Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48'—, polletno din celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
75.
kos.
V LJUBLJANI dne 18. septembra 1940.
Letnik
XI.
VSEBINA:
455. Ukaz o amnestiji.
456. Uredba o izmeni verbalnih not ministrstev za zunanje posle kraljevine Jugoslavije in republike Slovaške glede trgovinskega sporazuma ter izmeni verbalnih not ministra za zunanje posle republike Slovaške in generalnega konzulata kraljevine Jugoslavije v Bratislavi.
457. Podaljšava veljavnosti trgovinskega sporazuma med Jugoslavijo in Slovaško.
458. Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o določanju minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb, poravnavanju in razsodništvu.
459. Spremembe v navodilih za izvrševanje uredbe o določanju minimalnih mezd.
460. Pravilnik o opravljanju pripravniške zdravniške službe pri vojski in mornarici.
461. Pravilnik o številu in vrsti mer in merilnih priprav, ki jih morajo imeti gostinski obrati.
462. Pravilnik o spremembi	in dopolnitvi	pravilnika	o	številu	in
vrsti	mer in merilnih	priprav, ki	jih	morajo	imeti	gostin-
ski obrati.
463. Spremembe in dopolnitve pravilnika o zaščiti pred letalskimi napadi, I. deL
464. Dopolnitev navodila za sprejemanje dnevničarjev na delo pri oddelku za gradnjo železnic.
465. Pojasnilo o oprostitvi organov javnih bolnišnic od uradne tajnosti nasproti Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev.
466. Predpis o papirnih vrečah za vkladanje kristalnega sladkorja.
467. Nove	telefonske zveze	z Italijo.
468. Nove	telefonske zveze	z Nemčijo.
469. Odločba o odpravi zapornic.
470. Pravilnik Banovinske podkovske šole v Ljubljani.
471. Odločba o določitvi najvišjih cen za meso, slanino in mast.
472. Odredba o mletvi in cenah mlevskih izdelkov v dravski banovini.
473. Razne objave iz »Službenih novin«.
Zakoni in kraljevske uredbe.
455.
V imenu Njegovega Veličanstva Petra II.,
po milosti božji in narodni volji kralja Jugoslavije.
Kraljevski namestniki
so se na predlog ministra za pravosodje na podstavi člena 30. ustave kraljevine Jugoslavije odločili, da po milosti dajo pomilostitev takole:*
A.
Osebam, ki so bile s pravnomočno sodbo civilnega sodišča do dne tega ukaza obsojene na kazen zapora ali strogega zapora, ki ne traja več ko dvanajst mesecev, oziroma v neizvršenem ostanku, izvzemši zaradi razžalitev ali klevet, ki se kaznujejo samo na zasebno tožbo, omilijo to kazen v denarno kazen, pri čemer se računa
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne .14. sejptembfa 1940,, št. 211,
za vsak dan kazni na prostosti po 25 dinarjev, s pogojem, da pomiloščenec v dveh letih od dne tega ukaza ne stori nobenega zločinstva vobče in tudi ne prestopka ali prekrška iz koristoljubja.
To omiljeno kazen morajo plačati obsojenci v treh mesecih od dne tega ukaza; drugače se mora izvršiti sodba tako, kakor je bila izrečena.
Ze izrečene denarne kazni se ne omilijo; izrečene pogojne obsodbe se izvzemajo.
B.
Osebam, ki so bile s pravnomočno sodbo civilnega sodišča do dne tega ukaza obsojene na kazen zatočenja ali robije, ki ne traja več ko dvanajst mesecev, oziroma v neizvršenem ostanku, znižajo to kazen na prostosti za eno četrtino sodno odmerjene kazni, če so prestale tako obsojene osebe do dne ukaza eno četrtino sodno odmerjene kazni.
C.
Deloma oprostijo in znižajo kazen na prostosti osebam, ki so bile obsojene s pravnomočno sodbo civilnega sodišča, če znaša kazen več ko dvanajst mesecev in so obsojenci do dne tega ukaza prestali že eno osminko sodno odmerjene kazni, in to:
1.	obsojencem, ki sO obsojeni na več ko dvanajst mesecev, do vštevši štiri leta, jnižaio kasen za eno leto,
če niso bili prej obsojeni zaradi zločinstva. Ce so pa prej že bili obsojeni zaradi zločinstva, jim znižajo kazen za šest mesecev;
2. obsojencem, ki so obsojeni na štiri do vštevši deset let, znižajo kazen za dvajset mesecev, če niso bili prej obsojeni zaradi zločinstva. Ce so pa prej že bili obsojeni zaradi zločinstva, jim znižajo kazen za deset mesecev.
Ce so taki obsojenci bili deležni ukazov št. 120.800/35, št. 1350/37 ali št. 122.880/38 in niso bili prej obsojeni zaradi zločinstva, jim znižajo kazen za eno leto.
Ce so bili taki obsojenci deležni ukazov št. 120.800/35, št. 1350/37 ali št. 122.880/38 in so bili prej že obsojeni zaradi zločinstva, jim znižajo kazen za šest mesecev;
3. obsojencem, ki so obsojeni na deset do vštevši petnajst let, znižajo kazen za dve leti, če niso bili prej obsojeni zaradi zločinstva. Ce so pa prej že bili obsojeni zaradi zločinstva, jim znižajo kazen za eno leto.
Ce so bili taki obsojenci deležni ukazov št. 120.800/35, št. 1350/37 ali št. 122.880/38 in niso bili prej obsojeni zaradi zločinstva, jim znižajo kazen za štirinajst mesecev. Ce so pa prej že bili obsojeni zaradi zločinstva, jim znižajo kazen za osem mesecev;
4. obsojencem, ki so obsojeni na petnajst do vštevši dvajset let, znižajo kazen za tri leta, če niso bili prej obsojeni zaradi zločinstva. Ce pa so prej že bili obsojeni zaradi zločinstva, jim znižajo kazen za osemnajst mesecev.
Ce so bili taki obsojenci deležni ukazov št. 120.800/35, št. 1350/37 ali št. 122.880/38 in prej niso bili obsojeni zaradi zločinstva, jim znižajo kazen za osemnajst mesecev. Ce pa so prej že bili obsojeni zaradi zločinstva, jim znižajo kazen za deset mesecev; in
5. obsojencem, nad katerimi je bila s pravnomočno sodbo izrečena smrtna kazen ali kazen dosmrtne robije, pa jim je bila ta kazen s poznejšim ukazom spremenjena v časno kazen, znižajo to časno kazen za osemnajst mesecev, če niso bili prej obsojeni zaradi zločinstva niti obsojeni kot povratniki.
C.
Od omilitve kazni pod A. in pomilostitve pod B. in C. se izvzema, kdor:
J. je obsojen poleg glavne kazni tudi na stransko kazen izgube državne ali druge javne službe;
2. je obsojen, ker je sprejel podkupnino kot državni, samoupravni ali drug javni organ;
3. je pobegnil v inozemstvo ali se skriva v državi ali v inozemstvu, pa se niti do dne tega ukaza ni prijavil oblastvom ali vrnil v državo, da bi se nad njim izvršila kazen;
4. je obsojen zaradi vohunstva v korist kake tuje države;
5. je obsojen po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi;
6. je obsojen zaradi kaznivega dejanja iz §§ 307.,
308.,	309., 310. v zvezi s § 307. kazenskega zakona;
7. je obsojen kot vojaška oseba ali kot civilna oseba v službi pri vojski in mornarici;
8. je obsojen po uredbi o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije;
9. je obsojen po uredbi o ukrepih za preskrbo prebivalstva in vojske s kruhom;
10. je obsojen po uredbi o maksimiranju cen in prisilnem odkupu pšenice in koruze;
11. je obsojen po uredbi o prometu s pšenico in državni intervenciji na pšeničnem trgu v gospodarskem letu 1940./41.;
12. je obsojen po uredbi o oljnatem semenju in jedilnem olju;
13. je obsojen po uredbi o kontroli cen;
14. je obsojen zaradi dejanja iz §§ 214., 215., 216.,
218., 314., 316., 319., 326., 327., 328., 334. do 337.’ 344.,
354., 355., 356., 359. in 397., II., kazenskega zakonika;
15. je obsojen na kazen s sodbo prvostopnega sodišča za mesto Beograd z dne 23. februarja 1922. št. 5457, in apelacijskega sodišča v Beogradu z dne 29. maja
1922., št. 2672, ki je bila potrjena z odločbo kasacijskega sodišča v Beogradu z dne 16. junija 1922., št. 4841; s sodbo prvostopnega sodišča za mesto Beograd z dne
7.	junija 1929., št. 41.120, in apelacijskega sodišča v Beogradu z dne 15. oktobra 1929., št. 9076, ki je bila potrjena z odločbo kasacijskega sodišča v Beogradu z dne
25.	decembra 1929., št. 16.394.
D.
Pri delni oprostitvi in znižbi kazni na prostosti osebam pod C. tega ukaza, katerim je bila s prejšnjimi ukazi kazen že znižana, se računa znižba kazni po velikosti kazni, izrečene v sodbi, kazen pa se jim mora znižali po tem ukazu od tistega ostanka kazn’, ki ga morajo še prestati.
E.
Za osebe, obsojene pravnomočno na kazen na prostosti, ki prestajajo to kazen iz dveh ali več Sodb za več kaznivih dejanj, se vzame kakor da so obsojene z eno sodbo na skupno kazen za vsa kazniva dejanja in se mora od tako seštete kazni računati znižba kazni oziroma omilitev kazni, kakor je v tem ukazu odrejeno.
F.
Na osebe, ki so obsojene zaradi več kaznivih dejanj v steku po § 62. kazenskega zakona na eno kazen na prostosti, pa so sedaj glede nekaterih dejanj pomilo-ščene ali jim je kazen omiljena, glede nekaterih pa ne, se mora uporabiti ta pomilostitev ali omilitev na ta način, da se od ostanka gorenje kazni, izrečene s sodbo, po kateri morajo prestati kazen na prostosti, odbije toliko, za kolikor jim je s to pomilostitvijo za posamezna dejanja kazen oproščena ali omiljena.
G.
Pri omilitvi -kazni pod A. in pomilostitvi pod B. in C. ostanejo v vseh primerih nedotaknjene pravice države in zasebnikov do povračila škode in do plačila ostalih že prisojenih taks-stroškov kazenskega postopka.
..	H.
Minister za pravosodje odloči o vseh' spornih vprašanjih, če nastane dvom, kako naj se ta ukaz uporabi.
Minister za pravosodje naj izvrši ta ukaz.
Na Brdu dne 6. septembra 1940.; št. 83.300.
Pavle s. r. , Dr. R. Stankovič s. r. Dr. I. Perovič s. r.
Minister za pravosodje dr. L. Markovič s. r.
Uredbe osredje vlade.
456.
Na podstavi pooblastitve § 117. finančnega zakona za proračunsko leto 1939./40. predpisuje ministrski svet na predlog gospoda ministra za trgovino in industrijo in gospoda ministra za zunanje posle tole
uredbo*
o izmeni verbalnih not ministrstva za zunanje posle kraljevine Jugoslavije K. P. št. 2888 z dne 5. julija
1939.	in ministrstva za zunanje posle republike Slovaške št. 6418/39 z dne 5. julija 1939. ter izmeni verbalnih not ministrstva za zunanje posle republike Slovaške št. 6429/1939 z dne 5. julija 1939. in generalnega konzulata kraljevine Jugoslavije v Bratislavi št. 210/1939 z dne 5. julija 1939.,
ki se glasi:
§ 1.
Za izvrševanje se objavlja trgovinski sporazum, sklenjen z izmeno verbalnih not ministrstva za zunanje posle kraljevine Jugoslavije K. P. št. 2888 z dne 5. julija 1939. in ministrstva za zunanje posle republike Slovaške št. 6418/39 z dne 5. julija 1939. ter izmeno verbalnih not ministrstva za zunanje posle republike Slovaške štev. 6429/1939 z dne 5. julija 1939. in generalnega konzulata kraljevine Jugoslavije v Bratislavi št. 210/1939 z dne 5. julija 1939., katerih besedilo se v prevodu in v izvirniku glasi takole:
Ministrstvo za zunanje posle kraljevine Jugoslavije.
Konzularno-gospodarski oddelek.
K. P. št. 2888.
Verbalna nota.
Sklicujoč se na okrožnico ministrstva za zunanje posle Slovaške št. 91 z dne 18. marca 1939. ima kraljevsko ministrstvo za zunanje posle čast ga obvestiti, da je z izmeno not z današnjega dne dogovorjeno naslednje:
I.	V veljavi ostanejo:
1. pogodba o trgovini in plovitvi, sklenjena dne 14. novembra 1928. med kraljevino Jugoslavijo in republiko Češkoslovaško, kakor tudi končni zapisnik z istega dne;1
2. dopolnilni sporazum v svojih členih 2. in 3. kakor tudi njegova priloga C in končni zapisnik v določbah, ki se nanašajo na prilogo C, sklenjena dne 30. marca 1931. med kraljevino Jugoslavijo in republiko Češkoslovaško;3
3. izmena not, opravljena dne 4. junija 1935. med ministrom za zunanje posle kraljevine Jugoslavije in ministrom za zunanje posle republike Češkoslovaške.
Ob sebi se razume, da je moči, kar se tiče odpovedi tega režima, uporabljati samo določbo člena IV.
II.	Računi iz trgovinskih izmenjav med obema državama se poravnavajo skladno s sporazumi med obema emisijskima bankama.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 81. avgusta 1939., št. 197/LXIX/527.
1 »Uradni list« št. 60/17 iz 1. 1929./30.
3 »Službeni list« št. 156/12 iz 1. 1932. in (ratifikacija) št. 207/17 iz L 1932.
III. Ugodnosti, olajšave in posebne koristi, ki jih uživajo sedaj ali jih bodo uživali poslej proizvodi poljedelstva in živinoreje rumunskega izvora pri njih uvozu v Slovaško, se prav tako priznavajo podobnim proizvodom jugoslovanskega izvora.
IV. Spredaj določeni vzajemni postopki se uporabljajo za čas šestih mesecev od današnjega dne, razen ob odpovedi z enomesečnim odpovednim rokom.
Ko daje prednje ministrstvu za zunanje posle Slovaške na znanje, uporablja kraljevsko ministrstvo za zunanje posle tudi to priliko, da mu izrazi zagotovilo svojega visokega spoštovanja.
V Beogradu dne 5. julija 1939.
(M. P.)
Ministrstvu za zunanje posle Slovaške Bratislava.
Ministrstvo za zunanje posle
republike Slovaške.
Št. 6418/39.
Verbalna nota.
Sklicujoč se na noto kraljevskega ministrstva za zunanje posle Jugoslavije K. P. št. 2888 z dne 5. julija
1939.	ima ministrstvo za zunanje posle republike Slovaške čast ga obvestiti, da je z izmeno not z današnjega dne bilo dogovorjeno naslednje:
I.	V veljavi ostanejo:
1. pogodba o trgovini in plovitvi, sklenjena dne 14. novembra 1928. med kraljevino Jugoslavijo in republiko Češkoslovaško, kakor tudi končni zapisnik z istega dne;1
2. dopolnilni sporazum v svojih členih 2. in 3. kakor tudi njegova priloga C in končni zapisnik v določbah, ki se nanašajo na prilogo C, sklenjena dne 30. marca 1931. med kraljevino Jugoslavijo in republiko Češkoslovaško;3
3. izmena not, opravljena dne 4. junija 1935, med ministrom za zunanje posle kraljevine Jugoslavije in ministrom za zunanje posle republike Češkoslovaške.
Ob sebi se razume, da je moči, kar se tiče odpovedi tega režima, uporabljati samo določbo člena IV.
II. Računi iz trgovinskih izmenjav med obema državama se poravnavajo skladno s sporazumi med obema emisijskima bankama.
III. Ugodnosti, olajšave in posebne koristi, ki jih uživajo sedaj ali jih bodo uživali poslej proizvodi poljedelstva in živinoreje rumunskega izvora pri njih uvozu v Slovaško, se prav tako priznavajo podobnim proizvodom jugoslovanskega izvora.
IV. Spredaj določeni vzajemni postopki se uporabljajo za čas šestih mesecev od današnjega dne, razen ob odpovedi z enomesečnim odpovednim rokom.
Ko daje ministrstvu za zunanje posle Jugoslavije prednje na znanje, uporablja ministrstvo za zunanje posle tudi to priliko, da mu izrazi zagotovilo svojega visokega spoštovanja.
V Bratislavi dne 5. julija 1939.
(M. P.)
Kraljevskemu ministrstvu za zunanje posle Jugoslavije v Beogradu.
1 »Uradni list« št. 60/17 iz 1. 1929./30.
3 »Službeni list« št. 156/12 iz 1. 1932. in (ratifikacija) št. 207/17 iz U 1932.
Ministrstvo za zunanje posle
republike Slovaške.
Št. 6429/1939.
Verbalna nota.
Ministrstvo za zunanje posle republike Slovaške ima čast obvestiti kraljevski generalni konzulat Jugoslavije o naslednjem:
Pristavek največje ugodnosti med kraljevino Jugoslavijo in republiko Slovaško po izmeni not z današnjega dne se ne more tolmačiti v tem smislu, da bi se začasni posebni carinski režim, ki obstoji med Ceško-Moravsko (protektoratom Češke in Moravske) in Sudeti z ene strani pa Slovaško z druge strani, mogel uporabljati na blagovno izmenjavo med Jugoslavijo in Slovaško.
Ministrstvo za zunanje posle uporablja to priliko, da izrazi kraljevskemu generalnemu konzulatu zagotovilo svojega odličnega spoštovanja.
V Bratislavi dne 5. julija 1939.
(M. P.)
Generalnemu konzulatu kraljevine Jugoslavije
Bratislava.
Generalni konzulat kraljevine Jugoslavije Bratislava.
Št. 210/1939.
Verbalna nota.
Sklicujoč se na verbalno noto ministrstva za zunanje posle št. 6429 z današnjega dne ima generalni konzulat kraljevine Jugoslavije čast obvestiti spoštovano ministrstvo za zunanje posle, da tudi kraljevska vlada Jugoslavije misli, da se pristavek največje ugodnosti ne more tolmačiti tako, da bi se začasni posebni carinski režim med Češko-Moravsko (protektoratom Češke in Moravske) in Sudeti z ene strani in Slovaško z druge strani mogel uporabljati na izmenjavo blaga med Jugoslavijo in Slovaško.
Generalni konzulat uporablja tudi to priliko, da ponovi ministrstvu za zunanje posle zagotovilo svojega naj-yišjega spoštovanja.
Bratislava dne 5. julija 1939.
(M. P.)
Ministrstvu za zunanje posle Bratislava.
§2.
Ta uredba stopi v veljavo z razglasitvijo v »Službenih novinah«, a skladno s členom IV. verbalne note ministrstva za zunanje posle kraljevine Jugoslavije K. P. št. 2888 z dne 5. julija 1939. in členom IV. verbalne note ministrstva za zunanje posle republike Slovaške št. 6418/39 z dne 5. julija 1939.
V Beogradu dne 23. avgusta 1939.; M. s. št. 1043.
Predsednik ministrskega sveta in minister za notranje posle Dragiša Cvetkovič s. r. _
Minister za trgovino in industrijo J. Tomič s. r.
Minister za zunanje posle Al. Cincar-Markovič s. r.
(Sledijo podpisi vseh drugih ministrov.)
457.
Trgovinski sporazum
med kraljevino Jugoslavijo in republiko Slovaško z dne 5. julija 1939.* Podaljšava veljavnosti.
Z verbalno noto diplomatske agencije kraljevine Jugoslavije v Slovaški št. 23 z dne 5. januarja 1940. in verbalno noto ministrstva za zunanje posle republike Slovaške št. 200.081/40—IV z dne 5. januarja 1940. je bila podaljšana do 5. julija 1940. veljavnost trgovinskega sporazuma med kraljevino Jugoslavijo in republiko Slovaško, ki je bil sklenjen z izmeno verbalnih not z dne
5.	julija 1939., razglašenih v »Službenih novinah kraljevine Jugoslavije« št. 197/LXIX z dne 31. avgusta 1939.**
Z verbalno noto poslaništva republike Slovaške v Beogradu št. 2508/40 z dne 1. julija 1940. in z verbalno noto ministrstva za zunanje posle kraljevine Jugoslavije K. P. št. 6646 z dne 1. julija 1940. je bila podaljšana veljavnost omenjenega trgovinskega sporazuma z dne 5. julija 1939., dokler se ne sklene pogodba o trgovini med kraljevino Jugoslavijo in republiko Slovaško.
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu dne 14. julija 1940.; Pov. št. 1S.401/XIII.
458.
Na podstavi člena 1. uredbe o spreminjanju obstoječih predpisov in izdajanju novih M. s. št. 1118 z dne
16.	septembra 1939. predpisuje ministrski svet na predlog ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje tole
uredbof
o spremembah in dopolnitvah uredbe o določanju minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb, poravnavanju in razsodništvu.ft
Clen 1.
Odstavek 1. člena 1. uredbe o določanju minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb, poravnavanju in razsodništvu z dne 12. februarja 1937. se spreminja in se glasi:
»O Osnovna mezda, ki služi kot osnova za določitev minimalnih mezd, znaša za pomožno osebje po 4 (štiri) dinarje na delovno uro.«
Drugi stavek odstavka 3. tega člena se spreminja in se glasi:
»Nova osnovna mezda stopi v veljavo v 15 dneh po njeni razglasitvi v ,Službenih novinah*.«
Clen 2.
Odstavek 1. člena 6. se spreminja in se glasi:
»(1) Minimalne mezde, ki se določijo prvič po tej uredbi, veljajo od dne njih razglasitve v ,Službenih novinah* ali v uradnem listu banske uprave, in sicer
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
23.	julija 1940., št. 166/LV/487.
** »Službeni list« št. 456/75 iz 1. 1940.
f »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
10.	septembra 1940., št. 207.
»Službeni list« št. 103/15 iz 1. 1937.
dokler jih ban oz. upravnik mesta Beograda ne izpre-meni.«
Odstavek 2. tega člena se spreminja in se glasi:
»(s) Novo določene minimalne mezde stopijo v ve-, ljavo v 15 dneh po njih razglasitvi in veljajo do naslednje izpremembe.«
Člen 3.
Člen 10. se spreminja in se glasi:
»Kolektivna pogodba se mora napraviti v državnem jeziku v štirih enakoglasnih primerkih; en primerek obdrži delodajalec (strokovna delodajalska organizacija), drugi primerek pa profesionalna delavska (nameščen-ska) organizacija; tretji primerek mora poslati delodajalec (strokovna delodajalska organizacija) v 10 dneh od sklenitve pristojni banski upravi oziroma inšpekciji dela v Beogradu oziroma rudarskemu glavarstvu radi registracije, četrti primerek pa uradnemu organu javne službe za posredovanje dela, ,Socialnemu arhivu' v Beogradu.«
Člen 4.
Člen 30, se spreminja in se glasi:
»(') Vse denarne kazni, izrečene po tej uredbi, se stekajo v ,sklad za podpiranje siromašnih delavcev in njihovih rodbin*. Sredstva tega sklada se smejo uporabljati samo za dajanje podpor za prehrano otrok siromašnih delavcev in za njihovo pošiljanje v letovišča in dnevna zavetišča, za dajanje enkratne podpore siromašnim onemoglim delavcem kakor tudi za druge oblike podpiranja siromašnih delavcev in njihovih rodbin.
(2) Sredstva, zbrana v območju banske uprave (uprave mesta Beograda), upravlja ban oz. upravnik mesta Beograda, ki izda natančnejše predpise o uporabi teh sredstev.
(3) Ban (upravnik mesta Beograda) uporabi za namene, navedene v tem členu, tudi denarna sredstva dosedanjega sklada za nadzor nad izvrševanjem predpisov uredbe o določanju minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb, poravnavanju in razsodništvu.«
Člen 5.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu dne 9. septembra 1940.; M. s. št. 1176.
Minister za socialno politiko
in ljudsko zdravje dr. Budisavljevič s. r.
Predsednik ministrskega sveta in namestnik ministra za notranje posle
Dragiša J. Cvetkovič s. r. Podpredsednik ministrskega sveta dr. VI. Maček s. r.
(Sledijo podpisi vseh drugih ministrov.)
459.
Na podstavi člena 37. uredbe o določanju minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb, poravnavanju in razsodništvu M. s. št. 54 z dne 12. februarja 1937. (»Službene novine« št. 33/XI z dne 13. februarja 1937.) predpisujem tele
spremembe
v navodilih za izvrševanje uredbe o določanju minimalnih mezd St. št. 30.981 z dne 15. aprila 1937. (»Službene novine« št. 86/XXVII z dne 16. aprila 1937.).**
Člen 1.
V točki 1. splošnih navodil se namesto »2 dinarja« postavlja: »4 dinarje«.
V točki 2. splošnih navodil se namesto »1'80 dinarja« postavlja: »3'60 dinarjev«.
V točki 3. splošnih navodil se namesto »1'50 dinarja« postavlja: »3'— dinarje«, namesto »1'35 dinarja« pa se postavlja: »270 dinarja«.
V točki 7. splošnih navodil se namesto »14'40 do 24'— dinarjev« postavlja: »28'80 do 48'— dinarjev«; namesto »16'20 do 27'— dinarjev« se postavlja: »32'40 do 54'— dinarjev«, namesto »18'— do 30'— dinarjev« pa: >36'— do 60'— dinarjev«.
V točki 8. splošnih navodil se namesto »12'96 do 21'60 dinarjev« postavlja: »25'92 do 43'20 dinarjev«, namesto »14'58 do 24'30 dinarjev« se postavlja: »29'16 do 48'60 dinarjev«, namesto >16'20 do 27'— dinarjev« pa: »32'40 do 54'— dinarjev«.
V točki 9. splošnih navodil se namesto »10.80 do ,18'— dinarjev« postavlja: »21'60 do 36'— dinarjev«, namesto »12'15 do 20'25 dinarjev« se postavlja: »24'30 do 40'50 dinarjev«, namesto »13'50 do 22'50 dinarjev« pa: »27'— do 45'— dinarjev«.
V točki 10. splošnih navodil se namesto »9'72 do 16'20 dinarjev« postavlja: »19'44 do 32'40 dinarjev«, namesto »10'93 do 18'22 dinarjev« se postavlja: »21'87 do 36'45 dinarjev«, namesto »12'15 do 20'25 dinarjev« se postavlja: »24'30 do 40'50 dinarjev«.
Člen 2.
Radi uporabe določb člena 1. teh sprememb navodil spremeni ban (upravnik mesta Beograda) takoj obstoječe naredbe za svoje območje.
Člen 3.
Te spremembe navodil za izvrševanje uredbe o določanju minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb, poravnavanju in razsodništvu stopijo v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu dne 19. septembra 1940.; St. št. 24.197.
Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje dr. Srdan Budisavljcvič s. r.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
11.	septembra 1940., št. 208/LXXT/612.
** »Službeni list« št. 262/38 iz 1. 1937.
460.
Na podstavi člena 11. uredbe o opravljanju pripravniške zdravniške službe S. št. 24.856 z dne o. avgusta
1939. predpisujem v soglasnosti z ministrom za socialno politiko in ljudsko zdravje S. št. 10.211 z dne 1. maja
1940. tale
pravilnik
o opravljanju pripravniške zdravniške službe pri vojski in mornarici.*
Clen 1.
Doktorjem medicine, ki vstopijo po dovršenih naukih v vojsko na odsluženje svojega roka, se šteje ves čas, ki ga prebijejo pri vojski, za zdravniško pripravniško službo.
Ce bi zaradi bolezni ali iz drugih vzrokov bili manj časa na vojaški dolžnosti, se jim šteje za pripravniško službo tisti čas, ki ga dejansko prebijejo pri vojski.
Ostanek časa morajo prebiti v civilnih bolnicah po razporedbi ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje oziroma pristojnega bana.
Clen 2.
Pripravniška zdravniška služba pri vojski obsega:
a) delo v šoli za rezervne sanitetne častnike (dijaški četi) in
b) praktično delo v bolnicah in četnih ambulancah.
Clen 3.
Med delom v šoli za rezervne sanitetne častnike morajo zdravniški pripravniki kot redni dijaki pridobiti vse tisto vojaško in vojaško-medicinsko znanje, ki jm je potrebno za pravilno opravljanje dolžnosti rezervnega sani-, telnega častnika.
Delo v tej šoli traja štiri mesece.
Na koncu svojega dijaškega roka pri vojski opravljajo izpit za čin rezervnega sanitetnega podporočnika. Izpitni program obsega program, ki je določen za opravljanje izpita za čin rezervnega sanitetnega podporočnika.
Clen 4.
Po končanem delu v šoli za rezervne sanitetne častnike se pošljejo zdravniški pripravniki na praktično delo v vojaške bolnice in četne ambulance pod nadzorstvom strokovnega zdravnika.
Clen 5.
Med svojim delom v četnih ambulancah se morajo vaditi zdravniški pripravniki v samostojnem delu tako pri nujni zdravniški pomoči in zdravljenju lažjih bolnikov kakor tudi v opravljanju higiensko - profilaktične službe pri četi. Istočasno uporabljajo v praksi tisto znanje iz vojaško-sanitetne službe, ki so ga pridobili med delom v šoli.
Clen 6.
V vojaških bolnicah se morajo zdravniški pripravniki pod vodstvom šefov in višjih zdravnikov praktično v bolniških oddelkih izučevati v bolniški službi. Obdelovati morajo posamezne primere, pisati zgodovino bolezni, se udeleževati spoznavanja bolezni in izvajanja
• »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
11.	junija 1940., št. 131/XLVI/382. - Uredbo gl. »Službeni list« št. 457/74 iz 1. 1909,
terapije in vobče opravljati vse posle bolniške službe, katere jim nadrejeni določijo.
Poleg dela v bolniških sobah in z ambulančnimi bolniki morajo delati zdravniški pripravniki tudi v laboratorijih, kjer naj se seznanjajo z vsemi analizami (kemijskimi, mikroskopskimi in klinično-laboratorijskimi), ki so potrebne za razpoznavo bolezni.
Razen tega morajo zdravniški pripravniki prisostvovati raztelesitvam na svojem oddelku.
Clen 7.
Ko odsluži kadrski rok, dobi vsak zdravniški pripravnik od šole za rezervne sanitetne častnike potrdilo, koliko časa je prebil v pripravniški zdravniški službi pO uredbi ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje o opravljanju te službe. Pripravnik, ki ga odpustijo iz vojske pred odslužitvijo kadrskega roka, dobi potrdilo, da je opravljal pripravniško zdravniško službo toliko časa, kolikor ga je dejansko prebil pri vojski.
V Beogradu dne 4. junija 1940.; D. št. 16.431.
Minister za vojsko in mornarico, armijski general Milan D. Nedič s. r.
461.
Na podstavi člena 30. v zvezi s členi 13. do 16. in 19. do 21. zakona o merah, njih rabi v javnem prometu in nadzorstvu nad njimi predpisujem
pravilnik
o številu in vrsti mer in merilnih priprav, ki jib morajo imeti gostinski obrati.*
Clen 1.
Gostinski obrati morajo imeti radi prodaje in točenja vina, piva in drugih alkoholnih pijač:
a) garnituro kovinskih mer za tekočine v velikosti od 2 litrov do 1 centilitra;
b) potrebno množino steklenih steklenic, kozarcev, vrčkov in bokalov.
Tekočinske mere pod a) se morajo uporabljati za prodajo alkoholnih pijač zunaj gostinske obratovalnice, steklene steklenice, kozarci itd. pod b) za postrežbo gostov, ki uživajo pijačo v sami gostinski obratovalnici.
Mere pod a) in b) morajo glede oblike in sestave spolnjevati pogoje zadevnih pravil o obliki, sestavi in oznamenovanju mer in merilnih priprav.**
Clen 2.
Gostinski obrati, ki prodajajo gotove vrste jestvin po teži, morajo poleg mer po členu 1. tega pravilnika imeti tudi eno tehtnico v jakosti 1 ali 2 kilogramov, če se pa merjenje opravlja z utežmi, tudi eno garnituro v velikosti od 2 ali 1 kilograma do 1 grama.
Po izkazani potrebi ima obratovalnica lahko tudi tehtnice večje jakosti oziroma večje uteži.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
17.	novembra 1939., št. 264/XCI/737. — Zakon glej »Uradni list« št. 252/70 iz 1. 1928.
- ** »Službeni list« št. 676/105 iz l._1933.
Clen 3.
Množine mer, predpisane v točki a) člena 1. in v členu 2., so najmanjše množine, ki jih mora brezpogojno imeti vsak gostinski obrat v svojih prostorih.
Ta množina se po potrebi lahko poveča, ne sme se pa zmanjšati.
Člen 4.
V prednjih členih 1. in 2. naštete mere morajo biti pregledane in predpisno žigosane po organih kontrole mer s potrdilom, da so pravilne in točne.
Pod točko a) prednjega člena 1. in v členu 2. naštete mere so zavezane občasnemu pregledu in žigosanju vsako drugo leto.
Člen 5.
V gostinskih obratih se ne smejo uporabljati nežigo-sane mere, ne glede na to, za kakšen namen so.
Člen 6.
Neizvrševanje določb tega pravilnika se kaznuje po členih 33. do 45. zakona o merah.
Člen 7.
Ta pravila stopijo v moč šest mesecev po objavi v »Službenih novinah«.*
V Beogradu dne 9. novembra 1939.; št, 4858/939.
Minister za trgovino in industrijo Andres s. r.
462.
Na podstavi člena 30. v zvezi s členi 13. do 16. in 19. do 21. zakona o merah, njih rabi v javnem prometu in nadzorstvu nad njimi predpisujem
pravilnik
o spremembi in dopolnitvi pravilnika o številu in vrsti mer in merilnih priprav, ki jih morajo imeti gostinski obrati.**
Cleh 1.
Točka a) člena 1. se spreminja in se glasi:
>a) garnituro kovinskih ali steklenih mer za tekočine v velikosti od 2 litrov do 1 centilitra;«.
Člen 2.
Člen 7. se spreminja in se glasi:
»Ta pravilnik stopi v moč na dan 1. januarja 1941. leta.«
Člen 3.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«,
V Beogradu dne 20. marca 1940.; št. 1230/40.
Minister za trgovino in industrijo Dr. Andres s. r.
* Glej tudi spremembo pravilnika »Službeni list« Št. 462/75 iz 1. 1940.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 27. marca 1940., št. 71/XXIII/176. — Zakon glej »Uradni list« št. 252/70 iz 1. 1928. — Pravilnik gl. »Sluabeni list« št. 461/75 iz 1. 1940.
463.
Po izkazani potrebi predpisujem na podstavi člena 23. uredbe o zaščiti pred zračnimi (letalskimi) napadi tele
spremembe in dopolnitve
pravilnika o zaščiti pred letalskimi napadi, I. del, D. št. 8127 z dne 8. junija 1939. (natisnjenega v »Službenih novinah« št. 136/XLVI z dne 20. junija 1939., str. 711 do 714).**
1. V naslovu se namesto »B. 1. Postopek za zaščito otrok« postavlja: »Č. Postopek za zaščito in izselitev otrok.«
2. V točki 2. se v prvem odstavku za besedo »pomožni« postavlja: »posvetovalni«, tako da se glasi: »po-možni-posvetovalni organ«.
3. Na koncu točke 2. se dodajejo tele določbe:
»Izselitev (evakuacijo) otrok in porodnic z dojenci iz
kraja, ki bo pri sovražnem napadu iz zraka po vsej verjetnosti ogrožen, da bo obstreljevan, mora opraviti ministrstvo za socialno politiko in ljudsko zdravje z ministrstvom za notranje posle in ob sodelovanju Jugoslovanske unije za zaščito dece ter ob podpori vseh drugih ministrstev (za promet, prosveto, kmetijstvo itd.), kolikor bi to bilo potrebno.
Kraje, ki bodo pri sovražnem napadu po vsej verjetnosti ogroženi, da bodo obstreljevani, označi minister za vojsko-in mornarico (poveljništvo teritorialne zračne obrambe) v soglasnosti z glavnim generalnim štabom.«
4. V točki 3. se prvi odstavek spreminja in se glasi:
»3. Jugoslovanska unija za zaščito dece priskrbi podatke o številu nepreskrbljenih otrok po svojih banovinskih in krajevnih odborih v sodelovanju s pristojnimi občinskimi, samoupravnimi in državnimi oblastvi.
Zbrane podatke pošlje ministrstvu za socialno politiko in ljudsko zdravje. Ti podatki služijo za to, da se pripravi organizacija za zaščito otrok v vojnem času.«
5. V točki 3. se za drugim odstavkom vriva nov (tretji) odstavek, ki se glasi:
»Občni načrt za izselitev otrok izdela ministrstvo za socialno politiko in ljudsko zdravje z ministrstvom za notranje posle ob sodelovanju Jugoslovanske unije za zaščito dece; načrt se pošlje v izjavo in odobritev ministrstvu za vojsko in mornarico (poveljništvu teritorialne' zračne obrambe). Odobre'ni načrt vrne ministrstvo za vojsko in mornarico preko ministrstva za notranje po?’e ministrstvu za socialno politiko in ljudsko zdravje v izvršitev.
Občni načrt niora obsegati zlasti tete podatke:
a) iz katerih krajev je treba otroke izseliti;
b) število otrok, uvrščenih v skupine po spolu in starosti po navodilih, ki jih izda ministrstvo za socialno politiko in ljudsko zdravje;
c) kraji, kamor naj se otroci izselijo, in v katerem številu;
č) nadrobni prevozni načrt za izselitev otrok, v katerem je treba navesti prevozna sredstva: železniška in paroplovna, motorna vozila, vprežne vozč in njih številčno stanje (vselej je treba imeti v mislih po dvoje sredstev, ki bosta najverjetneje na razpolago);
d) količina, vrsta, velikost-prostornina stvari, ki se prepeljejo hkrati z otroki, in ročna prtljaga;
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 29. avgusta 1940., št. 197/LXVI/569.
** »Službeni list« št. 420/68 iz 1. 1939
e) hrana-živila, s katerimi se morajo oskrbeti otroci za prevoz-potovanje;
f) pomožno osebje za opravo izselitve: matere, spremljevalci, zdravniki, bolničarji, sestre usmiljenke, šoferji, vozniki ipd.;
g) podatki o potrebnih sanitetnih, gasilskih in tehničnih sredstvih, o pogonskem materialu fpd., ki jih je treba vzeti s seboj;
h) izdelana navodila za vsako vrsto službe pri izselitvi, da bi mogel vsak organ opraviti svojo nalogo, ki mu je pri tem dodeljena, v skladu s celotno izselitveno službo in
i) slučajnosti.«
6. V točki 3. se dosedanji tretji odstavek spreminja in se glasi:
»Potemtakem se mora tudi organizacija unije razviti tako, da bo zmožna uspešno podpirati pristojna oblastva pri delu za preskrbo vseh otrok, ki bodo v vojnem času javnemu skrbstvu na skrbi.«
7. Na koncu točke 3. se dodaje nov odstavek, ki se glasi:
»Za vse posle, ki zanje ministrstva, banska oblast, banske uprave ali samoupravna in občinska oblastva zahtevajo, naj jih opravijo odbori Jugoslovanske unije za zaščito dece, morajo dati tem na razpolago vsa neogibno potrebna sredstva, da se delo dobro opravi.«
8. Prvi odstavek točke 7. naj se glasi:
»7. Občinska, samoupravna in državna oblastva in tudi vsa privatna društva, ki se bavijo z zaščito otrok, morajo biti nasproti vsem odborom unije uslužni in jim dajati materialno in vsako drugo pomoč, da bi se vsi posli pravočasno izvršili in da bi pristojni organi, kadar bo treba, zbrali nepreskrbljene otroke in jih odpravili na sprejemne postaje in v otroška zavetišča.«
9. Poslednji stavek točke 7. »Kraje za taka zavetišča ...« se prečrta in se postavlja tale določba: »Kraje za naselitev (otroške varnosti) določi na predlog ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje minister za notranje posle v soglasju z ministrom za vojsko in mornarico.«
10. V točki 8. se poslednji stavek prvega odstavka spreminja in se glasi: »To uredijo mestne občine sporazumno s krajevnimi odbori unije.«
11. Točka 12. se spreminja in se glasi:
»12. Na podstavi tako izdelane izenačitve gradbenih objektov in vseh ostalih potrebščin otroških zavetišč določijo banska oblast, kraljevske banske uprave, mestna poglavarstva in občine sporazumno in sodelujoč z banovinskimi in krajevnimi odbori unije, kaj od vsega tega nabavijo in izdelajo same, kaj pa odbori unije s svojimi članicami-organizacijami.«
12. V točki 13. se za tretjim odstavkom dodaje npv odstavek, ki se glasi:
»Ministrstvo za socialno politiko in ljudsko zdravje si mora prizadevati, da se v te namene zgradijo ali preuredijo posebni gradbeni prostori (predvsem šole, občinski prostori ipd.), da bi se odprla stalna zavetišča in sprejemne postaje otroške varnosti, z vsemi potrebščinami: higiensko opravo, preskrbo z živili ipd....«.
13. Začetek stavka v točki 16. naj se glasi:
»16. Razen osebja, zaposlenega pri odborih unije, mora pripraviti unija ob sodelovanju s pristojnimi oblast-vi za izselitev otrok zadostno število osebja za opravljanje posebnih dolžnosti, in to za zbiranje otrok; za odpošiljanje otrok z vlaki...«.
14. Za točko 25., t. j. na koncu pravilnika, se do-dajejo tele dopolnilne določbe:
»Č. Prevozna sredstva za izselitev otrok.
1. Minister za notranje posle oziroma občna upravna in policijska oblastva morajo zagotoviti potrebno rezervo in napraviti razpored prometnih sredstev, in to takole:
A. Železniški (plovni) promet.
Ministrstvo za notranje posle oziroma občna upravna in policijska oblastva morajo poslati ministrstvu za promet po pristojnih oblastnih direkcijah državnih železnic in po direkciji rečne plovbe potrebne podatke za izselitev, in to: kraje izselitve, število otrok in število odraslih, množino, vrsto in velikost stvari, kraje naselitve.
B. Promet z motornimi vozili.
a) Mestne občine so dolžne nabaviti za potrebe izselitve otrok in za otroške potrebščine zadostno število avtobusov in kamionov radi prevoza v otroška zavetišča, če bi se izselitev ne dala opraviti po železnici.
Mesta Beograd, Zagreb, Ljubljana, Skoplje, Novi Sad in Sarajevo morajo za te namene rezervirati svoje avtobuse, svoje in svojih podjetij kamione, ki jih nabavijo v treh letih od dne, ko je stopil ta pravilnik s prvim besedilom z dne 25. junija 1939. v veljavo, in 50% avtobusov in kamionov, nabavljenih v naslednjih dveh letih, če je to za izselitev otrok potrebno.
Vsa druga mesta, iz katerih se izselijo otroci po točkah 1. in 2. tega pravilnika, so dolžna nabaviti v dveh letih skladno s členom 22. uredbe o zaščiti pred letalskimi napadi zadostno število avtobusov-kamionov za primer, da bi se otroci ne mogli izseliti po železnici.
b) Glede oprostitve teh motornih vozil od popisa za vojaške potrebe je treba postopati po določbah člena 27. pravil za popolnjevanje vojaške sile s popisnimi živalmi in prevoznimi sredstvi.
c) Za vsako vozilo mora mestno poglavarstvo že v mirnem času poskrbeti za voznika-šoferja, ki more biti samo izmed oseb, omenjenih v členu 20. uredbe o zaščiti pred zračnimi napadi.
Ce je ta oseba obveznik rezervne vojske, se morajo ravnati pristojna mestna poglavarstva glede oprostitve te osebe od vojaške službe po določbah točke 5. člena 20. uredbe o oprostitvi mož od vojaške službe in si izposlovati pristojno odločbo o oprostitvi te osebe.
č) Za nabavo potrebnega pogonskega goriva morajo skrbeti mestna poglavarstva, ki naj otroke izselijo.
C. Promet z živalsko vprego.
Mestne občine morajo za primer, da bi ne bilo mogoče uporabljati plovna, železniška in motorna sredstva ali da bi jih bilo premalo, sodelujoč z unijo za zaščito dece poskrbeti za živalsko vprego. Postopek za dodelitev takih prevoznih sredstev je predpisan v dopolnitvi točke 11. pravilnika o zaščiti pred zračnimi napadi, I. del, D. št. 8127 z dne 26. aprila 1939.
Za gonjače vpreg je treba določiti osebe, ki niso v vojaški obveznosti, oziroma osebe, naštete v Členu 20. uredbe o zaščiti pred zračnimi napadi.
Za nabavo potrebne množine živalske hrane morajo poskrbeti mestna poglavarstva, ki naj otroke izselijo.
2.	Delo v ministrstvu za promet inpri podrejenih oblastnih direkcijahs
(‘) Po točki 11. pravilnika o zaščiti pred zračnimi napadi D. št. 8127 z dne 26. aprila 1939. morajo poslati banska oblast oziroma banske uprave in uprava mesta Beograda vsako leto pristojni oblastni direkciji državnih železnic oziroma direkciji rečne plovbe tele podatke iz svojih načrtov za izselitev otrok:
a) število oseb (pri tem se štejejo- otroci in spremljevalci), ki naj se izselijo iz tistega kraja, in prtljage —• koliko tovorkov-bal in približno težo živil za izseljene otroke;
b) vstopne postaje (eventualno se računajo tudi vmesne postaje, kjer bi vstopali);
c) izstopne postaje ob navedbi, koliko oseb naj v posameznih postajah izstopi;
č) približno čas odhoda vlaka iz vstopne postaje, pri čemer je treba gledati na to, da je odhod iz vstopne postaje kakor tudi prihod otrok v kraj naselitve po možnosti podnevi. Pregled številčnega stanja otrok s spremljevalci, ki naj se izselijo, se napravi po obrazcu I.
Obrazec I.
Pregled številčnega stanja otrok s spremljevalci, ki naj se izselijo.
(2) Ministrstvo za promet oziroma generalna direkcija državnih železnic mora opraviti prevoz otrok, njih spremljevalcev, potrebnega sanitetnega, nadzorstvenega in drugega osebja kakor tudi prtljage in drugih stvari, ki jih imajo otroci zaradi prevoza s seboj.
Ta prevoz pa more železniška uprava opraviti samo do časa objave mobilizacije, dokler razpolaga z voznim parkom in velja mirnodobni vozni red.
(3) Ministrstvo za promet je pred objavo mobilizacije dolžno prepeljati v izselitvene kraje vso potrebno hrano, opremo, sanitetni material in druge potrebščine. Po objavi mobilizacije pa se prevoz pod 2. in 3. ne bo mogel opraviti po železnici.
(*) Za prevoz otrok se določijo potniški vlaki in potniški vagoni tretjega razreda. V vsak vagon je treba spraviti okrog 50 otrok z vso njih osebno prtljago in se pri tem računajo dvoosni vagoni. Vsak voz mora imeti najmanj dva spremljevalca. Pri vstopanju je treba gledati na to, da so otroci za eno izstopno postajo skupaj v enem ali v več zaporednih vagonih.
(s) Potniška prtljaga se prevaža v službenem vozu. Če se ne dž spraviti vsa v službeni voz, se morajo dodati v ta namen tovorni vagoni, ki se uvrstijo po krajih.
(9) Ministrstvo za promet izdela vse potrebne prevozne načrte, da bi se vedelo, kdaj, iz katerega kraja in v kateri kraj, koliko otrok in ostalega osebja s prtljago naj se izseli.
Kdaj naj se izselitev začne, odredi kraljevska vlada.
Tako urejene prevozne načrte je treba vsako leto do 1. aprila dati na znanje ministrstvu za socialno politiko in ljudsko zdravje in ministrstvu za notranje posle tadi obvestitve vseh tistih, katerih se tičejo,
(7) Prevoz otrok, porodnic in dojencev, spremljevalcev, živil za izseljene otroke, živalske krme, ogrevnega in pogonskega materiala kakor tudi potrebnega gradbenega materiala za preureditev ali popravilo poslopij, določenih za izseljene otroke, opravi železniška uprava ob pripravljalni in prisilni izselitvi brezplačno.«
V Beogradu dne 22. avgusta 1940.; D. št. 27.007.
Minister za vojsko in mornarico, armijski general Milan D- Nedič s. r.
464.
Dopolnitev*
navodila za sprejemanje dnevničarjev na delo pri oddelku za gradnjo železnic.**
Na predlog oddelka za gradnjo železnic in na podstavi člena 6. uredbe o izredni dokladi državnih uslužbencev in upokojencev M. s. št. 1017/40 in § 188. zakona o državnem prometnem osebju takole odločam:
Navodilo za sprejemanje dnevničarjev na delo pri oddelku za gradnjo železnic G. ž. št. 13.024/37 se dopolnjuje z novim členom, ki se glasi:
Clen l.b.
Dnevničarji v centrali in v podrejenih edinicah prejemajo izredno osebno doklado po tejle razpredelnici:
Zap. št.		Izredna osebna doklada na dan dinarjev
1	Inženirji-dnevničarji		6
2	Geometri-dnevničarji in tehniki-dnev-ničarji z diplomo srednje tehniške	
	šole			6
3	Tehniki-dnevničarji in risarji-dnevni-	
	čarji s strokovno izobrazbo ....	6
4	Knjigovodje-dnevničarji z diplomo trgovinske akademije za računsko in	
	materialno knjigovodstvo ....	6
5	Administrativni dnevničarji z dovršeno srednjo šolo za materialno knji-	
	govodstvo 		6
6	Pisarji-dnevničarji in strojepisci-dnev-ničarji z najmanj 4 razredi 6rednje	
	šole		5
7	Nadzorniki-dnevničarji s strokovno iz-	
	obrazbo 	• . . . .	5
8	Rokodelci		4
9	Pazniki-dnevničarji		4
10	Šoferji-dnevničarji		5
11	Služitelji-dneVničarji in čuvaji-dnevni-	
	čarji		4
Figuranti - dnevničarji ne prejemajo izredne osebne doklade, pač pa jih jemljejo starešine sekcij lahko na delo in jim plačujejo dnevnice do din 30-—.
Administrativnim dnevničarjem, ki so imeli na dan ko so se izdala navodila G. ž. št. 13.024/37, najmanj 6 let nepretrgane službe, ki pa nimajo popolne srednje šole,
* >Službene novine kraljevine Jugoslavije« z
9.	septembra 1940., št. 206/LXX/608.
** ^Službeni list« št. 517/80 iz 1. 1937,
Vstopna postaja	Dan in mesec	ura	Število otrok s spremljevalci	Izstopna postaja	Pri- pomba
	odhod vlaka				
Beograd	27.111.	okrog7	600	Jagodina	Prtljage
V			100	Durinci	za
Topčider	9f	n	250	Lapovo	2 vagona
se izplačuje izredna osebna doklada kakor dnevničarjem pod zap. št. 5. Administrativni dnevničarji, ki so imeli na dan, ko se je omenjeno navodilo izdalo, enako število let nepretrgane službe in so dovršili najmanj osnovno šolo, prejemajo izredno osebno doklado kakor dnevničarji pod zap. št. 6.
Ostali administrativni dnevničarji in strojepisci, ki so bili na dan, ko se je izdala ta dopolnitev navodil, že na delu, ki pa nimajo šolske izobrazbe, določene za dnev-ničarje pod št. 6, prejemajo izredno osebno doklado kakor dnevničarji pod zap. št. 9.
Tisti dnevničarji, katerih dnevnice znašajo kosmato na mesec več ko 2.600'— dinarjev, ne prejemajo izredne osebne doklade.
Izredna osebna doklada se izplačuje za toliko dni, za kolikor se izplačuje redna dnevnica.
Za čas bolovanja se izredna osebna doklada, ker prejemajo dnevničarji namesto dnevnic od bolniškega sklada za državno prometno osebje ali od okrožnega urada za zavarovanje delavcev hranarino, izplačuje iz državne blagajne.
Za čas, ki ga prebijejo dnevničarji na vojaških vajah, se jim izplačuje tudi izredna osebna doklada tako in po pogojih, kakor je to določeno v dopolnitvah navodila pod G. ž. št. 20.344/89 in G. ž. št. 11.503/40 za izplačilo rednih dnevnic.
Izredna osebna doklada se začne izplačevati s 1. septembrom 1940., in sicer v breme tistih kreditov, iz katerih se plačujejo redne dnevnice.
Ta izredna osebna doklada se izplačuje brez kakršnih koli odbitkov, skladno s členom 5. uredbe M. s. št. 1017/40.
Ta dopolnitev stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
.V Beogradu dne 10. avgusta 1940.; G. ž. št. 18.338/40.
Minister za promet ing. N. Bešlič s. r.
465.
Organi javnih bolnišnic
se lahko oprostijo uradne tajnosti ob izdajanju prepisov o zgodovini bolezni Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev.*
Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje je dal z odločbo z dne 11. januarja 1940., S. št. 38.421/39, tole
pojasnilo:
Organi javnih bolnišnic se lahko oprostijo uradne
tajnosti, ko gre za izdajo prepisov o zgodovini bolezni Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev in njegovim krajevnim organom zato, da ugotove podporo svojim članom. Ta oprostitev se daje posebej za vsak konkretni primer po obstoječih zakonskih predpisih.
Iz ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje dno 11. januarja 1940.; S. št. 38.421/39.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
26. januarja 1940., št. 20/V1/44.
466.
Papirne vreče za vkladanje kristalnega sladkorja.*
Z odločbo ministra za finance št. 8613/III z dne
22.	maja 1940.** • je bilo dovoljeno, da se kristalni sladkor lahko vklada tudi v papirne vreče in je nato oddelek za davke pri ministrstvu za finance pod isto številko predpisal pogoje o lastnostih in kakovosti teh papirnih vreč.
Ker pa so nabavila nekatera podjetja že pred to dovolitvijo papirne vreče, ki ne ustrezajo povsem predpisanim pogojem o lastnostih in kakovosti, predpisuje oddelek za davke pri ministrstvu za finance na podstavi člena 68. zakona o državni trošarini takole:
Za vkladanje kristalnega sladkorja se smejo uporabljati tudi papirne vreče sistema »Bates«, izdelane iz trojnega natronskega papirja, dolgega 99 cm in težkega po 100 g na 1 m2. Vreča je težka 400 g. Na spodnjem koncu vreče je po vsem obsegu nalepljen platnen bombažev trak, širok 3 cm, ki je 1-5 cm od spodnjega roba prešit na stroju z lanenim motvozom. V zgornji odprti del vreče je vlepljen platnen bombažev trak, širok 6 cm, in sicer začenši pri 4 cm od zgornjega roba. Te vreče se polnijo na isti način kakor vreče iz jute, tako da je v njih 49,600 kg neto sladkorja v kristalih, kar daje z vrečo 50 kg bruto. Napolnjene in stehtane vreče se zašijejo s strojem tako, da gre laneni motvoz 6 cm pod zgornjim' robom. Na koncu motvoza se pritrdi trošarinska plomba.
Ker se morejo te vreče samo enkrat uporabiti, se pritisne nanje pri oddaji v promet po plačilu državne trošarine tudi trošarinski žig, in to na zgornjem koncu vreče.
Iz ministrstva za finance, oddelka za davke, v Beogradu dne 31. avgusta 1940.; št. 55.263/111.
467.
Nove telefonske zveze z inozemstvom.***
Z odločbo ministra za pošto, telegraf in telefon št. 81.416 z dne 18. januarja 1940. je odobren redni tele-
fonski promet v tehle relacijah:	>
Kamnik—Caccia...........................2'25
Kamnik—Cremona..........................3-60
Kamnik—Genova .  .......................4-20
Kranj—Aidussina.........................2-25
Maribor—Sesana  ........................2'25
Maribor—Sesenzano.......................3-60
Krk—Zara................................2'25
Krk—Pola................................2'55
Krk—Trieste.............................2-25
Krk—Venezia..............................3'—
Beograd—Scafati.........................6-45
Bohinjska Bistrica—Varese...............3'60
Kranj—Serenjo...........................3-60
Bos. Gradiška—Milano....................3-60
* »Službene novine	kraljevine	Jugoslavije«	z	dne
3.	septembra 1940., št. 201/LXV1II 587.
** »Službeni list« št.	268/47 iz 1.	1940.
*** »Službene novine	kraljevine	Jugoslavije«	z	dne
14.	februarja 1940., št. 35/X/90.
Split—Cherso............................2-55
Split—Como..........................  .	3‘60
Beograd—Cernobbio.......................5-85
Beograd—Fabriano........................5-85
Zagreb—Chiavazza........................4‘20
Zagreb—Cervia.........................  3-60
Zagreb—Plezzo...........................2‘25
Zagreb—Salsomaggiore....................3-60
Zagreb—Macomer ......... 4'80
Zagreb—Bressanone ........ 3-60
Ta promet se prične 25. januarja 1940.
Iz telegrafsko-telefonskega oddelka ministrstva p. 1.1. v Beogradu dne 18. januarja 1940.; št. 81.416.
468.
Nove telefonske zveze z Nemčijo (bivšo Avstrijo).*
Z odločbo ministra za pošto, telegraf in telefon št. 9624 z dne 14. marca 1940. je odobren redni telefonski promet v naslednjih relacijah:
Drvar—Graz s taksno enoto 3 minut 3-90 zl. fr.
Vojnik—Graz s taksno enoto 3 minut 2-70 zl. fr.
Ta promet se prične 1. aprila 1940.
Iz telegrafsko-telefonskega oddelka ministrstva p. 1.1. dne 14. marca 1940.; št. 9624.
m * m	"
469.
Odprava zapornic.**
Ker so bili narejeni nadvozi, so odpravljene zapornice na sledečih prehodih:
d	e<J O u* Ph	1 Lega I | prehoda	0) 1 0 1 >	Občina	Srez	Banovina	Vrata spremembe
				kjer je prehod			
l	Ljubljana Kranj	2 a ” tH ▼h #• 05 ir?	državna	Mavčiče	Kranj	dravska	Odprava zapornice
2	8._ .“c 3 E •g.« ►J	594, 541 (74, 058)	državna	Stražišče	Kranj	dravska	Odprava zapornice
Iz gradbenega oddelka generalne direkcije drž. železnic; G. d. 3482/40.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 29. marca 1940., št. 73/XXIV/192.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
6.	februarja 1940., št. 27/VII/61.
Banove uredbe.
470.
II1/5 št. 626/1-40.
Na temelju čl. 27. zakona o banski upravi in po odobritvi gospoda ministra za notranje zadeve III. št. 18.176 z dne 13. VII. 1940. v sporazumu z gg. ministrom za kmetijstvo in ministrom za trgovino in industrijo predpisujem	♦
pravilnik Banovinske poilkovske šole v Ljubljani.
Člen 1.
Banovinska podkovska šola v Ljubljani je banovinska ustanova, ki je podrejena banu (veterinarski odsek banske uprave) in se vzdržuje iz proračuna dravske banovine.
Člen 2.
Naloga podkovske šole je:
a) da usposablja svoje gojence, ki so kovaški pomočniki ali mojstri, za dobre podkovske mojstre; v ta namen jih poučuje o pravilnem podkovanju normalnega in zdravega, kakor tudi nenormalnega in bolnega kopita in parkljev, o izdelovanju podkev, primernih za vsako kopito (parkelj) in o uporabi podkev glede na hojo in stojo živali, nadalje o negovanju zdravega in bolnega kopita in o prvi pomoči pri raznih kopitnih boleznih in poškodbah;
b) da izdaja gojencem ob zaključku tečaja, po opravljenem izpitu, mojstrsko izpričevalo, na podlagi katerega si pridobe pravico do izvrševanja podkovske obrti v smislu določb zakona o obrtih z dne 9. novembra 1931.
Člen 3.
Šola mora biti opremljena z vsem potrebnim materialom in učili (kopita, anatomski preparati, okostje, modeli, slike, podkve, zemljevidi, tovorni listi, menice itd.) in mora imeti primerne prostore za teoretični in praktični pouk.
Prostori, učila in ureditev šole se morajo v teku časa izpopolnjevati in morajo biti v skladu z napredkom znanosti.
Člen 4.
V šoli se vrše vsa podkovska dela in druga opravila, ki so s podkovstvom v zvezi; v kolikor se pri tem vrši tudi zdravljenje živali, gre to izključno v breme in korist zavoda. Dajanje prve pomoči obolelim in ponesrečenim živalim, ki se vrši na podkovski šoli v zvezi z njo, gre prav tako v breme in korist zavoda.
Člen 5.
Cenik podkovskih del in drugih opravil odohr-' banska uprava na predlog upravnika šole.
Člen 6.
V podkovski šoli se vršijo podkovski tečaji, ki trajajo po šest mesecev ter se pričenjajo: 1. januarja,
1.	aprila, 1. julija in 1. oktobra vsakega leta, smejo se pa vršiti tudi krajši tečaji ob drugem času.
Člen 7.
Pouk na podkovski šoli je teoretičen in praktičen.
I.
Posebni pouk:
1. Anatomija konja in goveda s posebnim ozirom na anatomijo kopita (parklja) in noge.
2. Krvni obtok, rast in mehanizem kopita.
3. Poznavanje zdravega, nepravilnega in bolnega kopita.
4. Poznavanje pravilne in nepravilne stoje in hoje konja. „
5. Bolezni na kopitu in nogi in njihovo popravljanje s podkovanjem.
6. Nega nepodkovanega in podkovanega kopita.
7. Koristi pravilnega in posledice slabega ter napačnega podkovanja.
8. Podkovanje pravilnega in nepravilnega kopita.
9. Podkovanje s posebnimi podkvami v posebne svrhe.
10. Podkovanje kopita z nepravilno stojo in hojo.
11. Podkovanje goveda.
12. Postopek z nemirnimi živalmi.
13. Prva pomoč pri kopitnih boleznih in poškodbah kopita ter elementarni pojmi o oskrbi in čiščenju konja in goved.
14. Živinoreja in njen pomen.
15. Razpoznavanje živalskih kužnih bolezni, ki se morajo prijaviti oblastem po zakonu o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni.
Splošni pouk:
16. Predpisi zakona o obrtih.
17. Osnovni pojmi iz državoznanstva.
18. Osnovni pojmi iz zemljepisa, posebno naše države.
19. Računstvo in geometrija.
20. Kalkulacija v kovaški obrti.
21. Osnovni pojmi iz knjigovodstva.
22. Enostavno knjigovodstvo.
23. Osnovni pojmi iz korespondence.
24. Pomen in poznavanje menic, zadolžnic, tovornih listov, čekov, položnic itd.
II.
Praktični pouk:
1. Izdelava vseh vrst podkev za kopita in parklje.
2. Presojanje hoje, stoje in kakovosti kopita z ozirom na podkovanje.
3. Snemanje podkev s kopita in parkljev.
4. Prirezovanje in urejanje kopita ter parkljev.
5. Umerjanje in pribijanje podkev.
6. Nega bolnega kopita, razne obveze.
Učni načrt izdela upravnik in odobri banska uprava.
Clen 8.
Za sprejem gojenca v tečaj podkovske šole se zahteva:
1. da ni mlajši od 18 in ne starejši od 30 let (dokazilo: krstni list),
2. da je telesno in duševno zdrav (dokazilo: zdravniško izpričevalo),
3. da je dovršil najmanj štiri razrede osnovne šole, kar mora dokazati s šolsko odpustnico,
4. da je državljan kraljevine Jugoslavije (domovinski list),
5. da je dobrega vedenja (nravstveno izpričevalo),
6. da ee je izučil kovaškega obrta in da je bil najmanj dve leti pomočnik (pomočniško izpričevalo),
7. da je odslužil vojaški rok ali da ne bo med tečajem pozvan k vojakom (izpričevalo pristojnega vojaškega ali občinskega oblastva),
8. da ima v redu delavsko knjižico.
Vsi dokumenti, ki se prilože kolkovani prošnji, morajo biti prčdpisno kolkovani. Prošnjo je nasloviti na >Upravo banovinske podkovske šole v Ljubljani«, in jo je vložiti najmanj mesec dni pred začetkom tečaja.
Clen 9.
V tečaj se sprejme največ 16 gojencev, ki jih določi posebna komisija na podlagi vloženih prošenj. Komisijo odredi ban.
V tečaj se prvenstveno sprejmejo gojenci s teritorija dravske banovine, le v primeru nezadostnega števila tudi iz drugih banovin.
Clen 10.
Gojenci, ki se sprejmejo v tečaj, se vzdržujejo iz lastnih sredstev, le stanovanje imajo v internatu brezplačno. Oni, ki se izkažejo z ubožnim izpričevalom, morejo prejemati podporo iz banovinskih sredstev.
Internat šole mora biti opremljen z zadostnim številom postelj s posteljnino, zadostnim številom omar, s kopalnico, umivalniki ter vsem, kar je za internat potrebno.
Clen 11.
Poleg rednih tečajev so na zavodu tudi izredni tečaji, ki trajajo po potrebi, učni program pa je isti kot pri rednih tečajih. Tudi za te gojence velja čl. 17. tega pravilnika.
/Clen 12.
V izredne tečaje se sprejemajo gojenci, ki so stari nad 30 let in ki so samostalno delali v kovaški obrti najmanj 5 let. Pogoji za sprejem so isti kakor pri rednih tečajih pod toč. 2., 4. in 5. člena 8. Taki gojenci se morajo oskrbovati popolnoma na svoje stroške.
Clen 13.
Gojenec, ki zboli, dobi zdravniško pomoč pri OUZD ali se pošlje, ako je potrebno, v bolnico na stroške OUZD. Vsi gojenci morajo biti zavarovani pri OUZD.
Clen 14.
Delo in red v internatu sta predpisana v posebnem hišnem redu, ki ga odobri ban.
Clen 15.
Dolžnost gojencev je, da opravljajo vsa praktična dela v delavnici in da obiskujejo teoretični pouk ter da se primerno obnašajo.
Clen 16.
Ob zaključku tečaja se vršijo izpiti za podkovske mojstre. Kdor opravi izpit z uspehom, prejme izpričevalo o mojstrskem izpitu.
Kdor izpita ne napravi, se odkloni za dobo treh ali šestih mesecev (kakor komisija določi), nakar sme ponovno opravljati izpit za mojstra; izpit se sme ponavljati dvakrat,
Člen 17.
Izpit se opravlja iz vseh predmetov čl. 7. tega pravilnika.
Clen 18.
Izpiti na podkovski šoli se opravljajo pred komisijo, katere predsednik je šef odseka za veterinarstvo banske uprave ali njegov namestnik, člani pa upravnik in predavatelji na zavodu.
O vsakem izpitu se napiše zapisnik, ki ga podpišejo vsi člani komisije.
Člen 19.
Šolo upravlja upravnik, ki ga postavlja ban. Upravnik sme biti samo diplomiran veterinar, ki se je specializiral v podkovstvu na veterinarski fakulteti ali podobnem zavodu, ali je v podkovski šoli prebil dve leti kot veterinarski pripravnik ali predavatelj ter si je na ta način pridobil praktično znanje v tej stroki.
Člen 20.
Razen upravnika je na zavodu še sledeče osebje, ki ga prav tako postavlja ban:
a) veterinar,
b) računovodja-ekonom,
c) podkovski mojster, č) služitelj.
Za to osebje je potrebna naslednja kvalifikacija:
a) za veterinarja, da je diplomiral na veterinarski takulteti;
b) za računovodjo, da ima popolno srednjo šolo ter da ima izobrazbo v ekonomsko-računski stroki, v kateri je moral tudi prebiti najmanj tri leta;
c) za podkovskega mojstra, da ima z dobrim uspehom dovršeno podkovsko šolo in da je v podkovski obrti delal najmanj pet let;
č) za služitelja, da ima pogoje, kot jih določa zakon o uradnikih.
Člen 21.
Dolžnosti upravnika šole so:
da upravlja zavod in šolsko imovino po zakonu, pravilnikih in odločbah v svojstvu starešine šole in predavatelja za teoretični in praktični pouk; da skrbi za sprejem novih gojencev; da skrbi v šoli za red in njen napredek ter nadzira pouk in učenje gojencev;
da predlaga vse potrebne nabave šolskih potrebščin v mejah zavodskega proračuna;
da izdela učni načrt, ki ga predloži banu v odobritev, ter da ob koncu vsakega leta predloži banu letno poročilo o delu v šoli;
da nadzoruje osebje in da odreja dežurstvo; da v primeru nujne potrebe da osebju do tri dni dopusta.
Člen 22.
Upravnik ima pravico, da za nerednost, neposlušnost in slabo obnašanje kaznuje gojence, in sicer:
1. za lažje prestopke: z opominom,
2. za težje prestopke: s pismenim ukorom po upravniku ali s ponovnim nedeljskim dežurstvom;
3. za težke in ponovne prestopke: z izključitvijo iz zavoda za vedno ali samo za gotovo dobo, to pa le z odobritvijo banske uprave,
Člen 23.
Veterinar je namestnik upravnika in predavatelj na zavodu.
Člen 24.
Podkovski mojster vodi dela v delavnici in nadzoruje gojence pri vsakem podkovanju. Vodi spisek o mesečni porabi materiala, piše dnevna poročila in izdaja material po sprotnih potrebah.
Člen 25.
Dolžnosti računovodje so:
da upravlja zavodsko blagajno, sprejema vse dohodke in izplačuje vse izdatke;
da vodi blagajniške in inventarne knjige in kontrolnike kreditov, da sestavlja tedenske blagajniške izkaze, mesečne obračune, tromesečne izkaze itd., kar predpisujeta zakon o državnem računovodstvu in banska uprava.
Člen 26.
V Ljubljani dne 11. septembra 1940.
Ban:
Dr. Natlačen s. r.
471.
VIII/K. št. 342/40.
Odločba.
Na podstavi čl. 5., odstavek 1., uredbe o kontroli cen z dne 5. februarja 1940. (Sl. 1. št. 68/15)
določam
tele najvišje cene za meso:
A.	Goveje meso.
Člen, 1.
Cena 1 kg govejega mesa sme znašati največ:
a) za meso prve vrste sprednjega dela din 16'—, zadnjega dela din 18'—,
b) za meso druge vrste sprednjega dela din 13'—, zadnjega dela din 15'—.
c) V mesarijah, kjer se prodaja meso sprednjega in zadnjega dela po enaki ceni in je to v ceniku izrečno označeno, sme znašati cena 1 kg govejega mesa I. vrste največ din 17'—, druge vrste največ din 14'—.
Člen 2.
Meso prve vrste po.čl. 1. te odločbe je meso volov in telic. To meso je označiti pri mesnem ogledu z žigom kot tako. Vse ostalo meso je meso druge vrste.
V smislu čl. 1. te odločbe se prodajajo po cenah za sprednji del tile mesni kosi: meča, prsa in robček, vrat, podplečje, debela rebra, sprednji bočnik, zadnji bočnik, podtrebušnica ter odrezki od izrezkov; po cenah za zadnji del pa tile mesni kosi: šimbas, pljučna pečenka, roža, notranje stegno, zunanje stegno, zadnje stegno, kugla, bržola, debelo pleče.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem objave v jSluž-benem listu kraljevske banske uprave dravske banovine«.
Člen 3.
Za priklado se določajo tele najvišje cene:
jezik		din	18'—	za	kg
srce		99	10'—	99	99
pljuča		99	6'-	99	99
jetra 		99	14'—	99	99
vranica		99	12'—	99	99
ledvice		99	16'—	99	99
vampi		99	10'—	99	99
črevesni loj, surov		99	6'—	99	99
črevesni loj, spuščen ....	99	8'—	99	99
ledvični loj, surov		99	12'-	99	99
ledvični loj, spuščen ....	99	16'—	99	99
glava		99	8'—	99	99
možgani		99	20'—	99	99
Te cene veljajo, ako se prodaja priklada posebej. Ako se dodajajo ti komadi kot priklada mesu, se prodaja priklada po isti ceni kakor meso.
Člen 4.
Priklada se sme dodajati k naslednjim mesnim kosom v naslednjih odstotkih teže:
K prsom in trebušini do 10% jeter, srca in kosti, k plečetu ali stegnu, popolnoma očiščenemu, 20 do 25%, k rebrom 5 do 10%.
Člen 5.
Po višjih cenah kakor so določene v	čl.	1.	se	smejo
prodajati tile specialni kosi govejega	mesa	brez	vsake
priklade:
a) kot izrezki: popolnoma očiščena pljučna pečenka po ceni do din 26'—, notranje in zunanje stegno, kugla, pleče po ceni do din 24‘— za kg,
b) bržola po ceni do din 22'—.
B.	Telečje meso.
Člen 6.
Cena za 1 kg telečjega mesa sme znašati največ:
za hrbet din 18'—, za stegno in pleče din 16'—, za vrat in prsa din 14'—.
V mesarijah, kjer se prodaja telečje meso po običaju in označbi v ceniku po enotni ceni, sme znašati ta cena največ din 16'—.
Člen 7.
Priklada k telečjemu mesu se prodaja po najvišjih cenah, navedenih v čl. 3. Izjemno od teh cen pa se določajo cene za telečja jetra z din 24'—, za pljuča s srcem z din 15'— od kg, za možgane z din 7'— od komada.
Priklada se sme dodajati naslednjim kosom telečjega mesa v naslednjih odstotkih teže:
prsom 10%, stegnu 25% glave, telečjemu hrbtišču poleg vsebovanih kosti še 20% nožnih kosti, plečetu 20% različnih in vsebovanih kosti.
Čleh 8.
Cena za telečje zrezke iz stegna brez kosti se določa z največ din 28'—, iz pleč brez kosti z največ din 26'—.
C.	Svinjsko meso, slanina in mast.
Člen 9.
Cena za 1 kg svinjskega mesa, slanine in masti sme znašati največ;
za hrbet din 20'—, za stegno din 18'—, za pleče, flam, rebra din 16'—, za slanino in salo din 22'—, za-mast din 24'—.
Člen 10.
Za postranske proizvode svinjskega mesa se določajo tčle najvišje cene:
za glavo din 8'— od kg, za črevesno mast din 14'— od kg, za ledvice, srce, možgane din 18'— od kg, za jetra din 14'— od kg, za pljuča din 7'— od kg.
Za mast, ki se v dravsko banovino uvaža, veljajo predpisi čl. 2. uredbe o kontroli cen in čl. 8. uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije s tem, da razlika med nabavno in prodajno ceno pri grosistu ne sme presegati din 1'—, pri detajlistu pa ne din 2'—.
Obrati, ki izdelujejo standardnim predpisom ustrezajočo mast iz prašičev, ki se uvažajo v dravsko banovino, smejo prodajati to mast po cenah, po katerih jo prodajajo tvrdke uvoznice franko postaja v dravski banovini. Obrati, navedeni v predhodnih dveh odstavkih, morajo zaprositi za vsako povišanje cen pri prodaji na veliko za odobritev cen po čl. 2. uredbe o kontroli cen.
Č. Zaključne določbe.
Člen 11.
V čl. 1., 3., 5., 6., 7. in 9. navedene cene veljajo za vsa mesta s sedeži sreskih načelstev in izpostav, za Št. Vid nad Lj., Polje, Ježico, Dobrovo, Vrhniko, Staro Loko, Tržič, Lesce, Koroško Belo, Jesenice, Dovje-Mojstrano, Kranjsko goro, Bled, Bohinjsko Bistrico, Brezje, Domžale, Zagorje od Savi, Laško, Trbovlje, Hrastnik, Zidani most-Radeče, Žalec, Teharje, Šoštanj, Vitanje, Kamnico, Studence, Radvanje, Pobrežje, Košake, Slovensko Bistrico, Sv. Lenart v Slov. gor., Rakek, Metliko, Planino, Zire.
Člen 12.
V ostalih krajih banovine se morajo računati vse cene, razen onih v čl. 9. in 10., za din 1*— niže od onih, ki veljajo v krajih, navedenih v čl. 11. te odločbe. V Ljubljani se smejo cene po čl. 9. in 10. zvišati za din 1'—.
Člen 13.
Mesarji v Ljubljani, Mariboru in Celju morajo dostavljati pristojnim tržnim uradom tedensko od prodajalcev potrjene nakupne cene vseh v teku tedna za zakol kupljenih živali na obrazcih, ki jih je predpisala kraljevska banska uprava v Ljubljani.
Člen 14.
Prekrški te odločbe se kaznujejo po čl. 8. uredbe o kontroli cen.
Člen 15.
Z dnem objave te odločbe izgube veljavo vse splošne in posebne odobritve cen mesa in masti, v kolikor so v nasprotju s to odločbo.
V Ljubljani dne 7. septembra 1940.
Ban:
Natlačen s. r.
m	—«w	—
472.
.VIII/K. št. 466/40.
Odredba.
Na podstavi čl. 5., odstavek 3. ter člena 6. uredbe o ukrepih za preskrbo prebivalstva in vojske s kruhom in v soglasju z navodili urada za kontrolo cen (»Službeni list« št. 70 z dne 31. avgusta 1940.)
določam:
1. Mlini, ki meljejo na merico (ujem) smejo mleti le:
a) po tipih, predpisanih v čl. 5., odstavek 1., uredbe o preskrbi prebivalstva s kruhom;
b) 80% no enotno, nepresejano moko.
2. Mlini, ki meljejo za račun proizvajalca na merico (ujem), morajo vračati proizvajalcu za 100 kg pšenice:
a) pri mletju, navedenem pod l.a): 10 kg bele moke, 60 kg krušne moke in 17 kg otrobov;
b) pri mletju, navedenem pod l.b): 72 kg enotne moke in 17 kg otrobov.
Ostanek moke in otrobov smejo obdržati mlini zase kot odškodnino za mletev (merica).
3. Mlini, ki meljejo pšenico za račun proizvajalca in ne jemljejo merice, smejo računati za mletev 100 kg pšenice din 30'—.
4. V zvezi s cenami pšenice in mlevskih izdelkov v dunavski banovini, prevoznimi stroški in normalnimi zaslužki v trgovini na veliko in malo sme stati kg
a)	b)	c)
franko mlip brez vreč in prometnega davka, a z všteto davščino pod 5. 7'65 —	franko železniška postaja veletrgovca v dravski banovini z všteto izposojnino za vreče in vštetim prometnim davkom 8'40 (8'35)	v prodaji na drobno 9'-
4'— —	4'55 (4'50)	5 —
bele moke: krušne moke, ali enotne neprese-jane moke:
otrobov:	2'—	—	2'25	2'50
Cene, ki so navedene pod 4.b) v oklepaju, so cene za mline, ki dostavljajo moko neposredno odjemalcem de-tajlistom ali pekom.
5. Mlini v dravski banovini so dolžni prispevati, dokler bodo v veljavi te cene, od kg prodane moke po 10 par v banovinski sklad za aprovizacijo, ki se ustanovi pri kraljevski banski upravi dravske banovine za podpiranje rodbin in oseb, katerih prehrana bi bila ogrožena.
Ta prispevek je vštet v prodajni ceni za mline, navedeni pod 4.a) in b) in se ne sme odjemalcem posebej zaračunavati.
Nadrobnosti glede uprave in razpolaganja s tem skladom se bodo uredile s posebnim pravilnikom.
6. Skupni davek plačajo mlini, a ga zaračunajo odjemalcem na posebnem računu, kot pribitek k ceni pod 4.a). Prav tako zaračunavajo mlini odjemalcem posebej vse efektivne stroške v zvezi s prodajo in prevozom moke do skladišča odjemalca, ki so jih dejansko plačali, kakor tudi izposojnino za posojene vreče.
Vendar vsi ti stroški ne smejo povečati cene moke na postaji odjemalca, trgovca na malo ali peka nad din 8'35 za belo in din 4'50 za krušno moko [to so cene Pod 4.b) — y oklepaju].
7. Prekrški čl. 4. ter čl. 2. in 3. te odredbe se kaznujejo po čl. 8. uredbe o kontroli cen.
8. Prekrški čl. 1. te odredbe se kaznujejo po čl. 11., odstavku 1., uredbe o preskrbi prebivalstva in vojske z moko.
9. Z dnem objave te odredbe izgube veljavo vse splošne in posebne odobritve cen mlevskim izdelkom.
V Ljubljani dne 11. septembra 1940.
Ban:
Dr. Natlačen s. r.
473.
Razne objave iz »Službenih novin“.
Številka 119 z dne 27. maja 1940.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 8. maja
1940.	sta bila postavljena na prošnjo: R e g o r -š e k Karel, inšpektor V. položajne skupine postaje Slov. Bistrica, za inšpektorja iste položajne skupine postaje Ruše; Perkavec Albin, kontrolor VII. položajne skupine postaje Lesce-Bled, za kontrolorja iste položajne skupine postaje Ljubljana-Šiška.
Z odločbo ministra za prosveto z dne 30. aprila 1940. je bil postavljen za veroučitelja IX. položajne skupine Tomšič Rafael p. Benjamin, veroučitelj uradniški pripravnik ljudske šole v Ljubljani.
Številka 120 z dne 28. maja 1940.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 10. maja
1940.,	I. št. 19.942, je napredoval na državni trgovski akademiji v Ljubljani dr. Sv e tel j Blaž, profesor IV. položajne skupine 2. stopnje, v 1. stopnjo iste položajne skupine.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z* dne 25. aprila 1940., št. 14.857/V, sta napredovala za katastrska višja inšpektorja V. položajne skupine: pri katastrski upravi v Ljubljani M i n a 11 i V i 1 k o ; pri katastrski upravi v Krškem Bajt Josip, katastrska višja geometra VI. položajne skupine istih uprav.
Številka 121 z dne 29. maja 1940.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 25. aprila 1940. so bili postavljeni: za tehničnega višjega sekretarja V. položajne skupine poštnega ravnateljstva v Ljubljani ing. Poniž Rajko, tehnični sekretar VI. položajne skupine istega ravnateljstva; za inšpektorje V. položajne skupine: pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani: Binder Marija, Kit Iva, Stanonik Frančiška, Pečirer Ana, Hribar Gregor, Cerar Peter in Čampa Josip; pri pošti, brzo-javu in telefonu Ljubljana 1: Štefe Matevž, Tavčar Mihaela, Žnidarič Antonija, Kobal Danica, Kokalj Kristina in Žnidarič Franc; pri pošti, brzojavu in telefonu Ljubljana 2: Jakša Aleksander, Tomaž Josip, Gela Viktor, Rihar Leopold, Trampuš Rafael, Jazbec Vladimir, Šager Josip in Nadrag Ferdinand; pri pošti, brzojavu in telefonu Maribor 1: PupisViljeminKunstVaclav;pri pošti, brzojavu in telefonu Maribor 2: Volavšek Fran in š o -
tinc Martin; pri pošti, brzojavu in telefonu Celje: Debeljak Marija, Novak Ciril in Leitgeb Albin; pri pošti, brzojavu in telefonu Središče ob Dravi Mlinarič Franc; pri pošti, brzojavu in telefonu Pragersko Fludernik Franc; pri pošti, brzojavu in telefonu Kranj Kump Aleksander; pri pošti, brzojavu in telefonu Sv. Jurij ob j. ž. Stegen-š e k J o s i p ; pri pošti, brzojavu in telefonu Slov. Bistrica Krivec Josip; pri pošti, brzojavu* in telefonu Ormož Pevec Anton; pri pošti, brzojavu in telefonu Škofja Loka 0 m a h.e n Emil; pri pošti, brzojavu in telefonu Ptuj D v o r ž a k Josip; pri pošti, brzojavu in telefonu Krško Mayer Marija; pri pošti, brzojavu in telefonu Kočevje Helmih Leon; pri pošti, brzojavu in telefonu Beltinci Posti Marija; pri pošti, brzojavu in telefonu Vrhnika Nusbek Zmagoslav; pri pošti, brzojavu in telefonu Meža Jamnik Ivo; pri pošti, brzojavu in telefonu Radovljica Pavšek Anton; pri pošti, brzojavu in telefonu Gornja Radgona Brumec Franc; pri pošti, brzojavu in telefonu Jesenice na Gorenjskem Marušič Gabrijel; pri pošti, brzojavu in telefonu Brežice Turk Josip; pri pošti, brzojavu in telefonu Celje Horvat Mihaela; pri pošti, brzojavu in telefonu Ljubljana 7 Conč Albert; pri poštni avtogaraži v Ljubljani Černe Avgust, dosedaj tehnični višji kontrolorji VI. položajne skupine; za računske inšpektorje V. položajne skupine pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani: Lukež Rudolf, Slamič Vinko, Jurgele Alojzij, Podre-beršek Stanko, Levstek Franc in Gaber-ščik Stanko, višji računski kontrolorji VI. položajne skupine.
Z odločbo ministra za prosveto z dne 3. marca 1940. je bil preveden Gros Karel, profesor IV. položajne skupine 1. stopnje bogoslovnega semenišča v Ljubljani, za profesorja IV. položajne skupine 1. stopnje z 2. periodnim poviškom.
Z odločbo ministra za prosveto z dne 20. februarja 1940. je bil preveden dr. Močnik Vinko, profesor V. položajne skupine bogoslovja v Mariboru, za profesorja IV. položajne skupine 2. stopnje.
Številka 122 z dne 30. maja 1940.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 10. maja 1940. je bil razveljavljen ukaz z den 6. septembra 1937., O. št. 7589, kolikor se nanaša na odlikovanje Kvaca Ivana, zasebnega uradnika pri Sv. Lovrencu pa Pohorju z redom Sv. Save V. stopnje.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 6. maja 1940. so napredovali v IV. položajno skupino
2.	stopnje: Mihelič Josip, Mazi Vilko in Podkrajšek Matilda, učitelji V. položajne skupine z 2. periodnim poviškom šole za defektne otroke v Ljubljani.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 8. maja 1940. je bil postavljen po službeni potrebi ing. Slana Franc, poverjenik VI. položajne skupine kurilnice glavnega kolodvora v Zagrebu, za poverjenika iste položajne skupine strojnega oddelka železniškega ravnateljstva v Ljubljani.
Z odločbo ministra za promet z dne 25. aprila 1940. so bili premeščeni: po službeni potrebi: F e t i c Ivan, prometni zvaničnik II. položajne skupine po-
staje Tržišče, v postajo Rakek; Reljin Peter, prometni uradnik IX. položajne skupine postaje Vrhnika, v postajo Tržišče; Friškovec Maksimilijan, prometnik VIII. položajne skupine postaje Hoče, v postajo Rakek; Krauland Albert, prometni uradnik IX. položajne skupine postaje Trbovlje, v postajo Rakek; Oblak Marijan, uradniški pripravnik postaje Brežice, v postajo Trbovlje; Ziherl Frančišek, uradniški pripravnik postaje Ljubljana, v postajo Rakek; na prošnjo: Remec Jožef, prometnik VIII. položajne skupine in šef postaje Kraljevec-Prelog, v postajo Do-brava-Vintgar; Gerželj Ivan, telegrafist IX. položajne skupine postaje Ljubljana, v obči oddelek železniškega ravnateljstva v Ljubljani; Gorše-Baša Alojzij, pomožni prometni zvaničnik I. položajne skupine postaje Kranj, v postajo Karlovec; Petrovič Živa din, prometni uradnik IX. položajne skupine postaje Žirovnica, v postajo Vrhnika.
Številka 123 z dne 31. maja 1940.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 6 maja
1940.	sta bili upokojeni: Mesojedec Marija, višji kontrolor VI. položajne skupine pošte, brzojava in telefona Ljubljana 2, in Burger Ana, višji kontrolor VI. položajne skupine pošte, brzojava in telefona Ljubljana 1.
Številka 124 z dne 1. junija 1940.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 13. aprila
1940.	je bila premeščena po službeni potrebi Puntarič Jožica, učiteljica VI. položajne skupine s 1. periodnim poviškom ljudske šole v Lendavi, na ljudsko šolo v Novem mestu.
Številka 125 z dne 3. junija 1940.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 22. aprila
1940., III. št. 11.592, je bil postavljen po službeni potrebi Zun Uroš, predstojnik VI. položajne skupine predstojništva mestne policije v Kranju, za policijskega višjega komisarja iste položajne skupine komisariata železniške in obmejne policije v Mariboru.
Z odločbo ministra za promet z dne 14. maja 1940. so bili postavljeni v območju železniškega ravnateljstva v Ljubljani: za prometna uradnika IX. položajne skupine Sajbic Viljem in Felc Frančišek; za tehničnega uradnika IX. položajne skupine O m i č T e o f i 1 in za pomožnega vlakovodjo X. položajne skupine Novo Mehmed, dosedaj uradniški pripravniki.
Številka 126 z dne 4. junija 1940.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 17. maja
1940., št. 43.689/1, je napredoval Herkovič Franc, veterinarski višji pristav VII. položajne skupine pri sreskem načelstvu v Slov. Gradcu, za veterinarskega višjega pristava VI. položajne skupine.
Številka 128 z dne 7. junija 1940.
Prepoved razširjanja in prodajanja. Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo z odločbo z dne 21. maja
1940., Kns št. 1897/40, razširjanje in prodajanje brošure Miška Sigečana >Put na Golgotu — istiniti doživljaji Miška Sigečana u borbi za hrvatski narod«, tiskane v Zagrebu.
V
j
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik In nrednlk: Pohar Robert v Ljubljani.
Tlaka Ja zaim tiskarna Merkur d. A J Uubllanl: elfifl KfidatSiflilu Qtjpar Mikalek s Llublianl,
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 75. kosu XI. letnika z dne 18. septembra 1940.
Razglasi kraljevske banske uprave
L št. 3091/5.	2677
Razpis.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje službo travnika združene zdravstvene občine kaka s sedežem v Škocijanu v lastnosti banovinskega uradniškega pripravnika Za VIII. položajno skupino.
Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v banovinsko službo v smislu § 3. zakona o uradnikih v zvezi s členom 1. Pravilnika o službenih razmerjih, ustavljanju mest in prejemkih banovinah uslužbencev dravske banovine ter dovršeno zdravniško pripravljalno dobo in vsaj šest mesecev bolnične prakse 12 porodništva in ginekologije.
Prošnje naj se vlože pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 28. oktobra 1940.
Kr. banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 13. septembra 1940.
•J*
1 Št. 3514/4.	2662
Razpis.
Na osnovi § 31. zakona o banski upravi se razpisujeta pri okrajnem eest-lle*n odboru v Kočevju dve službeni toasti banovinskih cestarjev, in sicer: 1- za progo na banovinski cesti II. Jeda št. 163, Dolenja vas—Kočevska neka—Novi Lazi, od km 0.000 do km £000 in na subvencionirani cesti št. 52 Rakitnica—Kubeljni—državna cesta, od *to 0.000 do km 1.000;
2.	za progo na banovinski cesti II. Leda št. 163, Dolenja vas—Kočevska heka—Novi Lazi, od km 7.000 do *to 13.500.
Prosilci za te mesti morajo izpolnjeni pogoje iz člena 2. uredbe o službeni razmerjih državnih cestarjev in njih
Prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 11 ue starejši od 30 let.
> Svojeročno pisane in z banovinskim alkom din 10'— kolkovane prošnje, .Premljene s pravilnimi in zadostno ^kovanimi prilogami (rojstni in krst-il list, domovinski list, zadnje šolsko ^Pričevalo, dokazilo o odslužitvi kadr-*eRa roka, zdravniško izpričevalo, ravstveno izpričevalo, potrdilo pristoj-°blastva, da niso bili obsojeni jUg kaznivih dejanj iz koristoljubja, s toitualna dokazila o strokovni uspo-j.bljenosti), je vložiti najkasneje do • oktobra 1940. pri okrajnem cestnem boru v Kočevju.
^r. banska uprava dravske banovine.
Ljubljani dne 12. septembra 1940.
k	*
V- No. 281/70-1940.	2689-3—1
,	Razglas
Pismeni ponudbeni licitaciji za te-zidarska, betonska in železo-
betonska dela pri zgradbi okrožnega sodišča v Celju.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje po naročilu ministrstva za gradbe od 23. avgusta 1940., M. G. št. 33.579 in na podstavi čl. 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1910. ter njegovih sprememb oziroma spopolni-tev za prevzem in izvršitev težaških, zidarskih, betonskih in železobetonskih del pri zgradbi okrožnega sodišča v Celju
I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 7. oktobra 1940. ob 11. uri dop.
v sobi 33 tehn. oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani, Gledališka ul. št. 8/III.
Načrti in proračuni so interesentom na razpolago in v vpogled med uradnimi urami v sobi 30 tehn. oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani, Gledališka ulica 8/III, oziroma je dobiti vse ponudbene pripomočke proti plačilu napravnih stroškov pri tem uradu.
Ponudbe je predložiti v zapečatenih kuvertah, in sicer tako, da vpišejo ponudniki v uradni izvod ponudbenega proračuna, torej ne na lastne prepise, ponudbene enotne cene s številkami in besedami, ponudbene zneske in posamezne postavke in vse sestavke za vsa dela.
Zapečatene ponudbe, opremljene z državnimi kolki, vsaka priloga z državnim kolkom za din 4'—, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije z označbo »Ponudba za prevzem težaških, zidarskih in železobetonskih del pri zgradbi okrožnega sodišča v Celju« od ponudnika N. N. neposredno predsedniku licitacijske komisije med
10.	in 11. uro dopoldne. Po pošti pravočasno došle ponudbe se vzamejo s pogojem, ako ponudnik v njih navede, da so mu vsi pogoji znani in da jih brez pridržka sprejme. Poznejše, nepravilno opremljene ali brzojavne ponudbe se ne bodo upoštevale.
Kolkovina za ponudbe znaša:
1. od ponudbenega zneska 3,000.000 do din 4,000.000- din 600'-,
2. nad din 4,000.000— do 5,000.000— din 700—.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na vse splošne in tehnične pogoje tet mora položiti kavcijo, katera znaša 10% od navzgor zaokrožene ponudbene vsote do 1.000.000’—, za presežek te vsote pa 5%, za domače podjetnike.
Kavcija se mora položiti najkasneje na dan licitacije do 10. ure dopoldne pri davčni upravi za mesto Ljubljano v vrednostnih papirjih oziroma garantnih pismih, izdanih po denarrtem zavodu v smislu čl. 86. zakona o drž. računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »B pogodbe in nabave«. Kavcijo je .mogoče položiti tudi v go-
tovini pri Državni hipotekarni banki, podružnici v Ljubljani.
O položeni kavciji prejme ponudnik blagajnično položnico. To položnico, nadalje potrdilo davčnega urada o poravnavi vseh davčnih plačil za tekoče
III.	četrtletje, odobrenje ministrstva za gradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij in ne čez 3 mesece staro potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo o sposobnosti je obenem z vročitvijo ponudbe predložiti odprte predsedniku licitacijske komisije. Pooblaščenci morajo predložiti poleg tega od pristojne oblasti overjeno pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji.
Državna uprava si izrečno pridržuje pravico, oddati razpisano delo ne glede na višino ponudbene vsote ali tudi vse ponudbe odkloniti brez kake obveznosti.
Vsak ponudnik mora ostati v besedi 30 (trideset) dni po licitaciji.
Kr. banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 14. septembra 1940. &
V-Št. 264/6-1940.	2674-3-1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za dobavo drobnih kock in robnikov za tlakovanje državne ceste št. 2 od km 546.797, 40—549.143, 82 (Žabja vas—Novo mesto —kolodvor)
I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 9. oktobra 1940. ob 11. uri dop.
v sobi št. 19 odseka za državne ceste in mostove, Gajeva 5. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami ravno tam.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša din 2,141.762’50.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 14. septembra 1940.
K. V-No. 203/13.	2672-3-1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za dobar vo malih kock za rekonstrukcijo drž. ceste št. 50 od km 75 + 414 — 76 + 660 (skozi Celje)
I. javno pismeno ponudbeno licitacije na dan 10. oktobra 1940. ob 11. uri dop.
v sobi št. 19 odseka za drž. ceste in mostove, Gajeva ul. 5 priti. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami ravno tam.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša din 840.720’—.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 14. septembra 1940.
*
K V-No. 203/12—1940.	2673-3-1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za rekonstrukcijo državne ceste št. 50 od km 75 + 414 — 76 + 660 (skozi Celje) I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 11. oktobra 1940. ob 11. uri dop. v sobi št. 19 odseka za drž. ceste in mostove, Gajeva 5, pritličje. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami ravno tam.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša din 950.620'-. '
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 14. septembra 1940.
K V-No. 263/7—1940.	2675-3-1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za rekonstrukcijo drž. ceste od km 546.797*40 do 549.143'82 (Žabja vas—Novo mesto— kolodvor)
I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 24. oktobra 1940. ob 11. uri dop.
v sobi št. 19 odseka za državne ceste in mostove, Gajeva ul. 5. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi 'urami ravno tam.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša din 3,229.733‘97.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 14. septembra 1940.
*
K V-No. 206/31-1940.	2594-3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za rekonstrukcijo drž. ceste št. 50 od km 48.750—50.000 (skozi Vransko)
I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 5. oktobra 1940. ob 11. uri dop. v sobi št. 19 tehničnega oddelka v Ljubljani, odseka za drž. ceste in mostove, Gajeva ul. 5, priti., soba 19. Pojasnila in ponudbeni pomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami ravno tam.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša din 933.92270.
- Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kr. banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 7. septembra 1940.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Og 32/40—2.	2654
Uvedba postopka za proglasitev mrtvim.
Kupec Albin, roj. 22. 1. 1895., pristojen v Št. Pavel pri Preboldu, r. k., samski sin Kupca Alojza in Ivane, pos. iz Sv. Lovrenca, je spomladi leta 1915. odšel s 87. p. p. na Doberdob, od koder se je zadnjikrat zglasil sredi avgusta leta 1915.
Ker je potemtakem verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu § 24., št. 2., o. d. z., se uvaja na prošnjo Kupec Ivane, pos. v Sv. Lovrencu pri Preboldu, postopek za proglasitev mrtvim ter se izdaje poziv, da se o pogrešancu poroča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku, g. Mihaelu Prelogu, sod. uradniku v pokoju v Celju.
Kupec Albin se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi.
Po 1. 9. 1941. bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 20. avgusta 1940.
Og 33/40—2.	2653
Uvedba postopka za proglasitev mrtvim.
Narad Matevž, roj. 18. 9. 1878., r. k., oženjen, posestnik v Žetalah št. 29, je odšel leta 1914. s 87. p. p. na rusko bojišče, kjer je bil leta 1917. ujet. Od tam se je konec leta 1917. oglasil, od leta 1918. pa ni nikakega glasu več o njem.
Ker je potemtakem verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu § 24., št. 2. o. d. z., se uvaja na prošnjo Narata Jožefa, tovarniškega delavca iz Frama št. 2, postopek za proglasitev mrtvim ter se izdaje poziv, da se o pogrešancu poroča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku, g. Mihaelu Prelogu, viš. pis. oficialu v pokoju v Celju.
Narad Matevž se poziva, da se zglasi Dri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi.
Po 1. 10. 1941. bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim.
Okrožno sodišče v Celju, dne 29. avgusta 1940.
I R 422/40—4.	2649
Amortizacija.
Na prošnjo Košnjek Marijane, posestnice v Drulovki št. 22, se uvaja postopek za amortizacijo vrednostnih papir-
jev, ki so bili baje prosilki ukradeni; ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi v 6 mesecih po objavi v »Službenem listu« svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo: Hranilna knjižica Hranilnice in posojilnice, r. z. z n. z. v Šmartnem pri Kranju, št. 1613, z vlogo din 11.899'— in hranilna knjižica Hranilnice in posojilnice, r. z. z n. z. v Kranju, št. 4161, z vlogo din 66.150'38, obe na ime Košnjek Marijane iz Dru-lovke št. 22.
Okrajno sodišče v Kranju, odd. I., dne 12. septembra 1940.
Og 20/40-5.	2652
Amortizacija.
Na prošnjo Pribožiča Jurija, župnik3 v Bučah, se uvaja postopek za amortizacijo vrednostnih papirjev, ki jih ie prosilec baje izgubil ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi v 6 mesecih) počenši od dneva razglasitve v »Službenem listu«, svoje pravice, in sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev: _
Hranilna knjižica Občinske hranilnice v Kozjem št. 6081, glaseča se na cerkev Buče, Matija Koren, z naložbo dinarjev 21.707-35 in hranilna knjižica Hranilnice dravske banovine št. 3671. glaseča se n8 ime župne cerkve Buče z vlogo din 87’50-Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 9. septembra 1940.
I Os 70/40-5.	2656
Objava preklica.
S sklepom okrožnega sodišča v 'Celja z dne 14. avgusta 1940., R 80/40, je bila Cervinka Emilija iz Celja zaradi unio* bolnosti delno preklicana.
Za skrbnika je postavljen dr. Via Cervinko.
Okrajno sodišče v Celju, odd. I., dne 11. septembra 1940.
P 41/40-3.	2668
Oklic.
V pravni stvari tožeče stranke Loij8 Inocenta, industrialca, Trst ozirom8 Ljubljana, Masarykova 22, ki ga zastopa advokat dr. Ivan Sajovic, Kočevja zoper toženo stranko Costo Jakoba, W sebnika, Predstruge št. 12, p. Videni"' Dobrepolje, radi 10.400'— din s pp- 8 odsotnemu — neznano kje bivajočem tožencu postavlja za skrbnika Kavči Hinko, trgovec, Predstruge.
Okrajno sodišče Vel. Lašče dne 12. septembra 1940.
I 60/40-9.	*	2628
Dražbeni oklic. .
Dne 22. oktobra 1940. o PP.,^ devetih bo pri podpisanem sodu/
V sobi št. 19 dražba nepremičnin:
s^a klet z vinogradom, gozdom in' paš-nikom zemljiška knjiga k. o. Dedja vas ■vl- št. 30.
Cenilna vrednost: din 17.732—.. Vrednost pritekline: din 400-—. Najmanjši ponudek: din 11.831'—. Varščina: din 1774'—.
. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, j® priglasiti sodišču najpozneje pri draž-®enem naroku pred začetkom dražbe. Sl®er bi se no mogle več uveljavljati Slede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oli*ic, ki je nabit na uradni deski tega ledišča.
Okrajno sodišče v Brežicah
dne 19. junija 1940.
i	*
1 1723/39.	2686
Dražbeni oklic.
Dne 19. oktobra 1940. ob d e -v®tih bo pri podpisanem sodišču v J?ni št. 16 dražba nepremičnin zemljica knjiga k. o. Brezovica vl. št. 475 in °04, 862 in 1642.
1- skupina: k. o. Brezovica (hiša št. 22 *Notranjih goricah z gospodarskim r^lopjem z zemljiškimi parcelami). enilna vrednost: din 308.525'—, naj-"^njši ponudek: din 308.525-—, varšči-“a: din 30.852',50;
H.	skupina: k. o. Brezovica vl. št. 862 jjarc- št. 3454 (travnik). Cenilna vred-din 10.351-—, najmanjši ponudek: 1]J 6091-—, varščina: din i035-—;
1,111. skupina: k. o. Brezovica vl. št. ^ parcela št. 3408 (travnik). Cenilna ,r®dnost: din 5502‘—, najmanjši ponu-din 3668-—. varščina: din 551'—; .JV. skupina: k. o. Brezovica vl. št.
- parcela št. 3409 (travnik). Cenilna , ®dnost: din 7620-—, najmanjši ponu-ek; din 5080'—, varščina: din 762-—; . V. skupina: k. o. Brezovica vl. št. 862, ^ r®- št. 3415 (travnik). Cenilna vred-j?*!: din 16.641'—, najmanjši ponudek: ? H.094-—, varščina: din 1665-—; jjn'1- skupina: k. o. Brezovica vl. št. v/. Parcela št. 2"97/3 (gozd). Cenilna , ®dnost: din 8952-—, najmanjši ponu-£ din 5968’—, varščina din 895—; IfUo skupina: k. o. Brezovica vl. št.
parcela št. 2125/1 (njiva). Cenilna dot ost: din 5075'—, najmanjši ponuja din 3384-—, varščina: din 508-—. (aa ažitelj prevzame pri tej parceli j) '^^tojnem vložku) vknjiženo službe* pravico hoje, vožnje in gonje (iar to Parcelo v korist gospodujoče v] yele št. 2125/2-njiva, vpisano pri ce' st- 614 k. o. Brezovica. Ta služnost je lena enkrat za vselej na din 100-—. U raviee, ki bi ne pripuščale dražbe, b^Dglasiti sodišču najpozneje pri draž-«ic eth naroku pred začetkom dražbe, (tla/ ki se ne mogle več uveljavljati ii :e ^premičnin v škodo zdražitelja, ravnal v dobri veri. t»i|jru8ače pa se opozarja na dražbeni nakD na uradni deski tega
Dkrajno sodišče v Ljubljani, odd. V. b, due 9. septembra 1940,
1 349/40-2.	2635
Dražbeni oklic.
Dne 22. oktobra 1940. o poli enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Selovc vl. št. 42.
Cenilna vrednost: din 118.716'45.
Vrednost pritekline: din 11.850-—.
Najmanjši ponudek: din 87.045'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slovenjem Gradcu, odd. II.,
dne 27. avgusta 1940.
I 392/40 -5.	2493
Dražbeni oklic.
Dne 21. oktobra 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Slov. Bistrica vl. št. 209.
Cenilna vrednost: din 93.528-—.
Najmanjši ponudek: din 46.764'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slov. Bistrici, odd. II.,
dne 24. avgusta 1940.
Vpisi v trgovinski register.
Izbrisala se je nastopna firma:
1140.
Sedež: Maribor.
Dan izbrisa: 5. septembra 1940. Besedilo: »Juvenit« družba z omejeno zavezo v Mariboru.
Ker je prestala obrt pred 10 leti. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 5. septembra 1940.
Rg CII 18/31.
Konkurzni razglasi
1141.	2670
Sklep.
V poravnalni stvari Svetelj Marije, pos. v Ljubljani, Bohoričeva ul. 9, se po predlogu dolžnice s tusodnim sklepom z dne 20. 6. 1940. uvedeni poravnalni postopek v smislu t. 4. § 56. zak. o prisil. poravn. izven konkurza ustavlja. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 6. julija 1940.
' Por 6/40-8,
Razglasi raznih uradov in oblastev
IV.	št. 4237/8.	2678
Razsodba.
Peršin Anton,	mesar	v	Ljubljani,
Vodovodna cesta	34, je	bil	s	pravno-
močno razsodbo uprave policije v Ljubljani IV. št. 4237/5 z dne 21. 5. 1940. zaradi prekrška po čl. 8. min. uredbe o kontroli cen kaznovan s 5000 din globe in 30 dnevi zapora oziroma 60 dnevi zapora in	na plačilo	stroškov
razsodbe.
Uprava policije v Ljubljani dne 10. septembra 1940.
&
I. št. 270/pov./40.	‘	2682
Razpis.
Mestno poglavarstvo mariborsko razpisuje službeno mesto jurista.
Zahteva se dovršena fakulteta z opravljenim praktičnim političnoupravnim izpitom, kakršen se zahteva za politično-upravne uradnike.
Nastavitev se izvrši po službeni pragmatiki za uradnike in ostale uslužbence avtonomnega mesta Maribora.
Prošnje je vložiti pri mestnem poglavarstvu v Mariboru do 1. oktobra 1940. Prošnji je priložiti; rojstni list, družinski list, domovnico, izpričevalo o dovršeni juridični fakulteti, izpričevalo o opravljenem praktičnem političnouprav-nem izpitu, zdravniško izpričevalo, potrdilo o ureditvi vojaške obveznosti in nravstveno izpričevalo.
Mestno poglavarstvo Maribor dne 9. septembra 1940.
Predsednik:
Dr. Juvan s. r.
St. 3766/40.	2633—2—2
Razglas o licitaciji.
Uprava občine Kamnik razpisuje oddajo težaških, zidarskih, železobeton-skih, tesarskih, krovskih in kleparskih del pri zgradbi nove šole v Kamniku.
Ponudbe je vložiti v skrajšanem roku do 1. oktobra 19-10. pismeno pri občini Kamnik. Načrti in pripomočki ter pojasnila se dobe med uradnimi urami v sobi št 4.
Uprava občine Kamnik dne 9. septembra 1940.
Št. 3960.	2650
Preklic
razpisa službe pomožnega tajnika občine Loka pri Zidanem mostu z dne
12.	avgusta 1940.
Razpisuje se služba občinskega pragmatičnega tajnika. Pogoji: 4 razredi srednje ali njej enake strokovne šole z izpitom, večletna občinska praksa ter zmožnost vodstva blagajniških poslov. Varščina dinarjev 5000-—. Plača po dogovoru. Svojeročno
pisane in pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v roku 30 dni po objavi tega razpisa pri podpisani ohčini.
Občina Loka pri Zidanem mostu dne 12. septembra 1940.
Št. 9465.
*
Natečaj.
2587-3-3
Higienski zavod v Ljubljani razpisuje na osnovi odločbe g. min. za soc. politiko in ljudsko zdravje S. št. 20.218 od 26. avgusta 1940. mesto zdravnika-urad-niškega pripravnika za VIII. položajno skupino.
Rok natečaja traja 20 dni od dneva prve objave v »Službenih novinah«.
Prošnje, opremljene z listinami v smislu §§ 3., 4. in 45., odstavek 3., zakona o uradnikih, je vložiti pri Higienskem zavodu v Ljubljani.
Higienski zavod v Ljubljani dne 3. septembra 1940.
*
Oglas licitacije.
2683
Središnji ured za osiguranje radnika održat če u prostorijama Okružnog ureda za osiguranje radnika u Ljubljani na dan 30. septembra 1940 u 11 sati drugu javnu olertalnu licitaciju za iz-davanje radova za novogradnju ekspoziture ljubljanskog Okružnog ureda za osiguranje radnika u Celju.
Licitiraju se i izdat če se svi gradjev-ni i obrtnički radovi zajedno osim in-stalacionih radova centralnog grijanja i sanitarnog uredjaja.
Ponude se imadu predati najkasnije do tog roka u zapečačenom omotu sa oznakom: »Ponuda za radove novogradnje ekspoziture Okružnog ureda za osiguranje radnika u Celju«.
Zajedno sa ponudom imade se položiti kaucija prema odredbama uslova licitacije. Brzojavne, zakašnjele ili ne-propisno sastavljene ponudbe neče se uzeti u obzir.
Podloge za sastavljanje ponude mogu se dobiti dnevno kod tehničkog otsjeka Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu ili kod Okružnog ureda za osiguranje radnika u Ljubljani za vri-jeme uredovnih sati, uz naplatu od Din 100.—.
U Zagrebu, dne 14. septembra 1940. Broj: 50.458—1940.
Središnji ured za osiguranje radnika.
*
2667
Licitacija.
Krajevni šolski odbor državne ljudske šole v Št. Jerneju nad Muto razpisuje s tem za dan
15.	oktobra 1940. ob 11. uri dopoldne licitacijo za oddajo del pri gradnji nove dvorazrednc ljudske šole v Bistriški
dolini. V licitaciji so upoštevana vsa h
gradnji pripadajoča dela kakor zidarska in težaška, tesarska, krovska, kleparska, mizarska, steklarska, slikarska, pleskarska, pečarska in tapetniška.
Licitacija se bo vršila na mestu samem. Proračunska vsota znaša 297.006’69 dinarjev. Nadrobni proračuni in tozadevni načrti so na vpogled pri šolskem vodstvu v Sv. Jerneju nad Muto.
Krajevni šolski odbor Sv. Jernej nad Muto dne 10. septembra 1940.
Razne objave
2669-3—1
Poziv upnikom.
Stavbena zadruga »Pohorski dom«, r. z. z o. z. v Mariboru, se je po sklepu občnega zbora z dne 8. julija 1940. raz-družila in prešla v likvidacijo. Pozivajo se event. upniki, da prijavijo svoje terjatve v zakonitem roku podpisani Stavbni zadrugi »Pohorski dom« r. z. z o. z. v likvidaciji, Maribor, Frančiškanska ul. 8/1.
Likvidatorji.
*	2659
Poziv upnikom
na zbor Agrarne zajednice, r. z. z n. z. v Cvetkovcih, p. Vel. Nedelja, v likvidaciji, ki bo v Cvetkovcih pri Jakobu Roškarju dne 5. oktobra 1940. ob enajsti uri dopoldne.
Dnevni red:
1.	Konstituiranje zbora. 2. Volitev članov upniškega odbora in njih namestnikov.
Likvidatorji.
2688-3—1
Poziv.
Železniška družina, stavbna in kreditna zadruga železniškili uslužbencev in upokojencev dravske banovine r. z. z o. z. v Ljubljani je stopila v likvidacijo in poziva svoje upnike, da ji prijavijo svoje terjatve.
Ljubljana dne 16. septembra 1940.
Likvidacijski odbor.
*
2655
Objava.
Izgubil sem orožni list R. št. 1096, izdan od sreskega načelstva Maribor levi breg in ga proglašam za neveljavnega.
Komel Marjan s. r., Tezno-Maribor.
*
2663
Objava.
Izgubila sem letno izpričevalo II. razreda drž. meščanske šole v Celju za leto 1939./40. na ime: Manfreda Draga. Proglašam ga za neveljavno.
Manfreda Draga s. r.
2660
Objava.
Izgubil sem izpričevalo III. razreda državne meščanske šole v Šoštanju za leto 1930./31. in ga proglašam za neveljavno.
Alojz Novak s. r., Šoštanj.
*
2687
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za kolo in jo proglašam za neveljavno.
Pavlin Ivan s. r., Preska pri Medvodah
*
2664
Objava.
Izgubil sem izpričevalo II.c razreda
II.	drž. realne gimnazije v Ljubljani za
1.	1927./28., glaseče se na ime: Pipan JP' žef. Proglašam ga za neveljavno.
Pipan Jožef s. r-
sfs
2661
Objava.
Originalno podelilno pismo rudarskega glavarstva v Ljubnem št. 2473 od
26.	septembra 1854. o podelitvi rudnega polja Nova sreča v Širju in ležna karta tega rudnika sta se izgubila. P1’®' glašamo ju za neveljavna.
Trboveljska premogokopna družba.
V Ljubljani dne 13. septembra 194®-
*
2651
Jugoslovenska tvornica za i10' pregniranje lesa Guido RutgerS d. d. Hoče pri Mariboru.
Računski zaključek z dne 31. 12. 198®* Bilanca.
Aktiva: Denarna sredstva, vrednostni papirji in kavcije dinarje 6,603.922-75, obratni material in blag dinarjev 1,930.466’40, terjatve dinarj® 1,478.465-10, tvorniška naprava dinarje 4,349.686-85.
Pasiva: Delniška glavnica dinarje/
2,000.000’-, upniki din 10,015.605’3®' ne dvignjena dividenda din 120.000j7T’ amortizacijski fond din 1,455.369 d* statutarni rezervni fond din 42.840^’ splošni rezervni fond din 627.412'j ’ fond za tečajne razlike din 31.210’®’ čisti dobiček din 70.10319. bilanco11 vsota din 14,362.541-10.
Račun izgube in dobička.
Izgube: Poslovni stroški in d»v,„ din 1,844.16517, odpisi din 379.585®-’ čisti dobiček din 70.103-19, skupaj 2,293.853-88.
Dobiček: Kosmati obratni d0”1?) din 1,924.412-36, obresti in razni don®* din 369.441’52.
Upravni sve*'
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska In zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik; O. Mihalek v Ljubljani,