k 21. V sobota 19. februarja. III. tečaj. 1870. V torek, četrtek in soboto izhaja in valji v Marihnru brea poitlja- uja na dom za vse leto 8 g. — k, pol leta 4 „ — četrt I h 20 jy * ti MV >' l*o pošti : a vse leto 10 g. —k jol leta 5 _ — „ SLOVENSKIM pol leia i> m — Četrt „ 2 „ 60 rednistvo in opravniitvo je na stolnem trgu (Domplatz) hiš. št. 179. O/ nniiilfl j Za navadno tristopno vrsto hb plačuje : ♦ i kr. če hb tiska Ikrat, b || ,, ,, ikrat, 4 ,, ,, Škrat, veče pismenke se plačujejo po prostoru. /i vsak tisek je plačati kolek (»tempelj) za 30 kr. Rokopisi se ue vračajo, dopisi naj se blagovoljno frankujejt Centralistična krečanja. Po dokončani zadnji seji odbora r pretres polj-e resolucije je izrekel minister dr. Giskra željo, naj i se v tem odboru še več besedovnlo o tem in onem, je to željo opravičeval s tem, da je bila zadnja seja njegovih mislih jako koristna ali plodna (fruchtbar). Nam ao ne bo moglo odrekati spričevalo, ka smo bili malokdaj tako srečni, da bi bili enega mnenja z g. Gi-skrom, takrat pa mu moramo pritrdili. Zadnja seja in to kar se po njej na Dunaj i godi. jo bila res jako plodna, samo da čisto v drugem smislu, kakor je mislil notranje-policijski minister. Glede poljske resolucijo ame tudi najhuji optimist no bo mogel trditi, da bi e bilo v zadnji odborovi seji dognala tudi le najmanjša varčica. Gg. odborniki so se pač pričkali, ali naj bi e prej glasovalo o 8. ali o 2. točki resolucije, ali o beh vkup, sklenilo ae ni nič, niti to, da se imn nekaj skleniti. Pač pa je bila omenjena seja in njeni nasledki plodonosni v uiaraikterem drugem obziru. Izrecimo najprej te plodove na kratko: Ministarstvo je opravičilo prerokovanje, ktero jo pred nekterimi dnevi izrekla o »jem stara „Presae", da si bo namreč sedanje mini-•terstvo pridobilo priimek ministerstva „javne brezglnv-nosti" (rathlosigkeit), njegova centralistična stranko pak , ki si je med adresno debato še tako ošabno na prsi bobnala , zabredla je s svojo enostranostjo in brezobzirnostjo na ono stališče, v kterem se škorpijon srn sebe v rep piči. Skusimo vse to pojasniti in doknznti. Takoj s početka seje je poslanec Rechbauer stavil nasvet, naj se o posameznih točkah resolucije prej ne glasuje, predno bo ministerstvo očitno povedalo, kaj ono misli o posameznih točkah ; kajti to tirjojo parlamentarni običaji, da ministerstvo, ktero večina zbora podpira, naravuost pove, kako so hoče v poljskem vprašanji obnašati. Člo-ek, ki se spominja g. ininisterskega predsednika Ha9-erja in njegovega zagotovila, da je ministerstvo v vseh azilih vprašanjih ene misli, bil bi smel pričakovati od ladnega zastopnika Giskre odločnega in moškega od govora, zlasti ker poljska resolucija ni nobena nova I centralistična stranka razsipati, da je zgubila mnogo stvar. Motil so je. Giskra ni dal nobenega odgovoru, tiste ošabnosti, ki nas ie med adresno debato z gnju-ampak ker je nekaj odgovoriti moral, vprašal je sam sob) napolnjevala, da se jej vsaj češke tirjatve ne nazoče Poljake, kako si oni mislijo svojo avtonomijo, zde več tako uomogoče, kakor še pred 14 dnevi. Jasneje Giskra ni mogel razkriti, da do onega trenotja Nas Slovencev seveda so ne omenja; kako bi tudi vlada sama ni vedela, kaj ho«*e in kako hoče. I Nemci mogli likvidirati tirjatve, kterih narodovi za- Ministri sami morajo centralistični stranki priznati, stopuiki niso oglasili, dokler je bil čas in prilika? da je ona zvesta, ubogljiva služabnica svojih gospodov, dokler ministri morejo povedati, kaj hočejo, a jej tudi ne bodo mogli zameriti, če pri tako očividnem brez-programji vsak centralist hoče biti velik politik in [o krene svojim potem. To so gg. nemški centralisti v zadnji seji pridno storili in razkrili misli, ki so Giskri kri v obraz gnale. Zlasti Bta Tinti in Kuranda pokazala, da je bila izposojena lovova koža, v kteri sta med adresno debato tulila proti kraljestvom in narodnostim. Tintiju je za zdaj ie dvomljivo, ali naj so Poljakom kaj da ali ne. Glede tega naj so Tinti sum s seboj ali a komur hoče porazunie. Važno pa )c drugo Tintijevo dokazovanje. Tinti je na podlagi državnih osnovnih postav dokaza), da bi se morala vsaka posebna pravica, ki se dovoli Poljakom, pipso facto" do-dovoliti tudi vsem drugim kraljestvom: „Kdo bi pač mogel Ceski in Moravski odreči, kar se je dovolilo Poljski?" vpraša Tinti, ki jo za zdaj res še proti ga-liški resoliciji, kterega bo pa treba ua to dokazovanje opomniti, kader Galicija dobi, kar jej gre. Spodbujen po Tintiju je še Kuranda miuisterstvu piilil svoj kropič. Mož, ki jo bil med adresno debato tako zgovoren proti Češkemu pravu, je izrekel, da ima pošteno voljo kolikor mogoče ustreči gališkim željam, ali naglaŠati mora pri tem svoje prepričanje, da se bo v prihodnje to, kar se bo dalo Galiciji, moralo dati ne sicer vsem šo bolj pa kakor mod poslanci razodeva se med nemškim časopisjem, da smo vsaj pri začetku konca centralističnega rajskega življenja. „Wandererjau nam ni treba omenjati, on že zdavno kliče in svari, naj se popusti državopravna kontumacija, on že davno pota nadelava federalizmu. Staro „Prešao" bi še po krivem doliili federalizma, vendar jo smemo šteti med najnevarnejše nasprotnik« sedanje sisteme in „novoga" miuisterstvu. Ona temeljito dokazuje, da je za prav zmagala prejšnja ministerska manjšina. „To znači spremembo, da 0 onih načelih, kterim ste v adresni debati skoraj dve tretjini poslancev pritrdili, denes nočo nihče več slišati rasen kak posamozen zakasnjenec .... Po vseh teh spivinembah ni drugo preostalo nego priznati, da niti volilna reforma niti Ivovska resolucija ne more biti podlaga vspešnemu preustrojanju. Edino le volilna reforma kol bistveni pripomoček za revizijo ustave, ktera revizija mora obsegati ob enem spravo s Cehi in Poljaki, Ie ona nam more pomagati do resnega parlamenta." Če bodo enkrat Slovenci vedoli formulirati svoje tirjatve, potem „Presse" morebiti tudi nas vsema v svoj program. Polna rahlocutja in spravedljivosti je tudi „Mor-genpost14. o kteri svet pripoveduje, da je organ „naj-večega Nemca", Napoleonu podobnega Schindlerja. Ko je ta časnik v enem zadnjih svojih člankov minister- kraljestvom, gotovo pak kraljestvu češkemu. aKakor še'stvu povedal nežno laskavost, da j<- malomarno zapra tudi kdo misli o razmerah strank — pravi g. Kuranda — toliko je gotovo, da obsega češka omikano, delavno in davke plačujoče prebivalstvo, kteremu se ne nune odrekati, kar se jc priznalo Galiciji. S tega stališča mora večina presojati gališko resolucijo." Te pričine menda dovolj kažejo, da se je začela vilo (verlungert) svojo mladost, nadaljuje: „Mnogo ra-znpita sprava se zdaj dozdeva mogoča, revizija ustave se prostovoljno priznava. Ta cilj bi bila vlada tudi lahko dosegla, ko bi bila manj osorno postopala. Zdaj se hvali kot zdravilo ono, kar se je ravnokar strup imenovalo." In da bi vse povedala, kar jej srce teži, Irsko, i u »kri viio dru A t vo fenljaneev. HI. Po smrti O'Connella je politično gibanje na Irskem zaSlo ua druga pota. Tako imenovani {Mlado-lrcif so sprevideli, da se s postavnoatjo ue doseže za deželo to, ar jej je treba. Rodila so»se skrivna politična društva, ktera so sirila revolucijouarske idejo. S. silo so hoteli (in „ienijanci" še dan denašnji hočejo) odtrgati se od Britanije. Jeli so drugod zvez iskati, posebno ua Francoskem, a zastonj. Eden voditeljev te nove stranke, ki je hitro prevladala 0'Connelovce, je sklical 300 zastopnikov irskega naroda v Dublinu 1. j 1848~1 Angleži so ta shod raz-podili in nektere irske voditelje v pregnanstvo poslali. Revolucionarni časopisi, kakor „Thonatiou" (Narod) so z vsemi pomočki agitirali za upor. lrci_so se_jQiužJl'. vlada je uaredila v Irskem izjomno_ stanje, in pofijljala vedno več jrojajtov tje. Naposled je vojska narastla dO 50.000 mož. Ko je torej v juliji 48. 1. Sinith O' priprav in brez dobre organizacije, bila je angleška vojska močna dovolj, da je irska krdela razpodila. Le tam pa tam je še švignil plamen krvavega ustanka, a Angleži so bili prej pripravljeni in so lehko poteptali in pohodili vse, 0'Brion in drugi voditelji so bili vjeti, na smrt obsojeni in polom pomiloščeni ua posiljeno prognastvo. Nastopek to nesrečne revolucije, in nastopek ob enem nastopivše lakote na otoku, je bil ta, da so v brezštevilnih trumah Irci domovino puščali in si- -<-lili prek morja v Ameriko. Koliko ljudi je tako nesrečuol in tlačeno domovino zapustilo, je razvidno iz lega, «*a jo irska I. 1851 imela za in du ne nastaja tako imenovano inanuduštvo. Satira v poli tiki je ono kresanje, ki igralce na pravem svetovnem gledišči varuje, da ne zarja ve; ona daje sosvetu tisto demokratično mišljenje, ki ne pozna bogov in malikov, ki k večemu pušča nektere politične histrouinneže nn površjo — in to zato, ker se 1. boji. da bi se vpljivi in zadobljena moč v zlo ne rabila, in 2. ker mu je zoperno hlapčevsko mišljenje velike množice, ki si tako rada malike napravlja in jim nltarje postavlja, da potem — pred njimi na kolena pada." Veseli nas. slavni ininisterski organ ! da si spoznal opravičenost opozicijo in njeno nalogo: kar bo V naših slabih močeh, znaš na nas račuuiti, da bomo tvoje malike toliko časa podirala, dokler jih ne vidimo v prahu pred slovansko opozicijo. Qui vive! D 0 p i s i. Iz Račjega na slov. Stirtketn 16. febr. [Izi dop.J (Dober namen pa slaba izpeljava). Ako bi se kdo predrznil tajiti, ka hi naš okrajni zastop resne in dobre volje ne imel, ljudem našega okraja do boljega blngo-stajna pripomagati, jako bi se motil Dovolite, da vas tega prepričam. Sviloreja, kjer je enkrat vpeljana, je gotovo lepa pomoč za povzdigo kmetijskega imetja. Da so pri nas sviloreja izplačuje, uči nas skušnja. Tudi Mariborski okrajni z a a t o p je to spoznal, in zato dal tikoma okrajnih cest murvina drevesca nasaditi, ker brez murvinega listja se svilni crvići izroditi ne dajo. Pa kako se jo to nasajen je izpeljalo! Po svojem potu iz Rač do velike ceste pri Krajchirti, kjer okrajpa cesta mine, sem se prav čudil, kako različno so se drevesca posejala. Dokler okrajna cesta še po rački soseski pelje, so murvina dreveacaiodpaduika (!) vriniti hotli, — ali spodletelo jim je. še nasajana med potom in tik ceste izkopanim grabnom na obeh straneh; ko pa okrajna cesta pride med meje frajhamske soseske, ua enkrat, drevesca nimajo več prostora med grabnom in ceRto. temuč vsaditi s<> se morala na njive, klere tik ceste leže. Premišljujem sem ter tje, zakaj se je to tako zgodilo ; kajti kader kmet svojo njivo preorje, kjer ogoni poprek Jože. se drevescem težko izogne ; lažje se to zgodi, kjer ogoni po dolgem poleg ceste leže. Ker je ua poškodovanje drevesc kazen naznanjena, so kmet še varuje s plugom zadeti se drevesc, ali neskrbni hlapci nič ue pazijo, in tako so že koli polomljeni in dosti drevesi- tako pokvarjenih, da bo teško kaj is njih. Kolika škoda! Sicer se je že dosti pokvečeuih dn ve*c nasadilo pa kaj za to, da so le draga bila. Saj morajo kmetje sami plačati, tudi tisti, ki ne bodo nikdar priložnosti imeli, »vilorejci biti, na primer srenjeani iz Smolnika in Je-lovca i. t. d. Tudi koli so bajda na pol predrago pla* OSDj ; to mi jo pravil kmet, kterega sem ravno na tej poti srečal. Hola! mislim, ta človek mi bo vose! razvezal, zakaj so murve no njivah in ne na testi, kakor v rački soseski nasajene. Povprašam ga tedaj, ni on mi reče, da je temu kljubost kriva, ktero imu okrajni zastop dn Frajhamčanov Tega. se ve da kmetu nisem dal veljati, m šaljive rekel: vas Krajhamčane okra)bi sastop te najbolj ljubi, in hoče. da bi murve pri vas najlepše bile, . ato so na pognojene njive v dobro zemljo, namesto ua rodo cesto nasajene. Bi že znalo biti, mi kmetic odgovori, pa če drevje doraste. nam seuco dela na pšenico, rž, koruzo in drugo silje, in to bo nam veliko večja škoda, kakor dobiček, ki ga bo posamezen kmet iz sviloroje dobil, če okrajni zastop svoje dni murvino listje posameznim svilorejcom proda, in deriar v okrajno blagajuico ali kam? deva, in mislim, da zarad tega, kader bo sviloreja pri nas v najlepšem cvetu, kmet no bo krajcarja manje za okrajne stroške plačeval. Ce bi ravno res bilo, kar mi j" nek mož iz okrajnega zastopa trdil, da je tisti prostor, na kterem murvina drevesca stoje, še k cesti odmerjen bil, vendar ni prav, da se jo tam drevje nasadilo, kajti kakor vsak kmetic ve. senca setvi vselej veliko škode dela, čudni niešanei, kakor je bilo dn sedaj navadna; da bode osebam, ki so ulovenskega jezika zmožne, v slovenskem jeziku dopisoval; da bode glede uradov, n. pr. z deželnim odborom, l okrajnimi glavarstvi na Slovenskem enako ravnal, čeravno se to hipoma ne more zgoditi, prične se pa vendar lahko takoj in korak za korakom naj se napreduje. — Za materijalno korist našega mesta bi bilo želeti, da bi županstvo skrbelo za ravnokar projektirano novo napravo, za telegrafijsko štacijo v Idriji namreč. Ta naprava bi našemu mestu gotovo koristna bila in nadejamo se, da ne ostane : „pium desiderium". Na dalje naj županstvo skrbi, tla bi idrijska ženska obrtnija — klekljanje zobcev ali špic — sčasoma kaj napredka storila in /a to naj bi se v prvi vrsti paziti hotelo. Naše žensko so v tej obrtniji jako pridne in ročno. Ker pa se ne gleda na to, da bi dobivale vedno tacih novih obrazcev (muštre), ki so v modi in kterih se naj- posebno veliko škodo pa Frnjbamčanuin, ki imajo ravnojveč speča, prodajajo se idrijski zobci prav po nizki tam svoje najboljše njive. Mislim, da sem s temi vjr-Itioami dokazal, ka ima Mariborski okrajni zastop sicer prav blag in dober namen, pa ~ nesrečne roke ! Is Šm&rtina pri Slovenjem Gradcu, 15. tbr. [Izv, dop.] Ustanovili smo katoliško narodno-politično društvo. V nedeljo 18. febr. je bil prvi občni zbor. Prišlo jo bilo nad 100 kmečkih posestnikov, izmed kterih se je po govorih in veselici precej 76 za ude zapisalo. Pričakujemo, da bode društvo med narodom pridno delalo ta vzbujo narodne zavesti, za razširjenje omike in tako jez stavilo proti navalom po-nemčevanje, ki se ravno na Štajerskem oh narodnih mejah razširja. — Pri prvem zboru so bili udoležniki jako zadovoljni. Razen obširnih, podučnih govorov, se je pelo (čveterospev.) — V odbor so voljoui gospodje: Ovčjnk, Šumaj, Sotelj, Smrečuik, Jazbec in Danijel. Ti so izmod sebe g. .Jazbeca za prvosednika izvolili. Is Idrije 16. febr. [Izv. dop.j S. Ž. (Volitev novega župana. — Občinske zadeve.) Ne morem si kaj, da hi Vam ne poročal o volitvi novega župana za našo mestno občino in memogrede tudi o družili, za naše mesto važnih stvareh. Volitev je bila včeraj, izvoljen je bil g. Kajetan S t r a n e c k i , mož čisto ti e o d-i s e n in u a r o d e n , ki se je dozdaj pri vsaki priložnosti n a r o d u e g a in z n a č a j D e g a kazal. Volitev je idrijskim Slovencem popolnoma všeč; kajti zdaj se vsi naši narodnjaki nadejajo, da se bode pod vodstvom novega župana naše mesto v narodnem obziru otovo povzdignilo. Do /.daj, pod Hdchteluoviui poveljem, je le nemškutarija cvetela; zlasti je bil mož potem, ko ga je bila sieča tako visokodušno obdaro-ala **), jako srčen in delaven v svojih namerah za ra/šii a nje uemškutarskega in ustavoljubuega duha. Pu vse te proteče nevarnosti smo zdaj srečno prestali; representanti ponemčevanja so se polagoma zgubili in čelu našemu mostu stojita dva pravična, narodna moža. — Pri volitvi župana so nekteri uradniki slovenskega Novemu županu je ravuopravuost in pravica narodov svetojša reč, kakor prejšnjemu, /a tega del se nadejamo, da se bomo ž njim laže pogajali, ker upamo, da se / njim tudi kaka pametna beseda spregovoriti da. Naj toraj še denes izrečem novemu županu željo idrijskih rodoljubov. Prvu in najvažnejša reč je ta, da i pričel polagoma v. vpeljavo slovenskega jezi k a v občinski urad. Sam župan pismenega slovenskega jezika ni zmožen, ker priložnosti ni imel, In bi se ga učil. Občinski pisar v pismeni slovenščini tudi ni izurjen. >ilo bode toraj težko. Kjer pa je ljubezen do domovine, do materinega jezika, kjer je veselje m pridnost, premagajo 8e vse zapreke, Zategadel nasvetujemo, da bode novi župan spretnemu, mlademu pisarju naložil, da se uri v pismeni slovenščini, da bode v kratkem zmožen, pravilno pisati svoj materin jezik. Zaupno so nadejamo, da bode novi župan pravičnim zahtevam idrijskih srenjčanov kolikor mogoče zadostoval, da bode n. pr. po služabniku očitna naznanila meščanom ob nedeljah in praznikih v lepem, čistem, domačem jeziku objavljal, in ne v taki •] Drug, obeirneji dopis nam je došel še le, ko jo bil ta že stavljen. Vredn "I IK.tl.u-1 je mnogo v loteriji zadel. Vred. ceni. Človek se čudi, da od zora do mraka z največo pridnostjo delajoča ženska do večega zaslužka priti ne more, čeravno je njeno delo prav imenitno. V tej stvari bi lahko mestno predstojništvo pomagalo n. pr. tako, dn bi iz drugih krajev, kjer se posebno s to obrtnijo pečajo, učiteljica pozvalo, ki bi podučevala klekljanje zobcev, in skrbelo naj bi županstvo tudi, da bi delavke svoje izdelke za boljši denar in laže spečavale. Nekaj se je v mestnem zboru o tem že govorilo ; a sklenilo menda še nič. — Končaje svoj dopis omeniti hočem, da je bil prejšnji župan za materijalno podporo Idrijčanov, zlasti revnih vedno delaven, radodaren in do ubožcev prav usmiljenega srca. V tej zadevi mu gre čast. Nade jaje se poslednjič, da bodemo o novem županu vsikdnr hvalevredne naredbe svetu naznanjati mogli, zakličemo mu prisrčno : na zdravje. Is Trsta 15. svečana [Izv. dop.] Ta teden se nabirajo v Trstu podpisi na zaupnico, ktoro odpošljejo na pergamentu umetno prepisano, tukaj bivajoči Slovani jugoslovanskemu roecenatu vladiki Strossraayer-u v Rim. Glasi si se takole : „Prevzvišeni Gospodi Vaš glas ua vatikanskem zboru jo tako mogočno odmeval v srcih vsega izobraženega človečanstva, da se zdaj Vaše ime po vsem svetu razlega, ter z občudovanjem in naj globok ejši m spoštovanjem spominja. Ljudem kratkega vida in plitvega srca bode zna-biti ta izjav nepovoljen in se bode resnica ne mara na nasprotni strani iskala. Ali kjer je ljubezen, pomir-ljivost in razsvetljena krepost, ondi mora biti tudi prava učeča trkov in resnica, ktero je sam Bog objavil. Prevzvišeni Gospod, mi se nismo do denes oglasili Vaši slavi, ker smo mislili, dn bi bila predrznost, nadlegovati Vašo tačas globoko zamišljeno dušo. Vendar zdaj, ko Vam zraven svojega, tudi tuji narodi čestitajo na moči duše in srca Vašega, zdaj ne moremo opustiti tudi mi tržaški Slovani, stopiti v kolo Vaših unjvročejših in iskrenejših občudovateljev. Drugi narodi Vas občudujejo, mi pa se z Vami dičoo tudi pred svetom ponašamo, kakor s prvim in najvećim sinom ne samo uaše ožje domovine jugoslovanske, ampak celega ogromnega Slovanstva, Dopustite nam, Prevzvišeni Gospod, da Vam pri tej priči zraven častitke tudi eno v našem srcu globoko vsajeno željo izrečemo. V onem duhu. v kterem razumevate Vi sveto poslanstvo cerkve, je bilo in bodo do veka v njej mesta izpolnjevanju vseh pravičnih želj krščanskih narodov. Nnslanjaje se na to načelo, Vas prosimo, da povzdignete ob svojem času Vaš silni glas tudi za vpeljavo naše svete slovanske liturgije, ktera ni samo ena naših najiskrenejših želj, ampak tudi naše sveto in ne/.nstarelo pravo, izvirajoče od naših apostolov, svetih bratov Cirila in Metoda. Goječi Čvrsto nado, da bodete Vi z ostalimi brati, enakomislečimi vladiki zmagali v svetem zadevanju, ostajamo. V Trstu 13. svečana 1870. Preuzvifionosti Vaše najiskrenejši spoštovatelji." svojem pri- Politični razgled. Ministerski „N. Frdbl." pravi, da je resnica, kar piše dunajski dopisnik v ,A. A. Ztg." o .globoko segajočein raz poru med našim minister-stvoin in državnim k a n c o l a r j o m." Omenjeni list trdi , da je dopisnik od Beusta inspiriran in plačan, ter dostavlja, da se bolj in bolj kažejo prikazni, ki podirajo vero, da bi bila odkritosrčna in Še andenes resnična Beustova obljuba, da se ne bo utikal našo notranje zadeve. Ministerski organ obeta za rihodoje obširen članek proti Beustu in njegovim dis-poBicijonsfondskim pomagačem. Opozicija si sme torej obetati nov peresen boj med uemško-pemakim minister-stvom iu Beustom. Le lasajte se, mi se bomo pa smejali ! Ministerstvo hoče s Cehi pobogati se. Na Dunaj tta poklicana dva zastopnika češkega naroda, dr. Rie-ger in dr. Sladkovski na dogovore. Kakor iz čeških Časopisov, kteri izrekajo tudi misel onih dveh mož, vidimo, Cehi ne zaupajo temu „poravnanju" ničesa. Ako bosta šla na Dunaj, gotovo pojdeta le zarad tega, da se ne bo reklo, ka Cehi nočejo sprave. S tem minister-•tvom pač sprave ne bode. Po sreči raztrobljejo vladni časopisi Že naprej, da hoče ministerstvo s temi „po-•kušnjami" program prejšnje manjšine „ad absurdum" spraviti. Vsak pa, kdor zaslepljen ni, menda vidi, da bode le sebe in svojo politiko ad absurdum dotiralo. Govori se, da je bil na Dunaj i te dni sešel se ministerski svet, v kterem so Andraši, Longav, Brestel iu Hasner pod cesarjevim prvosedstvom obravnavali Vprašanje zarad vojaške granice , posebno zarad razdelitve kvot med obe polovici. Pritrjeno je bilo o g o r-p k i m nasvetom — kakor vselej. V državnem zboru dunajskem je bilo dolgo posvetovanje o novi postavi zastran pridobnine (davka od pridobička zaslužka.) Poslanec Klier jo nasvetoval celo postavo še enkrat odseku v preudarek izročiti. Gospodje, ki so menda videli, da stvar res ni dovolj premišljena, „80 sklenili, da ne bodo nič sklenili" — in sklepanje odložili do prihodnje seje. Iz Prage se brzojavlja v „N. fr. Pr." da volitev dr. Brauuerja za praškega župana ni dobila najvišega potrdila. Strah, da bi v vzhodu vnel so nemir, se je polegel. Turška vlada, ukrotena po odločnem postopanji Rusije, izreka po svojih glasilih, da je svojo vojsko v Bosniji le za nekoliko tisočev pomnožila, in da ti nimajo namena rabiti se proti črni gori. Dva španjska republikanska poslanca sta od francoske vlade prognana iz Marseille, kjer sta bivala do zdaj. Pobegnila sta v Švajco. Kazne stvari. ♦(Zgodovina Trsta in njegove okolice). Iz obširnega vabila na ta spis posnamemo važ-neje točke : rSedašnja veličina, znamenitost in važnost tržaškega, na alavjanski zemlji stoječega mesta, ki je bilo pa nekdaj le nepomenljiva mala primorska vasica, in je štela celo pred 112. leti, namreč leta 175«, fie le 6424 duš, med tem ko jih je zdaj nad 68.000 brez okoličanov, kterih je okolo 48.000,—je že dovolj vsim zim na. Sicer važno in znamenito je to mesto posebno zastran njegove lege jako vgodi.e in prilične za trgovino ali kupčijo ne samo po morji, temuč tudi po suhem. Ravno te trgovine neizmerna in vabivna korist je silno od nekdaj spodbadala, kakor spodbada še dan denašnji mnogo pridnih in dobičkaželjnih raznoplemcn skih trgovcev, tako rekoč vseh krajev toga sveta, da se v tem mestu nastanijo, ali pa da tu le kupčujejo. To si je imelo, kakor si še vedno ima, za ponatorni nasledek neprestano njegovo razširjanje, olepšanje in obogatenje, ali sploh vstanovitev čedalje boljega vse stranskega blagostanja. Takošno moč ima tedaj trgo vina tukaj, kakor sicer tudi sploh povsod, kjer se ljudje resno in marljivo ž njo pečajo ! — Marši kteri uaših tukajšnih Slovencev, dobro poznanih zastrau njihove, gotovo vse pohvale vredne vedoŽeljnosti in nav- dušenosti za našo narodnost, so ob posebnih prilikah že večkrat željo razodevali zvedeti vendar, vsaj na kratko, povestnico o zgodovini tega mesta in njegove okolice, — zvedeti, kaj in kako je bilo nekdaj i tih krajih, od kod in kako je vse to prišlo, kar se zdaj tu vidi itd. V Italijanskih, več ali manj obširnih knjig, ki si imajo za obsežek tudi to res tehtuo in zlasti za nas Slovence jako zanimivo stvar, je do-zdaj mnogo, celo — osemindvajseti Razuu tistih je pa še devet drugih, so namreč tri latinske, tri francoske in tri nemške. Sklenil sem se letos tega važnega dela lotiti, potem namreč, ko se mi je po sreči izšlo, napraviti si za-nje potrebnega gradiva (materijala) in zadostne podloge. Pisati mislim knjigo sicer večidel prav v domačem, pa vendar čistem slovenskem jeziku, da jo lahko tudi uaši žalibog dozdaj zavoljo znanih nam nesreč še z mi raj premalo izučeni kmetje razumevajo, in pa izdajati jo po mesečnih snopičih, kterih vsak bi obsegal eno polo ali 16 strani, in pa izhajal drugo soboto vsacega meseca. Po tem bi se posebno našemu manj premožnemu ljudstvu plačilo čedalje bolj zlajšalo. Ker mi je pa namen, uvrstovati tej knjigi na primernih mestih zadosti obširno omembo zgodovinskih reči tudi zastran vseh druzih, toliko starih, kolikor sedašnjih Slavjanov, vtegnila bi gotovo zanimati tiste ravno tako kakor tukajšnje. Upam tedaj, da si jo bode vsaj vsak Slovenec, ki ume brati, in je tudi navdušen za svojo narodnost, rad naročil — vso, to je vse snopiče do zadnjega. Izšlo bi jih po mojem računu sk rej dvajset. Naročnina bi znašala za eno leto ali za dvanajst snopičev le 80, za pol leta tedaj 40 in za tri mesece 20 soldov ! Sicer snopiči bi se nikjer ne prodajali, v Trstu bi se pa vendar oddajali pri meni ali tudi pri gosp. Uli carju, nasproti pošte (kjer sta se prodajala moja nekdanja časnika „Tržaški Ljudo mil" in »Pod Lipo), in ravno tako tudi v okolici tam, kjer bi se razdelevali tistim, ki se bodo redno poprej oglasili za naročnike kakor si bodi (pa lo pi smeno), — vsak natis sntno za šest soldov; drugod pa pri razdeliteljih za sedem soldov, ako ne plačajo ustanovljene naročnino naprej za več mesecev. — Prosim, naj me blagovoljno podpirajo posebno tudi čitalnice (ktere, dajaje tako tudi lep izgled zastran podporo pisateljev, bi bi morale po moji misli držati vsako narodno knjigo in vsak narodni časnik), iu pa njih udje; saj mali strošek bi jim ne bil vendar težaven, in dobiček za slovenstvo (ne za-me) bi utegnil biti morda zadosti velik. — Dragi rojaki ! priporočam se vam živo. Nemojte me zapustiti — ne bodite hladnokrvni in iu marni! Saj veste pač dobro, česar nam je treba, dn so podpira in pospešuje napredek našo narodnosti, ki zahteva krepke in zdntne pomoči. Izdajanje knjige bi si utegnilo imeti začetek že meseca aprila tega leta, ako mi pridejo o pravem času naročbe, kterih z ozi rom na važnost knjige in pa na majhnost naročnine pričakujem — obilo. Z Bogom ! J, (i odi na — Vrdelski, (stau. Via Farnedo časa Svetina num. 28 v Trstu. * (Dramatično društvo) v Ljubljani napravi jutri v nedeljo 20. t. in. svojo pustno predstavo v deželnem gledališči. Predstavljala se bode od lanskega leta znana parodiji i čna opera „Kralj Voudra XXVI." v 3 dejanjih, ktere muzika ja res tako okusno sestavljeua i/, najbolj priljubljenih ojier, da se smemo nadejati prav veselega večera, temveč ker je pevo vodja g. Forster celo opero, kakor smo se prepričali, prav dobro instrumentiral i u se je zbor zu gledišč« pomnožil ; tako so bode mogla predstavljati v dokaj bolj velikanski meri, nego svojega dne v prostorih či tablične dvorane. Popolni tokst se dobiva na prodaj po 10 kr. v bukvarnicah in pri gledališki kasi, kjer se bodo prodajali tudi sedeži v nedeljo od 10. —12. ure zjutraj, in zvečer od V96. uro naprej. * (S t r o ss m n j e r j u) se je poslala zaupnica iz Kraljevice in iz druzih krajev Primorja. * (Zaupnica g. Vratiču). Srenja sv. jurskega trga na Štirskom jo poslala odhajajočemu g. Vratiču to-le zaupno pismo: „Blagorodni gospod! Z dopisom dne 26. prosinca 1870, št. 6 pr»s. ste nam ua znanje dali da sto po svoji Želji na mesto c. k. okrajnega poglavarja v Slovenjem Gradcu prestavljeni. To nizna-nilo je niže podpisane ude občinskega zastopništva sve-tojurskega globoko v srcih zaboleli), ker s tem pre-stavljenjem zgubimo moža, kterega blago srce je bilo polno poštenja in pravičnosti, kterega obnašanje je bilo vsakokrat l|uboznjivo, in kterega uradovanje je bilo skoz in skoz ustavno. V vseh svojih službenih razmerah ste se Vi blagorodni Gospod! pokazali kot značajnoga in vestnega uradnika, kteremu jo bilo zmerom mar IS blagor okraja, kteremu ste bili od vseh poštenjakov ljubljeni glavar. Naj Vam izrazi spoštovanja in zahvaim iti, kteri vam prihajajo od mnogih srenj, bodo mah) tolaŠilo za marsiktero bridko nezgodo, ktero so Vam napravili neprijatelji pravice. Vaše blago delovanje ne bode tako hitro v celjskrm okraji pozabljeno, — delajte v enakem duhu tudi na svojem novem mestu, nas pa ohranite v prijaznem spominu. Bog Vas obvaruj. Zastopništvo Rrenje sv. Jurja pod Kitni kom. Dr. [pavk 1. r., župan. M. Kavčič 1. r., Jan Hren I. r, Jože Zdolšek 1. r., Martin Jevšinjek I. r., svetovalci. Andr. Krmijo 1. r., Mih. Sivka 1. r.. Jože Obreza I. r., Jak. Zvegler I. r., Franc Jager 1. r., Martin Oset 1. r., Franc Gajšek I. r., Anton Kukovič I. r., odborniki. * (Stari in novi okrajni glavarji). Minister notranjih zadev je imenoval dosedanja okrajna glavarja II. reda Gustava Gutmaria in Ljudevita Joseka za okrajna glavarja I. reda, potem nnnu stnijskega se-stavljavca Franca Vogl-a in sodujoga pristava Sch6nwet-ter-a za okrajnega glavarja II. reda na Štirskem. Po najzadnjih naših telegrafičnih poročilih je g. Sehon-wetter, velik nasprotnik narodnega gibanja, imenovan za okrajnega glavarja v Celji. Ob enem se nam naznanja, da se ima Schonvvettor za to imenovanje zahvaliti protekciji Lohningerja in Kaiserfelda. Radovedni smo, koliko časa Oo to protekcijako gospodarstvo še trajalo. * (Ljubljansko m os t o) stoje po najnovej-iem števil jen j i 23.032 prebivalcev. V primeri s števil jenjem leta 1857 je prebivalstvo narastlo za 2285 glav. Gori navodno število se takole razvrstuje med posamezna mestno oddelke : mesto 8182, št. petersko predmestje 801 D, polansko predmestje 2703, kapucinsko predmestjo 3335, Gradišče 1611, Krakovo 935, Trnovo 83M. karlovško predmestjo 598, kurja vas 504, morast 351 prebivalcev. V te številko so ušteti samo stalni ljubljanski prebivalci. Obžalovati je zlasti tli, da se ni štelo po narodnosti, med tem ko so na Koroškem šteli celo osle. * (Profesor in dvorni svetovalec dr. U n g e r), sloveč natoro/uanec, jo te dni v Gradcu umrl. Kakor je zdravniška preiskava skazala, sumi se, da je bil po noči v svoji spalnici — ubit. Na glavi je imel tri udarce in na pljučah so se kazala znamenja, da je bil naposled zadušen. Denarna omara zraven postelje je bila odprta. Sodnijs!«;a preiskava se je začela. * (Kazen, proti kteri se je obsojeni kaplan g. K opri v nikar) pritožil pn viši deželni sodniji v Gradcu, je ta poostrila, iu mu namesto dveh mesecev odmerila štiri mesece zapora. * (Čitalnica vNabrezini) napravi v ne-deljo 20. t. m. besedo, pri kteri so bo igrala igra „Županova Micika" po igri se bo pelo in deklamovalo, temu sledi ples. * (Metliška čitalnica) jo „zarad neugodnih okoliščin" morala nehati. Naš poročevalec nam ni vedel povedati , ali za zmerom ali le začasno. Da bi se bil blizo Metlike lansko leto sklical večkrat obljubljeni tabor . ne bi trebalo poročati tako žalostnih vesti. — * (Okrajni glavarji na Kranjskem.) Dosedanja (»krajna komisarja Martin Tribuzzi in Štefan Klančič sta imenovana za okrajna glavarja II. vrsto na Kranjskem. * (Hrvaški majstor) Žuvie, Iti )> kakor znano skoval z Rauchom vred rnagjni' ftsfto poitetio unijo, daje članke iz „Zatočnika" na nemški jezik j»it atavljati in ka inotiskati, tla jih v PeAtt nucl tnagjnnke veljake razdeljuje. Hoče jim dokazati. kvtko troh; je vojaške granice ostanek tiskovno svobodi- odpraviti * srečo Mrtgjsrorsaga. * (Novica). „N. Wien. Tngbl. poroto, di je na Dnnaji razglašena govorica, ka boil^ slov en sk i državni poslanci gotovo zapustili ilržnvni »bOT, ko bi se Petrinov nasvet no hotel izročiti v j,rotiva enemu odboru, ki ima poročati o poljski resoluciji. i v Dunajska borsa 16. februarja Enotni drž. dolg v bankovcih . . trn n. 60 kr .*>•/, metal i ke z obresti v maji ii nov — ., — ■i Enotni dr/., dolg v -rebru . - 70 „ 45 * . - !>*: » 50 n Akcije narod, banke . . . . - ?» , — * * H) n 26 n Cekini......... . . S. 82 Dva praktično izurjena pomočnika zl*turškega iti srebrninarskega dela dobita za dobro plačilo stalno službo. ? ?? K J«? fct? P r i (8) August Thiel-u, lastniku prve in največe prodajalni«'1 juv e|, zlatarskega, srebrninarskega in blaga iz kiiieslct- srebrnim1 v gosposkih ulicah (Herrngasse), Paier-jova liisa v XX«r-ifc>oi-ii. Tisti ki z na jo gravi rat I, i in ajc pred nosi. Epileplićni kri1 Kar (božjast) p i 8 m e n o zdravi specijalni /.dm vuik za božjast doktor O. M.i11i«oh v Boro Unu. Mittelstrasse 6. — Odzdravil jih j«1 že nad sto. (2) Slavnemu vodstvu vcajemno - zavaroval ne banke „SlaviJ a" Za hitro in pošteno izplačanje istine ghl. 2000, ktero je moj ranji mož na korist svojim zarojencem na svoje življenje pri banki „Slavi) i" zavarovati dal. izrekam temu vseslavjanskemu zavodu z:i to uljudno postrežljivost zasluženo očitno hvalo. Skrchlehji, 30. prosinca 1S7D. Barbaru ifotiokoia. 3» -f - J. Lacher-jeva velika zaloga poliisne nprn-ie kterih govori na tisoče spričeval in pohval, so Eupolnoma izdelam« i/ kavčuka in imajo namesto Ščetin — avčukasta žela, ki morejo segati v najdrobneje votline zob iu odpraviti, kar se je škodljivega nabralo. Kavčuk ima v sebi električno moč, ki ne no ribanji zbudi, in tuko se zgodi, da so vsled ribanja /.ol> ne očisti '•.ono, ampak da M tudi polira in zabrani proti krhanju. Te krtačice naj lii se po zdravniških sodbah rabile pri najmlajih otro-kih, ila se pride sobnim boleznini v okom. itazen teli du-brot se te krtačice skorej ne dadć uničiti in se lahko ena krtača rabi celo leto. Kna taka velja samo 90 kr. 1 snld. en parni stroj I.'Dampf-Apparati za čiščenje škodljivega zraka. 1'arni kotel tega aparata se napolni s čistilno von-javo za to odločeno , potem se razgreie na špiritni lampici ou^ aparatu prideti , vsed tega se razvijo «lap in oprosti naj- ^3 večo sobo v malib minutah vsacega škodlj ivega ali nepri- ?T jetnega zraka tor jo napolni h prijetno vonjavo. Neob- <^> hodno potrebno za bolnišnica, šole, urade, de-^^ lav niče, stanovanje, kakor tudi za salone. Ta mašina jo iz zlatega bronsn prav čedno izdelana, da mora T? veljati kot zaljsalo. Kn stroj velja 1 f. Steklica čistilne^ vonjnve i potrebnim špiritom 50 kr. [ZeđOttojft za .'.okni: |. Zmaga vednosti. jMj Naposled se je enemu nnjimenitnejih ločbarjev po- S -ireoilo iznajti sredstvo , ktero so desetletja največe kapa- 7^ oitete na polji kozmetiko zastonj iskali, l'resorvativ ]iroti V -l.ibi sapi fathemprteservativ| mabomo odpravi vsako sla- j^' bodišečo i-apo, naj izhaja iz slabih zob ali iz drugih bo- Vi lezni, ker tudi zobno meso zdravo ohrani in tako zobe &i otrjuje. 1'ruv priporoča se kadilcem, ker se more zaostali«"-tabakovi duh mahoma zameniti za prijetno, dobrodejno in ohlajajoče aromo, tudi kot toaletski predmet nepogrešljiv; ^! ako se zjutraj s to esenco usta enkrat sperč, ostane pri-jitni duh ves dan. V* svojem učinku je ta esenca razločna od vseh drugih, ker je čisto nova, od nobenega dražega še DO znajht«o edln<» nn Dunaji pri (1) A. F v i ed 111 a 1111 -u, Praterstrasse \r. 26. ladstel) in vrednik Anton TodbhIč Lastniki- Dr. Jot« Voćnjak In drogi Tiskar tidnard Janilč