Štev. 5. LetoLXIV.
V Ljubljani, 31. Januaria 1924. Poštnina plačana v gotovini.
Vse spise, v oceno poslane M. is pošiljati m uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na «pravnittvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Fran-iifl«u»slt» uL 6/1. Vse po-iiljatve je pošiljati franka. ReUcnacije so proste postane. Rokopisov ne vračamo. Telefon ureAi. 311
Glasilo Udruienia Jugosl. Učiteljstva - PoverJeniStvo Ljubljana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 40 Din, za inozem. 60 Din. Posamezna štev. 1 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list Za oglase in reklamne notice vseli vrst je plačati po Din 2*50 od petit vrste, ¡nseratni davek posebej. Pošt ček. ur. 11.197.
Verouk poučuj učitelj!
(Srbsko stališče )*
Vise života!
(Konec.)
Brza odluka najviše vredi, odgadanje je projjast. Mnogo nas stoji neodlučnih na raskršču, kojim putem da udarimo — ili stazom bezposlenosti, užitka i lagodnosti, ili stazom rada, napora, slave i besmrtnosti. Dobro promozgaj sve Tur-genjeve reči i znat češ, kuda ti je iči, on veli: »Život nije šala niti igra, niti je život uživanje; nego život je rad, teški rad. i tajni mu smisao jest: odricati se, neprestano odricati se!«
Naša je individualna sreča nešto tako sičušno i bez značenja i onda, kad je postigla vrhunce mogučnosti. Krečuči se izmedu danas i sutra, ona je kao lepa pa-učina što je dere najneznatniji vetrič. Naši su lični užici tako ograničeni i plitki: jelo, piče, ljubav, lektira — a nakon svega toga, kraj brzoga zadovoljenja smrtna dosada i praznina. Visoko nad tom našom neznatnom individualnom srečom stoji sreča opča, i naša neka bude samo deo opče sreče.
Hočemo li, kraj takvih perspektiva, ipak ograničiti svoje delovanje samo oko tog »ja«, ili čemo svoj pogled baciti da-leko od sebe — preko obitelji, plemena, naroda, rase do čoveka, čovečanstva ?!
Spusti se u borbu i svladavaj prilike, inače če one tebe i brzo če se reči: pro-gutalo ga selo! Borba donosi doduše neugodnosti: ali i neizrečenih čara. U ča-rima češ uživati, od neugodnosti uči mno-gu za život vrednu nauku. Napretka ne može biti bez borbe, konkurencije i na-pinjanja energije. Sve velike stvari stvo-rene su velikom borbom. Mir je smrt. »Kako za pojedinca,« veli Roosevelt, »tako i za narode, prosta je laž reči: Blaženi oni narodi, koji nemaju povesti. Tri puta naprotiv blažen je onaj narod, koji ima slavnu povest, jer je mnogo bolje preduzimati velike stvari i odnositi sjaj-ne pobede, pa bile one i ispremešane ne-uspesima, nego uvrstiti se medu one slabe duhove, koji niti mnogo uživaju, niti mnogo trpe, jer živu u šivom sutonu, koji ne pozna ni pobede ni poraza.«
Jedna je bolesna pojava medu nama mladim učiteljstvom. Večim smo delom pasivni, a pasivna rezistenca ne stvara ništa. Osobito smo mlaki i neaktivni u staleškim organizacijama. Tu ne vidimo nikakve reči. Pogledajte samo učitelj.
skupštine! Svi iniadi zavučemo se svaki u svoje čoše, odkuda hladno promatramo, kako se »natežu« sedi ishlapeli starčičl, iz kojih govori prošlost, tvornost i mrtvilo. Pa nikakvo čudo, i pravo je tako, jer svaki narod imade onakvu vladu, ka-kvu zaslužuje. Svaki narod imade onakve političare, kakve je mogao stvoriti. Svaki narod izbacuje instiktivno na vrhunce one, koji najbolje odgovaraju njegovu inentalitetu. Ovo se pravilo jednako dade primeniti i za svako društvo. Pa ako doduše i jest istina, da na prvim mestima nikad nisu najbolji ljudi, još je veča istina, da su na prvim mestima uvek oni, koji najbolje reprezentiraju prosečnost duhovnog stanja sredine. Znači, da naši reprezentanti su izraz naše unutrašnjo-sti. Znači dakle, da u nama nema života, več mlakost i mrtvilo!
Više života nek prostruji kroz naše mlade redove! Idimo u svet, u narod, ali ne kao ukočeni činovnici, birokrati, ka-rijeristi, ili naduta gospoda, več kao narodni učitelji, narodni prijatelji otvorena i topla srca za narod i njegove potrebe. U prkos vremena budimo idealisti, ljudi novog vremena, širokog obzora. Sve, sve, samo nemojmo se pokloniti pred ovim prijavim vremenom kriomčara, na-bijača cena prekupaca i ubojica. Jer nije čovek mrtav onda, kad ga ukočena nose na groblje, več je mrtav onda, kad mu umre duša, kad se u njemu sruše iluzije mladosti, i kad poslušna ruka instiktivno skine šešir pred prezrenim, a sveopčim kumirom — novcem, burzom, trgovinom.
Mesto da tonemo sa svetom sve dublje, uzdržitno se sve više! Mesto da ljubimo skute zamazanom špekulantu i podrnuklom šverceru, pokažimo im pes-nicu. Mesto da nam idealom bude društvo tih bogatih i praznih stvorova, okre-nimo im leda, kao što čovek okreče leda trtiležu i smradu!
Kao generacija mladosti, zanosa i snage postavimo si ciljeve koji su naj-viši i najtidaljeniji, jer čemo samo na tom putu eventualno nači trajnoga zadovoljstva i sreče, koje zalutalo čovečan-stvo uzalud traži u močvarama razvrata, pokvarenosti, ubijanja i preljuba!
P. Bogovič.
Klerikalni »Slovenec« je ustrelil z največjim kalibrom svoje demagogije, ko je došla vest o redukciji dvaindvajset stalnih katehetov v Sloveniji. Opsoval je zopet enkrat učiteljstvo z brezverci in fra-masoni, seveda brez vsekake podlage in dokazov, zgolj iz politiško-demagoških razlogov: ščuje radi tega mase ljudstva proti državi, učiteljstvu in šoli. Odgovor na vse klevete še dobi!
Popolnoma objektivno hočemo pre-motriti, kaj vodi Srbe. da vztrajajo na svojem stališču: da poučuj vse predmete, torej tudi verouk v osnovni šoli učitelj.
Fakt je, da sta bili vera in narodnost v srbskem narodu v prošlosti skoro identični. in iz tega ozira ni bilo nikdar borbe med Cerkvijo in šolo in se tudi ni nikdar razmotrivalo vprašanja podavanja religije v osnovni šoli s strani učiteljstva, ker so biie pri tem vprašanju izključene vsake politiške zlorabe. To vprašanje se Je reševalo strogo s pedagoškega in vzgojnega stališča.
Z ujedinjenjem našega troimenega naroda, ki pripada trem veram, posebno pa od tedaj, ko se je pritegnila in združila prosvetna uprava v Vojvodini s prosvetno upravo Srbije, se je vmešala v to vprašanje katoliška duhovščina in njena organizacija, ki je iz politiških ozirov zahtevala, da poučuje tudi nadalje verouk v šoli duhovnik.
Tem lažje je bilo braniti stališče ministrstva. ker je poleg pedagoških, nrarod-nih in državnih razlogov izpodbijalo vsako pristranost in neobjektivnost dejstvo, da se enako postopa proti pravoslavju kakor proti katolikom in je bil neupravičen vsak očitek katoliške duhovščine, da je to ataka na katoličanstvo.
Tehtni pedagoški razlogi govore za to, da učitelj poučuje tudi verouk v osnovni šoli.
Osnovna šola je državna ustanova, ki ima tudi svoj vzgojni cilj. Ona ima namen, da daje najpotrebnejše obče znanje, ki je vsakomur potrebno, brez ozira na poznejši poklic; paziti pa mora, da je vse <o znanje tako podano, da služi kot sredstvo najvišjemu vzgojnemu cilju osnovne šole: ustvarjanju najtrdnejših moralnih značajev. In nobeden predmet ne more služiti temu namenu tako kot verski pouk. Da pa se more ta cilj doseči, morajo biti vsi predmeti v osnovni šoli v tesni zvezi, v sklad« in se morajo vzajemno dopolnjevati, da se stvori na ta način edinstvo duha in teženj.
Vzemimo slučaje, da se vzgoja in pouk ne vodi samo od ene osebe, temveč se vanje vmešava še druga oseba, v tem slučaju katehet; pa najsi tudi katehet deluje v skupni smeri, ni zaželjenega enotnega uspeha. Pri vsej dobri volji se učno gradivo iz vseh predmetov ne more voditi vzporedno in v zvezi in ni prave učne koncentracije. To nepobitno dejstvo nam kaže praksa: kjer poučuje verouk katehet. se učiteljstvo ne ozira na zadev-»o koncentracijo moralnega pouka in vzgoje, ker smatra to za katehetovo nalogo; nasprotno pa. kjer poučuje učiteljstvo tudi verouk, se isto uglablja v verske vzgojne probleme, da jih koncentrira z vsemi drugimi učnimi predmeti in jih Hporablja ob vsaki priliki pri pouku in vzgoji.
Torej iz ozira na nalogo osnovnega pouka in načelo koncentracije pri pouku mora biti osnovni pouk ves v eni roki in ga ima voditi samo učitelj.
Sklicevanje, da v srednjih in strokovnih šolah ter na univerzah poučuje
* Opomba: Podajemo stališče srbskega učiteljstva in odločujočih faktorjev centralne šolske uprave, iz katerega je jasno razvidno, da igrajo vlogo pri reševanju tega vprašanja strogo pedagoški in vzgojni razlogi.
vsak predmet druga oseba, tu ni primerno, ker te šole niso čisto vzgojne, temveč dajejo višjo strokovno izobrazbo in pouk, a osnovna šola je obči vzgojni zavod, potreben vsem in vsakomur.
Duhovščina izreka bojazen, da bo vera v narodu padla, ako bo učiteljstvo prevzelo pouk veronauka v osnovnih šolah. Ni lažjega, nego to ovreči! Najboljši primer nam je najnovejša zgodovina srbskega naroda, kjer so verouk v osnovni šoli poučevali izključno učitelji in se temu ni nihče od duhovščine protivil in upiral. To je najboljši dokaz, da učiteljstvo ni zanemarjalo veronauka v šoli in je istočasno nepobitni dokaz, da se vere ni od-tujevalo narodu in državljanom ter iz tega vzroka pravoslavna cerkvena organizacija ni težila za tem, da svoj predmet izloči in ga odtuji drugim predmetom pouka v osnovni šoli.
To je ideal, za katerega bi se morale zavzeti vse vere v državi!
Tudi srbsko učiteljstvo se ravno iz tega vzroka ni odtujilo svoji veri in verskemu moralnemu pouku; ono piše danes učne knjige za pouk veronauka; ono ka-tehizira in se uglablja v versko moralne probleme ravno radi tega, ker poučuje tudi ta predmet, ki ga smatra z vsemi drugimi predmeti za svoj poklic.
(In zakaj? Zato, ker ni bilo v Srbiji politikujoče duhovščine, ki bi izrabljala vero in pouk veronauka v svoje politiške svrhe, s čim ur bi ubijala v učit. in v narodu sama čistost vere ter jo oskrunja-la. — In pri nas? Pri nas izrablja duhovščina vero v politiške svrhe in se tudi zgolj iz politiških ozirov brani izročiti verouk iz svojih rok ter se radi politiških motivov bori proti učiteljstvu in šoli)
Koliko zaupanja in tolerance vlada s strani srbskega naroda in duhovščine do učiteljstva, da isto ne zlorablja verskega pouka, nam izpričuje dejstvo, da je v Srbiji okrog 200 katoliških učiteljev, ki poučujejo srbsko pravoslavno deco veronauk, pa se ne čuje ni eden protest ne od strani ljudstva, ne od duhovščine, ne od strani staršev.
Ti učitelji niso popustili v svoji veri, niso omalovaževali pravoslavnih običajev in vere, temveč so se trudili, da pri pouku tega predmeta vzbude pri deci nagnenja in simpatije do vsega, kar je dobro in odvračajo nagnenja do vsega slabega, ustvarjajoč jim prepričanje, da je tudi njim treba tako postopati.
Najjačji razlog naših izvajanj pa naj sledi ob koncu.
Nesporno teže vse koniesije za tem, da se z verskim poukom vzbude V deci verska nagnenja. Vsi pedagogi smatrajo ustvarjanje verskih pagnenj kot najboljše sredstvo za ustvarjanje moralnih nagnenj in zato smatrajo verski pouk kot središče celokupnega pouka in vzgoje.
Vsi pedagogi so si edini v tem, da pri zasledovanju vzgojnega smotra igra naj-glavnejo vlogo versko gradivo. In ker je glavna naloga učiteljstva osnovnih šol ravno vzgoja, čemu potem bojazen, da bi se vera zanemarila ali zlorabila, če poučuje verouk učiteljstvo? Nasprotno, ako se če, da bi se vera ne 7! o r a b 1 j a 1 a in bi težil verski pouk za kakimi separatnimi cilji, tedaj je najsigurneji, ako se ga izroči učitelju.
Če hočemo, da bo središče vsega pouka versko moralni pouk in vzgoja, tedaj mora tudi veronauk poučevati učiteljstvo.
S tem odpada vsaka bojazen, da bi ne uspeval pouk veronauka, če je v rokah učiteljstva.
Misli o lastnih
Pravijo, da ni znamenje slabosti in dekadence, ako mož odkrito prizna svoje napake in z neizprosno doslednostjo nastopa tudi proti svojim notranjim sovražnikom. Je sicer večkrat grenko in težko, mnogim mogoče celo nemožno, na ta način žaliti svoje samoljubje. ali potrebno je, drugače ni pravega poboljšanja in nima pravice boriti se proti vnanjim nasprotnikom ter iskati v njihovih očeh pe-zdire. Kar velja za poedinca, velja včasih tudi za zajednice. , Tudi oni imajo kot enotna telesa na sebi često pege in trpe, deloma po lastni, deloma po tuji krivdi, ki jim zelo škodujejo na ugledu in uspešnem delu. Zato bi ne bilo kvarno, ako pogledamo kot stan enkrat .pogumno v zrcalo in sami ugotovimo svoje senčne strani, česa smo krivi sami in v čem smemo obtožiti druge.
V nobenem drugem poklicu nista ugled in osebnost tolike in tako neposredne važnosti kakor v učiteljskem. To naglašajo pedagogi, teoretiki, to vemo in čutimo na lastni koži mi učitelji-praktiki in zaveda se tega ves stan kot celota. Toda ne zadostuje samo pritrjevanje in priznanje, treba je tudi dejanja, da zavzamemo kdaj mesto, kamor spadamo po svojem vzvišenem poklicu. Mirno uprimo oči v trpko dejstvo, da nismo tako priljubljeni in spoštovani, kakor zasluži naše delo, kakor bi morali biti kot vzgojitelji naroda in lahko nam bo spoznati, kje moramo trkati na svoja prsa.
Začnimo koj pri tem, kar je dandanašnji navadno najvažnejši predmet po-
in tujih grehih.
govorov, namreč pri politiki. Težko je v sedanjem vrtincu in neorijčntiranosti političnega življenja tudi izobraženemu človeku najti pravo polje in mero sodelovanja in marsikomu se zdi spričo tega kaosa najbolje, pustiti vse drugo v nemar in živeti le svojemu poklicu v najožjem smislu besede. To zahtevajo od nas tudi mnogi naši protivniki, ali vendar se učitelj in vzgojitelj naroda ne more in ne sme popolnoma izločiti iz javnega političnega življenja. Seveda pa se mora izogibati fanatizmu in skrajnostim, ki vedno več škodujejo nego morejo koristiti in če-stokrat v slepi strasti poderejo, kar je trudoma zgradilo mirno in trezno prosvetno delo. Najmanj pa more koristiti učitelj, ako lomi kopja v prvih vrstah kakšne ekstremne politične struje, kajti malokateri stan je tako izpostavljen javni kritiki bodisi od spodaj, bodisi od zgoraj, kakor učiteljski in z nobenim drugim se prenagljenost in kričaštvo ne strinjata tako slabo. Vsak drugi uradnik je bolj svoboden, njegovemu ugledu in delu ne škoduje toliko, ako se zaleti in ustreli preko cilja. Učitelj pa oblikuje žive stvari, vzgaja najdražji zaklad, bodočnost celokupnega naroda in ne naraščaja kakšne stranke. Zato pa je nujna, resna, neomadeže-vana osebnost, kar v fanatični politični borbi težko ostane, zakaj tudi strankarska strast v svojem afektu ne ve, kaj dela.
Kakor se nasprotna skrajnost, preveliko mrtvilo in brezbrižnost, ne sklada z značajem narodnega učitelja, tako slabo ali bolje rečeno, še grše in sramotnejše je
kolebanje od ene strani na drugo, tako podla in nečastna je vloga šišmiša. Dvo-živkarstvo je že od nekdaj značilen pojav med našim ljudstvom in nič čudnega, ako cvete tudi v današnjih nenormalnih razmerah, ali tieodpustljivo je za inteligentnega, razsodnega človeka, ako pušča za vsak mogoči slučaj vratca odprta, da bi bil zasiguran tudi tedaj, če bi zavelo nad našo domovino tevtonsko ali kalabrijsko podnebje. Tak pretiran oportunizem izziva povsod le zaničevanje, a k sreči lahko trdimo, da je med nami mnogo več nasprotne skrajnosti.
Pa poreče kdo, kaj pa potem? To ti ni prav in nasprotno tudi pobijaš. Toda odgovor ni težak in večina ga itak že izvaja. V prvi vrsti bodi človek, učitelj in narodnjak, prosvetni in kulturni delavec, potem šele pristaš te ali one stranke. Kdo more več storiti za narod in domovino kakor vzgojitelj, ki žrtvuje vse sile svojemu poklicu, vnema mladino za vse dobro in blago ter vžiga s plamenom svojega rodoljubja v njenih srcih žarko ljubezen do materinega jezika in rodne zemlje. In če raztegne ta svoj delokrog tudi čez šolski prag med širše sloje, ali ni s tem izpolnjena njegova življenjska naloga v polnem obsegu, tako da negotove eksperimente lahko z mirno vestjo prepusti drugim. Radi tega pa ni že »divjak«, tudi tako mora imeti svoje svetovno naziranje in vodilna načela in je lahko bolj dosleden kakor oni, ki drvi slepo s svojo stranko čez drn in strn ter običajno niti ne zapazi, kdaj in za koliko se je z njo vred oddaljil od prvotnih principov.
Pa še ena okolnost — mimogrede omenjeno — nas svari pred tem, da bi se bodisi kot celota, bodisi kot poedinci preveč udinjali tej ali oni stranki. Dolgo smo bili tako naivni, da smo pričakovali odrešenja iz svojega mizernega gospodarskega položaja od nam »naklonjenih« političnih strank, ali bili smo jim dobrodošli le v borbi z gumastimi kroglicami. Danes smo menda po tolikih prevarah temeljito ozdravljeni. Ne iščimo rešitve drugod, kakor pri krepki stanovski organizaciji, v krepki prosvetni in kulturni organizaciji
V težkih časih živimo, preživljamo gospodarsko krizo, kakršne naš stan menda ni še nikoli. Morijo nas skrbi, kako naj si nabavimo najpotrebnejšo hrano in obleko, mnogo jih je že docela otopelo in v mrtvi resignaciji niti ne tožijo več. Zato pa store drugi — kar velja za vse kategorije uradništva — v tem oziru preveč dobrega, in sicer radi tega, ker istočasno s svojim lahkomiselnim, času neprimernim zapravljanjem jemljejo vso resnost in tehtnost našim upravičenim pritožbam. Javnost vidi navadno le izrastke in sodi po njih, ne vidi pa v knjigah raznih trgovcev in obrtnikov velikih, neprečrtanih številk poleg imen tistih srečnih, ki imajo navidez vsega v izobilju, ne sliši škripati njihovih elegantnih čevljev in oblek.
To bi bila »nostra culpa«. A sedaj si oglejmo še polena, ki nam jih mečejo drugi pod noge in so nam često še bolj nadležna. ker smo napram njim mnogokrat brez moči.
Izkušnja uči, da današnji svet pozdravlja suknjo in ne človeka, ki je v njej, da ga sodi po civilizaciji in po tem, kako zna rabiti puhle fraze in poklone in ne po kulturi in po njegovem značaju in resnični srčni oliki. Neprijetne posledice tega plitvega naziranja zadevajo v veliki meri tudi naš stan in kasta, ki meni, da je izobrazba in olika izključno le njen monopol, nas gleda prezirljivo s svojega umstveno in socijalno vzvišenega položaja. Ne upošteva dejstva, da je tam razmeroma ravno toliko neotesancev, da je pri nas ta
nedostatek samo zato bolj očiten, ker nas je več.
Vendar pa je dobro, da se po možnosti prilagodimo duhu časa. Toda pri tem rabimo tudi vnanje pomoči, ker je tudi večji del krivde iskati drugod, in sicer pravočasne pomoči, kajti drevo se mora negovati in prirezovati, dokler je še mlado, da mu zraste lepa in prikupljiva oblika. Kako pa je v tem oziru z učiteljskim naraščajem, posebno z moškim. Večina je ubožnih staršev in se z muko prerine do mature. Stanuje pri družinah, ki bore malo poznajo uglajene in fine obče-valne manire. Nima pa časa in prilike, da bi izven šole in doma obiskoval prireditve, kjer bi se likal in vsled odvisnosti od različnih ustanov tudi ne sme kršiti tozadevnih strogih prepovedi, kakor to lahko store srečnejši neodvisni tovariši. Zavodi sami pa store v tem oziru bore malo ali nič. In če ga srečna usoda morda ne zanese kot učitelja v kakšen večji kraj, ostane svoj živ dan neopiljen kmet.
Spet pa moramo priznati, četudi nismo ozkosrčni filistri, da se mladina na raznih plesnih vajah in veselicah nauči več slabega nego dobrega in da se je ondi že marsikak nadebudni talent izpridil. Lahko pa se je izogniti temu zlu, ako prevzamejo učni zavodi tudi skrb za vzgojo ! lepemu in finemu vedenju in občevanju. Na to bi se ne smelo pozabiti, kadar se bodo reorganizirala učiteljišča. Uvedel naj bi se kot poseben predmet nauk o lepem vedenju, ¡11 sicer vsaj v zadnjih dveh letnikih. Ta predmet naj bi obsegal poleg plesnega tečaja, pouk o vedenju in občevanju v vseh mogočih oficijelnih in zasebnih prilikah, v kakršne lahko pride učitelj in izobražen človek sploh ter bi spadal v delokrog učitelja telovadbe. Marsikak neprijetni disciplinarni slučaj bi se preprečil na ta način in mnogim učiteljem bi bila pozneje često prihranjena bla-maža in sramota.
Najbolj neposredno pa ovira uspeh našega dela in nam ubija ugled že v razredu krivda vlade, njena čudna nedoslednost. Opominja in poziva učiteljstvo, da je treba več nacijonalne vzgoje, a s svojo taktiko istočasno ruši in podira, kar ono s trudom zida med narodom. Učitelj naj govori v šoli o lepoti in blagostanju naše domovine. o enakosti, ljubezni in bratstvu, a doma sliši deca vsak dan o neutemeljeni draginji in pomanjkanju, o zapostavljanju Slovencev in ogabni korupciji, česar je polno naše opozicijonalno časopisje. Najhuje pa je v tem pogledu tam. kjer je na-cijonalna vzgoja najbolj nujna, namreč na meji. Obmejno prebivalstvo, že itak zastrupljeno in težko dovzetno za narodne ideje, smatra spričo navedenega nesoglasja vsako nacijonalno delo za laž in zapeljevanje, ker sliši o urejenih razmerah onstran mejnikov.
Govoril bi nazadnje lahko in morda še največ še o enem zlu, da ne rečem zločinu, ki nas trenutno najbolj tlači, ki nam ubija veselje in voljo do dela, nas peha na nivo najbednejših beračev in bi nas lahko pritiralo v obup, da bi zdvojili nad vsem, kar nam je svetega, da nimamo to: liko vztrajnosti in razsodnosti, da znamo ločiti pojm države od pojma vlade in uprave, ki ima za nas samo obljube in delo. A škoda bi bilo besed, saj bi ostale itak glas vpijočega v puščavi.
Ta sicer le površen odsev našega položaja izkazuje precej neugodno bilanco, ki pa nas ne sme oplašiti, ker so tega krivi več tuji činitelji nego mi sami. Stremimo za tem. da očistimo svoj prapor, potem nam bo tudi mnogo lažji boj proti vnanjim nasprotnikom.	Jofran.
Za iztreznjenje našega naroda.
»Pijanstvo je obča strana Slovenaca!«
Tako obsodbo je napisal o našem narodu znanstvenik. Ni-li tudi za nas vzgojitelje tega naroda to sramota, ne pomeni li ta obsodba tudi obsodbo nas samih! Ne stojimo li pasivno ob strani? Smo li že resno poprijeli za delo, da zbrišemo ta madež z narodnega telesa? Kaj smo že storili, da odvrnemo od sebe obsodbo pri-hodnjosti, ki bo strogo sodila naše delo? Težka bo sodba! Zato pa na delo že sedaj, še predno nam piše zgodovina obsodbo.
Na krov vi vsi, ki čutite moč v sebi za ta gigantski boj! Na krov vi junaki.
Da se pa bode naše delo vršilo smo-trenejše in intenzivnejše, da bode zavzelo
čim večje dimenzije, zato se združimo v mogočno falango, kateri se ne bo ustavljal noben zid.
Zberimo raztresene ude in ustanovimo »Učiteljsko protialkoholno zvezo« (protialkoholni odsek UJU).
Postavimo ji že sedaj prvi smoter: Vzbuditi med učiteljstvom večje zanimanje za protialkoholno akcijo bodisi v šoli ali izven nje.
Vi vsi, ki čutite v sebi silo, da stopite v našo falango, javite se, da se spoznamo in strnemo!
(Vse nasvete za to akcijo naj se pošlje na naslov: Rudolf Horvat ml., učitelj, Škofja Loka).
Neodrešena domovina in oomejno šolstvo.
—r Prepovedano zborovanje. — Učiteljsko društvo v Italiji. Učiteljsko dru-
štvo za goriški okraj je sklicalo svoj redni občni zbor, kakor doslej vsako leto, dne 3. januarja 1.1. Ko je hotel tov. predsednik Urbančič otvoriti občni zbor, je stopil k njemu policijski agent in mu naznanil, da
se zborovanje ne sine vršiti, ker nima društvo pravnoveljavno potrjenih pravil. Predsednik je to naznanil zborovalcem, ki so se mirno razšli. Učiteljsko društvo je do zadnjega napovedanega občnega zbora mirno in po pravilih delovalo. Ni torej vzroka, ki bi upravičeval ta protizakoniti ukrep oblasti. In to tem manj, ker je delovanje našega učitcljstva bilo vsik-dar zakonito in posvečeno le prospehu šole, samoizobrazbi učiteljskega stanu in širjenju kulture med našim ljudstvom. Vse učiteljske organizacije so vedno in povsod naglašale čisto stanovski in nepolitični značaj svojega delovanja. In oblast ni imela nikoli priložnosti, da bi kaj nasprotnega ugotovila. Vprašamo tedaj: Ali so danes tudi tod zapihali drugi vetrovi? Oblast v Italiji naj pomisli, kak vtis in razpoloženje bo naredil ta ukrep, ki je nezakonit, na slovensko učiteljstvo in tudi na naše ljudstvo!
—r Zboljšanje gospodarskega položaja učiteljev v Italiji. Italijanski ministrski svet je na svoji zadnji seji, ki se je vršila v soboto, odobril načrt o zboljšanju gospodarskega položaja ljudsko - šolskih učiteljev. Po novem zakonu se letne plače, ki so znašale dosedaj 3000 in največ 5600 lir. zvišajo na najmanj 5600 in največ 9500 lir. Doklada za efektivno službo se zviša od 300 na 800 lir. Redni učitelji, ki bodo imeli gotovo število let službe, bodo prejemali tako plače XI., oni z manj let službe pa XII. razreda.
Splošne vesti.
PROTIZAKONITA REDUKCIJA.
Zadnjič smo poročali, da se je obr; nilo vprašanje redukcije učiteljic žen: skih ročnih del na bolje, in da se redu* cirane učiteljice ženskih ročnih del zo--pet nameste. Odločno se je za to vpra= šanje zavzela »N ar o d n a P r o s v e > ta«, centralno glasilo UJU in tudi drugi beograjski listi so posvetili temu vpra= šanju svojo pozornost.
V	Sloveniji je zavladalo radi te na; mere veliko razburjenje med učitelj* stvom in tudi v izvenučiteljskih krogih, in to upravičeno, saj je bil poleg tega, da sta pri tem vrženi na cesto 102 uči* teljici, ki so v mnogih slučajih edina opora svojim družinam, to tudi močen udarec za šolstvo in prosveto v Slove* niji. To pomeni reakcijo in nazadovanje, kar ni v čast niti vladi, niti upravnim osebam in ne v korist narodu, ne državi.
Zelo močno pa trpi. pri tem tudi ' prestiž zakonodaje in vlade; učiteljstvu in narodu se jemlje vera v zakone in zakonito postopanje, kajti kakor so vse redukcije po 1. januarju 1924 protizako* nite, tako je protizakonita tudi ta re--dukcija. S takim postopanjem se demo* ralizuje vsak čut in vero v pravičnost, kar bo rodilo nedogledne posledice, kajti brezdvomno prihaja ta posledica od učiteljstva tudi na mladino na bo; dočnost naroda in države. N e d o = g l ed no odgovornost si na k o* p a v a j o s tem postopanjem o d* ločujoči faktorji in jo nosijo v polnem obsegu sami, kajti mi s m o jih pravočasno o p o z o-rili na vse nedogledne in k a: tastrofalne posledice, ki iz* v i r a j o iz takega postopanja.
Žal ima odločujočo besedo pri tem vprašanju tudi finančna uprava, ki nad; cenjuje materi jalno korist nad pro--svetne interese ter s svojim postopa; njem ruši moralne temelje države ne da bi se pri tem hotela zavedati, da s tem ruši najsvetejši temelj in pogoj za ob* stoj vsekake države.
Najodločneje zahtevamo, da osta= ne j o na svojih mestih vse učiteljice ženskih ročnih del, kajti naša šolska uprava se je dobro zavedala svoje dolž; nosti, ko je sistemizirala dotična mesta; najmanj pa sme obveljati sramotna pa* rola: dačesarnivSrbiji,nesme bit i t udi drugje! Stremeti moramo za tem, da naprave, ki pomenijo napre> dek prosvete, z duhom časa razširimo na vso državo in s tem državo povzdig* nemo, ne pa, da jih ubijamo!
V	zadnjem momentu apeliramo •osebno na g. ministra prosvete M. Trifunoviča, poznavajoč nje* govo razumevanje, da prepreči ta reakz cionaren in protizakonit korak.
— Minister prosvete g. Al. Trifuno* vič je predložil ob sedanjem zasedanju narodni skupščini: 1. Zakonski predlog o osnovnih šolah. Ta predlog se je v smislu člena 133. ustave in 52. poslovnika izročil zakonodajnemu odboru v razpravo. 2. Predlog ministra prosvete o polaganju učitelj* skih izpitov od strani pomožnih učiteljev in učiteljic. — S projektom za* kona o narodnih šolah smo stopili v prvo etapo resnega dela na šolskem za* konu.
—	Klerikalni protesti proti proslavi Sv. Save. Klerikalni »Slovenec« z dne 26. januarja t. 1. prinaša sledeči dopis kot protest proti svetosavski proslavi, ki je najtočnejši dokument verske nestrpljivo-sti katoliške duhovščine. Dopis se glasi: »Protestiramo. Jutri obhaja pravoslavna cerkev praznik srbskega svetnika sv. Save. Pravoslavna cerkvena občina priredi v proslavo tega svetnika v dvorani hotela Union slavnost. Višji šolski svet je poslal vsem šolskim ravnateljstvom in vodstvom okrožnico, v kateri pravi, da bi bilo primerno, da se te slavnosti udeleži vsak razred po dveh zastopnikih, ki se prostovoljno za to oglase. Šolska ravnateljstva in vodstva smatrajo to vabilo za povelje in se že določajo učenci-zastop-nilci. Nič nimamo proti temu. če naša šolska mladina proslavlja sv. Savo kot prosvetnega delavca med bratskim srbskim narodom. Pravično bi bilo seveda, da bi naše šole enako — vsaj enako proslavljale tudi slovenske in hrvatske kulturne delavce iz starih časov. Tudi bi prav nič ne ugovarjali, če bi priredili slavnost sv. Savi na čast ljubljanski Srbi in bi na to slavnost vabil višji šolski svet našo šol-' sko mladino. Sv. Sava je bil velik Srb, in če častimo velike može vsakega naroda, je prav. da slavimo posebno moža slovanske krvi. Kadar pa take slavnosti prireja pravoslavna cerkvena občina, imajo verski, konfesijonalni značaj. Pri takih slavnostih pa naša katoliška šolska mladina ne sme sodelovati. Hočemo versko strpnost, ne maramo pa verskega indife-rentizma. In ker podobno konfesijonalno pobarvane slavnosti. ki naj bi se je udeležila po zastopnikih tudi šolska mladina, nujno vodijo v verski indiferentizem, odločno protestiramo proti tozadevni okrožnici višjega šolskega sveta in zahtevamo, da jo prekliče.
—	Profesorji in učitelji in vojaške vaje. Na zahtevo ministrstva vojne in mornarice je odredilo prosvetno ministrstvo. da se smejo profesorji in učitelji udeleževati vojaških vaj večkrat na leto, in sicer po en dan naenkrat.
—	Neodobrene šolske knjige. Prosvetno ministrstvo je izdalo zadnje dni odredbo, da se na naših šolah ne smejo uporabljati knjige, katerih ni odobrilo ministrstvo in jih ni pregledal glavni prosvetni savet. Vsled tega je odredilo prosvetno ministrstvo, da morajo učne oblasti pregledati učbenike, ki se uporabljajo in takoj naznaniti one osebe, ki v tem oziru ne spolnjujejo svoje dolžnosti, da se jih strogo kaznuje.
Zanimiva nepotrditev pravil društva jugoslovenskih akademikov. Jugo-slovenski akademiki italijanski državljani so ustanovili v Zagrebu svoj lasten klub ter predložili zadevna pravila ministrstvu za notranje zadeve v potrditev. Kakor javlja »Odjek«, ministrstvo notranjih zadev teli pravil ne bo potrdilo, ker nasprotuje ustanovitev tega društva — ra-pallski pogodbi.
—	Tovariše in tovarišice črnomaljskega okraja, ki se nameravajo udeležiti knji-govezniških tečajev, in sicer v Črnomlju 8. in 9.. v Metliki pa 15. in 16. februarja, začetek tečajev prvi dan ob 14. uri, prosim, da prineso s seboj škarje, močnejše, žepni nož in več nevezanih knjig. Vse drugo priskrbim sam. — S tovariškim pozdravom Zagažen Ivan, voditelj tečajev.
»Zvonček« v novi obleki. Prva številka »Zvončka« je izšla namenoma malo pozneje, da so se imeli čas prijaviti še zadnji novi naročniki in se je določila naklada. Letošnji »Zvonček« nas je presenetil z novo vnanjo obliko. Naslovna stran je lesorez, umetniško delo M. Ma-leša, ki je tudi notranjost opremil z ve-čimi svojimi izdelki. Druga številka bo imela zopet novo glavo. V prvi številki dominira zopet Kekec. priljubljeni junak naše mladine. Tudi slike so prvovrstne. Tovariši in tovarišice, razširite Zvonček med šolsko mladino v smislu zadnje okrožnice!
»Naš Glas« prinaša v zadnji številki v celoti naš uvodnik »Prosveta in zakon o taksah in pristojbinah«^ Sploh posveča list mnogo pozornosti učiteljskemu gibanju.
—	Matični list. Mnogi tovariši(ce) v elementarnem razredu si pri vpiso* vanju redov v matični list menda niso povsem na jasnem, v kateri stolpec naj začno vpisavati. Mnenja so: ker je uče* nec v I. razredu (v I. šolskem letu), za* čnem kratkomalo s prvo kolono, češ, saj ta je označena z »1.« Poleg tega pa še tudi besedilo označuje kolone teh rimskih številk kot »šolska leta«, kar pa ni točno. — Izraz »šolsko leto« nam označuje učno stopnjo, razred, oddelek, matični list pa se (napačno) poslužuje tega izraza za štetje let šolske
obveznosti. Če so te kolone name* njene pravim šolskim letom, kam pa naj vpišemo rede, če učenec tisto šolsko leto ponavlja? Označba »šolsko leto« v matičnem listu naj bi se pri prihodnji nakladi popravila in točneje označila kot »leto šolske obveznosti«. Za označbo »šolskega leta« (v pravem smislu) imamo itak na razpolago vse prve tri rubrike »razred«, »oddelek« in »učna stopnja«. — Sicer se pa vedno bolj množe glasovi za odpravo ma* tičnih listov.
—	Zahvala. Lesna in industrijska družba »Tabor« v Loškem potoku je darovala tukajšnji šoli eno obveznico a 1000 Din 7c/o državnega posojila. Vsakoletne obresti tega posojila se porabijo za nakup šolskih potrebščin revnim učencem. Za ta velikodušni dar se podpisani v imenu revnih učencev ugledni družbi najlepše zahvaljuje. — Loški potok, 21. januarja 1924. F. W i g e 1 e , šolski voditelj.
Službo akviziterja. Podpisana po* družnica bi sprejela v stalno službo več sposobnih potnikov*akviziterjev za za* varovalno stroko, katerim bi se nudila prilika zaslužka na proviziji. O daljnjih ugodnostih pa bi odločili z ozirom na uporabljivost in delavnost akviziterja. V vpoštev prihajajo zdravi, potovanja zmožni in primerno naobraženi refleks tanti, ki naj se zglasijo v pisarni: »Cro* atia« zavarovalna zadruga, podružnica za Slovenijo v Ljubljani, Stari trg št. 11.
—	Ljubljanske člane S. Š. M. opo* zarjam, da so knjige za 1. 1923 na raz* polago in se dobe v sredo in petek po* poldne pri poverjeniku R. Grumu v Učit. tiskarni soba št. 17. Člani, ki še niso doplačali članarine na Din 30.—, naj to store ob prejemu knjig.
—	Opozarjamo na nove knjige, ki so izšle v založbi Učiteljske tiskarne in so označene v oglasu zadaj z debelimi črkami.
Zbirka knjig
za centralno kn|ižnico Pov. UJU
—ck ZBIRKA KNJIG ZA ORGA* NIZACIJO KNJIŽNIC PO I NIC I A* TIV1 POV. UJU. Tako zbirko predvidi vata člen 58 in 59 poslovnika Pov. UJU. Že v zadnji številki smo povdarili važ* nost take zbirke in centrale za zbiranje knjig in organizacijo knjižnic, danes navajamo tozadevne določbe poslovni* ka, ki se glase: Pov. UJU vzdržuje že obstoječo centralno knjižnico, ki jo hoče izpopolnjevati v smeri mladinske, leposlovne m strokovne znanstvene knjiži niče. Ta knjižnica tvori podlago za centralo organizovanja naših mladinskih šolskih, ljudskih in strokovno-znanstvei nih knjižnic. — V to svrho zbira pover* jeništvo knjige vseh vrst, ki jih je poz šil jati na urad poverjeništva. Imena da* rovalcev in spisek darovanih knjig se objavljajo v stanovskem glasilu; če da* rovalec izrecno želi, da se imena ne ob* javi, se ime opusti, knjige pa navedejo. Dvojni iztiski knjig se uporabljajo za izpopolnitev podrejenih knjižnic, t. j. mladinskih in javnih ljudskih na šolah itd. — Na zahtevo se darovalcem knjig vračajo tudi poštni stroški za pošiljatve. Ti izdatki se krijejo iz rezervnega sklad 3
—ck DAROVANE KNJIGE ZA CENTRALNO KNJIŽNICO POV. UJU. Neimenovani: L Veškerych Spisu Jana Amosa Komenskeho, svazek XV. (Upravil prof. dr. J. V. Novak — 1910) — 2. Arhiv pro badšni v život e a spisech J. A. Komenskeho I. (Red. dr. J. Kva* čala — 1910) — J. S. v P.: 3. Spomenica, desetgodišnji pregled rada Prve Učitelj: ske Škole u Aleksincu (Izr. Jov. S. Jova> novic — 1921.) — Neimenovani: 4. Uvod u eksperimentalnu pedagogiju L dio (Dr. P. R. Radosavljevič — 1910.) — 5. Uvod u eksperiment alnu pedagogiju 11. dio (Dr. P. R. Radosavljevič — 1912.) 6. Dr. VI. Dvornikovič: Savremena filo* zofija - 1920. — 7. Zoologija za učitelji ske škole i više razrede srednjih škola 1. (Milan M. Tomič — 1923) — Upoko-jenec: 8. Izbrana poglavja iz narodno--ga gospodarstva (Fr. Milobar — 1902.)
9. Izbrana poglavja iz narodnoga gospodarstva (Fr. Milobar — 1903). — 10. Šolski list III. — 1920. - 11. Za: bavna knjižnica: Naši ljudje (Dr. A. Re-. mec — 1921 Goriška Matica) — 12. Za* bavna knjižnica: Zlata srca — 1922 Go= riška Matica) — 13. Dr. Martina Luthra: Mali katekizem — 1922. — 14. Čitanka za poljoprivredne škole (Svet. Radojčič i Dj. Terzin — 1923.)
Učiteljski pravnik.
—§ Prošnje za dopust po čl. 109 urad. zak. in za bolezenski dopust so koleka proste. Ministarstvo Prosvete dobilo je od Ministarstva Finansija pod DRBr.
43.286. od 31. decembra 1923. godine ob* jašnjenje, koje glasi: »Molbe državnih službenika kad traže godišnji odmor predviden čl. 109. Zakona o činovnicima i ostalim državnim službenicima gra* danskog reda, kao i molbe za b o 1 o * vanje ilekarska uverenja ko-ja se prilažu u z molbu za bol o; vanje ne podleže plačanju takse, kada se rešenja po takvim molbama saopštavaju na potpis. No ako se traže formalna rešenja u prepisu, onda samo taksa za rešenje mora se platiti. — Za traženje odsustva mora se platiti taksa. Isto tako mora se taksa platiti za traženje prelaska sa službom u drugo nadleštvo, za molbu kojom se traži premeštaj ili se daje odstavka.«
—§ Domovinska pravica stalnih uči* teljev in upokojencev. Po zakonu z dne 5. dec. 1896, drž. zak. št. 222 § 10. za* dobe vsi stalno nameščeni uradniki in služabniki domovinsko pravico (tzv. uradno domovništvo) v tisti občini, kjer je njihov stalni uradni sedež, in sicer z dnem, ko nastopijo svojo službo. Če se uradnik reducira ali upokoji in tudi če se reducirani nameščenec ali upoko* jenec izseli iz svoje po definitivnem na* meščenju pristojne mu domovne občine, ostane ondi pristojen toliko časa, dokler si ne pridobi morda nove domovinske pravice v občini bivališča po določbah § 2 navedenega domovinskega zakona, ki je še vedno v veljavi in ostane toliko časa, dokler ne dobimo v državi SHS novega enotnega zakona. — § 17 domo* vinskega zakona z dne 3. decembra 1863, drž. zak. št. 105 določa popolnoma ja* sno: a) da ugasne domovna pravica v eni občini šele tedaj, ko se pridobi v drugi, — in b) da ostane tudi tedaj, če se kdo prostovoljno odreče domovne pravice, to brez moči dotlej, dokler je ni dobil drugje.
—s Višji in nižji uradniki. Po odloku generalne direkcije državnega računovodstva DR br. 2563 z dne 19. januarja 1924 je pri odmeri predujmov smatrati za višje uradnike vse uradnike od vštetega VII. čin. razreda navzgor, ostale pa za nižje._
Ferijalni Savez učiteljstva.
—f. Učit. P. F. S., ki ne bodo poslale pokr. pov. F. S. nobenega odgovora na njegove okrožnice, se jim ne bo poslala nobena okrožnica več. Vsaka učit. P. F. S. mora sama naročiti članske izkaznice; ker nekatere učit. P. F. S. tega do sedaj še niso storile, bo pokr. pov. F. S. p o * slala 1. febr. vsem prizadetim podr. à 20 čl. izkaznic. Podružnice, ki jih bodo vrnile, se letos ne bodo štele za delu* joče. — Še do danes nimam popolnega pregleda o učit. P. F. S. in ponovno prosim vse tajnike, ki z a h t e * vane podatke še niso poslali, d a to takoj store. Red za red! — Za učit. F. S.: Mrovljé.
Naša gospodarska organizacija.
—g »Učiteljska gospodarska in kreditna zadruga, r. z. z o. z. v Celju je
imela svoj 13. redni občni zbor v nedeljo, 20. januarja, v okoliški deški osnovni šoli v Celju pri prav povoljni udeležbi od strani zadružnikov, ki so tako dokumentirali interes za procvitajoči zavod. Koncem leta 1923. je štela zadruga 275 članov z 806 deleži, ki so se glasom soglasnega sklepa občnega zbora povišali od 10 K na 10 Din; zato tem potem poživljamo vse zadružnike, da dopolnijo svoje deleže od 10 K na 10 Din do konca tega leta. Skupen denarni promet v letu 1923. je znašal 337.756 Din 21 p. Rezervni zaklad je narasel na 3422 Din 67 p. Občni zbor je spremenil tudi nekatere točke zadružnih pravil in jih prilagodil sedanjim razmeram. Učiteljstvo, posebno v mariborski oblasti, okleni se svojega zavoda in podpiraj ga!
—g V POČAŠČENJE SPOMINA JANKA LIKARJA so darovali za uči* tejski konvikt: Nad svetnik Anton Mi* kuž v Ljubljani Din 50; Mirko Fegic, učitelj v Ljubljani Din 50. — Počastimo spomin tovariša in prijatelja, ki je bil ves naš, ki je delal in živel za učiteljsko organizacijo. — Jakob Dimnik, blagajs nik.
—g Ganglov kamen za učiteljski konvikt v Ljubljani: Učiteljski zbor gre* mijalne trgovske' nadaljevalne šole v Ljubljani na predlog tov. St. Legata Din 275 in sicer so darovali: Jakob Dim* nik Din 30; Ivan Dimnik Din 30; po Din 20 = Rado Grum, Ivan Kocijančič, Stanko Legat, Duro Lésica, Fran Marolt, Pavel Plesničar, Vendelin Sadar, Josip Wagner; po Din 10 = Janko Lenarčič, Alojzij Marok, Miro Repovž, Alojzij Skrinj ar; po Din 5 = Josip Ambrožič,
Niko Fabijanič, Alojzij Gorjup. — Uči* teljsko društvo za Laški okraj Din 240.
—	Hranilnica in posojilnica v Dolu pri Hrastniku ob proslavi njene 301etnice, ki ji je bil tajnik 28 let in je sedaj že deset let načelnik te krasno razvijajoče se zadruge naš vrli in zaslužni tovariš Anton Gnus, Din 100. — Nadsvetnik Anton Mikuž v Ljubljani Din 50. Mirko Fegic, učitelj v Ljubljani, Din 50.
—	Anica Likozarjeva za rodovino Liko* zarjevo v Ljubljani Din 250 brezobrest* nega posojila. — Mara Mikuluševa iz Tržiča, obveznico 7% drž. posojila za Din 100. Skupaj Din 1065; zadnjič iz* kazanih Din 7267 = Din 8332. Hvala! Le združimo vse sile za blagor učiteljske mladine! Jakob Dimnik, blagajnik.
—g Članarina za učiteljski konvikt za l. 1924: Alojzij Kecelj, šol. vodja v p. v Ljubljani Din 10. — Tov. Kecelj je pokazal pot. Naj bi mu sledilo vse uči* teljstvo v Sloveniji. Letna članarina znaša Din 10. — Jakob Dimnik, blagajnik.
književnost in umetnost.
Nove knjige in druge publikacije.
—kpl Les contes de ma mere l'Oie, — od Perrault; šesta knjiga Francuske Biblioteke. Iz» dala D. D. Nakladna Knjižara, Bibliografskog Zas voda — Zagreb, (Gunduličeva ulica 24.) 1923. — Cena 16 Din.
—kpl Narodne pravljice iz Prekmurja. Priredila Kontler in Kompoljski. Založil Učiteljski Dom v Mariboru. Cena vezani knjigi 15 Din, broš. 10 Din.
—kpl Ivan Vuk: »Pravljice Iztoka«. Stane broširana 10 Din, vezana 20 Din, po pošti 1.40 Din več. Dobiva se: Tiskarna Merkur, Ljubljana, Gregorčičeva ul. 13 in v vseli knjigarnah.
—kpl Fr. Maslja — .Podlimbarskega zbrani spisi I. zvezek. Strani XXII + 448. Cena 70 Din. poštnina 2.50 Din več. Tiskovna zadruga v Ljubljani, Prešernova ulica 54.
—kpl Bernhard Kelermann: Predor. Roman, prevedel Fr. Kobal. Založila in izdala Tiskovna zadruga v Mariboru, natisnila Mariborska tiskarna. Cena knjigi 30 Din. s pošto 1 Din več.
—kpl Tomiušek: Nemško - slovenski slo\ar za domačo in šolsko rabo, kateri stane trdo vezan 90 Din. IV + 215 — 788 str. 8" (II. del.) Založil Ig. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.
Ocene.
—k »Narodne pravljice iz Prekmurja«. Priredila Kontler in Kompoljski. Gorenja knjižica nam kaže, da je naša narodna poezija še neizčrpna. Tovariša Kontler in Kompoljski sta izvršila zelo hvaležno nalogo, da sta nam zbrala narodno blago ravno iz onih krajev naše Slovenije, ki so nam bili do sedaj po duševnosti najbolj neznani. Kdo se ne razveseli dobre narodne pravljice, onega čistega vrelca, ki odseva v njem vse življenje, vsa bol in radost naroda, iz katerega so izšle. — Dal sem pravljice najprej otrokom. Veselih obrazov so mi pripovedali o močnem orjaku, ježku in navihanem zajčku, o treh bratih in zakleti kraljičini. Njihovo razpoloženje mi je bilo že vnaprej najzanesljivejši sodnik. — Med temi pravljicami je res nekaj pravili biserov. Zato bodo šle iz rok v roke. Rod, ki je bil takorekoč zapuščen od širšega sveta, je snoval in skrbno hranil svoje svetinje, tradicionalno slovstvo. Zelo posrečena je misel, da je natisnjenih nekaj pravljic v prekmurskem narečju, ki je res zanimivo in nenavadno lepo. Vpoštevanje narečja bo pa tudi najboljši kažipot knjigi v one kraje, iz katerih je izšla. In s tem je dosežena važna naloga. Knjiga je tudi po vnanji obliki in čistosti jezika najboljše priporočilo za naše mladinske knjižnice. Marljiva tovariša pa naj nadaljujeta z lepo začetim delom!
ar.
—k Les contes de ma mere /' Oie — od Perrault. Moderna Nakladna Knjižara ima jedan lep, kulturni zadatak. Ona je izdala več nekoliko najboljih dela iz čuvene klasične i moderne fran* cuske literature, u originalnom franeuskom tekstu. Tako je zadovoljena jedna velika knji* ževna potreba. Pomenuta knjiga je zbirka naj» lepših bajki, koja u prevodu glasi »Dečje priče«. Ove priče napisao je glasoviti franeuski pisac Charles Perrault, član francuske akademije.
Zbirka »Les contes de ma mère 1'Oie«, jeste remek delo svoje vrste. Ona je doživela pet sto« tina izdanja do sada, i bila je prevedena na sve moderne jezike.
Perrault je pisac 17. veka. Rodio je se 1628. godine u Parizu, a umro je 1703. On je napisao mnoga dela, i burleske, ali, samo ovo delo ga je nadživelo.
»Dečje priče« Perraulta, imaju za Francuze onu veliku vrednost, koju i »Kinder« und Haus* marchcn« brače Grimma, imaju za Nemce.
Ove divne bajke Perraulta, bile su uzor svima piscima, koji su pisali docnije za omladinu. On je bio odličan poznavalac dečijc psihologije. Razumevajuči potpuno dečiju dušu on je napisao ove priče prostim i zanimljivim stilom, punim naivnosti i srdačnosti. Ova knjiga priča, pored svoje literarne vrednosti, tako isto ima i osobitu vaspitnu vrednost. U njima se razni poroči kaž-njavaju, a vrline se hvale i uvek nagraduju. Izno* seči na taj način večitu borbu izmedu dobra i zla, omladini se jasno ukazuje put ka Dobru; tako isto se iznose i koristi moralnoga života, koje donose: pravičnost, poštenje i iztrajnost u radu.
Ovc priče predstavlja ju dobro, blagorodno seme, koje klija u mladoj duši, raste i docnije donosi bogata ploda u obliku zdravih moralnih pobudâ. Kao i druge izvršne bajke i priče, tako isto i ova zbirka utiče na formiranje dobrih ka» raktera.
Zato, mi sa največim zadovolstvom prepo-ručujemo onim učiteljima, koji znaju franeuski jezik, da nabave ovo lepo delo. Ostali učitelji koji sada uče ovaj jezik, neka ga takode nabave, jer ove priče napisane su lakim, prostim stilom, i pomočiče im da udu u duh lepog franeuskog jezika.
Tchnička oprema ove knjige — kao i drugih edicija Nakladne Knjižare u Zagrebu — jeste vrlo lepa i ukusna.
U opšte ovaj rad na podizanju jugosloven» ske narodne kulture, zaslužuje najlepšu pohvalu i ugled.	Veritas.
—k Fr. Maslja —, Podlimbarskega zbrani
spisi 1. zvezek. Slike in črtice. Gorski potoki. Tovariš Damjan. V opremi dosedanjih zvezkov »Slovenskih pisateljev«, ki jih pod veščim vodstvom prof. dr. Iv. Prijatelja izdaja Tiskovna zadruga, je pravkar izšla prva knjiga Fr. Maslja —■ Podlimbarskega zbranih spisov, ki jih ureja dr. J. Šlebiriger. Obširni zvezek obsega desetorico slik, črtic in povesti, ki so nastale v razdobju skoraj dveh desetletij. Po mladostnih pesniških poskusili ter po zgodovinski črtici o Petru Velikem in nedokončani žaloigri »Milan in Jela« nastopi Podlimbarski v javfiosti šele v svojem 34. letu z leposlovnim prvencem »Krokarjev Peter«, zajetim iz spominov na prvo vojaško leto pri mariborskih dragoncih. Isti milje mu je dal snov za »Tovarišu Damjana«, najbolj dovršeno povest prve knjige. V tužno Bosno nas povedeta črtici »Handžija Mato« in »Markica«, v pisateljevo idilično mladost pa »Kako sem prvikrat romal«. Dragi domači hiši in ljubljenima roditeljima je postavil v sliki »Plaznik in kirasir Martin« trajen spominek. Obsežna povest >Oorski potoki« je kos pisateljeve avtobiografije iz njegove najbednejše dobe, ko se je po štirih burnih vojaških letih vrnil v domovino, da si poišče košček kruha v kakem civilnem stanu; ž njo je združil kos ljubljanskega malomestnega življenja. — V uvodu analizira urednik pisateljev razvoj, deloma na podlagi zanimivih avtorjevih dnevnikov, od trenutka, ko je dal Podlimbarski kot sedmošolec slovo dijaškemu življenju ter ga je po enoletnem duhomor-nem rekrutstvu v Mariboru in brezplodni vojaški romantiki po slovaških trgih in vaseh nazadnje na Dunaju in v Dunajskem Novem mestu objela resnoba življenja. Tuzla, Trident. češki Kraljevi gradeč so bile nadaljnje glavne postaje njegovega ahasverstva te dobe. Številnim častilcem »Go-spodina Franja« bo nudila prva knjiga zbranih spisov trenutke izrednega užitka: torej bodi vsem toplo priporočena!
k Ivan Vuk: »Pravljice Iztoka«. Enajst mičnih povestic - pravljic je nanizano v knjigi, ki obsega 120 strani. Pravljice so pisane zanimivo in se zrcali v njih globoka misel ter jih bo vsak črtal z užitkom. In ko jih prečita enkrat, še jih bo zopet in zopet čital. — Pravljica »Adapa« n. pr. bo podala čitatelju mistično pripovedko sumerijske-ga naroda, ki je živel v Abrahamovem mestu Ur in je za časa Abrahama že skoro izumrl. Prvi človek je hotel doseči nesmrtnost, a je ni dosegel, ker je poslušal svojega prijatelja boga. »Lev-ovca« bo povedala, kako je nek lev bil vzgojen po ovčje in ni vedel, da je lev. V »Modrižu« bo zvedel, kako je nastal in od kod je žito. »Ljubezen« podaje lepo sliko, kako pride kazen za prelito kri in kako se za greh enega mora pokoriti vse. ki niso znali preprečiti uboja. Pomenljivo tudi za vojno. »Spoznanje« bo pripovedovalo, kako je mož pretepel svoj lik, misleč, da je to njegov sovražnik, ki mu hoče vzeti ženo. »Beseda«, »Stolp ene misli«, »Kraljestvo ljudi« in vse ostale bodo zabavale in vedrile čelo čitatelju. I?o svoji opremi in vsebini je knjiga kras vsake knjižnice, zato tudi najprimernejše darilo za razne prilike. Nizka cena omogoča, da lahko knjigo kupi vsakdo, kdor je prijatelj lepih knjig. Naroča se. Tiskarna »Merkur«, Ljubljana, Simon Gregorčičeva ulica štev. 13. Dobiva se pa tudi v vseh knjigarnah. — Založništvo.
—k Tomlnšek: Nemško - slovenski slovar. Dr. J. Tominškov slovar je drugi del »Praprotni-kovega« slovarja, katerega 1. del je predelal tudi dr. Tominšek in je izšel leta 1918. v založbi Klein-mayr & Bamberg. V predgovoru podaje avtor kratek zgodovinski pregled nastanka tega slovarja, ki faktično v današnji obliki nima nič več Pra-protnikovega, temveč je popolnoma predelan in izdelan na novi osnovi. V predgovoru podaje nadalje avtor pripombe o ureditvi knjige glede na-glasnih znamenj in slovniškega dela. Besedni zaklad je znatno pomnožen zato obsegata oba dela sedaj tudi 788 strani osmerke. Slovar je tudi trpežno vezan tako, da tudi v tem pogledu pridobi na vrednosti. Papir je pač vmes različen, kar pa avtor opraviči, ker je bil del slovarja tiskan že pred vojno, del med vojno in konec po vojni, kar je opaziti tudi na papirju.
—k Bernhard Kellermann: Predor. Roman, prevedel Fr. Kobal. Prevod tega zlasti glede tehniške terminologije težavnega romana je zelo dobro uspel. Roman je izredno zanimiv, ker opisuje gradnjo podmorskega tunela iz Amerike v Evropo. Pri delu so bili zastopani vsi narodi sveta. Gradnja je, zahtevala že mnogo človeških žrtev, a kljub velikim žrtvam se je delo sicer prekinilo a zopet nadaljevalo in tudi dokončalo. V romanu so vpletene najrazličnejše bančne težkoče in svetovne katastrofe, ker je bil pri gradbi udeležen ves svetovni kapital. Glavni junak romana je Mac Alan, ki je zasnoval svoj genijalni svetovni načrt in ga je z veliko svojo energijo tudi izvedel. V roman so vpletene globoke družinske razmere in ljubezenske scene. Ljubitelji napetih zanimivosti in svetovnih iznajdb bodočnosti imajo v »Predoru« prvovrsten roman.
Iz naše stanovske organizacije.
Gibanje okrajnih društev v Sloveniji.
Vabila:
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SVETOLENARTSKI OKRAJ ima svoj občni zbor v sredo, dne 6. februarja t. 1. ob 10. uri pri Sv. Lenartu v Slov. goricah s sledečim vzporedom: 1. Poročilo predsednikovo, tajnikovo in blagajnikovo o društvenem delovanju. 2. Ocena dr. Žge-čeve knjige, problem vzgoje po tov. ravnatelju F. Šegulu. 3. Razvojna teorija in šola; poroča tov. F. Jakopec. 4. Obolos Učiteljskemu domu itd., draginja in dobljene drobtinice, ocena: Koledar, UJU knjižice. 5. Odborova volitev vseh funkcionarjev. 6. Nasveti, predlogi. — Predsednik F. K r a n j c.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA BREŽIŠKI IN SEVN1ŠKI OKRAJ ima svoj občni zbor v soboto, dne 9. febru* arja t. 1. v osnovni šoli v Brežicah z

običajnim dnevnim redom. Pričakuje se polnoštevilne udeležbe. Na zborovanju se bodo razdelile knjige Sol. Matice. Za» ostala članarina naj se čimpreje nakaže. Odbor.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA OKRAJ SLOVENJ GRADEC ima svoj občni zbor v četrtek dne 7. februarja 1924 ob 9. uri v Slovenjgradcu s slede» čim vzporedom: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Dopisi, društvene in sta« novske zadeve. 3. Predavanje. 4. Poro» čila društvenih odbornikov: a) tajnice, b) blagajničarke. 5. Volitev društvenega odbora za leto 1924. K polnoštevilni ude? ležbi vabi — odbor.
= RADOVLJIŠKO OKRAJNO UČITEUSKO DRUŠTVO ima svoj občni zbor dne 9. februarja t. 1. (sobota) ob 2. uri popoldne na Jesenicah. Vzpo* red: 1. Otvoritev. 2. Poročila. 3. Volitev. 4. Slučajnosti.
= REDNI OBČNI ZBOR LJUB* LJANSKEGA UČITELJSKEGA DRU* ŠTVA se vrši vsoboto 16. febru» ar j a 1924 ob 6. uri zvečer na šentjakobski dekliški šoliv običajnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo predsedstva. 2. Poro« čilo tajnika o društvenem življenju v preteklem letu. 3. Poročilo blagajnika o stanju blagajne. 4. Poročilo pregledoval* cev računov. 5. Poročilo posameznih od« sekov. 6. Volitev novega predsednika, odbora in odsekov. 7. Slučajnosti. Odbor prosi vse društvene člane, naj vse eventuelne predloge in na» svete za občni zbor pismeno ali ustno sporoče društvenemu tajniku ali drugim funkcionarjem v svrho hitrejšega poteka zborovanja vsaj dokoncameseca januarja. Odbor.
-- UČITELJSKO DRUŠTVO ZA ORMOŠKI OKRAJ ima v soboto, dne 9. februarja 1924 ob 10. predpoldne v ormoški okoliški šoli svoje glavno zborovanje po sledečem vzporedu: 1. Letno poročilo predsednika. 2. Zapisnik zadnjega zborovanja. 3. Dopisi in društvene vesti. 4. Letno poročilo tajnika in blagajnika. 5. O Zgečevi brošuri »Problemi vzgoje najširših plasti našega naroda«, predava predsednik. 6. Pomladek R. K. v kr. SHS, poroča okrajni šolski nadzornik P. Flerč. 7. Volitev novega odbora. 8. Slučajnosti. Poverjenik Slov. Šol. Matice bo delil knjige za 1923. leto. Za iste znaša doplačilo 10 Din in poštnina 2 Din. Da se snidejo vsi zavedni in vse zavedne upa in želi odbor.
Poročila:
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MESTO PTUJ IN PTUJSKI OKRAJ je
imelo dne 10. januarja 1924 svoj redni občni zbor. Udeležba je bila slaba, nekoliko radi slabega vremena, nekoliko pa tudi radi tega, ker se naš finančni položaj slabša od dne do dne.
Prvi občni zbor ni bil sklepčen. Radi tega mu je sledil čez eno uro drugi.
Tov. predsednik je v toplih besedah pozdravil tovariše in tovarišice, zlasti one, ki so k društvu na novo pristopili. Nato je v splošnem orisal delovanje društva ter pozival članstvo, da se kar naj-trdneje oklene svojih organizacij.
Nato je sledilo tajniško in blagajniško ter poročilo knjižničarja. Vsa poročila so bila odobrena in sprejeta. Tov. blagajni-čarki pa se je izrekla za vzorno poslovanje pohvala in zahvala, kakor tudi tov. knjižničarju, ki je sam o velikih počitnicah zvezal veliko število knjig ter uredil knjižnico.
Poročilom je sledila volitev novega
odbora. Predsednikom je bil zopet izvoljen tov. Majcen Mirko. Tudi ostali odbor je ostal stari. Vstopila sta mesto odsotnih odbornikov, odsotnih radi bolezni in vojaščine, tov. Burja Lujo in Hasl Drago.
Društvo je korporatlvno pristopilo k Ciril-Metodovi podružnici v Ptuju in podružnici Jugoslov. Matice v Ptuju ter Slov. Šol. Matici.
Žal pa se je v naših vrstah pokazala stara slovanska bolezen, nesloga. Upa mo. da se dotični tov. streznejo. Naj mislijo na Svatopolkove palice! Sloga jači — nesloga tlači.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA ŠOŠTANJSK1 OKRAJ je imelo dne 10. januarja 1924 svoj občni zbor v Velenju.
Tajnica omeni, da je imelo društvo 4 zborovanja in 1 odborovo sejo. Poda tudi izčrpno poročilo o delovanju društva. Pri zborovanjih so poročali: tov. Stopar o »Pokrajinski skupščini v Ptuju«, tov. Vrečko o »Glavni skupščini UJU v Ljubljani« in o »Zgečevi brošuri«. Predavali pa so: o »Praktični telovadbi« tov. Po-rekar, o »Pospešiteljih jugoslovanskega šolstva« tov. Bačič, o »Nalezljivih boleznih« dr. Korun.
Blagajniško poročilo izkazuje: dohodkov 5814.87 Din, izdatkov 5031.38 Din, prebitek 783.49 Din. Zraven tega poseduje društvo priznanico z 250 Din. kot delež Učit. doma« v Rogaški Slatini. Za Gan-
glov kamen ob priliki njegovega 50. rojstva pa je dalo 100 Din.
Članarina je ostala kakor lani in se vplačuje v mesečnih obrokih po 10 Din.
Novi odbor: predsednik: tov. Stopar V., podpredsednik: tov. Vrečko M., tajnik: tov. Gorup F., blagajničarka: tov. Trobej Cilka; odbor: tov. Trobej A. in Rozman A.; namestnici: tov. Košar Agneza in Janežič Gusta; rač. pregled.: tov. Viher L. in Porekar V.
Resolucija: UJU naj ponovno pristojnemu mestu stavi zahtevo po splošnih železniških olajšavah ali vsaj večkratnih vožnjah za državne nameščence.
O šolski higljeni je zelo poučno predaval dr. Korun. Njegovim izvajanjem smo slediti tudi v knjigah, ki jih je v to svrho prinesel seboj.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KONJIŠKI OKRAJ je imelo svoj občni zbor v soboto, dne 12. januarja 1924 v Konjicah. Udeležba je bila dobra kljub snežnemu vremenu, kajti odsotnih je bilo od 58 članov le 15, večinoma najoddalje-nejši.
Po običajnem pozdravu poda tov. predsednik sliko društvenega delovanja v pravkar minulem letu, opozarja na novo uradniško pragmatiko, ki učiteljstvu in ostalim državnim nameščencem ni prinesla kljub tozadevnim zakonitim določbam rešitve iz težkega gmotnega položaja. V zadnjih dneh so sicer došli prvi, a jako malenkostni predujmi na račun novih plač, katerih končno izplačilo pa se nahaja še v daljni negotovosti, do takrat pa — »Srečno novo leto«. Naše »Udruže-nje« je storilo v tem oziru v največji meri svojo dolžnost, a človek obrača, drugod pa obrnejo, a žal ne v prid trpečim državnim nameščencem.
Poročila posameznih društvenih funk-cijonarjev so se vzela odobruje na znanje. Iz blagajniškega poročila je posneti, da je na članarini še precejšen zaostanek, ki se uporabi v smislu sklepa lanskega občnega zbora za Učit. dom, Jugoslov. Matico, »Rezervni sklad« in za upravne stroške društva samega, ako store vsi zamudniki svojo dolžnost.
Članarina za leto 1924. ostane ista kot doslej, namreč 120 Din, z učitelji poročene učiteljice plačajo le 60 Din, učiteljice ženskih ročnih del in upokojenci pa le 80 Din.
Predavanje: 1. Prvo potovanje U. F. S. Predavateljica tovarišica Tončka Re-
žabkova je odpeljala vse zborovalce v duhu z U. F. S. preko Karlovca, Bakra, po Jadranskem morju v Dalmacijo, Hercegovino in Bosno. Vse potovanje je tovarišica orisala tako živo, da nismo niti pogrešali slik, ampak smo se z njo vred divili zemeljskim krasotam, spoznavali smo običaje in lepe šege bratskih Hrvatov in Srbov, se navduševali za srčno tovarištvo in se končno skupno najzado-voljnejši vrnili pod zeleno Pohorje.
2. Učiteljstvo med seboj. Tov. Brglez je razpravljal o medsebojnem razmerju učiteljstva, grajal napake, ki bi se naj ne nahajale v naših vrstah, vzbujal tovariški čut, tovariško slogo, naglašajoč, da bodi vsakemu učitelju, vsaki učiteljici skupen stanovski zgled, stanovska čast zvezda vodnica v vsem dejanju in nehanju.
Volitve. V novi odbor so voljeni zopet vsi dosedanji člani, in sicer: predsednik: tov. Kržič Janko, Loče; predsednika namestnik: tov. Strigl Anton, Kebelj; tajnik: tov. Brglez Fran, Čadram; blagajničarka: tovarišica Pleško Mara, Konjice: odbornika: tovarišica Pernat Slava, Konjice in tov. Golež Fran, Vitanje; odb. namestniki: tov. Friedl Fran. Sv. Jernej, tov. Mravljak Karel. Zreče in tov. Mayer Ernest, Konjice: računska preglednika: tovarišica Kržič Jelisava, Loče in tov. Berce Alojzij, Špitalič.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
lu Poročevalce o gibanju »šolskih odrov in predavanj pri okrajnih društvih prosimo po* trpljenja. Vsa poročila pridejo v Tov. prilogo. »Prosveta«, ki ima služiti poročilom o kulturnem in prosvetnem delovanju našega stanu in orga» nizacije ter ima organizirati in sistematično ure» diti tudi to delovanje našega stanu in organizas cije izven šole. Namen »Prosvete« je podajati smernice v tem pogledu, zato bomo uvrščali vsa tozadevna poročila skupno v prilogo.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana.
TEČAJI ZA STROJEPISJE IN STENOGRAFIJO.
Dne 3. februarja 1924 začnejo na državno koncesijoniranem zasebnem uči-lišču Legat v Mariboru zopet novi tečaji za strojepisje ter slovensko in nemško stenografijo. Tečaji trajajo 4 mesece. Vpisovanja in pojasnila v specialni trgovini s pisalnimi stroji Legat, Maribor, Slovenska ulica 7, ali pa v šolski pisarni, Vrazova ulica 4.
KNJIŽEVNA ZALOŽBA UČITELJSKE TISKARNE:
Mladinske knjige.
Baukart: Marko Senjanln, slovenski Ro>
binzon. Vez. Din 12.—. Dimnik: Kralj Peter 1. Vm. Din 20.—. Erjavec: Kitajske netrodhe pripovedke.
Vez. Din 26.—. Erjavec: Srbske narodne pripovedke. Vez. Din 24.—.
Erjavee-Flere: Fran Erjavec, Izbrani spisi
za mladino. Vez. Din 52.—. Erjavcc-Flere: Fran Levstik, izbrani spisi za mladino. Broš. Din 18, vez. Din 28. Erjavec-Flere: Matija Valjavec, izbrani
spisi za mladino. Vez. Din 40.—. Erjavec-Flere: Josip Stritar, izbrani spisi
za mladino. Vez. Din 60.—. Erjatet-Fisre: Simon Jenko, izbran:
spiti za mladina. Vez. Din 28-— Ewald - Holeček: Mati narava pripoveduje.
Vez. Din 32 —. Flere: Babica pripoveduje. Vez. Din 12.—. Gangk Zbrani spisi. II., V. in VL zv. vez. Din 10—, eleg. vez. Din 12—, VII. zv. vez. Din 18.—, eleg. vez. Din 20.—. (Ostali zvezki so v 11 natisku.) Cvetko Goia -: Pastir Jeva neueste.
Cena 24 Din. T. Gaspari in P. Košir: Sijaj, sijaj, so/rt» čecel (Zbirka koroških popevk.) Din 8. Wastet&« "is	povesit is davnih
dni. Vez, Din 25- . Manica Kornanova: Narodne pravljice in
legende. Din 18.—. Korban: Vitomilova železnica. Vez. Din 16. Kos >m: Stprtiateljiki. Ves. Din 16 —. Lab: Öeike pravljice. Vez. Din 15. Mišjakov Julček: Zbrani spisi. VI. zvez (Drugi zvezki so razprodani.) Vez. D 10 Ribičič. Vsem dobrim. Vez. Din 10.—. Robida: De ste ml zdravi, dragi otroci!
Broš. Din 3.—. šilih: Nekoč je bilo jezero. Vez. Din 28.
Tilie-PFibili V kraljestvu sanj. Broš.
Din 8--.
Trošt: Moja setev. I. in IL i Din 10.—.
Leposlovne knjige.
Gangl: Bell rojaki. Broš. Din 15.—, vez. Din 18.-.
Gangl: Moje obzorje. Broš. Din 15, vez. Din 18.—.
Jelene: 1914—1918, spomini jugoslovenske*
ga dobrovoljca. Vez. Din 30.—. Matičič: Na krvavih poljanah. Vez. Din 42. Zbašnik: Drobne pesmi. Vez. Din 10.—. Ivan Zoreč: Pomenki. Din. 11.—.
Dramatika
Maeterlinck-Bernot: Modra ptica. Broširan Din 16.—.
Gangl: Dolina solz. Broš. Din 6.—, vez.
Din 8.—. Gangl: Sfinga. Vez. Din 16.—. Gangl: Sin. Drugi natiak. Vez. Din 24.—.
Šolski oder.
J. Korban: Povodni moi, igrica za mladino. Fr. L.: Božična pravljica, otroika igra v 3. slikah. Obe v
1. zvezku. Din 5*—.
Gregorčič Stepančičeva: Otroški oder. (Za o-troške vrice, >abavišča in nižjo stopnjo osn. šol) Broš. Din 8 —, vez. Din 12—.
Poučne in znanstvene knjige.
Bučar: Slovenski metuljar: Broš. Din 12. Kuna ver: Na planineI Vez. Din 30.—.
Kunavcr: Kraški s^■•et in njega pojavi. Vez. Din 46.—.
Mencej: Kratka srbska gramatika in čU
tanka. Broš. Din 5.—. tvo Teikal: H» te matične tabeie. V platno veza na iepna knjiga 6S Din. Veber: Etika. Din 120*—. Ivo Bele: Sadjarstvo. Din 83*—.
Šolske knjige.
Wider: Prva čitanka. Vez. Din 16.—. Gangl: Druga čitanka. Vez. Din 16.—. Černej: Tretja čitanka. Vez. Din 16.—. Rapč: Četrta čitanka. Vez. Din 25.—. Flere: Peta čitanka. Vez. Din 46.—. Plesničar-Grum: Zemljepis Jugoslavije, I. del: Slovensko ozemlje. Vez. Din 28.—. Gradivo za 4. šolsko leto osnovnih šoL Mešiček - Drnovšek: Obči zemljepis za višje razrede osnovnih šol. Vez. Din 12. Podkrajšek: Pomočniška izkušnja za rokos
delske obrte. Broš. Din 5.—. Podkrajšek: Računstvo za ienske obrte.
Vez. Din 10.—. Podkrajšek: Knjigovodstvo za ženske
obrte. Vez. Din 18.—. Lesica-Lokovšek-Mole: Prva srbska ali
hrvatska čitanka. Vez. Din 15.—. Jedrlinič: Druga srbska ali hrvatska čitanka. Vez. Din 22.—. Bezjak-Pribii: pedagogika, a.knjiga. Vzgojesiovje s temeljnimi nauki o ukoslovju. Trdo vezana knjiga Din 56 —. Bradat: Iz starorimske lirike. BroS. Din 12—.
Pesmarice in mnzikalije.
TELEFON ŠTEV. 31Ü
VSE KNJIGE, KAKOR TUDI KNJIGE DRUGIH ZALOŽB SE DOBE V
Zirovnik: Narodne pesmi. I., II. in III. zv.
a Din 3.—. Adamič: Mladinske pesmi, enoglasni zbori in samospevi s spremljevanjcm klavirja. Din 50.-.
Druge knjige.
Stalei (imenik) šolstva In učiteljstva v Sloveniji 1923. Broš. Din 42.—.
Fink: Zbirka naredb in odredb za osnovne in meščanske šole ter učiteljišča v Slo» veniji. I. zvezek (od prevrata do konca 1. 1920.) broš. Din 10.—, II. zvezek (za 1. 1921.) broš. Din 14.—, III. zvezek (za 1. 1922.) broš. Din 15.—.
Slike.
Sič: 1. Kmef.ka soba na Gorenjskem. Sič: II. Kmečka hiSa na Gorenjskem. 30 3 X 90 5 cm.	Slika a Din 30 —,
Stenske table k Widrovi Prvi čitanki Table imajo na obeh straneh nalepljeno čtivo. 13 tabel. Cena Din 220—.
Galerija naših velmož.
__j
Marolt: »Bože pravde« in »Lepa naša do> f
movina«. Din 1.50. Marolt: Narodne himne in druge domo* rodne pesmi. Din 3.—.
1
1.	Trubar
2.	Vodnik
3.	Slomšek
4.	Prešeren
5.	Levstik
61 5X47-5 cm.
6.	Stritar
7.	Jurčič
8.	Gregorčič
9.	Aškre
10.	Tavčar
Slika ä Din 10"
ČEKOVNI RAČUN ŠTEV. 1Ü761
KNJIGARNI UČITELJSKE TISKARNE V LJUBLJANI
FRANČIŠKANSKA ULICA ŠTEV 6 IN V PODRUŽNICI KNJIGARNE, SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 2,