35 let »Turboinštituta«
Mednarodna 
konferenca 
o turbinskih strojih
V Ljubljanj je bil ustanovljen 27. junija 1948 Tur-boinštitut kot središče razvoja porajajoče se velike industrjje turbinskih strojev. Delovno področje inšti- ' tutajebiloposrečenoizbrano, saj imajo vsi turbinski stroji - vodne turbine, črpalke, ventilatorji — skupne teoretične in eksperimentalne raziskovalne metode, podobne preskuševalne naprave in merilne instrumente.
Turboinštitut kot edina neodvisna raziskovalna organizacija te vrste v Jugoslaviji objektivno in do-končno presoja karakteristike turbinskih strojev in hidravlične opreme. Odtod tudi tesni stiki z vsemi ju-goslovanskimi proizvajalci turbinskih strojev in strojne opreme. Posebej pa spremlja Turboinštitut izvozne uspehe Litostroja: z lastnimi raziskavami razvija hidravlične oblike strojev, na njegovih pre-skuševališčih tečejo prevzemni preskusi modelnih turbin in črpalk za tuje naročnike.
Raziskovanjeturbinskihstrojevjeznanost:nainš-titutu je bilo doslej opravljeno štirideset diplomskih nalog, sedem magistrskih nalog in pet doktorskih di-sertacij.
Svoj jubilej, petintrideset let raziskovalnega dela, je Turboinštitut praznoval delovno. V Ljubljani je v mali dvorani Cankarjevega doma zbral od 11. do 13. aprila 1984 domače in tuje strokovnjake, ki se ukvar-jajoz enakimi ali podobnimi problemi kotTurboinšti-tut, na konferenci »Petintrideset let Turboinštituta«.
O teoriji, izračunu, raziskavah, merskih metodah, kavitaciji, dinamičnlh pcjavih in o obratovanju hidra-vličnih strojev je poročalo okrog sto referentov, predstavnikov raziskovalnih, proizvodnih, projek-tantskih organizacij in univerz iz dvajsetih držav (Ja-
ponska, Kitajska, Indija, ZDA, Sovjetska zveza, ZR Nemčija, Velika Britanija, Francija, Italija, Švica, Av-strija, Švedska, Norveška, Poljska, Čehoslovaška, Madžarska, Bolgarija, španija, Egipt, Mehika).
Turboinštitut je svetu predstavil svoje razisko-valne dosežke in znanje, s katerim lahko realiziramo hidroenergetske objekte doma in v tujini, izmenjal je izkušnje in informacije z raziskovalci in proizvajalci na tem področju v svetu.
Na konferenci so bili predstavljeni izvlečki refera-tov, ki so objavljeni v dveh zajetnih knjigah konfe-renčnega zbornika (840 strani) v angleškem jeziku.
Pokrovitelji te mednarodne konference so bili: Zvezna gospodarska zbornica, Slovenska akade-mija znanosti.in umetnosti, Gospodarska zbornica SR Slovenije, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in Univerza E. Kardelja.
Konfer&nco je ob navzočnosti predstavnikov ju-goslovanskega in slovenskega gospodarstva in strojne industrije odprl direktor Turboinštituta mag. Vladimir Kercan, udeležence pa sta pozdravila pod-predsednik Izvršnega sveta dr. Boris Frlec in pred-sednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Janez Milčinski.
Strokovni program konference je obsegal deset zasedanj, obisk Turboinštituta v Šentvidu s predsta-vitvijo preskuševališč modelnih turbin in črpalk in ogled Litostroja.
Laskave so bile izjave tujih strokovnjakov o razi-skovalnem delu Turboinštituta in uspešnosti te ve-like turbinske mednarodne konference. Poslovili so se z željo po ponovnem srečanju v Ljubljani čez nekaj let.