v GOTOVINI
Pn PTT enoti £6310 IZOLA	—
MANIOK a r
f6to[0RlAND0 aeBÉBa mm
-
fazvajn
V petkovi (65 št.) Mandrača je na naslovnici članek z naslovom "Pamet v glavo, ne na tablo". V članku je večje število netočnih in nepopolnih podatkov. Pisca članka pa na šagri (4. 4. 1994), ki smo jo pripravili krajani Nožeda, ni bilo zraven. Glede na hude obtožbe, ki jih izreka na račun krajanov, bi bilo potrebno, da kot "resen" novinar dejstva najprej preveri.
Cestna tabla v slovenskem jeziku ni mogla "pasti”, ker je nikoli niti ni bilo. Krajani Nožeda smo že pred mnogimi leti prosili, da bi nam postavili table z imenom zaselka "Nožed". Namreč, zaselek Nožed ima hišne številke označene z imenom Malija. Zato vsi, ki Nozed ne poznajo, najprej zavijejo na Malijo in porabijo nekaj časa preden najdejo željen naslov. Ker nam uradne inštitucije do sedaj niso postavile table, smo krajani sami ob tej priliki postavili na "stiroporu" izdelano "obcestno tablo" z napisom "ŠAGRA NA NOŽEDU - NOSEDO, 4. 4. 1994, začetek ob 16 uri" in usmerjevalno tablo, z napisom "NOŽED - NOSEDO". Po priključitvi našega zaselka k Maliji, nimamo več uradnega imena. Zato smo krajani uporabili imeni " Nosedo" (omenjen že v 13. st. -P. Kandler; in v rabi vse do petdesetih let našega stoletja), in ime Nožed, ki se je uveljavilo med domačini v zadnjih tridesetih letih. Postavili smo ju v nedeljo (3. 4. 1994) zjutraj in ju odstranili v sredo (6.4. 1994) zjutraj.
-KOVEC ALEKSANDER
Izolska občina je smernicah sprejela kot eno izmed
Šagro na Nožedu krajani razumemo kot skromen prispevek k temu razvoju. Številen obisk je naše delo in trud poplačal. Šagro nameravamo pripraviti tudi naslednje leto neglede na naš "iredintizem". Še enkrat bi povdarili, da tabel nismo postavili zaradi političnih interesov, niti, da bi nekaterim povzročali " hude želodčne težave". Nismo Vandali še manj pa "vandalisti" in nas ne zanimajo "psevdopolitična in filozofska" razglabljanja gospoda Me-fa. Na Nožedu, ne do konca druge svetovne vojne , niti ne zadnjih petdeset let, ni bilo nobenega fašista, in, če je sedaj kakšen, bi bili veseli, če bi nam ga gospod Mef pokazal.
Škoda je le, da se tisti, ki svoj prosti čas, denarna sredstva in dobro voljo vlagajo v oživljanje običajev v Slovenski Istri, morajo javno zagovarjati na neutemeljene obtožbe.
Krajani Nožeda (sledijo podpisi)
OPRAVIČILO
Kot avtor teksta na katerega ste tako jezno odgovorili se vam, v primeru če je vse skupaj res samo plod moje domišljije, iskreno opravičujem. Nek dvom pa me le obhaja. Članek sem napisal kot zapriseženi nasprotnik vseh vrst nacionalizma, še posebej tistega, ki ga pogreva narod, ki mu pripadam. Vi pa ste v njem videli ravno to. Zdaj pa me res skrbi.
Mef
»
Umetniki delajo v Trstu
(TF)Smo Izolani res samo navadni 1 butli ali se samo tako obnašamo. Kaj res znamo samo čakati, da nam bo nekdo kaj dal, da nam bo padlo iz ne- j ba. V Izoli ne samo da ni turističnega društva, manjka še marsikaj. Koliko priložnosti bo še splavalo po morju mimo nas preden se bomo ovedli, da bi se lahko katere tudi oprijeli. Zadnji primer se je zgodil v glavnem mestu, i kjer smo nekoč Izolani imeli svojo ga- j lerijo. Nekoč zato, ker je zdaj nimamo več. Šlo je za izolsko galerijo Insula, ki je imela za Pravno fakulteto, pri Zlati ladjici svojo istoimensko enoto. V Ljubljani so zdaj, v teh evforičnih časih pohiteli z denacionalizacijo in stavbo v kateri je bila ljubljanska In- 1
sula vrnili bivšemu lastniku oziroma dediču. Kljub temu, da je bil postopek vračanja, ki ga je izpeljala ljubljanska mestna vlada nepravilen, se v izolski občini ni našel nihče, ki bi vzdignil vsaj malo prahu. "Ah, saj to so tisti umetniki, se bodo že znašli", 'ločno, to so tisti umetniki, ki živijo v Izoli, poleg marine, poleg plaž in poleg drog. Umetnost je najboljši ambasador turizma in mesta sploh. Mi pa se obnašamo, kot da umetnost ne obstaja, kot da je ne poznamo, čeprav imamo prav v našem mestu kar nekaj slikarjev, fotografov, rokerjev, kiparjev...Saj znamo biti sami sebi zadostni, če pa bo kaj zaškripalo, je Trst blizu in kakšno liro bomo že znali zaslužiti, mar ne!?
GRAFFIT TEGA TEDNA
JANŠA JE NAS !
(NAPIS NA TELOVADNICI BODY BUILDERJEV)
V tej številki še:
- BO LEPŠA OBČINA DRAŽJA
- PUNTA D'INCONTRO
LEPA
Kot sc nam jc enkrat že zapisalo, bomo na Mandraču živi dokler boste opažali spremembe. /a tiste, ki morebiti ž.e dalj časa niste videli nobene spremembe, naj povemo, da se /daj pri nas pripravlja nov časopis. Nov časopis Im sicer na začetku izba jal kot priloga Mandrača, kasneje pa kdo ve...Nov list bo satirično resnega značaja, obljubljamo pa, da ne bo imel dlake na jeziku. Pred njim se ne bo mogel skriti ne Janša ne Kučan. Pred njim Imdo bežali vsi obalni župani, na skrito ga bodo prebirali najbolj zadrti komunisti in najbolj pobožne nonice. To trn časopis, ki mu ne lindo tuje resnice ne laži in natolcevanja. To bo časopis v katerem bo s.sak našel nekaj za sebe pa tudi nekaj proti sebi. Sicer pa kdor ne bo z nami, ne bo z nobenim. Ime novega časopisa je zaenkrat Še skrivnost, prvič pa bo izšel prav kmalu, zato vabimo vse podjetnike, ki bi svoja sredstva radi pametno vložili naj nas poiščejo. To bo prava stvar!
SPET BOMO PRAZNOVALI
Res bi bilo z moje strani preveč nesramno, da bi spregledal prijazen namig v Mandraču, da naj bi se na praznike spomnil tudi takrat, ko z voščili ne bi -bolj ali manj direktno - namigoval na "verske vsebine". Upam, da jih ni kdo okrcal, češ da so postali preveč pobožni! Prazniki so torej pred nami. Šolarji bodo praznovali cel teden, zaposleni nekoliko manj, brezposelni z grenkobo v srcu, tisti iz ulice OF z nostalgijo, za one iz drevoreda 1. maja pa bodo to sploh "njihovi dnevi". Razloge za iskanje smisla praznikov bo vsakdo našel v skladu z notranjo naravnanostjo: dan upora je namenjen proti različnim okupatorjem - tistim s šle-mi, svastikami, zvezanimi butarami, meči in križi, zvezdami, srpi in kladivi, polmeseci ali podobnimi simboli na kapah, v glavah ali na emblemih državnih grbov ter političnih strank. Verni pa se skušamo boriti tudi proti tistemu najbolj notranjemu okupatorju, ki nas v odločanju med dobrim in slabim nagit^ k slednjemu. Mi mu pravimo greh, osvobodilni boj z njim pa se bije v zakramentu sv. spovedi! Praznik dela skušamo osmisliti tudi kristjani. Vsebinsko in formalno. Z delom človek sodeluje pri oblikovanju stvarstva ter s tem v sebi dograjuje po boži podobi ustvarjeno človeško naravo. Z delom - fizičnim, umskim, z živl-jenskim pričevanjem, z delom za medsebojno razumevanje, kulturo, sožitje v našem mestu... se praktično uresničuje tisto, kar kristjani molimo: "... pridi k nam, tvoje kraljestvo, zgodi se tvoja volja...". Formalno pa je 1. maj tudi cerkveni praznik: praznuje sv. Jožef - delavec, ki je tudi zavetnik naše, koprske škofije. Vsem torej, vernim in tistim nekoliko manj, voščim vesele praznike. Ne bo nam jih še zmanjkalo - sedaj imamo še sv. Petra in sv. Mavra!
Andrej Sedej, župnik
matfCdoc
Izola, Ulica IX. korpusa l
Iščemo 3 delavke(ce) trgovske stroke za delo za določen čas v trajanju šest do dvanajst mesecev. Informacije na telefon 64-400 med 8. in 12. uro.
Odprto pismo gospe Bredi Pečan-poslanki Skupščine občine Izola
Ob volitvah na vaše poslansko mesto, ste javno obljubili, da nameravate in želite narediti, da bo mesto Izola, mesto veselih in zadovoljnih ljudi. Zato smo vas v naši družini opazili in tudi volili. Kljub vsemu času, ki je pretekel od takrat, naša družina še zmeraj čaka na srečo in zadovoljstvo. Za našo družino, oziroma, za naš okoliš v katerem živimo, se ni spremenilo še nič in smo še vedno zagrenjeni, zapostavljeni in pozabljeni od naše družbe. Gre za naš ptoblem, ker smo po 17 letih (morda še več) obljub s strani občine Izola, KS Jagodje - Dobrava, KS Korte, Obalne skupnosti, Rižanskega vodovoda, še vedno brez kaplje pitne vode. Kljub temu, da smo plačevali 28 let prispevek za višinski vodovod. Naša stiska je bila že večkrat javno omenjena v medijih (na-primer na radiu Koper v oddaji "Na rešetu " ). V eni izmed takih oddaj je javno odgovoril tajnik KS Korte gospod Marino Kleva, da bo do novega leta tudi pri nas tekla voda. Od takrat sta minili že dve novi leti, o vodi pa niti sledu. Obiskal nas je tudi gospod Robert Rakar (novinar radia Koper ) in posnel reportažo o našem življenju in jo tudi objavil na radiu v nekem sobotnem popoldnevu, pozimi 1993. Napisal je tudi članek, oziroma zapis "Kako živeti brez vode ", ki je bil objavljen v časopisu Republika dne 16. 2. 1993, kar ste prav gotovo (tako vsaj domnevamo) tudi vi prebrala. Obiskal nas je tudi gosjrod Ivan Vrtnik Blaško, novinar krajevnega glasila Mandrač. Objavil je zapis z naslovom "Umazani v grob " v 63 številki Mandrača, dne 31.3. 1994. (Domnevamo, da ste tudi to verjetno prebrali. ) Največja ironija pa je, da je od Šareda (kjer je voda) do nas zgolj 1,5 km, prav tako v smeri proti Belvederju. Prejšnji inšpektor Obalne skupnosti gospod Davor Jurkovič, je bil tudi osebno pri nas, skupaj z nekim inženirjem z Rižanskega vodovoda že v letu 1992 in nam "sveto " obljubil, da voda bo. Z delom naj bi pričeli že čez 2 do 4 mesece, do takrat pa naj bi uporabljali plastičen rezervoar
(katerega je priskrbel gospod Jurkovič ). Vendar pa, ta voda ni užitna. Po izteku enega leta v katerem naj bi po obljubah gospoda Jurkoviča, pritekla voda v naše domove, se razen tega, da je gospod Jurkovič spremenil delovno mesto ni spremenilo nič. Njegov namestnik gospod Križaj, pa ni o tem, da bi bil kakeršenkoli projekt za naš okoliš narejen, ničesar vedel. Še ničkoli-kokrat so nam obljubljali, da voda bo. Govorili so, da naj počakamo na nov cevovod iz Malije na Šared. Pred 4 leti so zakoličili traso za vodovod iz Šareda v Montecalvo, (ta trasa pelje mimo naše hiše ) zopet z zagotovilom, da spomladi pričnejo z delom. Vendar so že čez nekaj časa rekli, da morajo najprej končati v Mali sevi, kjer se viken-daši že nekaj časa ponašajo z vodo. Povedati vam je treba, da že ves čas poslušamo same laži in izgovore, kjer prelagajo odgovornost drug na drugega. Kako naj bomo zadovoljna družina? Vsi se veselijo pomladi in poletja, le pri nas se ju bojimo (kje naj speremo umazanijo in pot z naših teles, po napornem delu v polju ). Sicer pa bi vas, naši revščini navkljub, radi povabili, da nas obiščete, morda nam boste lahko pomagali z kakšnim uporabnim nasvetom ali idejo. Če ne drugega, boste seznanjena z ljudmi, ki še niso srečni in zadovoljni. Še več, obupani so in zagrenjeni, brez vere in zaupanja v oblast in ljudi.
Družina Gustinčič
FRIZERSKI SALON »NEDA«
Zahvaljujem se strankam,
Neda Antončič Smrekarjeva 27	prijateljem IH
66310 Izola	znancem za
tel. (066) 63-587	,
'	glasove naj
(Ooma:	Frizerja.
B. Kraighera 11	’
tel. (066) 61-262
obutev
\
calzature
TOTALNA RAZPRODAJA
IFX^IFUJ ^'TT
VLADA NA 57/
Za ceste več kot deset mili
S Cestnega podjetja Koper je na Izvršni svet prišla ponudba o vzdrževanju cest v 1994. Po tej ponudbi bi morala izolska občina zagotoviti 4.219.273 SIT.
Po pregledu in korekciji predlaganega programa vzdrževanja pa so znesek oklestili za več kot milijon in tristo tisoč tolarjev. Izvršni svet bo tako s Cestnim podjetjem podpisal pogodbo o vzdrževanju cest v letu 1994 v višini 2.903.273 SIT. Poleg vzdrževanja cest pa se je vlada le odločila, da bo obnovila dva cestna odseka v občini. Gre za dva najbolj kritična odseka in sicer za tistega od Simonovega zaliva do Belvederja ter za odsek od Kovinotehne do bolnišnice. Na obeh odsekih se je v lanskem letu zgodilo 63 prometnih nesreč od tega ena s smrtnim izidom, dve osebi sta dobili težje telesne poškodbe dve pa lažje. Asfaltna prevleka je na obeh odsekih dotrajana oziroma izrabljena. Na cesti proti bolnišnici pa cestišče sploh ni bilo v celoti dokončano, saj manjka vrhnja plast asfalta, poleg tega pa so nepravilno izpeljani prečni nagibi cestišča v ovinkih. Nesreče se dogajajo predvsem v deževnih dneh, ko je cestišče mokro in spolzko in postane za vse udeležence v prometu prava past oziroma drsalnica.
Vlada se je sedaj odločila za asfaltno preplastitev omenjenih odsekov. Za obnovitev obeh sredstev bo potrebno zagotoviti skoraj osem milijonov tolarjev. Ker gre za nemajhne denarce se bo izolska vlada obrnila tudi na zavarovalnice, da bi obnovo sofinan-sirale. Pogodba za obnovo bo bržkone^sklenjena z Vialit Asphaltom d.o.o. iz Ljubljane. Člani izvršnega sveta so se tudi strinjali v tem, da bi bilo treba z obnovo pohiteti, tako da bi bili omenjeni cestišči obnovljeni pred pričetkom turistične sezone.
Kam s kamionisti?
Vlada je na torkovem zasedanju nenavadno dosti časa namenila tudi izgledu mesta in podeželja. Predvsem grejo članom vlade v nos kamioni, ki so parkirani na mestih, ki jim niso namenjena. Gre za štiri problematične točke; za parkirišče pri ladjedelnici, za Oktobrsko revolucijo, za južno obvoznico v
«f č-V 'I
«A -•
Livadah ter za Simonov zaliv. Na omenjenih mestih so vedno parkirana tovorna vozila, ki kazijo podobo mesta. Vlada sicer ni sprejela nikakršnih sklepov o omenjeni tematiki, saj je v tem primeru nemočna, kazni za nepravilno parkiranje so nizke, pa še izterjane niso vedno. Člani so se strinjali, da bo treba nekaj storiti, kajti stanje postaja nevzdržno, parkirišče v Kopru namenjeno prav za tovorna vozila pa je na pol prazno. Še z enim problemom so se soočili na torkovem zasedanju, pa tudi pri tem niso kaj bistvenega sklenili. Gre za plačevanje turistične takse. Branko Simonovič je omenil, da je v občini utajeno za najmanj štiri milijone tolarjev iz naslova turistične takse. Predvsem gre za fizične osebe, ki gostov bodisi ne prijavijo, ali pa sploh nimajo registrirane dejavnosti za oddajanje sob turistom.
\
Bo lepša občina tudi dražja?
Te dni so se pričela še ena obnovitvena dela in sicer tokrat na občinski hiši na Sončnem nabrežju. Po besedah predsednika izvršnega sveta g. Davorina Adlerja obnovitvena dela ne bodo iz občinske hiše naredila razkošno palačo. Gre za obnovitev fasade, ureditev sanitarij v pritličju, pridobili pa naj bi še en prostor za potrebe arhiva. Po besedah g. Adlerja moramo kljub hudim časom nekaj le dati nase. Bližajo se Združene igre narodov, ko bodo v Izolo prišle razne delegacije in po mnenju g. Adlerja si zaslužijo malo lepši sprejem. Pa že sedaj je Občinarjem kar težko pri srcu, ko kakšne goste sprejemajo v občinski hiši. Kot že rečeno dela ne bodo prav obsežna, vredna bodo deset milijonov tolarjev, nastrgali pa jih bodo v proračunu. Prvotno je bilo mišljeno, da si bodo sredstva zagotovili s stanovanjskim programom, pa so le tega na zadnji skuščini delegati zavrnili. Prav na zadnji skupščini je bil najbolj očitajoč predsednik izolske skupščine g. Grahek, ki je ob nestrinjanju s stanovanjskim programom za leto 1994 podvomil tudi o umestnosti obnove občinske hiše na Sončnem nabrežju. Po županovih besedah je to malce prenagljena odločitev, saj naj bi se sedež občine v celoti preselil v mandrač oziroma v Verdijevo ulico, kamor naj bi sploh spadala. Znani pa so tudi apetiti države, ki si želi prisvojiti vse prostore, ki so v občinski lasti. Če bi se to zgodilo bi bilo res nespametno držvi obnoviti prostore, tako za zahvalo!? 0 pravilnosti odločitve naj si ustvari mnenje vsak sam. Očitno pa je, da je tokrat krajši konec potegnil župan. Pa tudi odnosi med obema predsednikoma verjetno niso več taki kot so bili na začetku. Tako lahko vsaj sodimo tudi po tem, da se župan več ne udeležuje sej izvršnega sveta, kar je ob izvolitvi Ad lerja na mesto predsednika izvršnega sveta redno počel.
Tomaž Feriuga
Klub staršev za boljšo šolo
1) Klub staršev za boljšo šolo sprašuje odgovorne, kaj nameravajo ukreniti za varnost naših otrok na območju Ulite Oktobrske revolucije.
Ulica Okt. rev. na območju od Kulturnega doma do odcepa Leninove ulice je naravnost katastrofalno urejena oz. neurejena. Vemo, da je na tej relaciji OŠ - velikanka, da [e na otroškem igrišču (ki tega imena ne zasluži) dislociran oddelek OŠ, da je v isti ulici Vzgojno varstveni zavod (vrtec, mala šola), najnovejša pa je pridobitev - mestna tržnica. Dnevna frekvenca otrok je ogromna, ravno tako - na žalost tudi vozil. Označb (omejitev hitrosti) nihče ne spoštuje, znak šole je takorekoč neviden. Skratka, prometni kaos in prevelika obremenitev grozita z večjimi, tudi usodnimi posledicami. Vemo, da je bilo veliko intervencij (ravnatelj OŠ, stanovalci..) glede urejenosti okolice, vendar je bil odgovor vedno enak:'1 Ni denarja". Taki odgovori nas ne morejo zadovoljiti, pa tudi čakanje na sprejetje zazidalnega načrta, ne! PLOČNIK NA TEj ULICI MORA BITI in to v najkrajšem času, prav tako je potrebno postaviti ovire na vozišču za zmanjševanje hitrosti vozil ( "ležeče policaje ") in, če je mogoče urediti enosmerni promet! Prav tako je pereča varnost na cesti Drevoreda I. maja, kjer bi bilo prav tako potrebno na cestišče postaviti "ležeče policaje". Prosimo za javni odgovor oz. kar za akcijo!
2) Na pobudo ogorčenih staršev smo na sestanku Kluba staršev za boljšo šolo imeli spet na "tapeti " prehrano na 05 V. 5muc. Menimo, da bi morali doseči predpisom ustrezno zdravo in bogato prehrano naših otrok. Ne moremo se strinjati z malicami in kosili zasnovanimi samo na škrobnatih nizkokaloričnih živilih. Nikakor pa nam ne gre v račun, da prav prvo in drugošolčki navsezgodaj zjutraj dobijo za malico hamburgerje, posebno, če nam je prezentno, da veliko otrok v današnjem času žal, zjutraj ne zajtrkuje. Izgovor, da je to želja učencev, stoji na trhlih nogah, saj so priporočila naših pediatrov in zdravstvenih organizacij, znana. Vprašujemo se, kdo na OŠ V. Š. sestavlja jedilnike in je odgovoren za to, kaj naši otroci dobijo na krožnik in prtiček.
Klub staršev za boljšo šolo / Pittonijeva 2 / tel. 65 311
zkLt
m
L
n
Kiju!) zavidljivi obletnici v led ima razvoju fotografije.
Odjlej tudi z
EXPRESS RAZVIJANJEM IN IZDELA V O BAR VNIH FOTOGRAFIJ
Na jjodobnejši tehnologiji orno dodali m/ado.ilno zagnono. il m naoe dolgoletne izkušnje ter navezano.it na naš kraj, njegovo zgodovino in oedanjo.it, ki.mio jo tudi na .lou.ilvarjali.
In kaj zmoremo? V.tc, od fotografij za dokumente, portretnih fotografij, in fotoreportaž o pomembnih dogodkov (poroke, roj.itni dnevi, obhajilo, birma itd.) do reprodukcij .ilarih fotografij, razvijanja v.ieh vr.it barvnih filmov in diapozitivov ter fotografije na keramiki.
In če bi radi za objektivom fotoaparata nekoga, ki pozna Izolo in Izolane kot malokdo drugi, poleni Vam priznam, da še vedno zelo rada pritidnem na oprožilec.
H vabi v.iem, ki,ite nam zve.il i vda ta leta.
Dora Benčič
NEKOČ SO ŽIVELI RIBICI
Dr. Goran Filipi : Zgodovina "lesenega" ladjedelništva 1. del
Ladjedelništvo je nedvomno zelo stara človekova dejavnost in mnogi imajo ladjo za enega najpomembnejših izumov. Lahko bi rekli, da so prebivalci ob morskih in rečnih obalah, povsod po svetu, začeli izdelovati plovila skoraj v istem času kot prebivališča. Najbrž ne bomo nikoli zvedeli, kakšna so bila ta prva plovila. Lahko samo domnevamo. Človek ne zna plavati, nima prirojenega instinkta kot nekatere živali, zato je v vodi, ko se nauči plavati, negotov in neroden, še posebej, če mora pri tem opravljati kako delo, recimo prenašati tovor ali loviti ribe. Ribe pa je človek začel loviti že zelo zgodaj, takoj ko je spoznal, da so užitne in okusne - do prve ribje žrtve je gotovo prišel po naključju. In najbrž prav ribolovu dolgujemo, da je nerodni, a lačni plavalec človek, začel izdelovati plovila.
Po domišljiji poskusimo odpluti tisočletja v preteklost in opazujmo nekega “praribiča", kako sedi ob pradavnih obalah in zasanjano strmi pred sabo, opazujoč vitke ribe, kako se urno in spretno sučejo pod gladino in kako v glavi premleva najrazličnejše načine, ki bi mu omogočili, da ribice lažje spravi v skledo oziroma v usta in lačni želodec. Bradač pograbi zašiljeno šibo in se požene v morje - plavati se je naučil, ko se je še kot otrok podil z drugimi mulci po skalnati obali in mu je spodrsnilo. Plaval je nad ribami in jih poskušal nabosti na kratko ostro sulico, a ni šlonajbolje. No ja, kako ribico je že nabodel, a kaj, ko je le-ta bila drobna in ni mogla nasititi niti najmlajšega otroka. Staroste so ob ognju pripovedovali, da so tam daleč na gladini velike ribe, zelo okusne, da jih je v starih časih ob nevihtah večkrat prineslo na obalo. Samo kako na gladino? Ali ni, ko je pred nekaj dnevi v morje zalučal staro suho vejo, ki ga je nadlegovala pri delu pred kolibico, le-ta ostala na površju in se počasi premikala po valovih. Kaj ko bi jo on zajahal in zaplul proti gladini? Našel je podobno vejico, a ko jo je zajahal, se je potopila. Poskusil je z večjo, s hlodom; hlod se ni potopil pod njegovo težo, samo pogosto se je z njega prekopucnil v vodo. Pozneje je na deblo pritrdil še eno, nato še eno in naredil je splav. Najbrž smo približno na tak način dobili prvo plovilo.
Znanstveniki se strinjajo, da je bilo prvo plovilo splav, človek ga je izdelal že v prazgodovini. Na morju ga je uporabljal za ribolov in prenašanje tovora ob obali, na rekah pa je lahko plul samo po toku navzdol.
DREVAK PRVI PRAVI ČOLN
Velik napredek za razvoj ladjedelništva in plovbe nasploh pomeni drevak (monoksil), ni pa znano, kdaj so ljudje popolnoma opustili splav in začeli uporabljati drevak. Prazgodovinski drevak je bil prvi pravi čoln. Izdelovali so ga tako, da so oklestili deblo in ga izžigali, da so dobili nekakšno korito, ki je bilo v vodi dokaj stabilno. “Prapomorščak" je bil v takem drevaku zaščiten od valov in ni mu se bilo treba bati prevračanja. Monoksil je bil stabilenti pa bil dovolj velik, da bi lahko z njim prevažali večje
r*
. :■ a* •
• Jz j;'.-; *’!
vorili, pa tudi bolj stabilno je postalo. Sčasoma so še povečali boke in je osnovno deblo ostalo le kot nekakšna hrbtenica, iz katere se je pozneje razvila kobilica (gredelj).
Nimamo nobenih dokazov, ki bi nam omogočili datiranje opisane dejavnosti, vendar lahko sklepamo, za to pa imamo dovolj materialnih dokazov, da so že ljudje v mlajši kameni dobi imeli potrebno orodje in dovolj izkušenj za izdelavo prvih enostavnih čolnov.Prav tako ne vemo, kdaj je naš "prapomorščak" začel namesto vesel za plovbo uporabljati veter.
Znanstveniki domnevajo, da so prve jadrnice izdelali istočasno in brez medsebojne odvisnosti na več krajih.Vse, kar smo doslej povedali, velja zlasti za prebivalce otokov, saj so le-ti morali zelo dobro poznati ladjedelniško obrt, da so lahko s celimi družinami pripluli tudi do najbolj oddaljenih otokov (npr. do Visa).
Kot zanimivost omenimo, da je še pred nekaj desetletji bilo moč na vzhodni jadranski obali, v Tržaškem zalivu in obizlivu reke Neretve, videti plovilo zelo podobno drevaku. V Tržaškem zalivu so mu pravili čupa (ali čopa), v dolini reke Neretve pa ladva. Podobnim plovilom so vzdolž jadranske obale pravili tudi copul, laja ipd. Uporabljali pa so jih v glavnem za ribolov ob obali.
monoksil
tovore in večje število ljudi. To so poskusili premagati tako, da so izbirali vedno večja in širša debla, ki so jih vedno globlje dolbli - še posebej, ko so spoznali, da se globoko izdolbena debla bistveno manj pogrezajo. Taka debla pa so težko veslali z rokami. Zato so izdelali vesla, ki so bila sprava zelo primitivna, a so jih kaj kmalu izoblikovali do bolj ali manj današnje oblike.
Deblak je postal še boljši čoln, ko so ob vsaki strani izdolbenega debla dodali po eno desko ali gred. Tako so dobili višje plovilo, ki so ga lahko bolj nato-
	...,4 i)
-	.. - ... -
	—.rrr- . 1 • r: »
cupa	C i i
m m
Na podlagi 94. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list SFRJ, št. 47/86) vročamo to gradbeno dovoljenje z javnim naznanilom. Hkrati naprošamo vse fizične in pravne osebe, ki menijo, da so jim z izdajo tega dovoljenja kot strankam v postopku kršene kakršnekoli pravice ali pravne koristi, da vložijo pritožbo na pristojni organ v skladu s pravnim podukom.
Sekretar
Branko Andrejašič, dipl. prav.
Republika Slovenija OBČINA IZOLA Sekretariat za občo upravo Številka: 351 3/81-1 /G-94/1 7 Datum: 15/4-1994
Sekretariat za občo upravo občine Izola izdaja na podlagi 1.člena ustavnega zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije ( Ur.list RS(št. 33/91 -I), 4.člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slove- nije (Ur.list RS,št. 1 /91 -I), 35. člena zakona o graditvi objek- tov (Ur.list SRS, št.34/84), 204. člena zakona o splošnem uprav- nem postopku (Ur.list SFRj,št.47/86), s poprejšnjim soglasjem sanitarne inšpekcije Sekretariata za inšpekcijske službe SOO
Koper, št. 526/2-64/94-8/40-2 z dne 14/4-1994 in s soglasjem požarne inšpekcije Inšpektorata Republike Slovenije za varstvo pred požarom pri Ministrstvu za obrambo, št. 223/2-2/93 z dne 15/2-1993 ter na vlogo investitorja javnega zavoda OSNOVNE ŠOLE VOJKE ŠMUC IZOLA, naslednje
GRADBENO DOVOLJENJE
I. Investitorju OSNOVNI ŠOLI VOJKE ŠMUC IZOLA se v kompleksu ojnovne šole v Livadah (I.etapa) dovoli gradnja: -večnamenske telovadnice s kotlovnico, dvonamenskim zakloniščem ter s prostori za obšolske dejavnosti, društva in razširjene programe osnovne šole v nadzidavi zaklonišča veznega hodnika med objektom z učilnicami in večnamensko telo- vadnico komunalne infrastrukture: fekalne in meteorne kanalizacije, dostopne pešpoti znotraj kompleksa in izven njega v smeri proti Prešernovi cesti z navezavo na Marušičevo ulico zunanje ureditve l.etape kompleksa šole - igrišče s tribunami.
II. Gradnja se lahko izvaja po tehnični dokumentaciji, ki so jo izdelali: Investbiro Koper pod št.93-1 27/1 v februarju 1 994 (arhitektura, statični račun in pozicijski načrt, predizmere in predračun; elek-troinstalacije jakega toka, strelovodne naprave in šibkega toka; elektroinstalaci-je jakega in šibkega toka za zaklonišče, dopolnitev tokovne vezalne sheme RK, ogrevanje in kotlarna, prezračevanje in toplozračno ogrevanje, prezračevanje zaklonišča, interna vodovodna instalacija, požarnovarstveni elaborat) LIZ NGG d.o.o.Izola pod št. 44/94 v marcu 1994 (zunanja ureditev, fekalna in meteorna
kanalizacija).
III. Dovoljenje se izdaja pod naslednjimi
pògoji:
1. Investitor mora 8 dni pred pričetkom dela priglasiti gradbeni inšpekciji SOO Koper, temu sekretariatu pa izkazati strokovni nadzor nad deli, v smislu določil 61. člena zakona o graditvi objektov.
2. Pred pričetkom del je potrebno objekte zakoličiti, kar na zahtevo investitorja izvede za to pooblaščena organizacija. Zapisnik o zakoličbi je dostaviti temu sekretariatu.
3. Dela se morajo izvajati ob upoštevanju : spremembe lokacijskega dovoljenja, št.351 -3/81-1/L-92/31 -sprem, z dne 25/2-1994 odločbe o pripravljalnih delih, št. 351 3/81 z dne 7/2-1994 glede izvedbe, čiščenja vozišč v primeru onesnaženja, deponiranja humusa in odlaganja odvečnega materiala soglasij upravljalcev komunalnih naprav poprejšnjega soglasja sanitarne inšpekcije in soglasja požarne inšpekcije vodnogospodarskega soglasja tega sekretariata predpisov in normativov, ki se zahtevajo za izvedbo del take vrste.
4. Investitor mora v roku 15 dni upravnemu organu dostaviti še detajlne projekte priključkov na komunalne naprave: na elektroenergetsko, vodovodno, telefonsko in plinsko onrežje, za njihovo izvedbo pa pridobiti dopolnilno gradbeno dovoljenje.
5. Dovoz za potrebe kompleksa z južne obvoznice, podaljšek glavne pešpoti do južne obvoznice ter parkirišča za potrebe večnamenske telovadnice izven kompleksa šole zahodno ob nadaljevanju južne obvoznice, kar je vse predmet posebnih dovoljenj v ločenih postopkih, morajo biti urejeni do pridobitve uporabnega dovoljen- ja za obravnavani objekt večnamenske telovadnice.
6. V roku 8 dni po dograditvi, vselej pa pred pričetkom uporabe objektov mora investitor zaprositi za tehnični pregled. Do tehničnega pregleda večnamenske telovadnice morajo biti ureje- ni: funkcionalni del okolice objekta, dostopi, dovozi in parkirna mesta.
III.	Dovoljenje preneha veljati, če se v roku šestih mesecev po pravnomočnosti ne prične z gradnjo.
Obrazložitev
Investitor OŠ Vojke Šmuc Izola je zaprosila za izdajo gradbenega dovoljenja za nadaljevanje gradnje 1 .etape kompleksa nove os- novne šole v Livadah. Gre za objekt večnamenske telovadnice vzhodno od objekta z učilnicami, vezni hodnik za dostop iz šole v telovadnico -most nad glavno pešpotjo, komunalno infrastrukturo, zunanjo ureditev in športno igrišče s tribunami. Na zahodni strani objekta večnamenske telovadnice bo kotlarna (na plin), na južni strani v kletni etaži dvonamensko zaklonišče za 300 oseb, nad njim pa v pritlični nadzidavi prostori za obšolske dejavnosti, društva in razširjene programe osnovne šole. Gabariti objekta so v tlorisu 60,30 x 45,45 m, višina osnovnega objekta (vadbeni prostor telovadnice) 9,00 m nad koto tlaka telo- vadnice, ki je na 22,00 m n.v;
kota venca strehe južnega nižjega del v nadzidavi zaklonišča je cca 3,50 m nad koto terena na jugu, ki je na nadmorski višini okrog 25,00 m. Tlorisni gabarit ne presega določene površine za objekt telovadnice po lokacijskem dovoljenju. Izvede se priključitev kompleksa na obstoječe elektroenergetsko, vodovodno, telefonsko in plinsko omrežje pri stanovanjskem bloku v ul. M.Škapin št. 8. Odvod meteornih voda se spelje v regulirani hudournik v Leninovi ulici, fekalne vode pa v kolektor "Ž" ob Prešernovi cesti. Ker je kolektor "Ž" v izgradnji, je do njegove- ga dokončanja možna začasna povezava fekalnega priključka na kanalizacijo stanovanjskih blokov v Livadah. Trase komunalnih vodov potekajo v trasi dostopne peš poti, ki poteka v smeri SV-JZ in bo povezovala celotno sosesko Livade s starim mestnim jedrom. Predmet tega dovoljenja je dostopna pešpot znotraj kompleksa šole in izven njega v smeri proti Prešernovi cesti, kjer se naveže na Marušičevo ulico. Vhodi v večnamensko telovadnico od zunaj bodo urejeni s površin glavne pešpoti na zahodni, severni in severovzhodni fasadi objekta. V tej fazi se uredi okolica objekta z učilnicami in večnamenske telovadnice (zelene površine, dostopi, intervencijske poti, tlakovane ploščadi, šolski vrt površina južno od objekta z učilnicami, hortikulturna ureditev, odvodnjavanje, javna razs- vetljava). Severno od večnamenske telovadnice se zgradi športno igrišče s tribunami. Za potrebe uslužbencev šole so predvidena parkirišča vzdolž intervencijske ceste zahodno od objekta z učilnicami. Parkirišča za potrebe večnamenske telovadnice niso predvidena znotraj kom- pleksa šole, ampak na jugozahodni strani ob južni obvoznici, ki se podaljša, z nje pa izvede tudi dovoz za potrebe kompleksa in podaljšek glavne pešpoti. Ti posegi izven kompleksa šole bodo predmet drugih dovoljenj v ločenem postopku.
Za gradnjo celotnega šolskega kompleksa l.etape v Livadah, ki obsega objekt z učilnicami, telovadnico, športno igrišče ter pripadajočo komunalno infrastrukturo, je bilo izdano lokacijsko dovoljenje pod štev. št.351 3/81 -1 /L-92/31 z dne 9/11 -1992 in zaradi spremembe lokacijskih pogojev pri gradnji objekta večnamenske telovadnice (povečanje tlorisnih in višinskih gabaritov objekta, uvedba dopolnilnih programov, gradnja povezave vezne- ga hodnika med objektom z učilnicami in telovadnico) sprememba z dne 25/2-1994. Za gradnjo objekta z učilnicami je bilo v letu 1993 izdano gradbeno dovoljenje. Gradnja samega objekta je že v zaključni fazi, niso pa še izvedeni priključki na komunalne naprave in zunanja ureditev. Po odločbi z dne 7/2-1994 se je izvedla priprava gradbišča in terena za gradnjo objekta večnamenske telovadnice.
Zahtevku za izdajo dopolnilnega gradbenega dovoljenja je investi- tor priložil: -tehnično dokumentacijo, ki ima po določbah 31 .člena zakona o graditvi objek-
tov opravljeno notranjo kontrolo in sestavne dele po določbah 19.člena cit.za-kona, soglasja komunalnih organizacij
Wm.
ÌIA'ÌIAÌIILA,	HOH 7
glede tehničnih in finančnih pogojev priključevanja na komunalno omrežje (jP Komunala Izola št.94/1-94 z dne 10/3-1994, Rižanskega vodovoda Koper št.SO- 94/126-1 z dne 15/4-1994, Elek-tra Primorske-PE Koper št.2075/94 in št.2080/94 z dne 9/3-1994, PTT podjetja Koper št. 23100/119/94-02 z dne 9/3-1994 in Butan plin Izola z dne 22/3-1994)
vodnogospodarsko soglasje, ki ga je ta sekretariat izdal pod št. 351-3/81 z dne 18/11-1992 že v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za objekt z učilnicami, nananša pa se na celoten kompleks šole.
Upravni organ je v postopku pridobil še : -poprejšnje soglasje sanitarne inšpekcije Sekretariata za inšpekcijske službe SOO Koper, št. 526/2-64/94-8/40-2 z dne 14/41994 -soglasje požarne inšpekcije Inšpektorata Republike Slovenije za varstvo pred požarom, št. 223/2-2/93 z dne 15/2-1993 in -soglasje Oddelka za obrambo Občine Izola, št.4-853/7 z dne 11/41994 (s potrdilom o opravljeni re-
vuziji projektne dokumentacije za zaklonišče).
Po proučitvi investitorjeve vloge in pregledu predložene dokumen- tacije je upravni organ ugotovil, da je investitor k zahtevi predložil predpisano dokumentacijo, ki jo za izdajo gradbenega dovoljenja določa 36.člena zakona o graditvi objektov. V postopku je bilo ugotovljeno, da so projekti izdelani v skladu z lokacijskim dovoljenjem, da imajo sestavne dele po 19.členu in opravljeno notranjo kontrolo po 31 .členu zakona o graditvi objektov.
Po navedenem je bilo zato zahtevku po določbah 35. člena zakona o graditvi objektov možno ugoditi in odločiti o gradbenem dovol- jenju pod pogoji, kot je navedeno v izreku odločbe.
Trase priključkov objekta na komunalne naprave so označene v zbirni karti komunalnih naprav v projektu zunanje ureditve, vendar pa za njihovo izvedbo niso izdelani detajlnejši projekti, zato je bil podan pogoj pod 4.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU
Zoper to odločbo je v roku 15 dni od njenega prejema dopustna pritožba na Ministrstvo za gospodarske dejavnosti v Ljubljani. Morebitno pritožbo, kolkova-no z upravno takso v znesku 180,00 SIT je vložiti pismeno ali ustno na zapis- nik pri organu, ki je odločbo izdal.
Takse prosto po določbah 4.točke 16. člena ZUT.
Postopek vodila:
Lilijana Sovdat,l.r.
Sekretar:
Branko Andrejašič, dipl.prav.
DOSTAVITI: 1. Investitorju s povrat. 2. SOO Koper, inšp.sl. 3. Sklad stavbnih zemljišč, tu 4. KS Livade ( z naročilom, da se 1 izv. nabije na oglasno desko), s povrat. 5. Krajevni časopis Mandrač (z naročilom, da odločbo vroči z javnim oznanilom po 94.členu ZUP) 6. Sekretariat za družbene dejavnosti in finance, tu
7.	Komunalni inšpektor, tu 8. Sekretariat, tu 9. Arhiv, tu
Republika Slovenija OBČINA IZOLA Sekretariat za občo upravo
Številka: 321-58/93 Datum: 12.04.1994
OBVESTILO KMETOVALCEM V OBČINI IZOLA
Sekretariat za občo upravo občine Izola obvešča vse kmetovalce v občini Izola, ki so bili prizadeti zaradi suše v letu 1993, da lahko po regresirani ceni uveljavljajo nabavo trsnih cepljenk, sadik sadnega drevja in vrtnin ter semena poljščin.
Regres znaša od 30% do 50% nabavne cene. Odvisno od stopnje prizadetosti posameznega kmetovalca. Hkrati obveščamo vse kmeto- valce, ki še niso prijavili škode zaradi suše, da to storijo najkasneje do 30. aprila 1994.
Prednost pri odobritvi regresa bodo imeli kmetijski proizvajalci, ki so imeli 30 in več procentni izpad vrednosti kmetijske proiz- vodnje na površini nad 10.000 m2 obdelovalnega zemljišča in jim dejavnost iz kmetijstva pomeni glavni vir dohodka.
Višina sredstev, ki jih bomo namenili za regresiranje znaša 911.000,00 SIT.
Podrobnejše informacije lahko dobite pri referentu za kmetijstvo ob uradnih urah za stranke ali po telefonu št. 67-444.
ZAINTERESIRANI NA) SE JAVIJO NAJKASNEJE DO 30. APRILA 1994.
Referent za kmetijstvo in ribištvo: Eljo fičur, I. r.
Sekretar: Branko Andrejašič, Dipl. prav.
Repubblica di Slovenia COMUNE DI ISOLA
Segretariato di pubblica amministrazione AVVISO
AGLI AGRICOLTORI NEL COMUNE DI ISOLA
Il Segretariato di pubblica amministrazione del comune di Isola avvisa tutti gli agricoltori nei comune di Isola la cui produzione nel 1993*e' stata danneggiata dalla siccità1, che hanno diritto alla retribuzione parziale delle spese in caso di acguisto di: piante innestate di viti, piante di alberi da frutta e di ortaggi, sementi. La retribuzione può’ raggiungere dai 30% ai 50% del prezzo di acguisto e dipende dall'entità' dei danni subita dai singoli agricoltori. Gli agricoltori che non hanno ancora denunciato i danni dovuti alla siccità' sono quindi invitati ad effettuare le denunce entro il 30 aprile 1994.
Nella retribuzione parziale delle spese di acquisto la priorità' spetta ai produttori agricoli che hanno subito maggiori danni su oltre 10.000 m2 di terreno agricolo coltivato e per i quali l'agricoltura rappresenta la fonte principale di sostentamento.
La somma complessiva dei mezzi destinati alle retribuzioni ammon- ta a 911.000 SIT.
Per informazioni dettagliate rivolgersi al responsabile per il settore dell'agricoltura, durante le ore d’ufficio o tramite telefono, n. 67-444.
GLI AGRICOLTORI INTERESSATI SONO INVITATI A PRESENTARE LE DOMANDE ENTRO IL 30 APRI LE 1994.
Referente agricoltura e pesca: Eljo Fičur f.to.
Secretano: Ì3ranko Andrejašič laureato in legge
BH
ureja
Mojca Gorjap
M
TRTE K, 21.TT Ljubljana,MET
'01'il
M, KOVA
RES NCLUIS ip HIC ET NUNC
Trst, BBC Ciuh BILI, SHICHSALL iz Nizozeipsbe
mm
f?
IfcllH
i\I
, 26.ap
OBRAVLJE
SCI
sr
0.1. iz Los Anyelcs-a, HardCore in BE0WULE iz Kalifornije
RES 'NULI US, LffiffiV ip BAI) BRAINS v Festivalni dvorapi v LjubljapL.kopccrJ^t katerega lai)ko rcčcipo da spada iped pajbolj rcčcpc kopccr;^^ičelku lclospjojjj loia. Presepetili so velepjčapi Res	ko	je	bil pabil predvseip
predprostor s^^JJ^^^Jtjer so se epi prerivali v vrsto še za vstoppice, difflyrpa zapT^^Prcd tcip kopcertoip sen? jih videla, ipisiip da že p^I^Tpj 3 krat, pazauifr^ot predskupipo Nova Mob...pa so se ipi vedpo zdeli dolgočaspi ip pezapiipivi, ipedteip ko so bili tokrat dosti bolj živo razpoložepi ip zato tudi zelo priiperpi za predskupipo cpergičpiip Bad Braips, ki so sicer velik del obiskovalcev (predvseip tislil?, ki piso slišali pjiljovega za d pj ega LP-ja RISE) razočarali z poviip pevcen? ip dosti bolj rcggac usiperjepiipi koipadi. Občipstvo je zato sprostilo toliko več epergije ob starejših, hitrih hardcore koipadih,
idpbrem
stal
odličpi Leeway, ki sol čpin? rittpon? aspeli ogret iso uspeljogreti Res Nulius. es V Ljubljaqi pa 'okupira [j aktiveq kopcertpi ccp ja da zdaj priredila
t
katerih je bilo vseepo dovolj, da bo kor, spoipipu. V spoipipu pa bodo ostali tud? pjiboviip hitriip a še vedpo dovolj ir?e 1 od vse liste obiskovalce kopcerta katerih <>,
Res Nulius si lahko popovpo ogledate daTT Metelkovi, katera treputpo velja za pa j bo,
Slovepiji saj je od začetka pjepega deloym povprečpo dva do tri kopccrte tedepske Apgleško skupipo WARDANCE si boste lahko ogledali v dveh ’priiporskil?’ krajih, v sredo, 27.aprila v Seippelru pri Novi Gorici pasledpji dap pa še v Ilirski Bistrici. Igrajo ipelodičep HardCore, primerjajo pa jil? z bepdi kot so FUGAZI, SNUFE, LEATHEREACE...pa (udi že prej oipcpjepiipi BAD BRAINS, saj se v nekaterih koipadih čuti velilr^ftjnwwgw^gfe^Za predskupipo pa so določili odličpe BON’T io izkazali že pa več priiporskil?
Rtudi v koprskeip M.K.C.-ju. Malokdo pa povo, ipepda še boljšo pevko. Vstoppipa ačalo dati že saipo za DON’T.
oprivpicc, kateri so se o kopcertih, n?ed drugiip parkrat t jih je že videl v povi zasedbi, z an?o 450 SIT, toliko bi s
PETRU
WARDAA’CE njelodičen HC iz Velike Britanije in BOIV’T iz Koprivnice
WAR0AÌVCE
/
NOGOMET PUBLIKUM PREMAGAN ZA PUBLIKO
Tekma s Celjani, ki gotovo sodijo v sam vrh slovenskega nogometa bi morala biti napeta in negotova, na koncu pa se je izkazalo, da so Izolani gostili prestrašeno moštvo, ki po domačem porazu z Muro še ni prišlo k sebi.
Začelo se je s pripovedmi ene strani o tem, da je trener Žlogar še dan pred tekmo iskal igralce za prvo enajsterico, da nekateri med njimi cel teden niso trenirali in da ga je osrečil z vrnitvijo iz TO vratar Bojanič, ki je stopil med vratnice povsem nepripravljen. Z druge strani pa so prišle informacije, da so igralci pravočasno dobili izplačane premije, kar se včasih, niti slučajno ni dogodilo.
Takšne in drugačne informacije pa le dajejo sumiti, da med trenerjem in upravo niso vse stvari povsem dorečene.
K sreči tega ni bilo videti na igrišču, razen da je domačim v zadnjih desetih minutah vidno zmanjkalo moči. Tudi igra je bila vse prej kot dorečena, povsem je odpovedal Želko, ki v igri dolgih žog pač nima kaj početi, mladinca Tičič in D. Gregorič pa sta se pokazala kot igralca vredna zaupanja.
Boljši od ostalih so bili: Tosič,
Ružnič in Štampfer, ostali pa v mejah zmožnosti.
Ta Bolši Od Ta Plavih Bojanič b.o., Čotar 6,5, Tosič 7,5, Ružnič 7,5, Zupanc 6,5, Čendak 7, Štampfer 7,5, Perkat 7, Radešič 6,5 (Tičič b.o.), Želko 6,5, Velkovski 7 (Gregorič b.o.) Izolani so zdaj deveti in krepko vodijo v drugi polovici lestvice. Naslednjo tekmo igrajo proti velenjskemu Rudarju, ki v tem delu igra kot prerojen. Težko bo.
MLADINCI ZRUŠILI PRVAKA
Kar v gosteh so si mladinci Izole privoščili zmago nad vrstniki Maribora. Čeprav so igrali brez reprezentanta Žlogarja in Božičiča so zmagali z 1:0, edini zadetek pa je dosegel Simon Gregorič. Dobro delo trenerja sejdinovskega se očitno obrestuje, saj igrajo mladinci zelo dobro tudi v pokalu, kjer so že zmagovalci v MNZ Koper. V soboto pa bodo v prvenstveni tekmi doma igrali proti dobremu moštvu Olimpije.
Slabo igrajo kadeti, ki so čvrsto zadnji na lestvici z vsega štirimi točkami, v nedeljo pa so v Mariboru izgubili z 8:0. Starejši pionirji so v derbiju v ankaranu igrali 1:1, mlajši pionirji so bili prosti PRIMORSKA LIGA KORTE IZGUBILE DERBI
V derbiju kola so kortežani gostili vodilni Transport iz Ilirske Bistrice, za katerega igra tudi nekdanji Izolan, Suarez Kraja. Domači so dobro začeli, po zgrešeni enajstmetrovki pa popustili in prejeli na hitro dva zadetka, v zadnji minuti tekme pa še tretjega, ki ga je "zagrešil" prav Kraja. Kljub porazu so Kortežani še naprej četrti na prvenstveni lestvici, vendar brez možnosti, da bi se približali najboljšim.
ODBOJKA
Izolski odbojkarji so v zadnji tekmi druge slovenske lige zanesljivo premagali zadnjeuvrščeno moštvo Mislinje z rezultatom 3:0. Gostje so bili vseskozi podrejeni, domači pa so zaigrali sproščeno in dokazali, da bi ob boljših pogojih dela v klubu lahko posegli celo v vrh druge lige.
NAMIZNI TENIS
V poročilu z državnega osnovnošolskega prvenstva, ki smo ga objavili prejšnji četrtek smo pomotoma izpustili podatek, da sta učenki OS Dante Alighieri, Umer in Moro zasedli odlično tretje mesto v moštvenem tekmovanju.
ROKOMET Druga državna liga zahod-ženske-IZOLA : SAVA Kranj
33:18(12:5)
Čeprav je ekipa Izole tokrat nastopila oslabljena (brez poškodovane Radojkovičeve in obolele Gveričeve) ni imela večjih težav z ekipo Save iz Kranja. Z igro Izolank smo lahko le delno zadovjni. Na trenutke so zaigrale hitro in kobinatorno vendar je bilo vse preveč zgrešenih podaj in strelov na gol. Koncentracija v obrambi je v drugem polčasu popustila in tako so povprečne gostje dosegle 18 golov kar je občutno prevč. Povedati velja, da so v prvi ekipi Izole uspešno zaigrale os-mošolke Sabina Hodžič in Mi-rela Nadarevič in hitra Anja Stubelj. V prihodnjem kolu bo Izola že v PETEK (jutri) ob 18 uri doma odigrala tekmo z Krimom B iz Ljubljane. Program Izolank bo v naslednjih 2 tednih natrpan. V nedeljo bodo mladinke nastopale na finalnem turnirju v Žalcu. Naslednjo sredo igrajo doma prvenstveno tekmo z Planino v soboto 30. 4. pa gostujejo v Škofji Loki proti ekipi Lokastar, ki lahko teoretično še ustavi Izolo pri njenem pohodu na prvo mesto in s tem k povratku v prvo ligo. Za Izolo so igrale. MARTINA BUBOLA, BARBARA LAKOSELJAC 2, SABINA HODŽiČ 1, DAVIDELA TIČIČ 4, NIVES MATAHLIJA 3, TATJANA MARKULIČ 4, PATRICIJA LAKOSELJAC 7, ANJA VIDMAR 10, ANJA STUBELJ 1, MIRELA NADAREVIČ 1, MARTINA JERMAN, PATRICIJA ZALOVIČ.
Ocene RK Izola Radio Morje: Bubola 6, Lakošeljac Barbara 6, Hodžič 6, Tičič 8, Matahlija 7, Markulič 8, Lakošeljac Patricija 9, Vidmar 7, Stubelj 6, Nadarevič 6, Jerman -, Zalovič 8. Starejše deklice Izola : Piran15:18 (6:9) Igralke Izole so tokrat popolnoma razoča-i rele in zasluženo izgubile od borbene ekipe Pirana, ki je pokazala več rokometnega znanja, kot domačinke. Osamljena Sabina Hodžič in na : trenutke vratarka Tina Kofalt sta bili premalo za premagati Pirančan-ke. Za Izolo so igrale : Adriana Kutin, Sabina Hodžič 11, Mirela Nadarevič 1, Danjela Šmitran, Slavica Kovljenič, Katja Smerdu, Hana Škrbec 1, Mateja Leksič, Jasna Ratoša, Zvezdana Šmitran, Mija Bošnjak 2, Tina Kofalt.
VELIK USPEH MLAJŠIH DEKLIC
Kot prejšnjo nedeljo mladinke tako so tokrat mlajše deklice uspele zmagati na polfinalnem turnirju, ki je bil v nedeljo v Izoli Nastopale so ekipe Lokastar iz Škofje J-oke, Kočevje in Izola. Ekipa Izole, ki jo vodi prof. Dušanka Čuk je s prikazano igro navdušila in zaslužena premagala obe ekipi in si tako drugo leto zapored priborila mesto v finalu, kjer bodo nastopale štiri najboljše ekipe v Sloveniji. Od igralk velja pohvaliti prav vse saj je bila prav koletivna igra glavna moč Izole. Za ekipo Izole so igrale: Merima Zejnič, Petra Božič, Biljana Šmitran, Jasna Ratoša, Snažana Zeljkovič, Tašja Božič, Mojca Stubelj, Hana Škrbec, Irmina Zejnič, Mija Bošnjak in Marlen Lazar.Rezultati tekem: Izola : Lokastar 23:15 Lokastar : Kočevje15:11 Izola : Kočevje24:8 2.liga moški zahod GROSUPLJE : IZOLA 22:18 Na gostovanju v Grosupljah je ekipa Izole izgubila z rezultatom 22:18. V zadnjem kolu bo Izola v soboto gostila ekipo Center Zaplotnik. Tekma bo ob 20 uri v športni dvorani. 3.liga moškilZOLA : SVIŠ13:20 V drugem kolu prvenstva v tretji ligi je druga ekipa Izole izgubila z ekipo SVIŠa z rezultatom 13:20. Gostje, ki vodijo na prvenstveni lestvici so igrali celo tekmo hitreje in učinkoviteje od domačih in so zasluženo premagali mlado ekipo Izole. Za Izolo so igrali: ALJOŠA SOVDAT CETIN LA-MAR, SIMON BARIČIČ, TOMAŽ CEGLAR 1, MARKO TKALČIČ, GORDAN LONČAR 1,VANJA PERŠIČ, MATEJ PEGAM 5,GORAN ČEBULAR 5, TOMAŽ ROPOTAR 1 .JERNEJ ŽIVIC, BOŠTJAN KLOBAS
:,L:;TT šliiiij
mmmm
•-.-4 '#///■■//.
ZA DOBRO IME
MLADINSKO MOŠTVO NK IZOLA
(v vogalu: D. Gregorič, ki je v nedeljo zaigral za 1. moštvo)
KAKO MELJEJO OBČINSKI MLINI JADRANJE
Pravzaprav ta zapis nima VESNIN NAJBOLJŠI REZULTAT
me skupnega z občinski-	'	*
mi mlini, razen morda dejstva, da je prav neverjetna ignoranca s katero obravnava in skuša reševati nekatere stvari.
Takšen primer so obupni klici starejše občanke, ki si že nekaj časa ne upa iz hiše, saj so ji prav pred vrati v Ljubljanski ulici izkopali globoko luknjo v katero naj bi, prej ali slej, postavili cevi in vse skupaj zaprli. Dokler se to ne zgodi pa si ta Izolanka ne upa iz hiše, saj je jama zelo globoka, njo daje vrtoglavica, jama pa sploh ni zavarovana. Zanima jo, kdo je tisti, ki bi moral poskrbeti za varnost ljudi ki živijo ob gradbišču, če že za varnost delavcev ne skrbi nihče.
Klic
Č. N. preko Mandrača obvešča Č. j., ker je po običajni poti nedosegljiv, da bi, glede na to, da še zmeraj plačuje kredite za stvari, ki si jih je neupravičeno prisvojil, rada stvari nazaj.
01 Z< 11 s v
Izola
Ali ste se že odločili kam za prvomajske praznike?
Spoštovani, vabimo Vas, da prvomajske počitnice preživite pri nas. Ponujamo ugodne pakete s kopanjem v bazenu z ogrevano morsko vodo. v s
* prvomajski kres 30.4
* prireditev z ansamblom AGROPOP
1. MAJ z bogato ponudbo hrane in pijače
* Spremljali vas bodo
* Radio morje v živo *Duo Žejniki z animacijami
* Kvartet 7+ z črnskimi duhovnimi, ter narodnimi slovenskimi pesmi
* Ter razne športne prireditve z bogatimi nagradami
Informacije in rezervacije:
HTP SIMONOV ZALIV D.D.
Morova 6a, 66310 Izola Tel.: 066/62-221, 67-191
SIFKA
PROMET Z riJSPRKMltMirtAMI
dipl. oec:.
Ivan Konstantinovič
Trji padlih ©
663 I O IZOL.A tel./fax 060/0:3-2 1 1
PRODAJA - NAKUP - ZAMENJAVA
Izola
Drevored 1. maja 4A Tel.: 066/67-050
Hitre in kvalitetne fotografske storitve
- od fotografiranja do razvijanja filmov, izdelave fotografij, vizitk itd.-
Fotoiaboratoriju smo dodali tudi specializirano trgovino s fotomaterialom, fotografskimi aparati, foto albumi in sploh vsem, kar potrebujete za najlepše foto spomine.
Vesna Dekleva (Olimpie) je na regati v Anziu (Italija), ki je štela za svetovni pokal dosegla svoj najboljši rezultat v članski konkurenci, saj je osvojila peto mesto, po polovici tekmovanja pa je bila celo v vodstvu. Sama je potožila, da je bila proti koncu tekmovanja že zelo utrujena, k slabšim rezultatom pa je zagotovo prispevala tudi napetost pred končnimi razpleti.
Že jutri zvečer (petek) odpotuje Vesna na izredno močno regato v francoski Hieres, medtem ko bodo moški jadralci v razredu Evropa tekmovali v italijanskem Livornu. Tja bodo odpotovali tudi nekateri jadralci v razredu Optimist, medtem ko se bodo jadralci razreda 470, po slabših rezultatih v Anziu, pripravljali doma.
j KAKO NUDIMO______
FIZIČNO POMOČ MIŠIČNO OBOLELIM
Strokovni priročnik
Priročnik avtorja dr. ANTONA ZUPANA je zasnovan tako, da nudi celovit pregled raznih oblik fizične pomoči mišično obolelim, upoštevajoč različne življenske situacije in različne stopnje ali oblike oslabelega mišičja. Osnovni namen priročnika je prikazati razne načine fizične pomoči, ki jih mišično oboleli POTREBUJE VSAK DAN in to ne samo od staršev, zakoncev ali drugih sorodnikov, temveč od kateregakoli sočloveka. Posebej velja poudariti avtorjevo misel, da je prvi pogoj za človeka, ki naj bi pomagal, pripravljenost in to ne samo nuditi svojo fizično silo, ampak tudi SPREJETI SOČLOVEKA Z NAKLONJENOSTJO IN ČLOVEŠKO TOPLINO.
Gre torej za pomoč tudi v socialnem in čustvenem smislu. Tisti, ki nudi pomoč, naj bi se torej mišično obolelemu približal ne le v fizičnem smislu, temveč tudi s neponarejeno naklonjenostjo, vendar brez vsiljive radovednosti in z določeno kulturno distanco. Pomagati se ne da z na daleč iztegnjenimi rokami ali samo z dobrimi nameni. Besedilo spremljajo ilustracije (IZTOK VADNJAL, IGOR RESNIK), s katerimi so nazorno ilustrirane vse možne oblike pomoči, od najpogostejše: pomoč pri stopanju na visoko stopnico, dvigovanj, posedanja pa vse do različnih vrst vožnje z invalidskim vozičkom. GIBANJE JE NUJA tudi za mišično obolele in prav pričujoči priročnik je dokaz, da so možnosti neomejenega gibanja distrofikov dosti večje, kot jim je to v danih razmerah omogočeno. Pobuda za priročnik je izšla iz dolgoletnega uspešnega dela BORISA ŠUŠTARŠIČA, predsednika Društva mišično obolelih Slovenije, ki je s svojimi inovativnimi in prodornimi prijemi pripeljal splošni socialni in zdravstveni položaj mišično obolelih v Sloveniji na dokaj visoko raven. Avtorju sta bila v veliko strokovno pomoč tudi prof.dr. MARTIN ŠTEFANČIČ in bolničar NIKOLA GLAVOČEVIČ, ki sta s svojimi izkušnjami opravila pomembno svetovalno nalogo.
-Olavko 0>aberc
G. V
G- ' \ v v---•»"-'••A &Z&SA
Gregorčičeva 38 Izola
PRODAJA KOZMETIKE IN GOSPODINJSKIH PRIPOMOČKOV
GOSTJE IZ SAMARE - RUSIJA
RA ROMAN
CIGANSKO« BALADE IN ROMANCE
IRA- kitara,vokal SASHA- violina
KLUBSKI PROSTORI ZKO IZOLA ČETRTEK - 21.4.94 OB 20.30
VSTOPNINA. 500 SIT REZERVACIJE NA TI5L. 61-610
MANbfrK.
CAL.ERI-.fA Af /JA - Un ogl.ed je fotografska razrit, a va JANE PEČEČNIK.
Predstavlja se n fotografijo struktur, portretov in modno fotografi jo. Zanimive so njene fotografije struktur morskih ježkov. Z njimi napravi vidno nekaj, kar Je bilo našim očem zaradi svoje majhnosti skrito, neopazno. Fotografira detajl strukture lupine morskih ježkov, oziroma neko ponavljanje enakih ali podobnih vzorcev. S erno-belo fotografijo pa grafični učinek teh detajlov poveča.
Razstava bo na ogled do 11, maja. Coleri ja Je odprta od torka do sobote , od 17.00 do 19.00. Vabljeni!
Eku.
T
i /-Le.
FARAONI so končali snemanje nove CD plošče. Naslov še ni znan, pesmi za hit pa sa Vsako jutro (Ogni matina, hit Equipe 84) in San Simon na katerem prepeva tudi Oliver Dragojevič.
IZTOK MLAKAR bo spet enkrat anonimno in inkognito nastopil v Izoli. Končno smo odkrili skrivnost njegove fan organizacije. Člani organizacije si telefonsko zaželijo njegovega nastopa, ZKO stvar dogovori in obvesti zainteresirane o kraju in času srečanja. Zgodilo se bo prav v kratkem.
fe bveti videti lepši
'66310IZOPA, Ljubljanska 24,Tel.: 066/61-403
(MF) Res pa je tudi, da bi brez kompromisov sklenili kaj malo dogovorov in promenada nad prirejeno plažo mišično obolelih in slepih ter slabovidnih (severovzhodni del Svetilnika) je prav tak primer. Bilo je veliko nesporazumov in hudih besed ter pogajanj in usklajevanj na ravni krajevne skupnosti in občine, zdaj pa sprehajališče končno dobiva podobo, ki so jo zarisali projektanti.
Pravzaprav podoba ne bo povsem enaka tisti, ki jo je zarisal ing. Fonda, saj so morali investitorji popustiti v tistem delu, ko je šlo za poseg v naravno plažo na koncu bodočega sprehajališča (malo pred ograjo Delamarisa).
Pred dnevi so na Krajevni skupnosti staro mesto ponovno preverili uresničevanje dogovorov, ki so jih sklenili krajani in Zveza mišično obolelih ter ugotovili, da odstopanj ni. Slišati pa je bilo, da je investitorju žal, da sprehajališče ne bo urejeno po prvotnih načrtih, vendar stanovalci iz soseščine niso bili pripravljeni na dodatne kompromise.
Predsednik Društva mišično obolelih Slovenije, Boris Šušteršič:
"Naša želja je bila, da bi promenado, ki bo zagotovo eden od najlepših delov tega dela mesta, uredili po prvotnih načrtih, saj bi tako delovala kot zaključena celota, ne pa da jo moramo nasilno zaključevati v urbanističnega spačka. S takšnim oženjem bo mesto (in ne mi) povrhu vsega izgubilo 11 parkirnih prostorov, ki jih še kako manjka. Mislim pa tudi, da Izolani vedo premalo o naših investicijah v ta del obale. Dvomim da vedo, da smo morali zaradi te promenade, ki bo nadomestila nekdanjo neurejeno makadamsko pot, vgraditi kompletno pentljo mestnega vodovoda, urediti mestno hidrantno požarno napeljavo ter vsa ostala ureditvena dela, kar nas je že doslej stalo nad 50 milijonov tolarjev. Žal nam je le, da se ne moremo dogovoriti o dokončanju prvotnega načrta, ki je nedvomno vnašal več urbanističnega reda v ta predel, vendar imajo kompromisi včasih tudi ceno odstopanja od pravih rešitev in sprejemanje polovičarskih."
Pri vsem tem gre pravzaprav za eno samo načelno vprašanje: Ali obstaja stroka, ki bi ji vsi zaupali, investitorji in prizadeti krajani, ki bi znala razsoditi kaj je v takšnih primerih zares družbeni interes, ne pa da se nanj sklicujemo najraje, ko nam gre za čisto zasebne interese.
SPOŠTOVANI OBRTNIKI,
v Splošni banki Koper smo v želji, da bi Vam poenostavili poslovanje, pripravili zanimivo novost:
m
DNEVNO - NOČNI TREZOR
is
DNEVNO - NOČNI TREZOR lahko uporabljate za shranjevanje in
polaganje Vašega dnevnega blagajniškega iztržka ter za plačevanje obveznosti ( položnice, virmanski nalogi ), tudi v času, ko so naše enote zaprte.
|g
Za podrobnejše informacije ter za uporabo DNEVNO - NOČNEGA TREZORJA povprašajte v poslovni noti, ki vodi Vaš I žiro račun.
mm.
sploš ia banka koper
STARA VARIANTA
GORTANOVA 2. IZOLA
tzgoutna
f	f	$tojan	DzuSitta
(PRI PEKARNI GREGORIČ)
* DAMSKE IN MOŠKE TORBICE, DENARNICE, PASOVI, ETUII ZA (KOZMETIKO, DOKUMENTE, OČALA, ČEKOVNICE, KLJUČE, VIZITKE )
* POTOVALNI IN POSLOVNI KOVČKI, CEKARJI, STENSKE URE IN VELIKO DRUGIH UPORABNIH DARIL
TEL. 67-188
ZA DOSEDANJE ZAUPANJE SE VSEM STALNIM STRANKAM LEPO ZAHVALJUJEMO. NOVE STRANKE PA LEPO VABIMO NAJSI OGLEDAJO NAŠO PONUDBO
NOVA VARIANTA
 L AUmfn
GREGORČIČEVA 40 66310 IZOLA Tel. 066/64 370
MÀNDRÀC je tednik KS občine Izola
Naslov: Veliki trg 1, 66310 Izola, tel/fax.:066/61-139
Velika izbira pijač po nizkih cenah. Pričakujemo vaš obisk!
Predsednik časopisnega sveta: Zorka Sosič
Glavni in odg. urednik: Drago Mislej
Uredništvo: 1). Mislej, V. Ostrpuška, N.Zajc, T. Ferluga,
Orlando H. (fotoreporter), E. Šahbaz, 1. Vrtnik-lilaško, I.
Knez, S. Gabre
Tehnični urednik: Davorin Marc
Tednik izhaja v nakladi 6000 izvodov, cena 0 Sit.
Založnik, elektronski prelom: GUAITI T LINE,
doo Izola, 61-139	l	isk:	Pigral	Piran
HRUP
BITIJ MLAD
Nagra
20% POPUST informacije: 61 139
Kamen je nekoč pripadal znanemu izolskemu sakralnemu objektu. Danes jih podobne lahko najdete po različnih vrtovih, baje pa jih je največ na Šaredu. Sprašujemo vas za kateri sakralni spomenik gre.
Nagrada:
celoletna naročnina na Mandrač!
GALERIJE
INSULA - Na ogled so fotografije morja in obale, avtorja Žareta Veseliča.
Galerija Alga - Danes (Četrtek, 14.4. ob 19. uri otvoritev samostojne razstave fotografij JANE PEČEČNIK. Vabljeni !
GLEDALIŠČE
četrtek, 21.4. ob 20.30 gostuje duo IRA ROMAN
večer ruskih balad in romanc ter ciganskih pesmi sobota, 23.4. ob 20.00 MOŽ MOJE ŽENE preko 100 ponovitev, nagrada na letošnjih dnevih komedije v Celju! Priporaočamo vsem: zvestim, varanim in prevaranim -predvsem pa vsem, ki ste o predstavi mnogo slišali in je še niste videli!
KNJIŽNICA
ČETRTEK, 21.4. ob 20.00
MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA
Vas z veseljem vabi na predstavitev zbornika ČKZ št.
162 163 z naslovom: OČETOV DELEŽ.
Gostje bodo: dr. Gabi Čačinovič-Vogrinčič, mag. Mateja Končina-Peternel, mag. Bogdan Lešnik, mag. Igor Pribac, dr. Tanja Rener in asistentka Zaja Skušek.
27. april
Vabljeni na sprejem udeležencev NOB in občanov Izole ob prazniku dneva upora zoper okupatorja. Sprejem bo v torek, 26.4. 1994 v skupščinski dvorani na Kristanovem trgu v Izoli.
April se počasi bliža koncu in nekateri so že čisto evforični, saj je samo še mesec ali pa še manj ko bodo lahko brezskrbno posedali na soncu in si tešili vedno večjo žejo. Še ta zadnji dež je treba preživeti, še kakšno doreči, zvrnit rundo ali dve pa bo.
Identiteto išče
13.4. je P.M. naznanil tatvino osebnih dokumentov iz avtomobila, ki ga je imel parkiranega na Belvederju. Tatvina je bila izvršena v dopoldanskem času, lopov pa je imel smešno lahko delo, saj bil avto odklenjen. V njem so bili tudi ključi, vendar nepridiprav prevoznega sredstva očitno ni potreboval.
Do i/trezniIve in naprej
14.4. so imeli dečki v postopku tipa, ki je vinjen vozil okoli. Nadaljno vožnjo so mu sicer prepovedali, vendar se tip za to ni zmenil. Dečki so ga obdržali do iztreznitve.
Na Velikem trgu
Tudi v mandraču je nekdo vozil pod vplivom alkohola. Zgodilo se je, da je povzročil prometno nesrečo, zaradi česar je bila tudi njemu prepovedana nadaljna vožnja. To je voznika tako razjezilo, da se je fizično lotil soudeleženca v nezgodi. Tudi tega tipa so dečki vzeli s seboj.
Mati mu je svetovala
Na postaji se je oglasil tip, za katerim je bila razpisana tiralica. Na postaji je še povedal, da je zbežal od doma, ker je pred dnevi ukradel kolo z motorjem. Prijavil pa se je sam, ker mu je tako svetovala mati. Predali so ga delavcu Centra za socialno delo.
Zgodba
V Pittonijevi ulici se je zgodila prometna nezgoda, ki jo je povzročil S.M. Le ta ni imel pri sebi nobenega dokumenta, zato so se policisti odločili, da ga odpeljejo na postajo, kjer naj bi ugotovili njegovo identiteto. Tedaj pa sta v spor vskočila M.D. in F.E., ki sta dogodek ves čas opazovala. Policistom sta fizično preprečila, da bi S.M. odpeljali na postajo. V gneči, ki je nastala jo je S.M. srečno popihal. Na koncu te dolge zgodbe so se vsi udeleženci srečali na postaji. Zoper M.D. in F.E. je bila podana kazenska ovadba. S.M. pa je odšel s predlogom za sodnika za prekrške v žepu.
Kri bo tekla
V Smrekarjevi ulici je neznanec dalj časa kršil javni red in mir. Pa so tja odšla dva policista, ki sta v Smrekarjevi ulici resnično naletela na prepevajočega človeka s steklenico v roki. Pozvala sta prepevajočega naj se umiri in predstavi. Pa se je pevec razhudil in pričel kričati. Obljubil je tudi, da bo tekla kri. In res je bil mož beseda, saj je iz rokava povlekel nož in z vso silo zamahnil proti enemu policistu, da ga zabode. Policist je bil hitrejši in se je udarcu izmaknil, tako da kri ni pritekla. Dečka sta nato nasilneža le vklenila in ga privedla na postajo, kjer so zoper njega napisali kazensko ovadbo.
Pes z imuniteto
18.4. je Z.R. zahtevala intervencijo policistov, ker je moti sosedov pes. Povedala je, da je pes privezan in neprestano laja. Ker si baje pes ni dopustil dopovedati kdaj lahko laja in kdaj ne, ni bil zoper njega uveden noben postopek.
Brez oglaševanja
Izkoristite
V mesecu popuste za Pomagajte sebi
V minulem tednu sta izginila motorna žaga in avtoradio znamke Pioneer, neznanec pa je z večjim kamnom razbil streho kamp prikolice.