Rez fliiske trte. "*Ł)žt. Nekaton spLošn prarita • rai. Bno najražnejših opravil v vinogradu je brer dvoma eea, kajti cd nje je odvisna rodovitnost in rast vinske trte. Z recjo moremo plodovitost trte onanjšati in rast lesa pospešiti, aU pa tudi narobe. Pri r«i je pred vsem pazifi na tp, da ohranimo ravnotežje med rodnim in nadonvestnim lesom. Rodni les se nahaja vedno ie no dvoletaem lesu. Nadomestnd Ie» je narenti Aa storem delu trte, ako je le-ta v svrho pomlajenja trsa potreben. Ves drugi les, ki ga ne rabimo niti ea rod, niti za nadomestilo, odrežemo gladko pri debhi, da ne nastanejo luknje, ki služijo kot zavetišče razaih trtnih škodBjvcev. Iz istib razlogov odstranimo tudi staro odrarlo skorjo. Pri rexi porežemo tudi zgornje lcorenine na žlahtnem d*ki trte, ako tega posla ne obavljamo pri prvi kopi v pomladi. To je važno zlasti pri mlajših nasadih in v močm zemlji. Rozgo jc odrezati 1—2 cm nad očesom. Če režemo tik na«l očesom, je prvo oko v nevarnosti, da se posuši. Ako pa režeroo previsoko nad očesom,. se stržen v tem delu medčlenka (infernodija) posuši in aastane votlina, fcjer se radi nnselijo škodljivci vinske trte. ' Pri reai se nam je ozirati tudi na obliko, starost, rast in sorto vinske trte. Z oeirom na starost in rast trte režemo po pravilu: čim bujnejša je rast, tem več pustimo rod~ nega Ie«a, ali tem močneje aarežemo. Enako narežemo močneje, ako smo v preteklem Ietu zdatno gnojili. V naših krajih režemo navadrvo v febraarju ia prvi poloTici marca. ftej ne raoremo rezati vsled snega in ne~ vamosti zimske pozebe, proti kateri so neobrezane trte bolje zavarovaae, nego obrezane. Če je pa trta kljub temu pozebla, tedaj je škodo pozebe mogoče pri poznejši r«i še nekoliko poproviti. Ako pa rei«mo trto pozno (v drugi polovici marca), se ista močno solzi, kar slabi vinsko trto ter ima lobko posledico, da zgornja očesa ne izženo. V višjih, toplih in solnčnib legab režemo poprej nego v nizkih, vzhodnih in zabodnih legah. Kako režemo vsled zimske pjnzebe poškndovane trte. škoda, ki nastane vsled zimske pozebe, je v nizkih legab lahfco prav občutna. Tudi je nepopolnoma dozorel les proti pozebi bolj oboutljiv, nego popolnoma dozorel. Visok sneg varuje spodnje dele trte pred pozebo. Pozebejo Ifthleo samo posameana očesa, ali cela rozga, ali pa celo starejši deli trte. Ce pozebejo samo očesa, tedaj moremo s pametno rezjp še marsikaj popravifi. Drugačna je pa stvar, ako je pozebel enoletni les, ali pa celo stari les, v katerem slučaju je trs navadno izgubljea. Glede pozebe preiščimo posamezna očesa, ako jih prerežemo čez sredo od vrha navzdol ter pogiedamo, kakšna je njih notranjost. Ce je oče9ce znotraj rujavo, tedaj je pošbodovano od mrazu in ne bo pognalo. V slučaju visokega snega je navadno pozebel suno zgornji del trte, apodnji pa je o«t«I nepoškodovan. V tem slučaju -velja pravik), da je trtba dobiti toliko zdrnvih očes, kolikor jib odgo) dotičae trte zahteva. Kjer ne moremo narezati locnov, pustino toliko več reamikov na 3—4 ačest. Pri tem pa je skrbeti za retervni čep na starem Ie*u, do dosežemo v naslodnjem leiu prisnerne oblike. Ako je eneg ležal visoko in 90 oetal« sppdnja očesa zdrava, tedij režemo pri odgoji ns glavfč in rta reznike, kalccr običajno ter narežemo toliko čepov ali reznikov več, da dobimo normalno skupno število očes in sic«, ako mogoče na dveletnem lesu. V limi brea snega trpe spodnja očesa več od mrua, neg« isgomja ter režemo zatefadelj bolj na dolgo. V letib po zinvski pozebi režemo nekptiko parneje, ko je obseg škode lažje j>regled«ti. V takšnib slučajih privežemo loc- %e šele, ko so očesa pognala, drugače pa jih popolnoma odstrarumo. Ce je ama poškpdovala tudi ervoletni Ies, tedaj je treba več pre\idnosti pri rezi, kakor sicer. Navadnp ne pozebejo vse trte, niti deli ene in iste trte enakomemo. Za*o režemo poacneje kot običapo ter nareiemo več in daljše Iocne na enem in istem trsu. Na močno poškodovandh trtah poženo pozneje iz starega lesa novi poganjki. Od ]e-teh obdržimo toliko, kolikor jih rabimo praneje za pravibvo odgpjo. Najslabše je, ako pozebejo tudi starejši deli trte, kar se dogodi včasih v zelo nizkih legah. Da trto obvarujemo pred pozebo do cepljenega mesta, jo je treba v jeseni osipati. Ako pa je kljiib temu uničil mraz trto do cepljenega mesta, tedaj odgojimo iz podlage nove pogaajke, ki jih cepimo na zelano, ali pa cepimo staro porHago v precep. Pri takšnih zimskih pozebah je na^Kilje, vinograd izsekati in obnoviti. Kako režerao vinsko trto, ki je bila ppškodovana po toči? Vinskp trto, ki je bila poškodovana po toči, reiemo prav tako, kakor pozeHjene trte po obsegu škode. Ako je poškodovan samo enoleten les, režemo normolno ter iiberemo rodni les po možnosti na tisti strani, kjer je manj poškodoven. Ako je trta močno pobita in so ohranjeni le spodnji deli, režemo le krajše ali daljše reznike, dasiravno na raoun rodovitnosti. Če so pa obtolčeni celo starejši deli, režemo popolnoma krafcko. Rez im izrod. Na izrod režemo stare vinograde, ki jih mislimo po prihodnji trgatvi izsekati in obnoviti. V tem sJučaju puščamo kolikor mogoče mnog-o rodaega lesa, da na ta način zadaje moči trte izkoristinvo. Rez v mladrb nasadih. Mladi nasad režemo v prvem letu samo na eno oko, v drugem na eno ali dve, v tretjem na dve ali tri očesa, v četrtem pa na tri očesa. V petem Ifttu režemo že tako, kakor je rezati store trte dotične sorte. Osnovni pojmi o odgop vinske trtc. Da ohranimo rodovitnost in rast vinske trte v ravriovesjii, jo je treba vsako leto rezati. Četudi z vsakoletno Tezjo vinsko trto siabimo, vendar v našib karajih brez rezi ne dosežemo povoljnih uspehov v vincweji. Resnica je, da se divje trte, ki jib ne režemo, zelo dobro razvijajo; one /poženo močne korenine in mdzemne dele. Vsled tega tudi obilmo rode in so odporne proti škodljivcem in boleznim v največji meri. Toda takšen naraven odgoj vinSke trte je pri nas nernogoč vsled prrvelikega obsenčevanja zemlje in slcbe kvalitete grozdja, ki ga rode pravkar omemjene nekultrvirane trte. Iz navedenih razlogov je trejba vinsko trto po ne^cem gotovem načmu odgojevati, da dobiino boljšo kakovost vinskega prideFka. Način odgo je se ravna po podnebju, sorti in kekovosti zemlje. V južnih krajih najdemo \cije ofclike vii«ke trte, kot pri nas. Grozdje dozori tam tiidi na obsenčeni zemlji vsled veoje solnčne toplote. Pri nae pa je mogoče vzgajati Ie mcnjše in nizke obUke, pri čemur izkomtimo od zemlje odsevajpčo toploto, ki vpliva na zoritev grozdja v ugodnem smhihi. Naisprrotno pa je sknbeti no jugu za čim večje obeenčevanje zertvlje, da se 1ia preveč ne posuše in tvori v grozdju zadostaa množina vinške Irisliine. Močno Tastoča sorta zahteva večjo obMko, kot slabo rastcča. Sorta z velSkim grordjem in velHco rodovibvo«tjo se reže drugače, nego sorto z malim grozdjem in sl«bo rodovttnoetjo. Dalj?o tkz zthievmjo tudi sorte, ki tvorijo rodna oitM v tretjem aK četrtMn kolenu enoletnega poganjka, nego tiste, ki rode že ob temelju rozge. V lahki in nerodoviftni zendji pren«§« trt« le kr«tko rez in manjšo ©btiko. Za vsakteri način rezi in odgoje pa vdjajo nadednja pravila: Razločevati je med rodnim in nadomesliniim lesora. Rodru les naj donaša grozdfje, nadomestni pa najj tvori rodni le« «» prihodnje leto. Rodru ies naj atoji vselej na drelefcvem lesu, de bo4jše in sigumeje rodi, nadotnestni les pa stoji lahko tudi na storem delu trte. Rodni les je naTeiati vselej višje od nadomeBtnega. Da ne poslane hta previsoka, jo od časa do časa pomladinvo s tem, da poskrbinvo 2a nadomesrtni Jes na najružjero rnestu. Rodni les ima trtam primeme dolžine, nadomestni pa je zmiraj kratek. Knrtek rodhi les daje manj grozdja, toda boljšo kokovost. Sorte z velikimi gax«di in dobro rodovitrvostjo režemo navadnp bolj kratko, ker bi dolge rezi ne prenašale, sorte z malim grozdjem in mak> rodovitnostjo pa bolj na dolgo, ker bi sicer premalo rodile. Pri tem je treba premisliti, da-li je kvaliteta pri kratki rezi toliko več vredna, kolikor bi pridobili na koKčini pri dolgi rezi. Po dolgosti rodnega l©6a razlikujemo: kratek in dotg remik (1—4 očesa); fcratek špaton ala napnenc (5—7 očesj in dolgi šparaa ali locen (8—12 očes). J\adofnestni les je vselej kratek remik, ki ga imenujemo čep (1—2 očesi). Kakšna odgioja vinske trte je najpnmenvejša in r&ani iwčini te odfoje. Za naše kraje in podnebne razmere je nizka odgOfa naiprimemepa. Ker je trta rastlina solmca m toplote, je treba izkoristiti pred vs^m od zemlje odsevajočo toploto, ki pride nižjim trtnim delam v prid. Zategadelj se priporoča pri nas nizka vzgoja vinske trte po sledečih aačinih: 1. Rez na glavič. Deblo je lcratko s 3—4 roglji, n« vrhu vsakega pa reznik z 2 očesi. Rezervnd čep na daljšem rezniku. Rodni rezniki so enakomerno porazdeljeni in enako visoki. Obrezana trta je 30 cm visoka; Priporoča se za sorte, ki mnogo rode, imajo velike grozde in v dotični zemlji ne prenašajo dolge rezi, ikakor šipon, muškatelec, žlahtnina, Iašlki rixling, portugalka in frankinjav 2. Šfajerska kratka rez je že dolgo v aavadi, a se odgojuje često previsoko. Obrezana trta r»a) ne bo čez 50 cm visoka. Roglji (3—5 po številu) so različno visoki in no~ sijo reznike z 2—4 očesi. Štiri očesa je pustiti le na lestt s kratkimi mcdčlenki. Rezervni čepi se naha]a|o na najvišjih rogljih. To cdgoja pride v poštev pri sortah in razmerah kot pri zgora] navedeni odgoji. 3. štajerska dolga rez (odgoja na locen ali šparon) je tudi že dolgo časa običajna. Žalibog se vrši ista še tu in tam nepravilno. Sparon je narezati na najvišjem mestu, ne pa na najnižjein, ali pa celo na starem les%i. Spodaj narežemo navadno 1—2 čepa po 2 očesi, zgoraj pa poliocen z 8—10 očesi, katerega vtaknemo v zemljo v strraih legah. Zelene poganjke na locnu prikrajšaimo koj po cveru na 3—4 lističe nad zgornjim grozdičem. Locen podpremo s kratkim kolam, ako ga teža grozdja vleče na straru Ta način odgoje je uporabljati pri sortah, ki pri kraiiki rezi premalo rode in zabtevajo dolgo rez, kakor mali rizling, burgundec, rulandec in traminec. 4. Reingavski način odgoje. Nareže se pollocen z 8— 10 očesi in po en kraiek reznik z 2 očesama. Pollocen se vpogne navzdol in priveže na vntesni/količ v medčlenku (irrternodiju) med zadnjim in predžiMnjim očesom 20 cm nad zemljo. Tako pcženo očesa enakomemo. Ako je trta zelo močna, naTežerno lahko tudi dva pollocna b\ dva kratka reznika ati čepa. Cestokrat se pripeti, da je trta dovolj močna, pn nima primerne rozge za sparon. V taikšnem primeru narežemo pollooen na lanskem šparomi (največkrat na koncu istega) ter ga pripognemo nazaj k trti. Nadarr,«rtm čep n«r€žemo, aio mogpče na trti sami. Naslednje leto odstranimo stari %>aron z novim vred, da dosežemo tako zopet provo obliko. Reingavski način se priporoča «a sorte, ki zah*evajo doljo m. 5. Odgoja na žice s pollocni rma v sn\eri črte dva roglja, na vsakem roglju pa en pollocen z 8—10 očesi in |>o en nadctnesmi čep z 2 očesoma. Locni se privežejo ¦ytia spodnjo žioo, ki sega 30 cm nad zemljo. Poletne po- ganjke pirivezujerrvo i\a drugo ali tretjo žico. Ta odgoja velja za sorte z dolgo rezjo. 6. Nizka odgoja na žice s kratkimi napuiencci ali niz- ka pfaldska odgoja ima nizko deblo z dvema kratkima nap nencema po 6—7 očes. Spodaj sta dva nadortvestna čepa ¦*-po 2 očesi. Pcletne pognnjke pcrazdelirno in privežemo >(tia prvo in drugo žico. Spcdnja žica se nahaja 30 cm, "tgomja pa 60 cm od zemlje. Priporoča se za sorte z na- vadno rastjo, ki ne prenašajo dolge rezi, n. pr. silvanec. Vekoslav Štampar, Ptuj.