URADNI VESTNI K L Nu JI\L letnik II. — za občine ČRNOMELJ, KOČEVJE METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA, TREBNJE NOVO MESTO, 25. marca 1965 Št. 7 VSEBINA OBČINA KOČEVJE: 84. Odlok o spremembi odloka o pooblastitvi stanovanjskega sklada občine Kočevje, da opravlja določene posle iz pristojnosti občinske skupščine Kočevje glede vzdrževanja in gospodarjenja s stanovanjskimi hišami in poslovnimi prostori v družbeni lastnini na območju občine Kočevje 85. Odlok o spremembi odloka o urejanju in oddajanju mestnega zemljišča na območju občine Kočevje 86. Odločba o ustanovitvi zavoda za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo 87. Odločba o ustanovitvi zavoda za zaposlovanje delavcev občine Kočevje 88. Odločba o določitvi Ljudske knjižnice v Kočevju za matično knjižnico OBČINA METLIKA: 89. Odllok o prispevkih in davkih občanov občin« Metlika 90. Odlok o občinskem prometnem davku OBČINA TREBNJE: 91. Odlok o družbenem planu občine Trebnje za leto 1965 92. Odlok o prenosu sredstev družbenega investicijskega sklada občine Trebnje na Komunalno banko Novo mesto V t* t: L -- . r i .... ■..? -C-, V* S t.» 84. Na podlagi 130. člena statuta občine Kočevje je občinska skupščina Kočevje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 12. marca 1965 sprejela ODLOK o spremembi odloka o pooblastitvi stanovanjskega sklada občine Kočevje, da opravlja določene posle iz pristojnosti občinske skupščine Kočevje glede vzdr-zevanja in gospodarjenja s stanovanjskimi hišami in poslovnimi prostori v družbeni lastnosti na območju občine Kočevje. 1. člen Določbe odloka o pooblastitvi stanovanjskega sklada občine Kočevje, da opravlja določene posle iz pristojnosti občinske skupščine Kočevje glede vzdrževanja in gospodarjenja s stanovanjskimi hišami in poslovnimi prostori v družbeni lastnini na območju občine Kočevje se spremenijo takole: — v 1. in 2. členu se besede »stanovanjski sklad občine Kočevje« zamenjajo z besedami »Zavod za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kočevje«. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske. Številka: 36-212/64-3/2 Datum: 12. 3. 1965 Predsednik občinske skupščine: Drago Bencina, 1. r. 85. Na podlagi 130. člena statuta obči. ne Kočevje je občinska skupščina Kočevje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 12. marca 1965 sprejela ODLOK o spremembi odloka o urejanju In oddajanju mestnega zemlji, šča na območju občine Kočevje 1. člen Določbe odloka o urejanju in oddajanju mestnega zemljišča na območju občine Kočevje se spremenijo takole: 1. 4. člen se spremeni tako, da se pravilno glasi: Urejanje mestnega zemljišča se poverja Zavodu za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kočevje (v nadaljnjem besedilu: zavod); 2. 6. člen se črta; 3. 7. člen se črta; 4. v 8., 9., 13., 15., 19., 20., 22. in 27. členu se namesto besede »sklad« vstava besedo »zavod«. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske. Številka: 352—8/64—1/1 Datum: 12. 3. 1965 Predsednik občinske skupščine: Drago Bencina, 1. r. 86. Na podlagi 2. odstavka 6. člena temeljnega zakona o zavodih (Uradni list SFRJ št. 5/65) ter 130. člena statuta občine Kočevje izdaja občinska skupščina Kočevje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 12. marca 1965 naslednjo ODLOČBO o ustanovitvi zavoda za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo I. Ustanovi se zavod za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo (v nadalj-nem besedilu: zavod). Sedež zavoda je v KOČEVJU, Ljubljanska cesta št. 19. II. Zavod je samostojna in samouprav* na delovna organizacija. Zavod je pravna oseba. III. Zavod ima svoj statut, ki ga sprejme svet zavoda, potrdi pa ga občinska skupščina. IV. Zavod opravlja naslednje naloge: 1. vodi tehnične, administrativne In finančne posle za stanovanjski sklad občine Kočevje; 2. opravlja posle urejanja in oddajanja mestnih zemljišč v občini Kočevje; 3. gospodari s poslovnimi prostori r družbeni lastnini; 4. opravlja zadeve v smislu 1. in 2. odstavka 88. člena zakona o stanovanjskih razmerjih; 5. opravlja finančni nadzor nad poslovanjem hišnih svetov v smislu 73. člena zakona o stanovanjskih razmerjih; 6. daje pomoč hišnim svetom pri finančnem poslovanju v obliki uslug; 7. sodeluje s krajevnimi skupnostmi pri reševanju splošnih problemov ureditve naselij v občini Kočevje; 8. izdeluje letne in perspektivne programe s področja stanovanjsko-ko-munalnega gospodarstva v občini; 9. daje strokovno pomoč investitorjem — gospodarskim in drugim organizacijam pri njihovi investicijski dejavnosti; 10. opravlja servisne posle tekočega in investicijskega vzdrževanja stanovanjskega in poslovnega fonda v občini; 11. financira in kreditira stanovanjsko in poslovno gradnjo s sredstvi zavoda; 12. vodi evidenco in register zgradb poslovnih in stanovanjskih prostorov v občini; 13. izvaja enostavno in razširjeno reprodukcijo stanovanjskega in poslovnega fonda z lastnimi in tujimi sredstvi; 14. izvršuje in opravlja še druge gospodarske naloge s področja stanovanj-sko-komunalnega gospodastva in poslovnih prostorov v občini. V. Zavod gospodari s premoženjem, ki ga ustvari s svojim poslovanjem in s premoženjem, ki mu ga da ustanovitelj sa opravljanje določenih nalog. Na zavod se prenesejo vsa osnovna sredstva, ki jih je do ustanovitve zavoda uporabljala delovna skupnost stanovanjskega sklada občine Kočevje (tudi osnovna sredstva servisa za vzdrževanje stanovanjskih hiš). VI. Zavod ima naslednje sklade: 1. poslovni sklad, 2. sklad skupne porabe, 3. rezervni sklad. Natančnejše določbe o skladih vsebuje statut zavoda. VII. Organi upravljanja zavoda so: 1. delovna skupnost zavoda. ki opravlja naloge delavskega sveta, 2. upravni odbor, 3. direktor. V delovni skupnosti zavoda sodeluje pri upravljanju določenih zadev tudi pet predstavnikov družbene skupnosti, ki jih imenuje občinska skupščina. VIII. S statutom zavoda se v skladu z zakonitimi predpisi določi, o katerih vprašanjih sodelujejo predstavniki družbene skupnosti pri odločanju. IX. Dokler ne bo imenovan direktor zavoda po splošnih predpisih o imenovanju in razrešitvi direktorjev, se za vršilca dolžnosti direktorja zavoda imenuje KNAFELJC inž. Anton, dosedanji direktor stanovanjskega sklada občine Kočevje. X. Za zadeve in naloge zavoda je pristojen svet za urbanizem, stanovanjske in komunalne zadeve občinske skupščine Kočevje. XI. Direktor zavoda je dolžan v roku 15 dni po ustanovitvi zavoda priglasiti ustanovitev zavoda v register finančno samostojnih zavodov, ki se vodi pri okrožnem gospodarskem sodišču v LJubljani. XII. Ta odločba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vrstniku DOLENJSKE .Številka: 022—12/65—3/1 Datum: 12. 3. 19G5 Predsednik občinske skupščine: Drago Bencina, 1. r. 87. Na podlagi 12. člena zakona o služb: za zaposlovanje delavcev (Uradni list FLRJ št. 27/60) in 130. člena statuta občine Kočevje je občinska skupščina Kočevje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 23. februarja 1965 sprejela ODLOČBO o spremembi in dopolnitvi odločbe o ustanovitvi zavoda za zaposlovanje de-lavcev za območje občine Kočevje in Ribnica, tako tla se v prečiščenem besedilu glasi: ODLOČBA o ustanovitvi zavoda za zaposlovanje delavcev občine Kočevje I. Ustanovi se zavod za zaposlovanje delavcev s sedežem v Kočevju. II. Zavod za zaposlovanje delavcev občine Kočevje opravlja tele zadeve: 1. skrbi za strokovno usposobitev oziroma prekvalificiranje začasno brezposelnih delavcev. V ta namen sodeluje z delovnimi organizacijami, zavodom za socialno zavarovanje kot tudi z zavodom za zdrastveno službo; 2. opravlja poklicno usmerjanje in sodeluje z upravami šol in drugimi zavodi ter organizacijami; 3. opozarja pri sestavljanju občinskega družbenega plana na probleme brezposelnosti ter možnosti in potrebe zaposlitve; 4. sprejema prijave in vodi evidenco o delavcih, ki prvič iščejo zaposlitev in o delavcih, ki jim je prenehalo delovno razmerje, kot tudi o izpraznjenih in novih delovnih mestih pri delovnih organizacijah. Vodi evidenco o prostih delovnih mestih za zaposlovanje invalidov, o prostih mestih za učenje poklica ter zaposlovanje tujih državljanov; 5. zbira podatke o rezervah in presežkih delovne sile in o potrebi po delovni sili; 6. pošilja delavce v delovne organizacije, ki imajo prosta in nezasedena delovna mesta; 7. odloča o zahtevah začasno brezposelnih delavcev in njihovih pravicah v času brezposelnosti ter jim izplačuje denarna nadomestila in druge denarne zahteve; 8. preskrbuje brezposelnim delavcem začasna prenočišča in hrano v času, ko iščejo zaposlitev; 9. poroča republiškemu zavodu o pre sežkih delovne sile in o nezasedenih delovnih mestih za svoje območje: 10. skrbi za rehabilitacijo invalidov in za delo manj zmožnih o=eb; 11. upravlja svoje sklade. III. Sredstva zavoda so: i sredstva za službo za zaposlovanje delavcev, ki se izločajo iz osebnega dohodka delavcev, 2. drugi dohodki. IV. Zavod ima te-le sklade: 1. sklad za zagotovitev pravic brezposelnih, „2. sklad za pripravo delavcev, 3. obvezni rezervni sklad, 4. investicijski sklad, 5. sklad skupne porabe. Način uporabe skladov se podrobno določi s statutom zavoda. V. Zavod je pravna oseba ter ima svoj statut in pravilnike. VI. Za uslužbence in delavce zavoda veljajo določbe zakona o javnih uslužbencih ter predpLsi. izdani na podlagi tega zakona. VII. Organa upravljanja zavoda sta: 1. delovna skupnost zavoda, ki opravlja naloge delavskega sveta; 2. direktor. V delovni skupnosti zavoda sodelujejo pri upravljanju določenih zadev tudi predstavniki družbene skimnosti, ki jih imenuje občinska skupščina. VITI. Direktorja zavoda imenu le in razrešuje na predlog razoisne komisije delovna skupnost zavoda v skladu z določbami temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in dnurih orsanov upravljanja v delovnih organizacijah. Direktor neposredno vodi zavod. Pravice in dolžnosti dirpktoria so določene v splošnih predpisih in statutu zavoda. IX. Ta odločba prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske. Številka: 022—7 /65—3 /5 Datum: 23. 2. 1965 Predsednik občinske skupščine: Drago Bencina, 1. r. STRAN 55 88. • Na podiagi 3o. iri 60. člena zakona u knjizn»cun lUruuni ust LUi. st. ±.u/ui) je ob&U&£a situpscma Kočevje na seji občun3h.ciia zoora ni zoora ueluvnm sKUpnosti one 2'S. ieoruarja 196o sprejela ODLOČBO d določitvi Ljudske knjižnice v Kočevju m inaucnu tuijižriico. I. ' v-K LjudsKa knjižnica v Kočevju se določi za »naticnu Knjižnico za območje uoume Kočevje. II. Ljaa^n.a ^;ijizm>ju v Kočevju opravlja tt.oL iiiauuiia Knjižnica puieg svojin leaiiai naiug na oomočju oocine Kočevje se nasieonje naiugc: a) voui registracijo knjižnic m eviaen-co njinovega Knjižničnega gratuva; b) siiioi i.d organizacijo in pospeševanje knjižničarske siuzue in stroke; cj pomaga pri strokovnem delu Knjiz-ničarsKijga. oseoja in skrbi za njegovo v^uju in strokovno izpopolnjevanje, č) posreduje izposujevanje knjižničnega gradiva. III. Ta odločba začne veljati osem dni po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske. Številna: 022-6/64-2/1, Kočevje, dne 2'6. 2. 1965 Predsednik občinske skupščine: Drago Bencina, 1. r. OBČINA METLIKA 89. Na podlagi H., 13. in 19. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS štev. 37/64), 9. člena temeljnega zakona o davku od iger na srečo (Uradni iist SFRJ št. 52/64) in 119. člena statuta občine Metlika, je občinska skupščina Metlika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. februarja 1965 sprejela ODLOK o prispevkih in davkih občanov občine Metlika I. Splošne določbe 1. člen PrispevKi in davki občanov se v občini Metlika določajo, obračunavajo in plačujejo po določbah temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SFRJ št. 32/64), po določbah zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS št. 37/64), po določbah tega odloka in po predpisih, izdanih na podlagi naštetih zakonov in tega odloka. 2. člen Stopnje prispevkov in davkov, ki pripadajo občini, in druge določbe o prispevkih in davkih občanov, za katere je po temeljnem in republiškem zakonu o prispevkih in davkih občanov pristojna občinska skupščina, se dolo oajo s tem odlokom. II. Prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja 3. člen PrispeveK iz osebnega dohodka od : i - ,iv!,> .:r. razmerja, ki predstavlja dohodek občine, se pobira v višini 7,3% od s predpisi določenih osnov. 4. člen Za kategorije dohodkov, od katerih se plačuje prispevek od delovnega razmerja na podlagi pavšalnih osnov, se določijo naslednje mesečne pavšalne osnove: 1. za odvetniške pripravnike 40.000 din 2. za gospodinjske pomočnice, zaposlene v zasebnih gospodinjstvih 10.000 din 3. za hišnike, zaposlene v stanovanjskih hišah 20.000 din i. za osebe, zaposlene pri krajevnih skupnosti 20.000 din 5. za ribiče in lovce, zaposlene v ribiških ali lovskih podjetjih, zavodih, zadrugah in organizacijah 20.000 din 6. za osebe, zaposlene v domovih planinskih društev 20.000 din III. Prispevek iz osebnega oddelka od kmetijske dejavnosti 5. člen Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, ki pripada občini, se plačuje: 1. od kmetijskega zemljišča po katastrskem dohodku; 2. od gozdnih zemljišč od količine posekanega lesa. 6. člen Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti se plačuje od katastrskega dohodka zemljišč, zmanjšanega za katastrski dohodek gozdov, po naslednjih stopnjah: 1. v II. proizvodnem okolišu, po stopnji 15%, 2. v III. proizvodnem okolišu po 'stopnji 13%. 7. člen Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, ki odpade na gozdove, se odmerja od količine posekanega lesa po vrednostnih razredih v naslednji višini od kubičnega metra: Vrednostni razred: Iglavci: Listavci: AB C I. 5.990 4.100 1.700 II. 5.300 3.500 1.500 III. 4.700 2.900 1.200 IV. 4.100 2.300 900 V. 3.500 1.700 600 VI. 2.900 1.200 300 Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, ki odpade na gozdove, se plačuje v višini 18% od gori navedenih osnov. Pod količino posekanega lesa je ra-zuzumeti bruto odkazano lesno maso. Ta prispevek se plačuje v istih rokih, kot prispevek v gozdni sklad. Ta prispevek je dohodek občine in se pobira in plačuje tudi v IV. proizvodnem okolišu. 8. člen Področje občine Metlika se zaradi pospeševanja kmetijske proizvodnje v zvezi z odmero prispevka od kmetijske dejavnosti razdeli na tri proizvodne okoliše. V posamezen proizvodni okoliš se uvrščajo naslednje katastrske občine oziroma naselja. Meje proizvodnih okolišev v tistih katastralnih občinah, ki se delijo na dva ali več proizvodnih okolišev, so zarisane v kartah, ki so posnetek iavirnih katastrskih map. Te karte so sestavni del tega odloka in se hranijo pri organu občinske skupščine, pristojnem za dohodke. H. proizvodni okoliš: K. o Krasinc, K. o. Metlika, K. o Podzemelj, K. o. Primostek. III. proizvodni okoliš: K. o. Božakovo (del) — naselje: Bo žakovo in Zelebej, K. o. Bušinja vas (del) — naselja: Bušinja vas in Dragomlja vas, K. o. Dobravice, K. o. Drašiči (del) — naselje: Dra-šiči, K. o. Grabrovec, K. o. Gradac, K. o. Lokvica, K. o. Radoviči, K. o. Rosalnice, K. o. Slamna vas. IV. proizvodni okoliš: K. o. Bojanja vas, K. o. Božakovo (del) — naselje: Ra-kovec, K. o. Bušinja vas (del) — naselja: Bereča vas, Brezovica in Malo Lešče, K. o. Dole, K. o. Drašiči (del) — naselja: Kamenica, Krmačina, Vidošiči in Železniki, K. o. Hrast pri Jugorju, K. o. Radovica, K. o. Sekuliči (del) — naselje: Drage. 9. člen Ce se da zemljišče v zakup delovni organizaciji zaradi izkoriščanja za kmetijsko proizvodnjo zan jamnaj štiri leta, se odmerjeni prispevek od kmetijstva, ki sorazmerno odpade na to zemljišče, v celoti odpiše. 10. člen Začasno so oproščeni prispevka od kmetijstva dohodki zemljišč: 1. ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami prispevnega zavezanca postala uporabna — za 10 let; 2. na katerih se zasadijo vinogradi z žlahtno trto, če je zasajena površina velika najmanj 0.10 ha, — 5 let, če je na 1 ha posajeno vsaj 3.000 trt in če znaša število na novo posajenih trt nad 50%, — 3 leta, če je na 1 ha posajeno vsaj 3.000 trt in če znaša število na novo posajenih trt od 20 do 50%; 3. na katerih se zasadijo novi sadovnjaki, če je zasajena površina velika najmanj 0.25 ha; a) nizkodebelni (višina debla do 1 m) jablane, hruške, breskve, marelice ln ribez: za 6 let, če je posajeno vsaj 300 dreves na 1 ha in če znaša število na novo posajenih dreves nad 50%, za 4 leta, če je posajeno vsaj 300 dreves na 1 ha in če znaša število na novo posajenih dreves od 20 do 50%, b) visokodebelni (višina debla nad 1 m) jablane, hruške, češlje, slive, češnje in višnje: za 10 let, če je posajeno vsaj 100 dreves na 1 ha in če znaša število na novo posajenih dreves nad 50%, za 6 let, če je posajeno vsaj 100 dreves na 1 ha in če znaša število na novo posajenih dreves od 20 do 50%, c) visokodebelni orehi (višina debla nad 1.3 m): za 10 let, če je posajeno vsaj 70 dreves na 1 ha in če znaša število na novo posejanih dreves nad 50%, za 8 let, če je posajeno vsaj 70 dreves na 1 ha in čez naša število na novo posajenih dreves od 20 do 30%; 4. ki se pogozdijo po navodilu in pod nadzorstvom pristojnih organov z gozdnim drevjem — za 20 let. Oprostitev velja od 1. januarja prihodnjega leta in po izpolnitvi pogojev za oprostitev. 11. člen Če je bil donos na posamezni parceli ali na več zemljiških parcelah zaradi elementarnih nezgod, rastlinskih bolezni in škodljivcev ali zaradi drugih izrednih dogodkov, ki jih zavezanec ni mogel preprečiti, najmanj za 25% manjši, se katastrski dohodek od vsake take parcele zmanjša za toliko odstotkov, za kolikor se je na njej zmanjšal donos. Prispevek iz dohodka prispevnega zavezanca se zmanjša za znesek, ki ustreza zmanjšanemu katastrskemu dohodku po prvem odstavku tega člena, v primerjavi s celotnim katastrskim dohodkom. Olajšava po tem členu se prizna le na zavezančevo prošnjo, če je ta vložena najpozneje 15 dni po razlogu, ki je nastal za tako olajšavo. O prošnji odloči za dohodke pristojen občinski upravni organ, po tem ko dobi mnenje za kmetijstvo in gozdarstvo pristojnega organa. 12. člen Pri odmeri prispevka od kmetijstva se priznajo naslednje olajšave v obliki znižanja odmerjenega prispevka: 1. zavezancem prispevka, katerih dohodek ne presega 75.000 dinarjev letno na družinskega člana in ki preživlja poleg dela zmožnih družinskih članov še več kot dva mladoletna otroka ali odrasle za delo nezmožne člane — po 10% za vsakega tretjega in nadaljnjega otroka, ter za delo nezmožnega družinskega člana, z omejitvijo, da celotno znižanje ne more presegati 60% odmerjenega prispevka. Znižanje prispevka se ne prizna za tiste mladoletne otroke, za katere se prejema otroški dodatek, 2. zavezancem prispevka, katerih dohodek ne presega 150.000 dinarjev letno na družinskega člana, pa nimajo za delo sposobnih članov — po 25% za vsakega dela nezmožnega člana, z omejitvijo, da celotno znižanje prispevka ne more presegati 75%, 3. zavezancem prispevka, ki so imeli v letu, za katero se odmerja prispevek, večje izdatke za zdravljenje ali za potrebe umrlih družinskih članov, dvakratni znesek prispevkov, ki bi se sorazmerno plačeval od izdatkov take vrste. Za večje izdatke se smatrajo izdatki nad 10.000 dinarjev. Zavezancem — vsem priznanim invalidom — se priznajo davčne olajšave od odmerjenega prispevka z začetno stopnjo 30% in stopnje invalidnosti. V smislu določb 1. odstavka tega člena se štejejo za mladoletne otroke otroci pod 15. letom starosti in učenci v gospodarstvu ter dijaki in študentje na rednem šolanju na stroške prispevnega zavezanca, za ostale dela nezmožne osebe pa se štejejo vojaški vojni invalidi in delovni invalidi z nad 50% invalidnostjo. Osebe s telesnimi hibami in pomanjkljivostmi, katerih zmožnost za delo je zmanjšana za več kot 50%, slepi, moški nad 60 let in ženske nad 55 let starosti ter bolniki, ki so bili pretežni del leta nezmožni za delo. Olajšave po tem členu ne pripadajo onim zavezancem, ki imajo poleg dohodkov od kmetijstva še dohodke od delovnega razmerja in jim kmetijstvo ne predstavlja glavni vir dohodkov. 13. člen Zaradi pospeševanja živinoreje uživajo zavezanci prispevka od kmetijstva v III. proizvajalnem okolišu še naslednje olajšave: 1. zavezanci prispevka od kmetijstva, če pogodbeno oddajo kmetijski zadrugi letno nad 150 kg žive teže, doma vzrejene živine ali svinj od 1 ha obdelovalne zemlje — v višini 50% predpisanega prispevka, 2. zavezanci prispevka od kmetijstva, če pogodbeno oddajo kmetijski zadrugi letno od 120 do 150 kg žive teže, doma vzrejene goveje živine ali svinj od 1 ha obdelovalne zemlje — v višini 30% predpisanega prispevka, Te olajšave se priznajo na osnovi podatkov kmetijske organizacije o kooperaciji, iz katerih morajo biti razvidni pogoji iz 1. in 2. točke tega člena. Te podatke mora dostaviti pristojna kmetijska organizacija za dohodke pristojnemu organu občine najpozneje do 15. februarja tistega leta, za katero se odmerja prispevek. Kmetijska organizacija mora v času od 1. do 15. decembra vsakega leta predložiti organu, ki odmerja prispevek, podatke o izvršitvi ko-operacijskih pogodb, predloženih za upoštevanje olajšav. V primeru, da prispevni zavezanec ni izpolnil pogodbene obveznosti, se prispevek, ki je bil na osnovi pogodbe oproščen, ponovno predpiše in izterja. 14. člen če ima zavezanec prispevka od kmetijstva od izkoriščanja zemljišča v druge, nekmetijske namene (kopanje peska, gramoza, kamna, gline, žganja apna, oglja in podobno), dohodke, se na te plača prispevek od obrtne dejavnosti. Če presega letno 100.000 dinarjev, na gospodarstvo. IV. Prispevek iz osebnega dohodka od opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti 15. člen Prispevek iz osebnega dohodka od opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki pripada občini, se odmerja: 1. za samostojne obrti in druge gospodarske dejavnosti, vključno gostinstvo, ki plačujejo prispevke od pavšalnih letnih osnov — po stopnji 18°/o. 2. za samostojne obrti in druge gospodarske dejavnosti, ki plačujejo prispevke od osnov ugotovljenih po dejanskem stanju, po dejanskem osebnem dohodku, po naslednjih stop- Osnova stopnja: od 400.000 do 500.000 17% od 500.000 do 600.000 18% od 600.000 do 700.000 19% od 700.000 do 800.000 20% od 800.000 do 900.000 21% od 900.000 do 1,000.000 22% od 1,000.000 do 1,100.000 23% od 1,100.000 do 1,200.000 24% od 1,200.000 do 1,300.000 25% od 1,300.000 do 1,400.000 25% od 1,400.000 do 1,500.000 27% nad 1,500.000 do — 28% 16. člen Letni kosmati osebni dohodek kvalificiranega oziroma visokokvalificirane-ga delavca, na podlagi katerega se določa pavšalna in dejanska osnova za odmero prispevka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, znaša letno: Stroka: Letni bruto znesek: 1. predelovanje nekovin: — izdelovanje opeke 850.000 — ostale dejavnosti 700.000 2. predelovanje kovin: — kovaštvo 1,044.000 — kleparstvo 1,086.000 — mehanika 1,020.000 — drobna kovinska galanterija 1,000.000 finomehanika- 1,000.000 — ključavničarstvo 900.000 — urarstvo 700.000 — ostale dejavnosti 700.000 3. izdelovanje električnih aparatov in pribora: — elektromehanika 900.000 elektroinštalaterstvo 1,000.000 — ostale dejavnosti 800.000 4. predelovanje lesa: — kolarstvo 550.000 — sodarstvo 550.000 — mizarstvo 600.000 — tapetništvo 600.000 —• ostale dejavnosti 700.000 5. izdelovanje tekstilnih izdelkov: — pletiljstvo 600.000 — krojaštvo 850.000 — šiviljstvo 650.000 — izdelovanje kravat 800.000 — ostale dejavnosti 800.000 6. predelovanje usnja: — čevljarstvo 600.000 — ostale dejavnosti 700.000 7. izdelovanje gumijastih izdelkov: — vulkanizerstvo v 700.000 — ostale dejavnosti 750.000 8. izdelovanje živil: — mesarstvo 800.000 — slaščičarstvo 800.000 — pekarstvo 900.000 — sodavičarstvo 800.000 — ostale dejavnosti . 800.000 9. izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov: — zlatarstvo 950.000 — cvetličarstvo 850.000 — vrtnarstvo. 750.000 — ostaie dejavnosti 800.000 10. stavbna obrt: — zidarstvo 900.000 — kamnoseštvo 900.000 — tesarstvo 900.000 — parketarstvo 900.000 — soboslikarstvo-pleskarstvo 900.000 — pečarstvo 1,000.000 — steklarstvo 1,000.000 — vodovodno mštalaterstvo 1,000.000 — ostaie dejavnosti 1,000.000 11. obrtne osebne in druge storitve: — moško frizerstvo 620.000 — žensko frizerstvo 650.000 — dimnikarstvo 900.000 — fotografiranje 500.000 — žaganje drv 400.000 — mlinarstvo 1,000.000 — optika 1,000.000 — ostale dejavnosti 600.000 12. gostinstvo: 1,000.000 13. cestno prevozništvo: — tovorni avtomobilski promet 1,200.000 — osebni avtomobilski promet 1,000.000 17. člen Prispevki v pavšalnem letnem znesku vnaprej za posamezne obrtne de-vv javnosti se določijo v naslednji]*-- zneskih: 1. zavezanci, ki opravljajo obrtne storitve za posameznike po 18. členu zakona o obrtnih delavnicah samostojnih obrtnikov iz naslednjih dejavnosti: — nekovinska 8.000 — kovinska 10.000 — elektrotehnična 20.000 — kemična 20.000 — lesna 10.000 — papirna 15.000 — tekstilna 15.000 — usnjarska in gumarska 10.000 — živilska 8.000 — izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov 10.000 — stavbna obrt 20.000 — obrtne osebne in druge storitve in to: — vozno ličarstvo in ličarstvo drugih kovinskih predmetov 20.000 — žensko frizerstvo 8.000 — pranje in likanje perila ter obleke 5.000 — ostale obrti te dejavnosti 10.000 — vse ostale obrti in dejavnosti 15.000 2. zavezanci prispevka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki to dejavnost opravljajo v manjšem obsegu in ne zaposlujejo tuje delovne sile, zlasti vaški obrtniki, ki se pretežno ukvarjajo s kmetijstvom, obrtno dejavnost pa opravljajo le vzporedno, iz naslednjih dejavnosti: — kovaštvo 20.000 — Šiviljstvo 10.000 — krojaštvo 10.000 — tesarstvo 15.000 — čevljarstvo 8.000 — sodarstvo in kolarstvo 10.000 — sedlarstvo in tapetništvo 15.000 — krovstvo 8.000 — pletarstvo 8.000 — lončarstvo in pečarstvo 10.000 — mlinarstvo — potočno 15.000 18. člen Prispevek v odstotku od kosmatega dohodka se plačuje od naslednjih dohodkov po stopnjah: 1. od dohodkov od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi in pn lotu, ki jih organizira jugoslovanska ■ loterija — 15 % 2. od dohodkov, ki jih imajo zavarovalni poverjeniki, ki niso z zavarovalnico v delovnem razmerju — 17 % 3. od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, ki niso z njo v delovnem razmerju — 17% 4. od dohodkov, Id jih imajo posamezniki od pisanja not za zvezo skladateljev Jugoslavije, če niso z njo v delovnem razmerju — 17 % 5. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter uličnih prodajalcev od prodaje časopisov, knjig, revij in drugih publikacij, če niso v delovnem razmerju z založniškim oziroma časopisnim podjetjem, zavodom in agencijo — 17 % 6. od provizij, ki jih dobijo poslovni' agenti in poverjeniki od nabiranja oglasov, naročil, knjig, revij in drugih publikacij, če niso v delovnem razmerju z založniškim podjetjem — 20 % 7. od dohodkov transportnih delavcev in dohodkov drugih oseb, ki nakladajo, razkladajo in prenašajo blago ob pretežni uporabi lastne delovne sile za gospodarske, zadružne in druge organizacije, državne organe in zavode, če niso z njimi v delovnem razmerju in če ne plačujejo prispevka v stalnem znesku — 15 % 8. od dohodkov od prevozništva kot postranske kmetijske dejavnosti, prejetih od gospodarskih, zadružnih in drugih organizacij, državnih organov in zavodov, ali od zasebnikov, ki morajo voditi poslovne knjige — 20 % 9. od dohodkov, ki jih prejmejo kmečke družine od gospodarskih zadružnih in drugih organizacij, državnih organov in zavodov za tovarjenje lesa in drugega materiala z delovno živino — 15 % 10. od dohodkov od potujočih zabavišč in prirejanja prireditev — 15 % 11. od dohodkov delavcev, ki delajo doma za gospodarske, zadružne in druge organizacije, državne organe ali zavode, če niso z njimi v delovnem razmerju — 20 % 12. od dohodkov, ki jih imajo posamezniki od priložnostnega opravljanja drugih storitev za gospodarske, zadružne in druge organizacije, za državne organe in zavode, če se s takimi storitvami po predpisih o delovnih razmerjih ne sklene delovno razmerje in če se od takih dohodkov ne plačujejo prispevki po napovedi, na podlagi pavšalne letne obdavčitve ali v pavšalnem znesku — 15 % 19. člen Poslovne knjige morajo voditi zavezanci prispevka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, katerih celotni dohodek presega letno 15 milijonov dinarjev. 20. člen Olajšave, ki so predpisane v 12. členu tega odloka, veljajo tudi za odmero prispevkov od obrtne dejavnosti. 21. člen Ekonomska amortizacija in stroški vzdrževanja strojev, orodja in inventarja, katerih trajanje je daljše kot eno leto, ter stroški vzdrževanja poslovnih prostorov, ki niso zavezani davku na dohodke od stavb, znaša ža: 1. poslovne prostore — zidane, do 2% 2. poslovne prostore — lesene, do 5% 3. stroje, orodje in inventar, do 15%. Amortizacija se ne prizna za že amortizirane stroje, orodje, inventar in poslovne prostore. V. Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev 22. člen Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, ki pripada občini, se odmerja v višini 18% od določenih oziroma ugotovljenih osnov. 23. člen Letni kosmati osebni dohodek, na podlagi katerega se določa osnova za odmero prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih uslug, znaša 1,200.000 din. 24. Člen Vsi zavezanci prispevka iz osebnega dohodka od opravljanja intelektualnih storitev morajo voditi knjigo dohodkov in izdatkov, če presegajo osebni dohodki nad 1,500.000 din letno. VI. prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, (patentov in tehničnih izboljšav 25. člen Prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki pripada občini, se plačuje po stopnji 18% od določenih osnov. 26. člen če nastane dvom, ali gre za delo s področja uporabne umetnosti ali pa le za obrtni izdelek, odloči o tem komisija, ki jo imenuje svet za prosveto in kulturo občinske skupščine. VIII. Davek na dohodke od stavb 27. člen Davek od stavb se ne plačuje izven okoliša mest, toplic, kopališč, klimat- STRAN 58 URADNI VESTNIK DOLENJSKE skih in turističnih krajev občine Metlika. Oprostitve ne veljajo za stavbe, ki se dajejo v najem. Davek na dohodke od stavb znaša 50% od ugotovljenih osnov. 28. člen Davčna osnova za davek od stavb je enoletna stanarina oziroma najemnina, zmanjšana za stroške upravljanja in vzdrževanja ter za zneske, ki jih zavezanec plačuje od stanarine oziroma najemnine v stanovanjski sklad. Za višino enoletne stanarine se uporablja z odločbo stanovanjskega organa občinske skupščine določena stana rina na osnovi 116. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni-list FLRJ št. 16/59). Višina stroškov za upravljanje in vzdrževanje stavb se določi v naslednjih odstotkih od stanarine oziroma najemnine: če je stavba stara: do 30 let 50 D/o od 30 let do 40 let 60 °/o od 40 let do 50 let 70 % od 50 let do 60 let 80 % od 60 let do 70 let 90 % nad 70 let 100 % IX. Davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic 29. člen Davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic, ki pripada občini, se plačuje po naslednjih stopnjah: do 200.000 15 % od 200.000 od 400.000 20 % od 400.000 . do 600.000 30 % od 600.000 do 800.000 40 % od 800.000 do 1,000.000 i 50 % nad 1,000.000 50 % X. Davek na kmetijske proizvajalne priprave in na samorodno trto 30 člen Občani, ki imajo velike mehanične priprave za kmetijsko in gozdarsko proizvodnjo, oziroma imajo posajeno samorodno trto, plačujejo davek v na slednjih zneskih: 1. za mlatilnice na strojni pogon Proizvodni okoliš: II. III. IV. 5.000 3.000 2.000 če opravljajo občani s temi pripravami storitev drugim.' plačujejo poleg davka po prednjem členu še prispevek od dohodka od obrtnih dejavnosti. XI. Davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih 31. člen Osnova za davek na tujo delovno silo je dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih. Kot dohodek, dosežen *z uporabo dopolnilnega dela drugih, se določi v višini 50°/o od takim osebam izplačanega osebnega dohodka. Davek na dohodek, dosežen z upora- bo dopolnilnega dela drugih, ki pripada občini, se plačuje v višini 10% od ugotovljenih osnov po tem členu. Obrtne in druge gospodarske dejavnosti, ki plačujejo prispevke na podlagi letnih pavšalnih osnov, plačujejo davek od tuje delovne sile v letnem pavšalnem znesku za vsakega delavca, ki znaša: — za proizvodne obrtne dejavnosti 40.000 din, — za storitvene obrtne in druge dejavnosti 30.000 din. XII. Davek na dobitke od iger na srečo 32. člen Davek na dobitke od iger na srečo se plačuje po stopnji 10%. 33. člen Glede izračunavanja osnove za davek na dobitke, oprostitev tega davka, odmere in plačevanja tega davka, poroštva, obresti, pravnih sredstev in drugega se uporabljajo ustrezne določbe temeljnega zakona o davku na dobitke od iger na srečo in temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov ter določbe predpisov, izdanih na podlagi omenjenega zakona. 34. člen • Tolmačenja za izvrševanje tega odloka izdaja svet za družbeni plan in finance občinske skupščine Metlika, za izvajanje tega odloka pa skrbi upravni organ, pristojen za dohodke. 35. člen S 1. januarjem 1964 nehajo veljati: 1. Odlok o občinski dokladi na dohodke od kmetijstva in na dohodke od samostojnih poklicev, premoženja in od stavb (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana štev. 27/64); 2. odlok o uvedbi dopolnilnega proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev in uslužbencev (Glasnik uradni vestnik okraja Ljubljana št. 18/64) 3. odlok o višini dohodnine v stalnem znesku v občini Metlika (Uradni vestnik Dolenjske št. 8/64). 36. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske, uporablja pa se od 1. januarja 1965. Številka: 422-2/65 Datum: 27. 2. 1965 Predsednik občinske skupščine: Franc Vrviščar, 1. r. 90. Na podlagi L, II. in III. točke V. de la tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ št. 25/62, 42/62 in Uradni list SFRJ št. 30/63, 24/64 in 29/64) ter 119. člena statuta občine Metlika, je občinska skupščina Metlika na seji ob- činskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 17. marca 1965 sprejela ODLOK o občinskem prometnem davku 1. člen Na območju občine Metlika se obračunava in plačuje občinski prometni davek od prometa s tistimi proizvodi in od tistih storitev, ki so določene v tarifi, ki je sestavni del tega odloka. 2. člen V primerih, ko je priznana oprostitev plačila prometnega davka po veljavnih zveznih predpisih, se tudi ne more pobirati občinski prometni davek. 3. člen Od .proizvodov, ki so bili izvoženi, se vrne plačani občinski prometni davek ob pogoj ili in na način, ki velja za zvezni prometni davek. 4. člen Glede plačevanja, poroštva, zastaranja, obresti, pravnih sredstev in vse ga drugega, kar se nanaša na odmero, obračun in pobiranje občinskega prometnega davka, pa ni določeno s tem odlokom, se smiselno uporabljajo ustrezne določbe, in sicer: 1. uredba o prometnem davku (Uradni list FLRJ št. 19/61) z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami; 2. navodila za izvajanje uredbe o prometnem davku (Uradni list FLRJ št. 2/54) z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami; 3. tarifa prometnega davka (Uradni list FLRJ št. 25/62) z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami; 4. uredba o prometnem davku od nepremičnin in pravic (Uradni list FLRJ št. 46/60 in 42/62); 5. zakon o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS št. 37/64); 6. pravilnik o periodičnih obračunih gospodarskih organizacij (Uradni list SFRJ št. 19/64) z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami; 7. uredba o kazenskih obrestih od nepravočasno plačanih dohodkov proračunov in družbenih skladov (Uradni list FLRJ št. 41/59). 5. člen Tolmačenja za izvrševanje tega odloka izdaja svet za družbeni plan in finance občinske skupščine Metlika, za izvajanje tega odloka pa skrbi upravni organ, pristojen za dohodke. 6. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o pobiranju občinskega prometnega davka na območju občine Metlika z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske. številka: 421-2/65 Datum: 17. marca 1965 Predsednik občinske skupščine Metlika: FRANC VRVIŠCAR, l.r. TARIFA OBČINSKEGA PROMETNEGA DAVKA DEL — A — PROIZVODI Obrtne delavnice samostojnih obrtnikov in drugi zasebniki (fizične in zasebne pravne osebe) plačujejo od vseh proizvodov, ki jih proizvajajo in dajejo v promet, občinski prometni davek po naslednjih davčnih stopnjah: Tarifna številka: Imenovanje: Stopnje: Panoga 117 — predelovanje kovin 1. Okovje in pribor za stavbno in ostalo pohištvo 10 % 2. Ostali proizvodi iz te stroke 10 •/• Panoga 121 — izdelovanje gradbenega materiala 3. Opeka — zidna in strešna 5 % 4. Rečni pesek 15 % 5. Kamen lomljenec 10 % 6. Ostali proizvodi iz te stroke 10 W Panoga 124 — izdelovanje tekstilnih izdelkov 7. Tekstilna konfekcija (obleke, perilo in podobno) 5 % 8. Trikotažni volneni in oblačilni predmeti 10 % 9. Ostali proizvodi iz te stroke 10 % Proizvodi drugih panog 10. Vsi drugi proizvodi, ne glede na panogo in stroko gospodarske dejavnosti, ki niso zajeti v prejšnjih tarifnih številkah 10 % Opomba: 1. Od navedenih proizvodov so zajeti v teh tarifnih številkah samo proizvodi, od katerih se ne plača davek po zvezni tarifi prometnega davka. 2. Prometni davek po teh tarifnih številkah se ne plača od prometa z naslednjimi proizvodi: od moke in mlevskih izdelkov, razen onih, ki imajo značaj slaščičarskega izdelka, izdelki s predelavo mleka, mesa, svežih in suhih rib, od zakola živine, od obleke in perila po meri za individualno potrošnjo iz osnovnega materiala individualnega potrošnika, od ortopedske obutve in ortopedskih pripomočkov, od fotografij za neposredno uporabo fatografirancev (za osebne izkaznice, spominske slike in podobno). v DEL — B — STORITVE Od plačil za storitve, ki jih opravljajo obrtne delavnice samostojnih obrtnikov in drugi zasebniki (fizične in zasebno pravne osebe) se plača prometni davek: 1. od plačil za obrtne osebne in druge storitve vseh vrst, razen od prevoznih in gradbenih storitev 10 v* Opomba: 1 Davčna osnova je skupni znesek plačila, v katerem je vsebovan tudi prometni davek po tej tarifni številki. Davek po tej tarifni številki se plača tudi od plačila za opravljene storitve iz naročnikovega materiala in se v osnovo ne vračuna vrednost tega materiala. 2. Zavezanci prispevka iz osebnega dohodka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki plačujejo prispevek v letnem pavšalnem znesku, ne plačujejo občinskega prometnega davka po tej tarifni številki. 3. Davek po tej tarifni številki se ne plača od plačil za storitve: krojačev, šivilj, klobučarjev, modistinj, čevljarjev, brivcev, frizerjev, dimnikarjev, za tisk tkanin, krpanje perila, nogavic in vreč, popravila dežnikov, brušenje nožev in britvic, barvanja in kemičnega čiščenja vseh vrst tkanin, za umetno barvanje slik — fotografij, prepisovanje in razmnoževanje, kopiranje, plakatiranje, čiščenje in pranje ter likanje oblek in perila, češčenje obutve, snaženje oken, žaganje drv, pečenje kostanja, pedikiranje in za vse storitve intelektualnih poklicev. DEL — C — SPLOŠNE TARIFE Vsi davčni zavezanci dnižbenega in zasebnega sektorja plačujejo občinski prometni davek od naslednjega prometa in storitev: 1. Od kupo-prodaje nepremičnin od davka po uredbi o prometnem davku od nepremičnin in pravic 10 % Opomba: 1. Davek po tej tarifni številki se plača na enak način in sočasno z zveznim prometnim davkom od nakupa in prodaje nepremičnin po uredbi o prometnem davku od nepremičnin in pravic. 2. Vsi predpisi, ki veljajo za rvezni prometni davek od nepremičnin in pravic, se uporabljajo tudi za odmero davka po tej tarifni številki. 2. Od plačil za razrez hlodovine na žagah, po naslednjih stopnjah: a) od iglavcev 50 °i> b) od listavcev 50 J* Opomba: Davčna osnova je cena-plačilo za razrez 1 kubični meter hlodovine. Upravni organ občine, ki je pristojen za dohodke, lahko v sporazumu z organom ki je pristojen za kmetijstvo in gozdarstvo, oprosti plačila občinskega prometnega davka po tej tarifni številki sledeče: a) zavezance, ki podarijo rezan les za javne namene; b) zavezance, ki uporabijo rezan les v primerih elementarnih nezgod; c) kmečka gospodarstva, ki jim je kmetijstvo glavni in edini vir hodokov in rezan les potrebujejo za vzdrževa- nje stavb in gospodarskih poslopij, do 1 kubičnega metra letno. 3. Od prometa z alkoholnimi pijačami v gostinstvu od merske enote — 1 liter, ki znaša: a) za 1 liter naravnega vina 50 din b) za liter piva 40 din c) za 1 liter žganja 200 din d) za 1 liter ostalih žganih pijač 250 din Opomba: Davek po tej tarifni številki plačujejo vsa gostinska podjetja in gostišča vseh vrst (hoteli, restavracije, gostilne, bifeji, kavarne, bari, klubi, delavsko-uslužbenske restavracije in menze, počitniški domovi, planinske postojanke ter gostišča v sestavi drugih dejavnosti katerekoli vrste. 4. Od prometa blaga v trgovinah na drobno po naslednjih stopnjah: a) na naravno vino in pivo 20 W b) na žganje in ostale alkoholne pijače 25 'A c) na motorna vozila 2 "A d) na ves ostali promet blaga 4 "A Opomba: 1. S prometom blaga na drobno po tej tarifni številki je mišljen celoten promet, ki ga imajo: a) trgovska podjetja na drobno, in sicer njihov promet, ki ga imajo sama ali po prodajalnah, izvzemši promet na debelo, ki ga imajo trgovska podjetja na drobno s pravico prodaje na debelo; b) trgovine; c) prodajalne trgovskih podjetij na debelo; č) prodajalne proizvajalnih organizacij; d) prodajalne zadrug in zadružnih organizacij; e) komisijska podjetja in trgovine; f) obrtna podjetja in delavnice, in sicer samo tisti del prometa s proizvodi, ki so ga imele neposredno s potrošniki. Promet s proizvodi, prodanimi trgovskim podjetjem in trgovinam, se ne šteje za promet na drobno po določbah te tarifne številke; g) skladišča proizvajalnih gospodarskih organizacij in trgovskih podjetij na debelo, in sicer tisti del prometa, ki ga imajo z organizirano prodajo na drobno iz svojih skladišč po posebnih predpisih.' 2. Občinski dvek od prometa blaga na drobno se ne plačuje: a) od proizvodov, za katere se po zveznih predpisih priznava povračilo (regres) pri prodaji na drobno; b) od proizvodov, za katere so z zveznimi predpisi določene prodajne cene na drobno, ali je določeno, kako se oblikujejo zanje prodajne cene na drobno; c) od živil, vključno semena in ži- vinska krma, izvzemši alkoholne pijače; č) od kolkov in poštnih znamk, poštnih dopisnic ter od drugih vred-notnic; d) od časnikov, revij in knjig; e) od osebnih avtomobilov, avtobusov, traktorjev, tovornjakov in pri-klpnikov, kadar jih kupujejo družbene pravne osebe; f) od oficirske opreme (uniforme in posameznih delov uniforme); g) od tobaka in tobačnih izdelkov) h) od zdravil. 3. Poleg občinskega prometnega davka po točki c) in d) tarifne številke 4. se pobira Se prometni davek, ki ga uvede skupščina Socialistične republike Slovenije. Metlika, 17. marca 1965 OBČINA TREBNJE 91. Na podlagi 153. člena Statuta občine Trebnje (Uradni vestnik Dolenjske, št. 18—163/64) je Skupščina občine Trebnje na skupni seji občinskega ebora in zbora delovnih skupnosti dne 25. februarja 1965 sprejela ODLOK o družbenem planu občine TREBNJE za leto 1965 Na osnovi ciljev in nalog gospodarske politike v SFR Jugoslaviji in SR Sloveniji in ob upoštevanju razvoja gospodarstva občine v letih 1963 in 1964, določa družbeni plan občine Trebnje za leto 1965 naslednje osnovne cilje in naloge: 1. V letu 1965 je treba povečati: — družbeni bruto / proizvod za 19,2 %, — družbeni proizvod za 21,6 %, — narodni dohodek za 21,2 %. Po gospodarskih panogah je treba doseči povečanje družbenega proizvoda: — v industriji za 3#,5 %, — t kmetijstvu za 16,6 %, — v gozdarstvu za 20,3 %, — v gradbeništvu za 29,8 %, — v prometu za 23,2 %, — v trgovini za 21,1 %, — v gostinstvu in turizmu za 20,8 %, — v obrti in drugih dejavnostih za 18,3%. 2. S povečanjem tehničnih kapacitet v gospodarstvu v letu 1965 bo že bolj občutno dosedanje pomanjkanje strokovnega osebja, zato mora biti osnovna naloga vseh delovnih organizacij skrb za strokovno izpopolnjevanje delavcev in uslužbencev in skrb za odpravljanje vzrokov, ki zavirajo dotok strokovnega osebja v občino. 3. Kmetijstvo kot prevladujoča gospodarska panoga v občini naj se razvija v smeri podružbljanja zemljišč in intenziviranja kmetijske proizvodnje nasploh, skladno s činitelji, ki bodo zagotovili optimalni / uspeh. 4. Vse gospodarske organizacije so dolžne sprejemati ukrepe za izboljšanje organizacije proizvodnje, za uvedbo takih metod dela, ki skrajšujejo potrebni delovni čas za enoto proizvodov in za razširitev večizmenskega dela. 5. Težišče investiranja naj bo v rekonstrukcijah obstoječih objektov, ki naj zagotove odpravo neskladnosti kapacitet v tehnoloških procesih proizvodnje. Dogradijo naj se objekti, katerih rekonstrukcije so se začele izvajati že v prejšnjih letih. Po možnosti naj se začne z gradnjo tudi tistih novih obektov, ki so bili planirani že v prejšnjih obdobjih, a jih iz raznih vzrokov ni bilo možno zgradii. 6. Posebna skrb mora biti usmerjena na izboljšanje družbenih služb. Primemo razvoju gospodarstva je treba podpirati tudi razvoj družbenih služb in tistih dejavnosti, ki neposredno vplivajo na družbeni standard občanov. 7. Za zagotovitev večje osebne potrošnje morajo delovne organizacije še nadalje dopolnjevati in dograjevati sistem delitve čistega dohodka In meril za nagrajevanje delavcev po njihovem delu. 8. Gospodarske organizacije morajo izkoristiti vse možnosti, da povečajo izvoz ali se na novo vključijo v izvoz, kjer je to možno. n. Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku Dolenjske, uporablja pa se od 1.1.1965. Številka: 30—03/65—1 Datum: 25.2.1965 Predsednik občinske skupščine: Ivan Gole, 1. r. 92. Na podlagi 2. in 3. odstavka 11. člena zakona o uporabi sredstev federacije za gospodarske investicije (Uradni list SFRJ, št. 52/62) in 153. člena Statuta občine Trebnje je Skupščina občine Trebnje na seji dne 25. 2. 1965 sprejela ODLOK o prenosu sredstev družbenega investicijskega sklada občine Trebnje na Komunalno banko Novo mesto. 1. člen Sredstva, ki po veljavnih predpisih pripadajo družbenemu investicijskemu skladu občine Trebnje, se vodijo na posebnem računu občine Trebnje pri Službi družbenega knjigovodstva Narodne banke, na katerega se steka tudi prispevek za družbene investicijske sklade, ki pripada temu skladu. 2. člen Sredstva iz prejšnjega člena daje občina Trebnje v obliki kredita Komunami banki Novo mesto kot sredstva za kreditiranje investicij v osnovna in obratna sredstva. 3. člen Pogoji glede obrestne mere in roka vplačila sredstev, ki jih da občina kot kredit, se določijo s pogodbo, ki jo sklene za občino oddelek za finance s pritrditvijo sveta za družbeni plan in finance. 4. člen Kadar zahtevajo splošni interesi, lahko banka odstopi od splošnih pogojev in načina bančnega kreditiranja. S posebno pogodbo med banko in občino se določijo pogoji in obveznosti kreditiranja takih investicij. 5. člen Sredstva, pravice in obveznosti družbenega investicijskega sklada občine Trebnje, ki jih na dan 31.12.1963 izkazuje zaključni račun sklada za leto 1963, preidejo na Komunalno banko Novo mesto v kreditni sklad banke. 6. člen Komunalna banka Novo mesto uporablja sredstva, ki jih dobi po tem odloku za financiranje investicij v osnovna in obratna sredstva, v skladu z letnim družbenim planom občine Trebnje. 7. člen S tem odlokom preneha veljavnost odloka o prenosu sredstev družbenega investicijskega sklada občine Trebnje (Uradni vestnik Dolenjske, številka 2—27/64). 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske. Številka: 402—027/64—3 Datum: 25.2.1965 Predsednik občinske skupščine: Ivan Gole, 1. r. nnnrNTSKi riST Novo mesto — Izhaja po potrebi - Glavni m odgovorni urednik Tone Gcčnlk - Rokopise za objavo pošiljajte na SS- StoSSRLfcSjSSK Noto mesto, p ^33-: Letna naročnina 1200 din; plačljiva Je vnaore, - TekočI račun pri podr NB v Novem S* E»9 - Si VTESTNIK DOLENJSKE Izhaja kot redna priloga Dolenjskega Usta in ga dobivajo stalni naročniki lista brezplačno.