostankov hrane in žarov za enkratno uporabo. Smetnjakov res ni na vsakem koraku, a kdor lahko prinese, lahko tudi odnese. Velenjčanki Pika Klančnik in Simona Petek sta prišli na petkovo jogo na SUP deskah, a sta zaradi zasedenosti ostali na obali. Ob jezero radi prihajata z otroki ali pa zvečer na druženje ob pijači. »Krasno je, da je plaža urejena in smo jo končno začeli uporabljati, saj je prej bilo veliko predsodkov za kopanje v Velenjskem jezeru, medtem ko je kopanje v jezerih v tujini povsem običajno,« pravi Simona. Da je še nekaj prostora za nadgradnjo, pa meni Pika: »Plaža je krasno urejena, lahko pa bi se še uredili mesta za kopanje levo proti kinološkemu društvu, tudi malo več sence in igral za otroke bi prišlo prav.« »Prav bi prišla še ena slačilnica in tuš na levem delu plaže. Plaža je urejena, lahko pa bi postavili še kak senčnik. Voda je zelo čista, dobro se počutim, parkirnina pa se mi tudi ne zdi visoka.« Sena Mujkanovic »V Velenjskem jezeru sem se kopal, še preden je bila plaža urejena. Mi je všeč, ne vem pa, kako bo tu čez čas, če bo tu res cela Slovenija - kako bo voda to prenesla. Bojim se, da ocena vode ne bo tako dobra. Motijo me tudi cigaretni ogorki. Upam, da ne bo težav z vandali, kakor v preteklosti, zato bi lahko postavili tudi kakšno kamero za boljši nadzor.« Jože Kolar Reiner in Martina Stuhl iz nemškega Munstra sta v Velenju dopu-stovala en teden. Na kolesarjenju okrog šaleških jezer ju je navduševala panorama, všeč pa so jima bile urejene steze in čista okolica. »Vodnih športov pa ne bova preizkusila, nama niso všeč,« pravita. Boljši nadzor na plaži Velenje, 10. julija - Od petka so na vstopu na velenjsko plažo in tudi v vodi ob vodnem parku prisotne osebe, ki bodo urejale promet na neprometnih površinah in skrbele za varno uporabo igral. Dosedanje izkušnje žal kažejo, da vsi obiskovalci kljub napisanim navodilom teh v vodnem parku ne upoštevajo, zaradi česar je nemogoče zagotoviti zadostno varnost. Ker gre za nepredvidene stroške, od petka zaračunavajo uporabnino, ki znaša 2 evra za vsak vstop z avtomobilom na parkirišče. Izkupiček bodo namenili za poplačilo stroškov, ki bodo nastali zaradi dodatnega osebja, ki bo urejalo promet in varno uporabo vodnih igral, so sporočili iz Službe za odnose z javnostjjo na Mestni občini Velenje. Velenjsko plažo je v začetku julija obiskalo več kot pet tisoč obiskovalcev. Ob tolikšnem obisku je zagotavljanje reda in varnosti precej težko, zato so se odločili za že omenjene ukrepe. a mkp ■ Počitnice po indijansko IUJJIP*- -- - - - Otroci so uživali ob spoznavanju indijanskih veščin in vrednot -Druženje se bo nadaljevalo v Mladinskem centru Letni kino ob Škalskem jezeru se je prejšnji teden spremenil v pravi indijanski tabor s tipijem in ognjiščem. Tam so se vsak dan zbirali otroci, ki so postali pravi Indijanč-ki, saj so dobili indijanska imena, si pobarvali kožo, vsak dan pa spoznavali del te starodavne kulture. »Izdelujemo indijanske predmete, nakit, glasbila, obiskujemo vrača, z aktivnostmi okrog jezer pa želimo otroke povezati z naravo,« pripove- duje mentorica Klementina Krajnc. Da gre predvsem za druženje in kakovostno preživljanje prostega časa v naravi, kar danes ni več tako pogosto, pa pravi mentorica in sodelavka Mladinskega centra Velenje »Otroke učimo, da je potrebno spoštovati naravo,« je povedala Melita Anželak (levo). »Ne znam opisati, kako se ti druženje z otroki povrne. Zelo je zabavno, počneš stvari, za katere si ne vzameš več časa, ogromno doživiš,« pa pravi Klementina Krajnc (desno). Melita Anželak. Otroci so uživali - v enem tednu so preizkusili raznolike aktivnosti v naravi, se učili in povezovali. »Naučil sem se, da je zabavno izdelovati indijanske stvari, da imajo Indijanci peresa, imajo radi naravo in da spoštujejo živali in rastline,« pravi Gal Kandorfer. »Ne smeš grdo govoriti, ne smeš se boksati, ne smeš žaliti,« je zakonitosti indijanskega življenja naštel Maks Mark Krupič, Gašper Oprešnik pa je dodal, da »ne smeš plašiti živali in onesnaževati narave,« oba pa se bosta potrudila, da si bosta nauke zapomnila. a Tina Felicijan Aktivnosti za otroke in mladino prirejajo celo poletje tudi v mladinskem centru na Efenkovi, kjer bodo od 14.00 do 20.00 potekale kuharske in ustvarjalne delavnice ter športne in družabne igre. Vsi trije indijančki, Gal, Gašper in Maks Mark, so na Indikampu prvič in je vsem zelo všeč.