titovo velenje, I. februarja 1990 številka 4, cena 6 dinarjev IZ VSEBINE 3. Sindikat po meri članstva in ne funkcionarjev 4. Volilne enote 7. Še vedno zgodba brez konca 12. Nagradna anketa /IvtXJr- E!ko še nikoli bližje stečaju 1 I Delavci hočejo resnico — I I pa čeprav na koncu [ Titova mesta! IEKO še nikdar ni bil tako blizu stečaju kot je danes. In delavec EKO še nikoli ni bil tako slabo I seznanjen s svojim položajem kot je danes, ko svoj I jutri ne vidi več v EKO, za katerega so mu še pred I dobrim letom govorili, da je njegova prihodnost, pa m ne samo njegova, tudi njegovih otrok, ampak se mu I ta prihodnost riše na Zavodu za zaposlovanje. ■ V zadnjih dneh aktivnosti — kot jih doslej še ni bilo. V torek, ob 13. uri, po zaključku redakcije so delavci izrekali (ne)zaupnico svojemu vodstvu, v sredo ob 6. uri zjutraj se je sestal stavkovni odbor — razširjen izvršilni odbor sindikata, v katerem so tudi zunanji predstavniki — sekretar Občinskega sindikalnega sveta in predsednik sindikata koncer-na Gorenje. Več na 4. strani. I I L I I BILO GA JE - A SAMO ZA EVGA SNEŽA- KA. VftS) KONCERN GORENJE Skupščina koncema Gorenje je na svoji prvi seji, 15. decembra lani, imenovala tudi 20-članski upravni odbor; zraven 17 predstavnikov koncema Gorenje in družbenikov so v njem tudi 3 zunanji člani. Zadnji petek, 26. januarja, so se člani upravnega odbora koncema Gorenje sešli na konstitutivno sejo. Uvodoma je bil članom upravnega odbora predstavljen koncem Gorenje. Zatem pa so za prvega predsednika izvolili Tomaža Jančarja, diplomiranega ekonomista, predsednika poslovodnega odbora LB — Gospodarske banke, za njegovega namestnika pa Ivana Vitežnika, diplomiranega ekonomista, v. d. podpredsednika poslovodnega odbora koncema Gorenje za področje bančništva in financ. Med razpravo o izhodiščih Prva seja upravnega odbora za delo upravnega odbora koncema Gorenje je Herman Rigelnik, v. d. predsednika poslovodnega odbora Gorenje, posebej opozoril na široko zastavljene aktivnosti oblikovanja sodobnega kon- cema Gorenje, in to s temeljito posodobitvijo vseh struktur, procesov, znanja in zavesti. Posebej je spregovoril o uresničevanju projekta Internacionalizacije Gorenja in o temeljih poslovne filozo- fije koncema Gorenje v prihodnje. Pri tem je izrazil prepričanje, da bo oblikovanje sodobnega koncema Gorenje podprla velika večina delavcev Gorenja in ga tudi aktivno pomagala sooblikovati. Upravni odbor koncema Gorenje je na svoji prvi seji sprejel program dela do konca aprila, seznanil pa se je še s pripravami ter sprejemanjem planov družbenikov in koncema Gorenje za leto 1990. Soglašal pa je tudi z uporabo imena Gorenje pri novi družbi Gorenje Delta (njena ustanovitelja sta Gorenje Elektronika in Iskra Delta) in družbi Gorenje Družbeni standard (nastali z izločitvijo tozda Gostinska enota iz Gorenja Gospodinjski aparati). (an) ZAPLETI OB NAKUPU DEVIZ POJASNJENI LB Splošna banka Velenje vrača 1-odstotno provizijo Ni bila Ljubljanska banka Splošna banka Velenje D. D. edina banka, ki je ob nakupu deviz zaračunavala občanom dvo-odstotno provizijo, vendar bo napako, kot je direktor te banke Tone Vrhovnik pojasnil, popravila. Zaplete pri poslovanju je povzročil nepravilen prevod Zveznega uradnega lista iz srbohrvaščine v slovenščino, kjer je bilo predvideno, da lahko poslovne banke zaračunavajo 2-odstotno provizijo pri prodaji deviznih sredstev. Tako je tudi Ljubljanska banka Splošna banka Velenje to provizijo zaračunavala v dneh od 12. do 20. januarja. Ko jih je 20. januarja Narodna banka Jugoslavije opozorila na pomoto so takoj prešli na pravilen obračun 1-odstotne provizije. Tako jo obračunavajo tudi danes. Jasno pa je, da s tem občani, ki so devize kupovali v teh dneh, niso zadovoljni. Na Ljubljanski banki Splošni banki Velenje zato pojasnjujejo, da so popolnoma pravilno in v skladu s predpisi zaračunavali takšno provizijo kot je bila (zaradi napake v prevodu) dovoljena. Ker pa razumejo tudi negodovanje občanov, so pripravljeni 1-odstotno razliko vrniti. Tako lahko že od ponedeljka, 29. januarja, pri njihovih okencih, kjer ste devize kupovali, zahtevate in tudi dobite povrnjeno 1-odstotno razliko. (mkp) Novega sporazuma niso podpisali V januarju smo se predstavniki občinskih konferenc, oziroma mest s Titovim imenom sestali v Titovem Vrbasu z namenom, da se dogovorimo o nadaljnjem sodelovanju. Na sestanku smo se seznanili s trenutno politično situacijo v vseh naših republikah in obeh pokrajinah. Seveda je vse najbolj zanimalo dogajanje v Sloveniji in pa kako delujejo mladinci v Velenju po kongresu ZSMS. Pogledi na delovanje mladinske organizacije so v večini republik enaki našim. V Makedoniji in Vojvodini se poskušajo preoblikovati v stranko s statutom, ki je v osnovi enak statutu ZSMS. Vsem postaja jasno, da bodo morali priznati večstrankarski sistem, v katerem pa želijo kljub svoji strankarski usmerjenosti ohraniti privilegiran položaj. Še vedno ne bo njihovo glavno financiranje članarina, temveč proračun. Tako si seveda zagotovijo vire za preživetje ne glede na rezultate svojega dela. Na Kosovu pa je situacija veliko bolj komplicirana. Pokrajinska konferenca deluje na star način, na star način so izbrali tudi svoje novo vodstvo. Ne strinjajo se z večstrankarskim sistemom, kajti prisotna je bojazen, da bo- do stranke organizirane zgolj na nacionalni podlagi. V Titogradu razmišljajo o preimenovanju mesta v Podgorico, na žalost pa ni bilo njihovega predstavnika, ki bi nam kaj več povedal o dogajanju v tej republiki. Glede na trenutno situacijo se je tudi naše nadaljnje sodelovanje postavilo pod vprašaj. Vzrok temu je predvsem dosedanje povezovanje oziroma sodelovanje zgolj na pripravi mladinske delovne brigade, za katero pa je zanimanja vedno manj v vseh republikah, ne zgolj pri nas. Dogovorili smo se, da letos še organiziramo MDB, ki pa bo verjetno zadnja. Brigada Tito-Titova mesta bo letos sodelovala na delovni akciji »Delibatska peščara« v Vojvodini. Organizator brigade je Titov Vrbas vse ostale konference pa morajo zagotoviti prisotnost šestih brigadirjev. Predlagan je bil tudi podpis novega sporazuma o medsebojnem sodelovanju, vendar smo to preložili z namenom, da se o tem dogovorijo nova vodstva nastajajočih strank. Seveda pa bo potrebno (če bo prisotna želja po sodelovanju) osnove sodelovanja spremeniti in delovati na konkretnih skupnih problemih kot je na primer ekologija. Bojan Kontič Srečanje predstavnikov verskih skupnosti Letošnje, že tradicionalno novoletno srečanje predstavnikov verskih skupnosti v naši občini, pripravil gaje predsednik skupščine občine Velenje Drago Šulek ta torek, je bilo drugačno od srečanja v preteklem letu. »Trudili se bomo, da bi za prihodnjega lahko znova trdili, da je bilo drugačno od letošnjega. Pogoj za to pa je nadaljevanje odprtega dialoga med cerkvijo in oblastjo, demokracija ter prizadevanja za tisto, kar prinaša zadovoljstvo in srečo.« To so misli, ki so jih na srečanju izrekli tako duhovniki kot predstavniki naše družbenopolitične skupnosti. Izkoristili pa so ga med drugim za seznanitev s pripravami in potekom volitev, opozorili na neprimerno in togo davčno politiko, precej pozornosti pa namenili tudi stiskam mladih, ki jih civilizacija vse bolj in bolj siromaši za življenjske vrednote. (top) »Različnost je bogastvo. Dolžni smo drug drugega bogatiti in delati v prid vseh nas« so na tradicionalnem novoletnem srečanju menili predstavniki verskih skupnosti ter družbenopolitičnega življenja naše občine. (foto: B. M.) ŠOŠTANJ Z MUSTANGOM V NOVO KVALITETO, EVROPO IN SVET! Ustanovitev Šaleške kmečke zveze Jutri, v petek, se bo ob 10. uri v kulturnem domu v Šoštanju pričel ustanovni občni zbor Šaleške kmečke zveze. Na področju občine Velenje je preko 500 kmetovalcev, zato pripravljalni odbor pričakuje številno udeležbo. Vsem zbranim bo med drugim spregovoril podpredsednik slovenske kmečke zveze Marjan Podobnik, poleg kmetov pa so na zbor povabljeni še predstavniki družbeno-političnih organizacij občine in predstavniki Demosa iz Šaleške doline. Seznanili se bodo z volilnimi po- stopki, sprejeli program za pomladanske volitve. Tudi kmetje torej odločno stopajo v volilni boj in v boj za svoje pravice. V kulturnem programu bo nastopil moški pevski zbor in družina Knez s ciframi, oboji iz Zavodenj. V. K. nama TITOVO VELENJE Novice Peti samoprispevek ŠMARTNO OB PAKI — Dvoma o tem, ali glasovati za ali proti uvedbi petega samoprispevka v krajevni skupnosti Šmartno ni. Tako so menili najprej člani sveta, nato pa še skupščine omenjene krajevne skupnosti. Izkušnje iz preteklih let ob vsakem koraku in ob vsakem času namreč dokazujejo, da jim nihče ničesar ne bo podaril, če si pri ustvarjanju boljših in lepših življenjskih pogojev ne bodo pomagali sami, tako ali drugače. Dovolj prepričljive so namreč tudi pridobitve prejšnjih štirih samoprispevkov. Na takšen način zbranim denarjem so do sedaj gradili telovadnico k osnovni šoli — po tolikih letih bo potrebna že temeljite obnove, posodobili ceste, obnovili kulturni dom zgrajen nov vrtec, itd. Brez samoprispevka v krajevni skupnosti ni moč pričakovati kakšnega razvoja. Zaman pa bodo gotovo tudi vsa dosedanja prizadevanja za lepše življenju v kraju. O uvedbi petega samoprispevka ter o njegovem programu se bodo krajani Šmartnega ob Paki in njegove okolice izrekli na zboru krajanov v sredo, 21. februarja. Če se bodo zanj odločili in ga na aprilskih volitvah tudi izglasovali, naj bi okvirno v naslednjih petih letih gradili ob telefonskem še kabelsko TV omrežje, obnovili in posodobili še kakšno cesto, več pozornosti pa. med drugim namenili razvoju obrti in turizma. Sindikat in volitve Ker tudi sindikat vidi svoje interese v parlamantu, je razumljivo, da se v tem času že mrzlično pripravlja na volitve 1990. Za sindikat je najpomembnejši datum — 12. april, ko bomo volili delegate v zbor združenega dela republiške skupščine in v zbor združenega dela občinske skupščine. Kandidiranje za zbor združenega dela bo potekalo v podjetjih in tu bo sindikat sodeloval s svojimi predlogi. Ne pojavlja pa se več v stari, klasični funkciji — organiziranja kandidacijskih konferenc in urejanja administrativnih zadev. (mkp) Emona ekspres Novi hektarji dobre zemlje POBREŽJE — Na Pobrežjih v Zgornji Savinjski dolini v teh dneh opravljajo obsežna in zahtevna dela. Na Zgornjesa-vinjski kmetijski zadrugi so se namreč odločili za hidromelioracijo 102 hektarjev zemljišč, agromelioracijska dela pa bodo opravili na 61 hektarjih, S tem bodo bistveno izboljšali kakovost zemljišč in poskrbeli za večje količine krme in drugih kmetijskih pridelkov. Če bo vse teklo po predvidevanjih, sem sodijo tudi (še)nerešena denarna vprašanja in vremenske razmere, bodo dela sklenili najkasneje do sredine aprila, kar razumljivo morajo zaradi setve in drugih pomladanskih opravil na poljih in travnikih. (j- P-) O mučnih povojnih dogodkih CELJE — Dvorana celjskega Narodnega doma že zlepa ni bila tako nabita kot na pogovoru o novi knjigi Romana Le-ljaka Krvava rana Teharij. Ob tem so spregovorili še o ostalih podobnih dogajanjih v prvih povojnih letih po raznih slovenskih krajih, pa seveda tudi o tem, zakaj so zavezniki vračali ubežnike iz Avstrije. Nekateri so ob tem govorili o potrebni spravi, pa seveda tudi o sojenju tistih, ki so peljali v smrt veliko naših ljudi — brez sojenja. Žal je bilo na pogovoru slišati tudi precej nestrpnih besed, tako da so nekateri, ki so dogajanjem želeli dati tudi druge dimenzije, od razprave raje odstopili. Uspešno leto ROGAŠKA SLATINA — : Zdravilišče Rogaška Slatina sodi med tiste turistično-zdraviliške kraje, kjer so lani najbolj zvečali poslovanje in zabeležili največje zvečanje obiska tujcev. Denarni uspeh zaradi zadržanega tečaja marke v pretežnem delu lanskega leta sicer ni enak, vendar so tudi s tem zadovoljni. Žal pa niso mogli ustrezno zvečati prejemkov zaposlenih, čeprav si to več kot zaslužijo. V Rogaški si tudi prizadevajo za čimvečjo prodajo mineralne vode. Doma prodaja nazaduje, na tujem pa imajo največ težav v Avstriji, kjer terjajo, da Donat mg prodajajo v lekarnah. Vseeno z izvoznimi prizadevanji niso zastali. Prav v kratkem bodo odšli na pot v ZDA prvi kontejnerji njihove vode. Upajo, da jim bodo kmalu sledili še drugi. Posojilo za Emo CELJE — V Celjskem Emu so se v prizadevanjih, da zagotovijo denar za lažje delo, odločili tudi za razpis posojila. Pričakujejo, da bodo Emu posodili denar predvsem zaposleni sami, pa tudi ostali Celjani. Predvidevajo, da bodo tako zbrali dva milijona dinarjev — to res ni veliko, vendar bi ta denar pomagal premagovati njihove likvidnostne težave, predvsem pa bo pokazal pripadnost tovarni. Za posojilo bodo dobili posojilodajalci ugodne obresti, z desetodstotnim popustom pa i odo tudi lahko kupovali Emove izdelke. -flc Nebeške zadeve Piše: VINKO VASLE Lani spomladi so newyor-ške oblasti na pritisk javnosti vendarle sklenile, da bi bilo dobro, če bi ustrezne službe vsaj enkrat letno preverile, kako je kaj z njihovimi siromaki, pijanci, potepuhi in ostalimi državljani brez dela. To se je zgodilo šele potem, ko je iz ene od znamenitejših broadwejskih ulic izginil pravzaprav simbol tega mesta — skoraj 70-letni Jerry Watt, potepuh in posebnež, ki je nastopal v številnih ameriških filmih, v nekaj veličastnih broadwejskih gledaliških spektaklih, a se je ne glede na očitno bogastvo vedno vračal v objem ulic, stanoval pa v kakšni spodobni kleti. Ljudje so bili navajeni, da so ga vsak dan videvali — zlasti, ker je zanje postal simbol svobode in človeka, ki ga nobeno bogastvo ni moglo pretentati in spreobrniti. Potem so ga našli. V neki kleti je izdihnil že dva meseca prej in ljudje so newyorško županstvo ostro napadli, odstopiti je moral mestni minister za socialna vprašanja, kasnejša akcija pa je po kleteh in kanalizacijah našla še nekaj pokojnikov, ki jih nihče ni pogrešal. V velemestih se to pač dogaja. Zdaj se je mednje vpisala tudi Ljubljana. Že lansko pomlad je v ljubljanskem Leninovem parku skoraj teden dni in noči presedel nek upokojenec, pa mimoidočim ni bilo nič ne čudno ne sumljivo. Spomladi so klopi po mestnih parkih pač polne in navsezadnje, kaj nas briga, kaj ljudje počenjajo. Mi imamo svoje skrbi. Končno je nesrečnež padel v naročje mi-moidočemu, ki si je od sedečega želel sposoditi vžigalice. Mrtev seveda in to pošteno — že teden dni. Nič novega! Še zdaj namreč ni mogoče izvedeti, v katerem elitnem ljubljanskem hotelu kar mesec dni niso pogrešali tujega gosta in ko so ga končno odkrili, je le-ta že dolgo bil v nebesih. Ker je šlo za predstavnika neke tuje firme, je seveda finančni posel z našo firmo propadel. V nekem nočnem baru so hoteli obiskovalca na silo vreči skozi vrata, ker tudi po zaključku vesele noči ni- kakor ni hotel domov. Tudi, če bi to želel, ni mogel: verjetno je od čarov barskih dam odpovedalo njegovo poželjivo srce, a zdravnik je ugotovil, da je novi prebivalec nebes bil mrtev že nekaj debelih ur, kar pomeni, da mu niti ni bilo usojeno pogledati nočnega programa. Pa tega nihče ni opazil. Danes so takšni časi, da lahko umrete kjerkoli se vam zljubi. Nobenega pravega reda več ni! Še bolj je zanimivo, da tega nihče niti ne opazi. Tako tudi vratarica Super-marketovega javnega stranišča skoraj teden dni ni opazila, da je v toaletnih prostorih izdihnila neka »klientka«, ki jo je v naročje večnosti spravila močna doza alkohola. V taborskem samskem domu pa so tudi po »zgledno« dolgem času našli tovariša, ki so ga v službi že krepko pogrešali in mu na omenjeni naslov pošiljali grozilna pisma, da bo končal pred disciplinsko komisijo in seveda na cesti. Človek se za vse te grožnje upravičeno ni zmenil — spet zaradi zelo preprostega razloga, ker je bil že mrtev. Omenjena ustanova nosi ime »hotel« in zdaj se vsi sprašujejo, kakšen nadzor velja v tej ustanovi, če niti po več dnevih ne morejo ugotoviti, kam je izginil kakšen od njihovih stanovalcev. Pa to ni bil ne prvi in kot kaže tudi zadnji primer ne. Šele zdaj je ob vseh teh nesrečnih ali tragikomičnih pe-ripetijah prišel na dan še en podoben primer! Šofer mestnega avtobusa je cel dan s sabo prevažal potnika in je šele opolnoči na končni postaji ugotovil, kaj je človeku v njegovem avtobusu tako všeč! Verjetno nič, a si revež ni mogel pomagati, ker ga je smrt doletela na tako neprimernem mestu. Ob vseh strankah, ki jih ta hip premoremo v Sloveniji in ki naj bi nam zgradile raj na zemlji, ni niti ene, ki bi se ukvarjala z našimi nebeškimi zadevami, kot da smo vsi neumrljivi. Edini mrlič za katerega se je vedelo kdaj in kje je izdihnil, je bila naša partija, ki je pred našimi očmi pospravila tuze-meljske kovčke in se preseli-latja, kjer ji je mesto. Vi pa le za vsak primer poglejte, če vam kakšen sosed ni že pred desetletjem izdihnil, čeprav ste bili vseskozi prepričani, da se je preselil na Havaje. Nekako bi bilo človeško, da vemo kaj se dogaja v naši okolici. Celjsko območje Ozračje čimmanj »v zraku« Ne le zaradi tega, ker si nekateri želijo nabrati nove točke v predvolilnem obdobju, tudi sicer je skrb za okolje med pogostimi temami razgovorov raznih organizacij. Prav tako pa so v zadnjem času tudi na našem območju pripravili več pogovorov, kjer je tekla razprava le o okolju; zaradi težine problema pa je bilo ozračje v ospredju. Vse več je namreč resnih zahtev, ki terjajo konkretnost in ne več le takih razprav in sklepov, ki nekako obvisijo v zraku. Na ekološki tribuni v Tr-novljah pri Celju so izrekli tudi precej kritičnih besed na račun republiške sanitarne inšpektorice Hitijeve, ki da ima na vesti to, da sta proizvodnja frit v Emu in sežigalnica odpadkov v celjski bolnišnici še vedno dva velika celjska ekološka problema. Emo sicer ima na svojem dvorišču že nekaj časa čistilno napravo, vendar je še vedno ni postavilo — nekateri pravijo, da je za to krivo tudi celjsko društvo za varstvo okolja, ki da se ne strinja z nobeno rešitvijo. Nejevolja zaradi onesnaževanja fluori-dov iz Ema je tako velika, da so nekateri na tribuni terjali takojšnjo ustavitev proizvodnje frit. Celjsko ozračje je še vedno tudi onesnaženo zaradi emisij iz drugih virov — med temi so tudi zasebna kurišča. Ob sedanjih denarnih težavah se jim pač tudi rešitev, ki jim jo ponujajo trgovci (premog z manj žvepla) ne zdi najbolj primerna, saj je tak premog mnogo dražji. Isto pa velja tudi za plin. Vseeno pa si tudi v Celju pri- zadevajo, da sprejmemo ostrejša merila za dovoljene polurne in dnevne koncentracije žveplovega dvokisa v ozračju in sicer taka, kot jih predpisuje mednarodna zdravstvena organizacija : 0,30 mg SO2 na kubični meter zraka za dnevno koncentracijo, 0,10 pa za polurno. Izrekli so še veliko kritičnih besed na račun neizpolnjevanja sklepov s prejšnje tribune. Še posebno, ker po izdelani karti onesnaženosti celjske zemlje še zdaj v Celju niso izdelali navodil za pridelavo vrtnin; prav tako kmetje na zastrupljeni zemlji še vedno pričakujejo sklepe o tem, kakšne bodo njihove davčne olajšave. Nasploh so mnogi prepričani, da drage raziskave preveč ležijo po raznih predalih, namesto da bi jih dopolnjevali in vse iz- sledke uporabljali v praksi. To pa ne velja le za občinske, ampak tudi za republiške organe. Sicer pa v tem času tudi na našem območju precej razpravljajo o ekološkem dinarju. Mnogi občani, ki bodo morali tak prispevek plačevati, čeprav uporabljajo najčistejše gorivo za ogrevanje (elektriko) — se ne strinjajo, da bodo morali tudi oni prispevati svoj del. V skrbeh pa so tudi nekateri veliki porabniki, ki se že zdaj ubadajo s pomanjkanjem denarja. Spet tretji pa sprašujejo, če bo ekološki dinar res tudi rešil program sanacije v šoštanjski termoelektrarni in bo z našega območja končno le izginil velik (prevelik) uničevalec gozdov in ljudi. (-fk) Savinjsko-šaleška naveza Gremo na dopust Včasih smo rekli, da je mesec avgust čas za dopust. Ampak saj boste priznali, da se časi spreminjajo. Eni pravijo, da vendarle gremo naprej, drugi vstrajno zagotavljajo, da nazadujemo. Pa tako ni čudno, da imamo zdaj vse več dopustov tudi po avgustu ali pa v mesecu, ki so precej pred tem vročim poletnim mesecem. Na primer, eni imajo dopust sredi januarja. To pomeni, da smo že prisluhnili tistim, ki pravijo, naj bodo starši čimveč z otroki, ko imajo ti proste dni. In res je bilo, da so bili pretekli teden, ko so imeli šolarji pri nas prvi teden počitnic, mnogi starši, ki so zaposleni v Eku, doma. Ob vsesplošnem tarnanju vsi seveda nočejo priznati, da so ostali doma zaradi svojih šolarjev, ampak govorijo o nekih težavah pri poslovanju. Drugi tega seveda ne verjamejo, saj se jim zdi skoraj nemogoče, da bi en otrok družine, ki hiti v svet, ostal na pragu. Ampak — kdo ve?! Prehod v pravo tržno gospodarstvo in podjetništvo prinaša namreč zaposlenim tudi to prednost, da so lahko več na dopustu. Še vedno imajo zagotovljen svoj redni letni dopust, ob tem pa se lahko kaj hitro znajdejo še na posebnem dopustu. Pravijo mu tudi izredni dopust. Uvajajo ga tam, kjer spoznajo, da delajo za- posleni manj izgube, če nič ne delajo, ampak so doma, splača delati, ker ni kam prodati. Za vse te primere seveda velja, da bi tak dopust za nekatere moral pomeniti še veliko večje naprezanje za druge. Za tiste seveda, ki so v večini primerov krivi, da ni robe za proizvodnjo, ali da ni kupcev in podobno. Nekateri po pisarnah pač še živijo v prepričanju, da se blago samo prodaja. Ali pa so pre-hlajeni in ne zavohajo pravočasno, kaka nevarnost se jim bliža. Seveda se tem stvarem lahko pridružijo tudi objektivne okoliščine. Kot je na primer blokada. Doslej smo take blokade poznali med nosameznimi kot pa če delajo. Ali pa tam, kjer preprosto nimajo kaj delati; ali pa, ker se ne sprtimi državami, Srbi so to prenesli na mednacionalno raven. Kot da bi s tem želeli reči: če že želite imeti državo, se pa pojdimo državo in meddržavne spore. Ampak pustimo to, saj za to, da je vse več slovenskih delavcev na dopustu, niso krivi le Srbi. Prisilne dopuste imamo v večini tam, kjer so doslej delali preveč do-pustniško. Niso delali redno, pa morajo zdaj na dopust izredno. Ampak dokler bodo tudi za take dneve dobivali plačo, bo še kar šlo. Huje bo, ko bo tudi za to zmanjkalo novcev. Še sreča, da smo mi že navajeni tega, da nam za dopust vedno zmanjkuje denarja. (frk) 1. februarja 1990 POLITIKA, GOSPODARSTVO naš čas stran 3 Komite za družbene dejavnosti Zgornja Savinjska dolina 0 razmerah v Eku Podpora zasebnemu zdravstvu Tom Lùr M. A...: J:_ ____________■ A Tam, kjer je ogenj, je tudi dim, pravi pregovor. Črni oblaki, ki se ze nekaj časa dvigujejo nad delovno organizacijo Gorenje Eko, ne napovedujejo prav spodbudnih vesti. To je pokazala tudi razprava članov komiteja na četrtkovi seji, kjer so se pod točko razno seznanili z razmerami v tem kolektivu. Predvsem bolj kot finančni rezultati in vzroki, ki so privedli do nezavidljivega položaja, jih je zanimala socialna varnost delavcev. Usoda Gorenje Eka naj bi bila znana že v začetku prihodnjega tedna. Težave pa so menda tako velike, da mu grozi stečajni postopek. Čeprav stvari še niso dorečene in povsem jasne, pa obstaja dejstvo, da bodo pri takšni ali drugačni odločitvi izbruhnile na plan zaposlitvene in socialne težave delavcev. Če bo do stečajnega postopka, o katerem govorijo v neuradnih virih, res prišlo, se je treba na nove razmere v občini takoj pripraviti. Ustrezne programe morata izdelati center za socialno delo in skupnost za zaposlovanje naše občine. Od 588 delavcev Gorenje Eko naj bi jih sicer našlo delo v kon-cernu Gorenja okrog 300, preostalih 288 pa naj bi se pridružilo skupini 800 brezposelnih. (Obljube so menda drugačne — na cesti ne bo ostal nihče, če bo hotel poprijeti za delo v proizvodnji koncema Gorenje, ki pa v svojih zaposlitvenih načrtih za letos predvideva zmanjšanje števila zaposlenih). Tisti, ki bodo prijavljeni med iskalci zaposlitev, bodo upravičeni do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti, ki pa znaša 80 odstotkov od poprečnega osebnega dohodka delavca v zadnjih treh mesecih. Čas prijemanja pa je odvisen od predhodne delovne dobe. Za razmeroma mlad kolektiv pa je ob tem zaskrbljujoča tudi slaba socialna struktura, kar pomeni, da bo ob morebitni uvedbi stečajnega postopka večina iskalcev zaposlitve upravičena do dopolnilnega vira družbeno denarne pomoči. V razpravi o razmerah v Gorenju Eku so se člani komiteja za družbene dejavnosti vprašali, ali zanj resnično ni drugega izhoda iz sile, o uspešnosti sanacije, o tem, kaj je za kolektiv »naredil« sistem, v katerega se je Eko z referendumom vključil pred letom dni ter kdo bo nosil posledice takšnih in drugačnih odločitev. - tp - Demos v mozirski občini Ničesar ne prepuščajo naključju V nedeljo dopoldne je bil v nazarskem delavskem domu zbor Demosa za Zgornjo Savinjsko dolino. Sestavljata ga seveda dve zvezi, slovenska kmečka in slovenska demokratična zveza. Dvorana v Nazarjah je bila napolnjena do zadnjega kotička. Predvolilni boj se torej zares začenja in navsezadnje je razveseljivo dejstvo, da ljudje ob tem niti slučajno niso ravnodušni. Tudi ne ob zares zapletenem postopku pred volitvami in na volitvah samih. Zato najbrž ne bo odveč podatek, da je dr. Franc Zagožen vsem zbranim celoten sklop kandidacijskih, predvolilnih in volilnih postopkov temeljito in celovito razložit, z razumljivo besedo, ki so ji vsi zbrano prisluhnili, ob vsem tem pa ni potreboval več kot kakšnih deset vrstic opomnika. Kdo zna pa zna. V uvodnem delu so se vsi skupaj ponovno seznanili z osnovnimi smernicami Demosa, tokrat pa dodali še izhodišča, neposredno vezana na mo-zirsko občino. Zelo ostri so bili glede reševanja ekoloških vprašanj v Zgornji Savinjski dolini in jim neposredno priključili turizem. Ob tem so med drugim dejali: »Glede na vse, kar je bog lepega položil v nedrja naših gora in dolin, bi vsakdo, ki ni skregan z zdravim razumom pričakoval, da bomo Savinjčani živeli predvsem ali tu- di od turizma.« Pa se je seveda zasukalo drugače, o čemer med drugim priča tudi študija, ki denimo Logarski dolini namenja mnogo brunaric, trgovin, pošto, banko, pisame, izposojevalnice športne opreme, gostilne, rekreacijske terene, bungalove, hotele z vsem kar zraven sodi in še kaj. Ob predlogih za že skoraj konzervacijo Logarske doline, torej druga skrajnost. Ne ena ne druga ne prideta v poštev. Ne demokrati, ne kmetje, niti vsi drugi niso proti razvoju, niti za popolno mrtvilo v tej dolini, smo pa vsi vsekakor za pametno rešitev, brez nepotrebnih in dragih študij, tiskovnih konferenc (nekaterih ustanov) in podobno. Spregovorili so seveda še o drugih ključnih vprašanjih hitrejšega razvoja. ob tem pa se konkretno lotili predvolilnih postopkov. Tako so na listo kmečke zveze za republiški družbenopolitični zbor predlagali dr. Franca Zagožna, na listo slovenske demokratične zveze za isti zbor Petra Ježa. na listo Demosa Zgornje Savinjske doline za zbor občin republiške skupščine pa dr. Tonča Žunterja. S tajnimi volitvami so izvolili 21 kandidatov Demosa za občinski družbenopolitični zbor in opravili še druge postopke. Kmetje in demokrati torej ničesar ne prepuščajo naključju. J. p. ZSMS - odprta za vse svobodno misleče ZSMS, ki je prva začela odpirati ključne družbene probleme, sprejemala in artikulirala alternativne ideje in gibanja, raz-krinkavala bedo samoupravno-socialističnega besednjaka, DANES v pogojih prebujajoče demokracije nadaljuje pozitivno tradicijo mladinskega gibanja in generatorja alternativnih civilnih pobud. V ZSMS izhajamo iz naslednjih splošnih izhodišč: — nujnost parlamentarne demokracije, temelječi na pravicah človeka in državljana; — tržnega gospodarstva, reguliranega v smeri socialne varnosti ogroženih in ekološke primernosti proizvodnje; — ekološke osveščenosti državljanov. Program ZSMS Velenje ni revolucionaren. Dosti nam je revolucij, ki so jemale mero človeku. Velenje, ta socialistični čudež, danes kaže rezultate nenadzorovanega razvoja, megalo-manskih projektov in voluntarističnega odločanja. Da Velenje napravimo resnično moderno, ekološko zdravo in prostorsko odprto področje se zavzemamo za nujne in postopne rešitve. TEMELJNA NAČELA ZSMS VELENJE 1. Dolgoročno prestrukturiranje gospodarstva v skladu z naravnimi pogoji in obstoječim kadrovskim potencialom. 2. Zagotoviti vse pogoje za zdravo življenje naše in predvsem naslednjih generacij v dolini. 3. V enaindvajseto stoletje hočemo vstopiti z zdravimi, izobraženimi, duhovno bogatimi in kulturnimi državljani. 4. S primemo socialno politiko zaščititi ogrožene sloje prebivalstva. 5. Modema informacijska in prometna povezava z okoljem. 6. Dosledno spoštovanje in razvijanje nacionalnih kultur vseh občanov je osnova za ustvarjale« in ekonomsko uspešen razvoj doline. ZSMS je vedno bila del sistema in mu hkrati bila edina opozicija. Nam ni za preteklost, smo za prihodnost. Nismo za vsako izvirnost, ker smo dovolj eksperimentirali. Hočemo aktivno sodelovati v okolju, kjer živimo. Dovolj imamo zrežiranih skupščin, sklicevanj» na idealne postavke, ideoloških predsodkov in zgodovinskih trcvm. (Konkretne progruuiske točke naslednjič.) Na zboru Demosa za Zgornjo Savinjsko dolino, ki ga sestavljata slovenska demokratična zveza in slovenska kmečka zveza, so številni udeleženci ob ostalih predvolilnih opravilih podrobneje spregovorili tudi o svojem programu. Ob konkretnih nalogah za mozirsko občino programske smernice segajo tudi širše, ob tem pa so seveda še kako pomembne tudi za ožje razmere. Sem gotovo sodi pobuda demokratov in kmetov za uveljavitev zasebnih zdravstvenih ordinacij. Dr. Tonč Žunter je predlog utemeljil takole: »Real-socialisti-čna miselnost se je v svoji najbolj trdni in najbolj ortodoksni obliki obdržala tudi in predvsem v zdravstvu. V nobeni drugi stroki si namreč oblast ni ustvarila tako absolutnega monopola. To je povzročilo, da sta danes nezadovoljna oba — bolnik in zdravnik. Popoln monopol državnega zdravstva je med drugim povzro- čil tudi čakalne dobe, pri ortopedu recimo 10 mesecev, pri okulistu pa 6. Z uvedbo konkurence v obliki zasebnega zdravstva bi čakalne dobe takoj izginile, spremenil bi se tudi odnos do bolnika. Kriza, ki smo ji priča v zadnjih letih, je dotolkla tudi zdravstvo, zlasti v ekonomskem pogledu. Socialistični birokrati, ki vodijo zdravstveno politiko, vidijo edino rešitev v zviševanju prispevnih stopenj, to pomeni iz žepov delavcev in kmetov pobrati še več denarja. Ko so nekateri slovenski zdravniki predlagali rešitve kakršne pozna ves razviti svet, to je obenem z državnim vpeljati tudi privatno zdravstvo, je ministrstvo takoj ukrepalo. Pripravilo je predlog zakona, po katerem bi zdravniki sicer lahko delali privatno, ne bi pa smeli pisati receptov in napotnic ter dajati bolniškega staleža. S pacienti bi torej lahko opravljali le razgovore, ki pa bi jih morali bolniki v celoti plačati sami. Tako bi bili z izbiro privatnega zdravnika bolniki kaznovani z dvakratnim plačilom. Takšnih nelogičnih zakonov seveda ne poznajo nikjer na svetu, zakaj jih kujemo pri nas, lahko takoj povem. Zdravnik dobi za obisk na bolnikovem domu 20 dinarjev, zdravstvena skupnost pa za isti obisk njegovi firmi, to je zdravstvenemu domu, plača 200 dinarjev. Razlika 180 dinarjev torej izgine v žrelih nenasitnih birokratov, predvsem zaradi izredno neracionalnega organiziranja zdravstva. Verjemite, da v Sloveniji ni zdravnika, ki ne bi enakih storitev, ki jih zdaj opravlja v državni ustanovi, zasebno opravil polovico ceneje. Tako bi družba prihranila denar, med bolnikom in zdravnikom pa bi se vzpostavil odnos, ki bi poleg moralno-etičnih in strokovnih upošteval tudi ekonomske zakonitosti.« j. p. Odlok o določitvi nalog organov sis Več pristojnosti za IS in upravne organe Izvršni svet skupščine občine Velenje je na nedavni seji sprejel osnutek Odloka o določitvi nalog, ki jih od 1. januarja dalje začasno opravljajo organi samoupravnih interesnih skupnosti. Pred tednom dni pa so o njem spregovorili še člani komiteja za družbene dejavnosti. Omenjeni odlok je na seji povzročil kar precej polemike, deležne pa so je bile pristojnosti in naloge organov nekdanjih sisov. Naj si bodo slednje še tako zapisane v šestem členu odloka, naj si bodo v organih člani, ki bodo zagotavljali strokovnost in kontinuiteto dela, omenjeni odlok ne prinaša nič drugega kot daje večje pristojnosti Izvršnemu svetu in upravnim organom. Le spremlja- nje in predlaganje rešitev odborov, na drugi strani pa vsebinska in nadzorna funkcija upravnih organov pomeni centralizacijo podržavljanja. To pa je nesprejemljivo ob dejstvu, da so po istem ustavnem zakonu v drugih slovenskih občinah omenjeni odlok sprejeli v drugačnem besedilu. Poleg nekaterih drugih nedorečenosti pa so člani komiteja za družbene dejavnosti v razpra- vi opozorili še na neracionalno-sti, do katerih je pri uvajanju sprememb na področju družbenih dejavnosti v prehodnem obdobju prišlo zlasti na področju zaposlovanja in zdravstva. Skratka, takšnih in drugačnih vprašanj o nalogah in pristojnostih odborov, odgovornosti, odločanju izvršnega sveta je veliko. Do sprejetja sistemskih rešitev v drugi polovici prehodnega obdobja, jih bo treba temeljito doreči. Omenjeni osnutek odloka bodo na prihodnji seji obravnavali tudi delegati vseh treh zborov občinske skupščine, sprejeli naj bi ga po hitrem postopku. Prav tako pa tudi sklep o ustanovitvi in imenovanju odborov samoupravnih interesnih skupnosti. Če bodo delegati občinske skupščine sprejeli predlog izvršnega sveta naše občine, bo za spremljanje uresničevanja politike na področju zdravstva skrbel sedemčlanski odbor, odbor za otroško varstvo naj bi štel devet članov, prav toliko odbor za kulturo in telesno kulturo, član manj naj bi bil v odboru za razvojno raziskovalno delo, sedemčlanski pa za področje požarne varnosti. 'P~ Medzborovsko usklajevanje o ukinitvi participacije Občinski sindikalni svet je lani izvedel referendum o ukinitvi participacije pod geslom »Solidarnost zdravega z bolnim«. Znano je, da se je na slednjem večina delavcev v občini odločila za predlagan predlog. Zeleno luč bi nato morali dati le še delegati vseh treh zborov občinske skupščine. Tu pa se je zataknilo, saj so za ukinitev participacije glasovali le delegati družbenopolitičnega zbora in zbora krajevnih skupnosti, v zboru združenega dela so ponovno predlagali v sprejem omenjeni predlog. Če bodo ti tokrat zanj le glasovali, pomeni njihova odločitev še za 0,30 odstotkov manj denarja za izvajanje občinskih programov na področju družbenih dejavnosti. Ob tem pa več administrativnega dela. - tp- r i i i i i i i i i i i i i _ ein ■ sin Sindikati po meri članstva in ne Sindikat se prenavlja v sindikat članstva. To naj bi bil sindikat, v katerega se bo delavec želel vključiti zato ker: bo neodvisen od drugih, bo samostojen, bo imel lasten program, bo vedel kaj hoče in bo odgovoren svojim članom, ne pa politični in poslovodni oblasti. In če je danes v občinsko organizacijo Zveze sindikatov Velenje vključenih nekaj čez 23 tisoč 600 članov, potem lahko realno pričakujemo, da jih bo v novem sindikatu veliko želelo tudi ostati, nekateri napovedujejo, da vsaj 50 do 70 odstotkov. O tem recimo Jože Kožar, predsednik konference Zveze sindikatov Rudnika lignita Velenje razmišlja: »Če smo na rudniku prišli s tajnimi volitvami do legitimnega vodstva sindikata, potem bomo naredili tudi vse, da bomo imeli tudi legitimno članstvo — vsak posameznik se bo izjasnil ali bo član tega sindikata ali ne.« Vlado Rančigaj, predsednik sindikata koncema Gorenje pa dodaja: »Članstvo bo odvisno od dobrih in poštenih programov. Če bomo delali v korist članstva, če bomo pošteni, če bomo zastopali interese delavcev, potem težav s članstvom ne bo.« KAKO SE ORGANIZIRATI? KAKO POVEZATI? Dvoje vprašanj, ki sta precej pomembni. Ker — temeljne oblike sindikalnega delovanja in organiziranja vključujejo štiri nivoje: — sindikat podjetja, sindikat dejavnosti Slovenije, Občinsko organizacijo sindikatov in Zvezo sindikatov Slovenije. Zadnje čase pa so med sindikalnimi aktivisti vse pogostejša vprašanja — ali je možno katero preskočiti? Recimo se lahko sindikat papirne, grafične, informativne, založniške in novinarske dejavnosti ali pa katere koli druge dejavnosti, zaenkrat jih je osemnajst, vključi samo v sindikat dejavnosti Slovenije, ne pa tudi, recimo v Občinsko organizacijo sindikatov? O tem vprašanju Mira Vide-čnik pravi, da gre za dileme, ki so še zelo odprte. Ena takšnih je prav ta, ki bo izziv za kongres. V kolektivih so okoli teh vprašanj zelo praktični. Na Rudniku lignita Velenje je podjetje osnova, ki mu sledi sindikat dejavnosti. Če bo sindikat dejavnosti dobil vlogo, ki naj bi jo imel. potem so na rudniku prepričani, da bo občinska organizacija morala dobiti bistveno drugačno vlogo. Podoben interes ima Gorenje — povezava z republiškim odborom sindikata dejavnosti, ker bo prek tega sklenjena tudi kolektivna pogodba. Se vseeno pa so po njihovem mnenju v občinski organiziranosti določene prednosti, ker je sindikatu dana tudi funkcija kadrovanja. ALI SINDIKAT VE, KAKO BO REŠEVAL PRESEŽKE DELAVCEV, ČE BO DO NJIH PRIŠLO? To praktično vprašanje smo postavili na nedavni radijski okrogli mizi predstavnikoma sindikata dveh velikih velenjskih firm — Rudniku lignita Velenje in Gorenju. Jože Kožar iz Rudnika lignita Velenje je povedal, da tudi v elektrogospodarstvu in premogovništvu še ni jasno, kaj bo reorganizacija prinesla. Lahko tudi presežke delavcev. Ampak, že na 15. seji republiškega odbora sindikata dejavnosti, so zavzeli jasno stališče, da zaradi reorganizacije nihče ne more biti na cesti. Vzporedno z obravnavami statutov podjetij je treba obravnavati tudi programe, kako morebitne presežke delavcev reševati. »Na rudniku imamo danes res nekoliko nižjo proizvodnjo kot smo jo imeli vsa ta leta nazaj in v tem trenutku, če sem čisto pošten, imamo na rudniku nekaj delavcev preveč, vendar o odpuščanju ne razmišljamo. V programu dela smo jasno zapisali, da bomo zahtevali takšne programe, ki nam bodo zagotavljali kontinuirano proizvodnjo, kar pomeni, da bomo imeli vsi, ki smo danes tu, delo. Če pa se bo proizvodnja še zmanjševala pa zahtevamo, da se še pred tem pričakuje od nas.« In seveda nadaljuje: »Če pa bi že prišlo do tega. da s prihodkom ne bi mogli skozi, potem se bomo odločali — ali bomo ostali pri plačah, ki jih imamo, pa nekaj ljudi odpustili, ali pa bomo delali vsi, pa imeli za to nekaj nižje plače.« Vlado Rančigaj je prepričan, da je vprašanje presežka delavcev eno najtežjih stvari s katerimi se sindikati srečujejo. Tudi pri njih je v veljavi podobno načelo kot na rudniku, da do odpovedi naj ne bi prišlo — ljudi bi prezaposlili v neposredni proizvodnji ali v novih programih. »Srečujemo pa se s problemom EKA. Za nas je EKO izpit koliko smo člani sindikata, ker - Morda pa tat« gospodarska kriza dane« ne br vedeti, kaj naj počne pripravijo programi, kam bomo ljudi dali,« pravi Jože Kožar, ki to odločno stališče pojasnjuje z dejstvom, da je panoga rudarstva specifična tudi po tem, da se ne dà danes, ko je nekoliko nižja proizvodnja nekaj sto ljudi odpusti, ker jutri, ko bo treba to proizvodnjo povečati, ne bo mogoče ljudi >pobirati< po cesti in jih >pošiljati< v' jami. Tudi zato, ker danes v njej nekvalificirani delavec nima kaj početi, ker je jama popolnoma mehanizirana. »Zato od te družbe tudi kar naprej zahtevamo, da nam že končno pove, kaj ni odveč - brez nie najtor* te IO»to. 20. 9. 1989) je EKO naš kolektiv in pri tem mora tudi konferenca sindikata koncema zavzeti jasno stališče,« pravi. Kakšno? »Naredili bomo vse, da ljudi prezaposlimo. V teh težavah, ko so zdaj in so socialno ogroženi, bomo naredili vse, da se na človeški način skuša delavcem pomagati. Napravili bomo socialno analizo zaposlenih in s čim večjo mero človečnosti, te probleme reševali. Za nas vsak član sindikata predstavlja bogastvo, zato tudi naša aktivnost ne bo izostala.« Milena Krstič-Planinc I I I I I I I I I I I I J 4. stran naè ÙEKS POLITIKA, GOSPODARSTVO 1. februaria 1990 Začetek ustanavljanja novih podjetij Eko še nikoli bližje stečaju V Gorenju Servis, največji servisni organizaciji v Jugoslaviji, so si zastavili tudi nalogo, da se v doglednem času preoblikujejo v podjetje za servisiranje in montažo Gorenjevih proizvodov. Vse druge dejavnosti oziroma proizvodnje pa bodo oblikovali kot družbena podjetja s kapitalom Gorenja Servis, A banke in delavcev novih podjetij. Lanskoletno poslovanje; Kljub 12%. neurejenemu trgu, tako na na- Posodabljanje bavnem kot na prodajnem področju, in izredno visoki stopnji inflacije, so s prizadevanjem vseh delavcev v Gorenju Servis uspeli uresničiti zastavljene cilje. Prizadevali so si zlasti, da bi, kolikor je najbolj mogoče, ustregli željam koristnikov njihovih uslug. To hotenje je pomembno vplivalo na rezultate njihovega dela. Po besedah Todorja Dmi-troviča, v. d. direktorja Gorenja Servis, ocenjujejo, da bodo ob tem, ko so dosegli načrtovani prihodek, ustvarili v letu 1989 tudi zadovoljiv dobiček, bo pa leta manjši, kot so načrtovali. Če pa bi bili bolj organizirani in ažurni, tako pri spremljanju vhodnih stroškov kot pri ustvarjanju prihodka, skozi trženje vrednosti ure, pa bi bil izpad dohodka zagotovo manjši, kot sicer. Posebej velja poudariti ugotovitev, da se je v letu 1989 nadalje zmanjšalo število servisnih posegov v garancijski dobi, kar najbolj zgovorno govori o nenehnem zviševanju kvalitete izdelkov Gorenja. Načrti za leto 1990: Ker bodo imeli solidno materialno osnovo že na samem začetku leta in v pričakovanju, da bo inflacija v načrtovanih mejah, so v tem Go-renjevem podjetju optimisti. Vsi zaposleni se bodo še odločneje zavzeli za odpravo pomanjkljivosti v delovnem procesu, še bolj kot doslej pa želijo prisluhniti željam koristnikom njihovih storitev. Ob takšni praksi je zagotovo uresničljiv tudi eden od najpomembnejših ciljev letošnjega poslovanja, to je 5 % dvig produktivnosti. V Gorenju Servis pričakujejo, da se bodo lastniki starejših izdelkov Gorenja odločali za njihovo popravilo oziroma usposobitev v večjem številu kot doslej. Prizadevali pa si bodo, da z boljšo organiziranostjo in s še prodornejšim nastopom na trgu sami opravijo večji del teh storitev, čeprav ne gre prezreti precejšnje konkurence drugih servisnih organizacij in zasebnikov (tudi šušmarjev). Posebno pozornost bodo namenili oblikovanju politike servisiranja izdelkov Gorenja na tujem in njenem uresničevanju. Sicer želijo s prodajo na tuje iztržiti letos okrog 2,5 milijona dolarjev; v primerjavi z letom 1989 bodo prodajo na tuje povečali za servisnih centrov, odpiranje novih: V Gorenju Servis zadnja leta pospešeno po-sodabljajjo obstoječe servisne centre in tam, kjer se kaže potreba, odpirajo nove. Lani so se z Gorenje Commerce odločili za skupno odpiranje enot razstavno prodajnih centrov in servisnih centrov. Prvo takšno skupno enoto so odprli v Pucarevu, letos pa bodo takšno skupno enoto ustanovili v Trebinju. Nadaljevali pa bodo v tem letu tudi s posodabljanjem servisnih centrov. V želji, da bi kar najhitreje in kvalitetno opravili servisne storitve, razumljivo v splošno za-dovljstvo lastnikov Gorenjevih izdelkov, bodo nadaljevali tudi s širjenjem sistema radijskih zvez med posameznimi servisnimi centri in serviserji. Slovenija je v glavnem tovrstno že »pokrita«, sledile pa ji bodo Hrvaška, Srbija in Vojvodina. Tako bodo ustvarjeni pogoji za kar najhitrejši poseg serviserja v primeru okvare katerega koli od številnih izdelkov iz proizvodnega programa Gorenja. Informatizacija poslovanja: V Gorenju Servis pospešeno uveljavljajo najsodobnejše tehnologije servisiranja, embaliranja, skladiščenja in transporta rezervnih delov itd. Pomemben dosežek v teh prizadevanjih pa predstavlja prav gotovo projekt »originalni nadomestni del Gorenja«. Vse večji razmah doživlja tudi posodabljanje poslovanja. Lani so začeli nameščati računalniško opremo v prve servisne centre, do konca letošnjega leta pa bo že nameščena v 40 servisnih centrih, ki bodo povezani z osrednjim računalnikom v Titovem Velenju. Odpadlo bo pošiljanje dokumentov po pošti, manj bo napak, spremljanje materialnega poslovanja pa bo resnično sprotno. Seveda velja našteti še druge prednosti : povečanje hitrosti obračanja rezervnih delov, izpopolnitev asortimana, skrajšanje časa roka dobav rezervnih delov v servisne centre in, ne nazadnje, ustvarjena bo možnost za nadaljnje posodabljanje poslovanja. Celoten asortiman rezervnih delov pa bo v prihodnje na enem mestu, in to v centralnem skladišču v Titovem Velenju. Informatizacija materialnega poslovanja se je že na začetku pokazala kot uspešna. V Gorenju Servis pa so prepričani, da bodo z urejenimi radijskimi zvezami med servisnimi centri in serviserji ter uvajanjem računalniških zvez med servisnimi centri in Titovim Velenju občutno racionalizirali delo serviserjev in njihovo učinkovitost ter skrajšali čas čakanja strank na obisk serviserjev. Obnova sestavnih delov: Že kar precej let obnavljajo v Gorenju Servis nekatere najpomembnejše sestavne dele za starejše Gore-njeve izdelke, posebej za izdelke Gorenja Gospodinjski aparati in Gorenja Elektronika. Doslej so jih objavljali predvsem v Titovem Velenju. Odločili pa so se, da bodo obnovo sestavnih delov postopoma prenesli v večje servisne centre Gorenja Servis po Jugoslaviji, predvsem v tistem kjer so na voljo ustrezno usposobljeni delavci. Ustanavljanje novih podjetij: Zadnja leta so.v Gorenju Servis ob servisiranju Gorenjevih izdelkov v garancijskem in pogaran-cijskem roku širili tudi druge dejavnosti, med drugim montažo izdelkov notranje opreme (kuhinj in kopalnic), načrtovanje, montažo in vzdrževanje telekomunikacijskih sistemov, proizvodnjo sistemov za izkoriščenje nekonvencionalnih virov energije (toplotnih črpalk) itd. Uvodoma pa smo že zapisali, da so se v Gorenju Servis odločili, da se preoblikujejo v podjetje za servisiranje in montažo proizvodov Gorenja, Vse druge dejavnosti pa bodo oblikovali v družbena podjetja z večinskim kapitalskim deležem Gorenja Servis. Prvo takšno novo podjetje. Gorenje Toplotne črpalke, so že ustanovili. Večinski delež v njem ima Gorenje Servis, z deležem je udeležena tudi A banka, 30 delavcev Gorenja Servis pa je v podjetje vložilo dinarsko protivrednost po 1.000 zahodnonemških mark. V Gorenju Toplotne črpalke, bo zaposleno do največ 20 delavcev, pri trženju izdelkov pa bo sodelovala tudi A banka, ki bo za nakup toplotnih črpalk odobravala posojilo. V nova podjetja pa bodo prenesli tudi del druge proizvodnje in dejavnosti zdajšnjega Gorenja Servis (med drugim tudi logistiko), pri njihovem ustanavljanju pa bodo, podobno kot pri Gorenju Toplotne črpalke, sodelovali Gorenje Servis, A banka in delavci novonastajajočih podjetij. Do konca marca bodo ustanovili, kot je povedal Todor Dmitro-vič, že drugo takšno podjetje, in sicer Gorenje Telekomunikacije. (vš) Delavci hočejo resnico — pa čeprav na koncu Danes je v Gorenje EKO zaposlenih 588 delavcev, pred ukrepom družbenega varstva jih je bilo 900. Po njem so del EKO-vih proizvodnih programov prenesli v druge delovne organizacije v sestavi Gorenja, zato da dopolnijo posamezne programe. In po tem istem sanacijskem programu naj bi EKO zaposloval 600 ljudi. Danes delavci tega kolektiva pravijo, da je osnovna napaka morda nastala prav pri tej delitvi — že tako preobsežne režijske službe so ostale v enakem obsegu. V delovni organizaciji so ostali programi, ki se danes kažejo kot nezanimivi, na drugi strani pa ni bila uresničena vizija EKO kot strateškega >komponentaša<, prej sozda, zdaj koncema Gorenje. Tudi zato, danes ocenjujejo delavci, ker so vsi načrti, ki jih je sanacijski program vključeval, temeljili na visokih vlaganjih, predvsem v tehnologijo. Komponente, ki so jih razvili, so ostale na papirju — zaradi pomanjkanja denarja. ZDAJ PA NAENKRAT — GOVOR O STEČAJU Dovolj zgovorna je misel predsednika sindikata Gorenja EKO, Jožeta Reharja, že več kot dvajset let tudi člana tega kolektiva, ko pravi: »Pojav stečaja, za nas do nedavnega povsem nepoznanega pojma, je povzročil med delavci vrsto vprašanj. Med drugim: kje so bile ves čas kakovostne informacije? Saj že laik lahko oceni, da položaj, tako kot se kaže danes, ni mogel nastati preko noči. Drugo vprašanje, ves čas prisotno med delavci pa je — kje je bila v tem času širša družbenopolitična skupnost?« Koga imajo delavci v mislih ni nobena skrivnost, saj jih omenjajo tudi javno: sindikat, zvezo komunistov, izvršni svet in skupščino. Omenjajo tiste, za katere se delavci EKO spominjajo, da so sprožili vrsto aktivnosti takrat, ko se je v tem kolektivu uvajal ukrep družbenega varstva. Ki, pravijo, je bil morda celo svojevrstna posebnost, saj se je uvajal za delovno organizacijo, ki se še ni izgu- bljala v rdečih številkah. Omenjajo tudi tiste, ki so po preteku družbenega varstva celo ugotavljali, da je bil ukrep uspešen, in da je pred zaposlenimi še lepa prihodnost. Kje se delavca EKA vidi danes? »Ne glede na to, kje kdo dela, vsi se vidimo na Zavodu za zaposlovanje, kar je dejansko prva stopnja stečaja. Vidimo tudi, da bomo potem nekako prepuščeni na milost in nemilost stečajnemu upravitelju. Možne so vsaknine selekcije — kako pa bodo opravljene, po kakšnih kriterijih, nam ni znano,« pravi predsednik sindikata. DELAVCI HOČEJO RESNICO Da je to res, potrjuje predsednik stavkovnega odbora v Gorenju EKO — Stane Glin-šek. Povedati je treba, da se stavkovni odbor, ki je sestavljen iz razširjenega izvršilnega odbora sindikata, tudi z zunanjimi člani, ni oblikoval zato, da sproži stavko. Želi si mirno razrešitev zadeve, z dogovori. »Vendar delavci hočemo zvedeti resnico, pa čeprav jo bomo slišali čisto na koncu. Vedeti hočemo, kako ta mlin teče, zakaj je do tega sploh prišlo.« Dosléj so delavci EKA, kot sami pravijo, resnico iskali po kuloarjih. Žal so se vse slabe stvari, ki so jih zvedeli tam, izkazale za resnične. Danes jim resnice ni treba iskati tam, vendar jim jo nihče sam od sebe tudi ne pove. Morajo si jo pridobiti. M. Krstič- Planine Občinska skupnost za zaposlovanje Velenje Volilne enote Volilcem bomo razjasnili, zakaj imamo pri volitvah v zbore skupščin družbenopolitičnih skupnosti volilne enote, kolikšno je njihovo število, kdo jih sestavlja in koliko delegatov bomo volili v posamezni volilni enoti. Za volitve delegatov so določene volilne enote, tako za volitve delegatov v zbore Skupščine SR Slovenije in delegatov v Zvezni zbor Skupščine SFRJ kot tudi v zbore Skupščine občine Velenje. Vsaka volilna enota je drugače oblikovana, določeno pa je tudi število delegatov, ki jih bodo v njej volili volilci. KOLIKO VOLILNIH ENOT Slovenski zakon o volitvah v skupščine ne določa števila volilnih enot in to nalogo prepušča skupščinam v posameznih družbeno-poli-tičnih skupnostih. Volilno enoto za volitve delegatov v zbore združenega dela tvorijo delovni ljudje v podjetjih, organizacijah in skupnostih, ki so povezane predvsem z delom v družbeni reprodukciji, pa tudi kmetje, obrtniki in delavci v samostojnih poklicih. Volilna enota za volitve delegatov v zbore krajevnih skupnosti je določena tako, da jo tvori območje ene krajevne skupnosti, medtem ko volilno enoto za volitve delegatov v zbor občin republiške skupščine praviloma tvori območje ene občine, kar velja denimo za velenjsko občino. Za volitve delegatov v družbenopolitični zbor republiške skupščine je 16 volilnih enot, v občini Velenje pa le ena za volitve delegatov v občinski družbenopolitični zbor. Skupščina SR Slovenije je sestavljena iz treh zborov: zbora združenega dela, zbora občin in družbenopolitičnega zbora. V vsakem zboru novega sestava bo osemdeset delegatov. Za republiško skupščino je za zbor združenega dela 59 volilnih enot, za zbor občin 80, za družbenopolitični zbor pa 16. Volilna enota (12) s področja industrije in rudarstva, za volitve delegatov v zbor združenega dela republiške skupščine ima sedež v občini Velenje, poleg nje pa obsega še mozirsko in žalsko občino. V tej volilni enoti se volita dva delegata. V zboru občin pa ima naša občina svojo (73) volilno enoto za volitve enega delegata. Za volitve štirih delegatov v družbenopolitični zbor je samostojna volilna enota s sedežem v Velenju, obsega pa občine Mozirje, Velenje in Žalec. Enako je volilna enota oblikovana tudi za volitve enega delegata v zvezni zbor Skupščine SFR Jugoslavije. V OBČIM Si u i FEGATO V Velenjska občinska skupščina je sestavljena iz zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbneopolitičnega zbora. V njej je 81 delegatov — v vsakem zboru po 27. Za volitve delegatov v zbor združenega dela je v občini določenih 17 volilnih enot, v zbor krajevnih skupnosti 27 kolikor je tudi krajevnih skupnosti, ena volilna enota pa obsega območje celotne občine in bomo v njej volili 27 delegatov za družbenopolitični zbor. Za volitve delegatov v zbor združenega dela Skupščine občine Velenje so določene naslednje volilne enote, s sedežem, sestavo in številom delegatov: • 1. volilna enota. Gorenje SOZD Velenje DS skupnih služb (sedež volilne enote), DO Gospodinjski aparati, DG Procesna oprema, DO Notranja oprema, IX) Elektronika široka potrošnja, DO Raziskave in razvoj, IX) Commerce, DO Servis, DS Interna banka, DO Elektrokovinarska oprema. IX) Terme Topolšica, v kateri se voli 5 delegatov. C 2. volilna enota, RF.K Velenje DS skupnih služb (sedež), DO RLV, DO TE Šoštanj, DO Elektrostrojna oprema, DO Sipak, DO Av-ioprevozništvo in servisi, DO Tiskarna, DS Družbeni standard, DS Zavarovanje, v kateri se voli 5 delegatov. 9 3. volilna enota. Gradbeno industrijsko podjetje Vegrad, v kateri se voli 2 delegata. • 4. volilna enota, ERA trgovska in proizvodna delovna organizacija, v kateri se voli 1 delegat. • 5. volilna enota, NAMA veleblagovnica Titovo Velenje (sedež), Merx, Potrošnik Šoštanj, Industrijska pekarna in pekarna Pod gradom, KK Ptuj tržnica. DO Gostinstvo Paka, v kateri se voli I delegat. • 6. volilna enota. Modni salon (sedež) in Veplas, v kateri se-voli en delegat. • 7. volilna enota. Gozdno gospodarstvo Nazarje gozdarstvo Jelka Šoštanj (sedež), Tovarna usnja Šoštanj, Elkroj Mozirje, tozd Konfekcija Šoštanj, v kateri se voli en delegat. • 8. volilna enota. VEKOS (sedež). Dimnikarsko podjetje Ravne, enota Velenje, Zavod za urbanizem, Projektivni biro. Inženiring, Brivnice in česalnice, TOZD Za PTT promet Velenje, LB Temeljna banka Velenje, ABANKA Velenje, v kateri se volita dva delegata. 9 9. volilna enota Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica (sedež), TOK Kmetijstvo Šoštanj — kmetje, v kateri se voli en delegat. • 10. volilna enota, Vzgojno-izobraževalni zavod Velenje, en delegat. 0 II. volilna enota. Vzgojno-varstveni zavod Velenje (sedež) in Šoštanj, v kateri se voli 1 delegat. • 12. volilna enota. Center srednjih šol (sedež), glasbena šola Frana Koruna Koželjskega in Delavska univerza, v kateri se voli en delegat. • 13. volilna enota, Kulturni center Ivan Napotnik (sedež), Kino Velenje, Center za informiranje, propagando in založništvo, Rdeča dvorana, v kateri se voli I delegat. • 14. volilna enoia. Zdravstveni center Velenje (sedež), Izpostava uprave za zdravstveno varstvo. Center za socialno delo, Dom za varstvo odraslih, Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja — izpostava, v kateri se voli en delegat. • 15. volilna enota, VEKO gradbeno obrtna zbornica (sedež). Obrtno združenje. Zasebni obrtniki in zaposleni, ŽTO Celje tozd za promet — postaje Titovo Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, delo-višče železniškega avtoprevoza, Izletnik Celje — poslovalnici v Titovem Velenju in Šoštanju, Petrol bencinski servisi, ZG Feršped — izpostava, Interevropa — poslovalnica, Transjug — izpostava, Kompas — poslovna enota, v kateri se voli en delegat. • 16. volilna enota. Skupna delovna skupnost delavcev občinskih upravnih organov in strokovne službe SO in IS (sedež). Enota temeljnega sodišča, Enota temeljnega tožilstva, Družbeni pravobranilec samoupravljanja, Postaja milice, SDK podružnica. Organ za vodenje postopkov o prekrških. Delovne skupnosti: komite OK SZS, občinski svet ZSS, ZSMS, občinska zveza prijateljev mladine. ZZB NOV, RK občine Velenje, zveza telesnokulturnih organizacij, drugih političnih organizacij, strank, društev in klubov. Veterinarska postaja Šoštanj, Carinarnica — izpostava, v kateri se voli en delegat. • 17. volilna enota. Območna zavarovalna skupnost Triglav izpostava (sedež), prodajalne: Beko, Borovo. Mladinska knjiga. Tobak, Alpina, Kovinotehna, Dravinjski dom. Semenarna, Zlatarna, Elektrotehna, Planika, Utok. Slovenija avto. Tkanina, HP Kolinska, Prosta carinska prodajalna. Surovina Maribor — poslovna enota. Tovarna Jože Kerenčič, ABA optika - poslovalnica. Hmezad — mesnica in delikatesa Titovo Velenje, Steklarstvo, Loterija, Dinos Ljubljana — skladišče. Avto Celje — poslovna enota, Birostroj — servis precizne mehanike, Iskra Delta — območna enota, Elektro Celje — nad-zorništvo. Zavod SRS za rezerve — delovna enota. Informatika Maribor — elektronski računalniški center, v kateri se voli en delegat. Pripomniti velja, da so nazivi delovnih organizacij in drugih temeljnih organizacij vzeti iz sedanje organiziranosti po zakonu o združenem delu. Posamezna volilna enota zajema podjetja, družbe, zavode, zadruge in druge organizacijske oblike, ki se bodo po novem oblikovale in organizirale v posamezni volilni enoti. Kasneje, ko bodo firme pravnih subjektov vpisane v sodni register, register političnih organizacij ali v druge ustrezne javne razvide, bo v občinskem odloku o določitvi volilnih enot, ustrezno spremenjen tudi njihov naziv. (Un) SEDEŽ OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE Občinska volilna komisija Velenje ima sedež v stavbi skupščine občine Velenje, soba št. 28/1, Titovo Velenje, Titov trg 1. Telefonske številke so: n.c. 856-151, int. 26, ali 856-923 in 856-482. Krajevna skupnost Šmartno ob Paki Voda, ceste, v prihodnje pa . »Krajani krajevne skupnosti Šmartno ob Paki so voljni delati, ker vedo, za koga delajo. Le spodbud jim je treba dati in bojazni, da še tako velikega zalogaja ne bi rešili ni. »Te besede smo zapisali kot uvod v sestavek o delu krajanov v preteklem letu, slišali pa smo jih na razširjeni seji skupščine te krajevne skupnosti. Volje, zagnanosti in pripravljenosti oplemenititi vsak dinar — bodisi zbran s samoprispevkom, iz lastnega žepa ali kot pomoč nekaterih delovnih organizacij ter sisov naši občini pri uresničevanju zastavljenih ciljev, krajanom tretjega središča Šaleške doline ni manjkalo. Zlasti ne pri posodabljanju cest in reševanju težav z zdravo pitno vodo. To na novo asfaltirane ceste Rečica —Hudi potok, Veliki vrh —Lokovica, hmeljišča —Slatine in več manjših odsekov v Malem vrhu zgovorno dokazujejo. Temeljite priprave in velika želja ter potreba pa so jamstvo, da bo tudi cesta v Podgoro urejena še letos. Krajani Šmartnega ob Paki in njegove okolice so eni redkih, ki se lahko pohvalijo z urejeno oskrbo s pitno vodo. Seveda predvsem po lastni zaslugi. Lani so zaključili obsežna in zahtevna dela pri izgradnji vodovoda v Velikem, Malem vrhu in Gavcah, končana je prva faza izgradnje zajetja v Podgori, tik pred rešitvijo tega vprašanja pa je tudi kmet Likeb v Velikem vrhu. Most v Slatinah, postavitev avtobusnega postajališča v Rečici, vzdrževanje kulturnega doma, skrb za okolje so sicer manjše naloge, katerega pomena krajani niso potisnili v ozadje, ampak z aktivnostmi na teh področjih poskrbeli za kar se da prijetno življenje v kraju. Mimogrede naj zapišemo še to, da so poleg denarnih prispevkov opravili preko 10 tisoč udarniških ur. Od zapisanih, a neuresničenih nalog ostajata ob koncu tega srednjeročnega obdobja le izgradnja mrliške vežice in razširitev telefonskega omrežja. K izgradnji slednjega bodo po večletnih prizadevanjih končno pristopili letos. Kot smo slišali na razširjeni seji skupščine krajevne skupnosti nalogo prelagajo iz enega v drugo referendumsko obdobje po »zaslugi« PTT, saj ta za pridobitev novih naročnikov v Šmartnem ob Paki in njegovi okolici nima prav nobenega za- nimanja, niti ne ustrezne tehnologije. Letos pa naj bi krajanom po velikih naporih vendarle uspelo zgraditi prostor za centralo, prihodnje leto pa še sekundarno in primarno omrežje. Gradili pa ga bodo skupaj s sosednjima krajevnima skupnostma Gorenje in Letuš. Mrliška vežica pa naj bi prav tako »prišla na vrsto« najkasneje prihodnje leto. Kaj in kako bodo delali krajani v tem letu in v prihodnjem letu pravzaprav ne vedo. Kajti, vse je odvisno od tega, ali bodo na aprilskih volitvah glasovali za uvedbo petega samoprispevka. Če bodo slednjega izglasovali, se lahko nadejajo nadaljnjega razvoja kraja, sicer pa bo ostalo vse pri sedaj ustvarjenih dobrinah. (lop) Prigode Ivana Delopsta iz Topolšice w Se vedno zgodba brez konca? Življenje piše svojo zgodbo. Ne meni se za naše želje, potrebe, ampak utira svojo pot med takšnimi in drugačnimi čermi. Ivan Delopst iz Topolšice, po domače Pušnikov, je v življenju, tako kot marsikdo med vami, naletel na vrsto ovir. Bolj ali manj jim je bil kos. O, ja, skoraj vsem, kajti med tistimi redkimi, ki jih jim kljub veliki želji, volji prizadevnostjo, življenjskimi izkušnjami ne more, pa je vodovod šo-štanjske termoelektrarne. Ne »skrbijo« ga sivi lasje, ki mu jih je povzročil. Bolj ga teži in boli odnos odgovornih do reševanja njegove življenjske stiske. Zakaj pravzaprav gre? Zgodba sega v leto 1963, ko so gradili čez njegovo zemljo vodovod za potrebe šoštanjske termoelektrarne. Češ, da je voda neuporabna, da bo po ceveh tekla industrijska voda, so takratni investitor — šoštanjske termoelektrarne njihovo željo po priključitvi nanj zavrnile. Namesto priključka so Pušnikovi dobili hidrant, tako kot to narekujejo požarnovarstveni predpisi. Vse lepo in prav. Zadovoljili so se z minimalno odškodnino, pozabili na to, kako so delavci zasuli jarke, v katere so položili vodovod- ne cevi. Tudi večkratne težave, ki so se tako ali drugače porajale že od samega začetka izgradnje tega vodovoda dalje — zaradi pokvarjenega izpušnega ventila naj bi po Ivanovem mnenju cevi večkrat popokale in voda je često poplavljala po travniku in njivi ter s sabo odnašala najbolj rodovitno prst. Pred dobrima dvema letoma so odgovorni v šoštanj-• skih termoelektrarnah na Ivanovo prigovarjanje in dokazovanje pokvarjen izpušni ventil zaplom-birali in vse do lanske spomladi je bil z vodovodom mir. Nato se je začelo vse znova. Ob popravljanju črpalk so namreč delavci pokvarili hidrant, ki od takrat dalje pušča. In še kako pušča. Ivan je nameril kar 3000 litrov vode na dan. Koliko je to na teden, mesec, koliko litrov je je steklo po travniku in manjši njivi od lanske spomladi? Pred tednom dni, ko je zmanjkalo električne energije, pa ni puščal samo hidrant oziroma cev, ampak je zračni mehur — povzročil naj bi ga pokvarjen hidrant — raznesel še cev glavnega voda na najnižji točki. Ivanu je upravičeno prekipelo: »Dovolj dolgo sem prosil, moledoval, dokazoval, pa nič. Občutek imam, da si Gabrijel Cvrlin, ki je menda odgovoren za to v šoštanjskih termoelektrarnah, iz mene brije norca. Če bi prvič popravili tako kot bi morali, ne bi bilo nobenih sitnosti, »koštanja«, jeze. Konec koncev pa tudi bojazni, da bi 3000 litrov vode, ki se zliva po travniku in manjši njivi od lanske spomladi, povzročilo plaz. Ko človek išče in prosi za tisto, kar mu gre, dobi namesto tega same izgovore: Teš vali krivdo na Vekos, Vekos zahteva naročilnico od Teša in tako dalje. Trikrat manj bi stal hidrant, če bi ga zamenjali kot pa sedaj tole, da o izliti vodi raje ne govorim. O, saj so šoštanjske termoelektrarne naročile Vekosu, da hidrant zablenda. Toda, delavci tega zelo dobro vedo, da ga iz po-žarnovarstvenih predpisov ne smejo. Človek preprosto vsemu temu ne more verjeti.« Od obljub odgovornih o zamenjavi pokvarjenega hidranta z novim torej po letu dni ni bilo nič. Tudi ogled terena, iskanje rešitev na kraju samem pred nekaj meseci, ni obrodilo željenih sadov. Lastnik vodovoda bi, vsaj tako je dejal Gabrijel Cvrlin iz Teša na zadnjem pogovoru z gospodarjem, najraje hidrant za-plombiral. Pušnikovi ta predlog K i Mačkin kot nad Novo Štifto »Malenkost«, ki pomeni življenje Mačkin kot je ime lepi gorski dolini nad Novo Štifto, desno od poti iz Gornjega grada proti Kamniku. Krasi jo enkratna narava, še bolj pa nekaj trmastih kmetov, ki vztrajajo na tem obsežnem področju in kljubujejo ne le naravi, tudi drugim težavam. Največja je vsekakor obupno slaba električna napetost, vsaj trenutno še. Danes namreč niti televizije ne morejo gledati, če kdo izmed njih istočasno vključi močnejši električni stroj, prav stroji pa so v teh zahtevnih razmerah pogoj obstoja, kaj šele razvoja. Tej, že kar nerazumljivi težavi, bodo kaj kmalu napravili konec. Delavci Energoinvesta iz Črnuč so se namreč že pred časom odločili, da namesto proslave ob 40-le-tnici podjetja prispevajo transformator eni izmed slovenskih visokogorskih kmetij. Na vso srečo je bila odločitev v korist kmetov na tem področju, da pa so zadostili vsem potrebam je zasluga podjetju Elektronabava, ki je prav tako prispevala transformator in prav tako namesto slavja ob obletnici njihove firme. Svoje so s prostovoljnim delom prispevali krajani sami, Elektro Čelje pa je pohitelo z zahtevnimi deli, sicer že načrtovanimi, so pa glede na prispevke omenjenih podjetij uresničevanje načrtov »prehiteli« za nekaj let. Ob velikanskih naložbah v elektrogospodarstvu je to seveda malenkost, prav ta »malenkost« pa za tamkajšnje kmete pomeni življenje danes in razvoj v prihodnosti. Prenekateri naslednik na tamkajšnjih kmetijah poslej ne bo preveč razmišljal in se bo gotovo odločil nadaljevati izročilu svojega rodu, izročilo tamkajšnjega in slovenskega kmeta. O slednjem pametnemu ne kaže izgubljati ne besede in ne časa. j. p. KOZA ZA POPOTNICO - Na Rudniku ligni- ta Velenje že od nekdaj velja pravilo, da se rudarji od vsakega knapa, ki gre v pokoj, poslovijo s fešto in mu za popotnico kupijo darila, na katera ga še dolgo vežejo lepi in nepozabni spomini. Tako so se v tozdu Priprave zaposleni odločili, da Marjanu Gore-čanu, ki je na rudniku delal kot tirničar, podarijo nekaj kar je nekoč omenil, da bi rad imel. Možakar se rad heca, je pravi veseljak in tako se je pred leti poslovodji Juriju Tovorniku pohecal, da bi za popotnico imel rad kozo. Rudarji so si željo zapomnili in na njegovo poslovilno >fešto< pripeljali brejo kozo. Zraven pa mu podarili še lepo stensko uro. Ko smo ga vprašali, kaj bo počel zdaj je rekel, da bo dela s kozo veliko. Sicer pa se bo pripravljal tudi na prve demokratične volitve. Koga bo volil! >Ja menda pa ja Ivana Krambergerja, kije od sedanjih kandidatov dal za Slovence največ iz lastnega žepa<, se je odrezal. L. Ojsteršek Optometer sprejmejo pod pogojem, da jim bodo zagotovili vodp za živino tako kot je bilo to vprašanje rešeno pred izgradnjo vodovoda leta 1963. Bo morda tale zapis kaj zale-gel? Bodo Delopstovi iz Topolšice in lastnik vodovoda našli skupen jezik pri reševanju tega vprašanja? Čas bi že bil, da bi ga. In ne le čas. Tudi 3000 izlitih litrov vode na dan, odnos do družbene in zasebne lastnine bi morala koga zganiti. Nenazadnje pa tudi bojazni o morebitnem plazu ni moč vreči kar tako čez rame. Takole smo sklenili zapis o tegobah Delopstovih iz Topolšice prejšnji teden. Pred zaključkom redakcije smo hoteli slišati še drugo plat zgodbe. Pa nam žal Gabrijela Cvrlina ni uspelo dobiti. Zato smo poklicali Ivana in povprašali, če so morda v tem času pokvarjen hidrant vendarle popravili. Pa so ga. Lepo. Le da se nam ob vsem tem poraja kopica vprašanj. Ali je bilo treba res čakati in moledovati toliko časa? Ali res ni bilo mogoče napake odpraviti veliko prej? Je življenje tako malo vredno, da je zaradi neodgovornega obnašanja nekaterih potrebnega tudi za vsaj na videz enostavne stvari, izgubljati toliko volje, časa, energije? Je morda sedaj konec zgodbe ali pa dokončni rešitvi tega vprašanja še ne bo kmalu konca? Prepričani smo, da se bo po izidu tega članka oglasila tudi druga stran , in zadevo pojasnila še s svojega zornega kota. T. Podgornik AVTOKROS V RADMIRJU DARILO ALI...? Kamničani so pred kratkim ponudili Gornjesavinj-čanom atraktivno prireditev — avtokros, ki bi jo naj že od letos dalje organizirali v glinokopu Gorenje keramika v Radmirju. Nekatere je začudila prijateljska gesta, ki so jo Kranjci izkazali Štajercem. Zato se previdno sprašujejo, kaj imajo ponudniki za bregom. Ce bi sklepali po izkušnjah velenjskih avtorelijev, je mogoče v Kamniku tudi kakšna naravoljubiteljska stranka ogorčena, ker avtokros z velikim hrupom moti divjad in celo ljudi. No, na tej strani Menine smo se s takšno »grožnjo« že seznanili, zato bi kazalo raziskati javno mnenje »žabje vrste«, kaj mislijo o ponudbi razen dejstva, da je lahko to zanimiva turistično športna atrakcija za Gornjesavinjčane. MULATI NA TEČAJU PEKE KRUHA Ko so tečajnice na tečaju za peko kruha na Delavski univerzi Velenje pekle kruh, so v veliki delovni vnemi pozabile na eno izmed pečic, v kateri so nastajali vabljivi rogljiči. Ko so nenadoma opazile dim, je inštruk-torica poučno predstavila gasilske ukrepe in — posledice pozabljivosti pri tej kulinarični umetnosti. Iz pečice je potegnila ponjavo lepih, zagorelih — mulatov. SKROMNI ODLIKOVANCI Medtem, ko se na večini svečanih sej udeležijo teh v glavnem slavljenci, odlikovanci in vabljeni gostje, oz. pričakovalci priznanj, je bilo na proslavi 70. letnice GD Paška vas (svečani občni zbor) ravno nasprotno. V nabito polni dvorani so manjkali skoraj vsi odlikovanci. Vzroka nismo izvedeli, sklepali pa smo, da so nemara ostali doma zaradi neobveščenosti, premajhne dvorane ali svoje skromnosti. MISLI O PLAČI Za plačo lahko kupim kračo in še ostane za pijačo. izleti in potovanje so le sanje. * . . Konvertibilni zdaj so tudi Ob plači lahko se razjocem, Bagj noYC^ zadovoljni z njimi so najbolj še le trgovci. tudi že za piti dati nočem. Ob plači plačam vrtec, stanovanje, HČ. 70-letnica gasilcev Paske vasi Nočejo ostati na obrobju Skoraj ne mine sobota, da ne bi katera od petnajstih gasilskih organizacij OGZ Velenje zborovala, sprejemala načrte dela in se zahvalila svojim delovnim članom za vestno delo. V nekaterih društvih se zahvalijo ali dajo priznanje za hrabrost v gasilskih intervencijah, drugod poudarijo dobro sodelovanje s krajevnimi organizacijami idr. V Paski vasi pa so gasilci zborovali še posebej svečano. Letos praznujejo 70. letnico delovanja, zato so delovnim načrtom namenili še večjo pozornost. Ne skrbi jih pripravljenost članstva, domačinov in dosedanjih sodelavcev, v težkih časih izvajati gasilsko poslanstvo. So se pa zelo konkretno vprašali o sodelovanju (investiranju) v okviru občine Velenje, občinske gasilske zveze in v širši krajevni skupnosti. Menijo, da so gasilske organizacije v centrih dovolj razvite in da je čas, da se obrobnim kra- jem in torej tudi društvom, nameni vloga, ki jim pripada. Namreč, za celovit koncept samozaščite ter gasilske dejavnosti, je potrebno poslušati tudi krajane manjših naselij, njihove potrebe in želje. V letošnjem letu tako pričakujejo izdatno finančno pomoč za nakup sodobne gasilske cisterne ter še druge tehnične opreme. Velik delež za to bodo namenili tudi sami, kot doslej. Osrednjo proslavo 70. letnice delovanja, bodo imeli 13. avgusta, kar je menda tradicionalni datum za paškovaške gasilske prireditve. Predsednik društva Rudi Je-žovnik (na sliki, desno spodaj), je ob sodelovanju predsednika OGZ Velenje, podelil priznanja nekaterih članom ter se jim zahvalil za dolgoletno delo. Vse prisotne pa je spodbudil k sodelovanju tudi v prihodnje. Jože Mikforc 8.stran naà ČdS 1. februarja 1990 Pot v dušo Indije Pod tem naslovom, seje v soboto 26. I. ob 18. uri pričelo dogajanje v mali dvorani Kulturnega doma v Velenju. Bolj iz radovednosti sem se napotil na prireditev, a obenem upal, da bom tudi kaj dobil. Koncert indijske glasbe, ki je napolnil prvi del večera, me je prijetno in nevsiljivo ogrel. Ko sem zaprl oči in prisluhnil, sem v sebi zaznal drhtenje nežnega, čutnega dela moje osebnosti, ki je uhajal iz notranjih okov, kakor izpuščena divjad. V tem prepevanju je bilo nekaj, kar je govorilo o mostovih med ljudmi. Čutil sem, kako se topijo predsodki in moj ego je bil nekaj časa povsem v ozadju. V svoji notranjosti sem se razširjal in mehčal. Ozračje je postajalo sladkobno in nasičeno z mirom. Je to Indija? Prebujanje in radost bivanja. Filozofsko ozadje smo spoznavali v drugem delu, v predavanju. Ponazoril ga bom z anekdoto. Pred svojimi velikimi osvajanji, se je pomudil Aleks Veliki pri filozofu Dionizu v Grčiji. Dioniz: »Kam si namenjen, dragi prijatelj?« Aleksander: »Odhajam, da osvojim Malo Azijo.« Dioniz: »Kaj pa potem?« Aleksander: »Potem pa dalje nad Egipt.« Dioniz: »Kaj pa potem?« Aleksander: ».. . no. potem bom pa skušal zavzeti še Indijo!« Dioniz: »Kaj pa potem?« Aleksander malo pomolči, potem pa pravi: »No, potem bom pa verjetno našel svoj mir.« To sliši, se Dioniz bučno zakrohoče in pravi svojemu psu: »Vidiš, ta bedak bo šel in zavojeval pol sveta, da bo našel nekaj, kar imava midva že ves čas tukaj, v najinem sodu, v katerem živiva.« Ob tem je Aleksander povesil glavo in obmolčal. Je bil to njegov prvi poraz? V zadnjem delu, so stopile med nas prelepe podobe Indije in njenih čudes. Mehke, zaobljene linije, to je tisto, kar privlači v ta svet. Svet notranje varnosti in spravljivosti z bivanjem. Predvsem slednje je nekaj vredno, saj omogoča miren prehod naprej, čeravno strpno in počasi. A trajnost je gotovo takšna in tudi zato, ob sodobni slepi ulici materializma, je duhovno ravnovesje vedno pomembnejše. Vsak dobi pač le toliko, kolikor se odpre in daje... Na koncu meje objel občutek spravljenosti z vsem, obnem pa tudi misel, da je predstava končana, življenje pa traja dalje. Na meni pa je, kaj bom iz njega napravil. Bernard Krajnc Novopečenim pesnikom Pesnikov se roj pojari: več jih je kot las na glavi; pesnikov smo narod — primoj-duš! Izven konkurence pa sterk-uš. STANISLAVI PANGERŠIČ Kot meteor zasijala si med nami! In mi — kulturniki zaspani smo se prebudili: kaj vse smo zamudili dokler bili smo sami! Kakor žar — ptica očarala si vse po vrsti; tvoji nasmeški skrivnostni čudo storijo: zagrabijo prsti »Kajtimar« vse, za umetnike uporabno: čopič, pero, dleto, nekateri pa knjigo. Kar naredijo — je nepozabno. Morda za druge vredno je figo. Od drugod si prišla, navzela se drugih navad; toda zdaj si le naša — naš duhovni vodja in ni ga — zlodja, ki ne imel bi te rad. Kulturniki Gorenja Iz muzeja Velenje Zgodilo se je . . 1. FEBRUARJA Leta 1881 V, že večkrat citiranem časniku, Slovenski gospodar, ki je izhajal v Mariboru, so v številki 6 poročali o prav senzacionalnem dogodku, ki da se je pripetil v Skalah na današnji dan: »V Skalski fari so 1. februarja t.i. pogrebci jamo kopali za rajnkega Goloba ter v bližnjem frišnem grobu, kamor je bilo malo pred šestletno dete zakopano, čuli glasno stokanje in ja-mranje, kije trajalo cele 1/4 ure. Pogrebec Obul iz Zabrd je to posebno dobro čul, vendar mu je kakor drugim manjkalo poguma, da bi dete izkopati skusil. Žalibog! Pustili so ga svojej žalostnej usodi ! Toliko je vendar bilo jasno, da je bilo živo pokopano.« Vsekakor je to bila tako senzacionalna in v prvi vrsti strahotna novica, da so se razgibale ne samo Škale, temveč cela dolina. Sledila je prava policijska preiskava in v številki 9 prinaša Slovenski gospodar že prvi, še neuradni demanti zgornje novice, v številki 10. pa tudi uradno zanikajo to vest, ter da je dete, ki je bilo staro pet mesecev in ne šest let, zaradi bolezni umrlo naravne smrti. Leta 1883 V tem letu prinaša že zgoraj omenjeni časnik kratko novico, ki poroča o delovanju čitalnice. V njej med ostalim pravi: »Čitalnica šoštanjska je tamošnjemu okraju velika potreba, da se neti ogenj narodne zavesti. Zatorej gre res velika hvala rodoljubom, ki jo vzdržujejo.« Čitalnico so v Šoštanju ustanovili leta 1882. Imenovala se je Čitalnica Šaleške doline ali kar Šaleška čitalnica in je imela do leta 1884 sedež v Družmirju tega leta pa se je v Šoštanju ustanovila šoštanjska čitalnica, s sedežem v Šoštanju in je delovala vse do leta 1924, ko je njeno delovanje zamrlo. Njen pomen za Šoštanj in narodnostno življenje zahodnega dela doline je neprecenljiv. Leta 1925 Nova doba poroča v svoji 9. številki o zanimivem dogodku, ki »se je imel zgoditi« v Šoštanju na današnji dan tega leta: »OR — JU — NA v Šoštanju priredi dne 1. februarja v Sokolskem domu predpustno veselico z bogatim zabavnim sporedom in plesom, na katero že danes opozarja sosedne organizacije s prošnjo za obilen poset.« Kot vemo, je bila Orjuna organizacija, ki je sicer končala zelo nesrečno in na koncu svojega delovanja popolnoma skrenila po nacional-socialistični poti, ki pa je imela v svojem programu tudi mnoge sprejemljive in pozitivne cilje, kot so zruše-nje korupcije in plemenske politike, ter predvsem ureditev socialnih in gospodarskih razmer. V Šaleški dolini ni Orjuna nikoli pognala globokih korenin in je po znanem boju v Trbovljah potihem prenehala delovati tudi v naši dolini. Leta 1960 V Delu beremo na današnji dan vestičko o.ponovni infil-traciji kulture v življenje Šaleške doline: »Knjižnica Svobode v Velenju seje preselila v nove prostore in ima že okrog 400 knjig. Vpisanih ima 800 bralcev, rednih izposojevalcev knjig pa je 600.« O ponovni infiltraciji pišem zaradi preprostega dejstva, da je imela Mussijeva bukvarnica, ki jo je ustanovil leta 1854, tega istega leta že 200 knjig, ki so si jih Šoštanjčani pridno konzumirali. Pripravil: Tone Ravnikar Zgodba z zahodne strani Ob vstopu v veliko dvorano Kulturnega doma v Velenju, me je pozdravila prijetna ameriška glasba in pa, česar se v začetku nisem mogel navaditi, kar dve ameriški zastavi, ki sta postopoma pomagali sproščati atmosfero. In ko se človek počasi tega navadi, dobiš občutek notranje sproščenosti in odprtosti. Amerika dejansko obstaja in to spoznanje, se v času konca ideologij, kar samo ponuja. Nekaj njene podobe, nam je predstavil Marjan Marinšek s pomočjo diapozitivov in'glasbe. Tako, na oko in uho, bi sodil, da je tamkajšnja sedanjost bolj po merWloveka. Če samo pomislim na njihove hiše, ki so narejene z občutkom za intimnost in prijaznost doma. In tukaj bi se morali učiti, čeprav imamo tudi sami nekaj lastne izvirnosti iz naše preteklosti. No, slednje ne cenimo in zidamo rajši betonsko zatrdele domove. Pritegnila me je velika različnost, pisanost in vsej tej druščini bi lahko rekel razcvet življenja. Da je Amerika blišč in beda, to pove premalo. Resnica bo gotovo tista vmesna, ki obsega vse in daje občutek gibanja. Zasledili smo lahko tudi neko šolo, kjer je razred prav domače in prijetno sproščujoče opremljen ter se v njem ne vsiljuje občutek nasilnega discipliniranja in nenehne kontrole budnega očesa. Nasploh je povsod več življenja. Iz obrazov ljudi, naših rojakov, pri katerih je bil naš gostitelj na obisku in kjer je predstavil zbirko razglednic z motivi Gasparijevih slik, sem razbral zdravo samozavest in širino, ki daje slutiti, da ne živijo pod pogostimi pritiski ogroženosti in obrambe, da pa v njih živi čustvo vere v nekaj globljega in vrednega- Prijeten večer, ki pusti snov za razmišljanje.. . Bernard Krajnc tts^rJ* or- < Četrtek, 1. februarja, ob 19.00 knjižnica Titovo Velenje jože smole: socialistična zveza v predvolilnem boju Prvak Socialistične zveze Jože Smole bo v času predvolilnega boja govoril o aktualnih dogajanjih pri nas. Pogovor bo vodila Hermina Groznik. Petek, 2. februarja, ob 20.00 dom kulture Titovo Velenje camel trophy '89 Carnei Trophy postaja v zadnjih letih, odkar se ga udeležuje tudi Jugoslavija, tudi pri nas nadvse zanimiv. Robert Kašca, član jugoslovanske posadke na tej tekmi vzdržljivosti, nam bo v predavanju z diapozitivi predstavil dogodivščine z odprave po Amazoniji v Braziliji. Vstop prost. Torek, 6. februarja gostovanje v Lendavi in Murski Soboti kako je nastala zgodba o piki nogavički ob 12.30 Galerija Miška Kranjca Murska Sobota ob 16.00 Knjižnica Lendava zgodba z zahodne strani ob 18.00 Galerija Miška Kranjca Murska Sobota Četrtek, 8. februarja, ob 19.00 dom kulture Titovo Velenje svečana akademija ob slovenskem kulturnem prazniku Na letošnji Svečani akademiji ob slovenskem kulturnem prazniku bo slavnostni govornik RUDI ŠELIGO, predsednik Društva slovenskih pisateljev. V kulturnem programu pa bo nastopil akademski pevski zbor Tone Tomšič, ki mu bo dirigiral Jože Fürst. Istočasno bodo predstavili tudi izbor pesmi iz antologije šaleškega pesništva, ki bo te dni izšla. Pri tem bosta sodelovala gledališka igralca MARJANA JAKLIČ-KLANJŠEK in BORIS OSTAN. Četrtek, 15. februarja, ob 19.00 knjižnica Titovo Velenje manca košir Razgovor z dr. Manco Košir o psiholoških problemih, ki tarejo današnji čas. Razgovor bo vodil Marko Jeraj. Ta kulturni večer je pripravil SOZD Gorenje, Služba za rekreativno dejavnost. Četrtek, 15. februarja, ob 19.30 dvorana Glasbene šole Titovo Velenje za glasbeni abonma (5) in za izven ekaterina saranceva klavir Pianistka Ekaterina Saranceva iz najmlajše ruske pianistične generacije je bila odkritje mednarodnega tekmovanja leta 1984 v Montrealu. Med 52 udeleženci iz 19-tih držav (čeprav najmlajša med njimi) z zrelo in tehnično vrhunsko igro, je prepričala žirijo, da ji je enoglasno podelila prvo nagrado. Istega leta je prejela tudi prvo nagrado na Mednarodnem tekmovanju mladih glasbenih umetnikov v Moskvi. Vstopnice 30 din. Petek, 16. februarja, ob 18.00 dom kulture Šoštanj zgodba z zahodne strani O svojem življenju med ameriškimi Slovenci nam bo Marjan Marinšek, ki je z razstavo Gasparijevih razglednic preživel v ZDA mesec dni, pripovedoval in prikazal okrog 400 diapozitivov. Vstop prost. Četrtek, 22. februarja, ob 18.00 knjižnica Titovo Velenje dr. mihaela klun literarni večer Na tem literarnem večeru nam bodo predstavili novosti na knjižnem trgu. Četrtek, 22. februarja, ob 19.30 dom kulture Titovo Velenje za gledališki abonma (6) in za izven Bernard Slade: ob letu osorej Produkcija: CD Ljubljana Ker v SNG Drama iz Ljubljane predstave Marija Stuart ne bodo obnovili, smo v soglasju s programskim svetom to predstavo nadomestili s trenutno PET PEDI Smrtblabla-blajščine? Temeljni problem, ki bi ga danes načeli, je problem o tem, kako rešiti načelno problematiko reševanja problemov na splošno in skozi opozicijo socialistične družbene ureditve, ko z revolucijo pride na oblast delavski razred in tako v kontekstu jugoslovanskega samoupravljanja v resnici postaja subjekt in objekt samoupravljanja v širšem pogledu glede na razvoj človekove kooperacije in to v dveh smereh. V smeri naprednega delavskega gibanja, kije v nasprotju z dolgotrajnimi procesi preobrazbe socializma v komunizem in ne obratno, ter z združitvijo temeljnih organizacij združenega dela v formalnimi akti ter rezultati našega dela in medsebojno odvisnostjo pravice do samoorganiziranja in demokratičnega centralizma, ki nam omogoča sprostitev lastnih družbenih interesov tako daleč, da postane to vprašanje v mnogo večji meri kot doslej, vprašanje napredka in problem delavskega razreda nasploh in tudi drugače. Iz tega avtomatično izhaja, da je dohodek delavskega razreda enak dohodku avantgarde delavskega razreda in da sla ta dva dohodka tudi pravično razdeljena mednje, pri čemer je važno, da upoštevamo osnovno zgradbo samoupravljanja v političnem sistemu in konstituiranje, financiranje in pospeševanje usmerjenega izobraževanja, ki teži k povečani produkciji izobrazbeno usmerjenih in določenih političnih in socialistično razgrajenih subjektov združenih v objekte stalne prenove socializma. V primeru socialističnega samoupravljanja neodvisno revolucionarno demokratskocentralističnega projekta, ki tvori celotno fronto socialističnih sil, smo tako opravili prvi korak za anulira-nje sovražnih faktorjev razkroja socializma v novejši zgodovini naše skupne skupnosti. Oddahnite si! Če ste se prebili skozi, resnično zajmite sapo. Tega jezika, te blablablajščine se lahko odvadite, kajti 21. I. 1990 so se njegovi avtorji in častilci razšli. Upam, da ga ne bo zamenjalo besedišče, s katerim bodo na novo prebujeni politiki zlagali sestavke, ki se bodo brali takole: Predragi! Združeni v vesoljnem občestvu, zavedajte se, da niste gospodarji svojih teles! Nad nami je nekaj, kar zapoveduje, da moramo živeti v revščini, če nam je naklonjeno imeti pet ali več otrok! Vsi tisti pa, ki otrok ne morete ali nočete imeti, boste s plačevanjem davka skrbeli, da se naša krhka slovenska nacija ohrani na balkanskem prepihu, . . . bla, bla, bla, . . . Peter Rezman najbolj uspešno predstavo OB LETU OSOREJ. Delo je režiral Boris Kobal. Igrata pa Polona Vetrih in Ivo Ban. Vstopnice 50 din. Sobota, 24. februarja, ob 11.00 in 16.00 dom kulture Titovo Velenje za lutkovni abonma (5) in izven Svètlana Makarovič: korenčkov palček lutke Korenčkov palček je Sapramiškin prijatelj. In tudi Sapramiška je Korenčkova prijateljica. In imata se fino. Ampak enkrat sta se skregala in potem je šel Korenček po svetu. Tudi tam je včasih fino, včasih pa tudi ne. Je že lepše pri Sapramiški; zato . Ja, o vsem tem govori nova lutkovna igrica za naše najmlajše. Vstopnice 10 din. dvorana Glasbene šole Titovo Velenje za Mozartov abonma (I) in izven komorni ansambel »slovenicum« dirigent: Uroš Lajovic Program : G. Reutter: Servizio di Tavola G. Chr. Wagenseil: Koncert za čembalo F dur J. G. Albrechtsberger: Koncert za trobento W. A. Mozart: Simfonija K V 48 Solista: Marina Horak, čembalo Stanko Arnold, trobenta Vstopnice 50 din. Točen termin bo javljen naknadno. Sreda, 28. februarja obisk na Dunaju W. A. Mozart: Čarobna piščal opera Samo Mozartova genialnost je lahko spremenila v umetnost to mešanico nesmislov, banalnosti in nereda, ki jo je zvaril Schikaneder po Wielandovi pravljici. Kljub zmedenemu in pogosto nerazumljivemu besedilu je Mozart napisal glasbo, ki je tako lepa, plemenita in veličastna, da se poslušalcu topi srce. Bernard Shaw je nekoč dejal, da je glasba, ki jo je Mozart napisal za Sarastra, edina glasba, ki bi jo po njegovem občutku lahko položili v božja usta. Odhod ob 6.00 izpred Rdeče dvorane, cena aranžmana je 315 ATS + doplačilo za vstopnice 120 ATS. Prijavite se lahko na telefonsko številko 853-574, kjer boste dobili tudi vse ostale informacije. Četrtek, 1. marca, ob 19.30 dom kulture Titovo Velenje Zvone Šeruga: afrika - spomin na leto dni življenja Svetovni popotnik Zvone Šeruga je z ženo Romano Dobnikar leto dni z motorjem križaril po Afriki od severa do juga. Kaj vse je doživel, bo povedalo njegovih 600 diapozitivov v sistemu elektronsko vodene multivizije. Vstopnice 25 din. „ Petek, 9. marca obisk na Dunaju Andrew Lloyd Webber: fantom opere musical Musical Fantom opere verjetno ni potrebno posebej predstavljati. Pred dvema letoma je doživel svoj krst na Broadwayu, na Dunaju pa že več kot leto dni polni dvorane. Avtorja glasbe poznamo že iz musiclov Jesus Christ Superstar, Cats in drugih. Cena aranžmana je 315 ATS + doplačilo za vstopnico 190 ATS. Prijavite se lahko v Kulturnem centru, pisarna 53 ali pa po telefonu 853-574, kjer dobite tudi vse ostale informacije. Sreda, 14. marca obisk v Cankarjevem domu v Ljubljani vice vukov koncert z gosti Vice Vukov se je vrnil na glasbeno sceno. Po velikem triumfu v Zagrebu prihaja v Ljubljano! Cena aranžmana je 160 din. Prijave zbirajo v Kulturnem centru. OB 8. MARCU PA SMO VAM PRIPRAVILI: Četrtek, 8. marca, ob dom kulture Titovo Velenje Ervin Fritz: krau malhus Prikupna farsa o človeškem napuhu in zagledanosti vase, bo gotovo razveselila naše žene, zato nikar ne pozabite na njih. Vstopnice 25 din. Sindikati imajo 20% popusta. Neodgovornost ali še kaj hujšega Naše mesto ni več med najlepšimi V zadnji številki Našega časa je novinar seznanil bralce o znižanju proizvodnje v Termoelektrarnah Šoštanj zaradi previsokih večurnih koncentracij žve-plovega dioksida. Novinarje zapisal. da koncentracije SO., v To-polšici v sredo (17. 1.) niso padle pod en miligram vse od 22. ure pa do dopoldanskih ur. Zato je TEŠ V NASLEDNJI NOČI namesto predvidenih 3900 MWh poslala v omrežje le 2700 MWh. Po odloku je TEŠ dolžna zmanjšati proizvodnjo-že po štirih urah koncentracij SO; nad kritično mejo (nad 1 mg/m3). Torej bi morala začeti zmanjševati proizvodnjo že isto noč vsaj okrog štirih zjutraj. Ker pa imamo v odloku napisano, da TEŠ zmanjšuje proizvodnjo po odloku sanitarnega inšpektorja, bi se moralo to zgoditi vsaj ob sedmih zjutraj, ko pride ta inšpektor v službo. Tako pa po novinarjevih besedah ugotavljamo, da se je TEŠ odločila za zmanjšanje šele po malo manj kot 24. urah. TERMOELEKTRARNA VSAKO NOČ ZNIŽA PROIZVODNJO ZA 20 DO 30%, ker takrat upade poraba električne energije. Torej je taka vest, ki jo je dobil novinar, dvojna PREVARA. Prvič: TEŠ je prepozno znižala proizvodnjo, drugič: TEŠ sploh ni zmanjšala proizvodnje zaradi previsokih koncentracij SO;, ampak zaradi nihanja porabe med dnevom in nočjo. Taka dejanja in zavajanja nam pač ne vračajo zaupanja v odgovornosti vodstvenih struktur, ampak nezaupanje še poglabljajo. Ljudem, ki tvorijo te strukture, je torej pomembnejša vsaka kilo-vatna ura kot pa zdravje in življenje ljudi. Taki ljudje niso sposobni predvideti posledic svojih dejanj, ko z njimi uničujejo sredstva za preživljanje drugih ljudi in siromašijo celotno družbo. Ali so potem sploh sposobni za taka odgovorna mesta? Celo slovensko javnost zavajajo in varajo tudi tisti ljudje, ki Televiziji in Radiu pošiljajo podatke o onesnaževanju ozračja iz naše doline. Zakaj se objavljajo podatki samo za Zavodnje, ne pa za ostale merilne postaje v naši dolini? Primer: 4. januarja smo imeli v Titovem Velenju dve uri prekoračitve polurnih koncentracij SO;. Pri TV dnevniku pa je tisti večer povedal, da koncentracije nikjer v Sloveniji niso prekoračile dovoljene vrednosti. Tako skrivanje onesnaženosti zraka v naši dolini zavaja slovensko javnost, da je prepričana o minimalnih posledicah pridobivanja električne energije na okolje, kar se je izražalo v odporu delegatov Slovenske skupščine ob sprejetju zakona o ekološkem prispevku. Tako ravnanje nas navaja na misel, da je za ohranitev okolja primernega za življenje v naši dolini, za to odgovornim ljudem malo mar. Šaleško ekološko društvo Slovenci in odnos do življenja V zadnjem času se je razvila v Sloveniji žolčna polemika o splavu. Skoraj ga ni časopisa, ki ne bi objavljal članke učenih slovenskih možakarjev o temi, ki se tiče pravzaprav slovenskih žensk. Nastanku teh razprav botruje prav gotovo skrb za obstoj slovenskega naroda, ki nima niti toliko prirastka več, da bi obdržal svoje sedanje število. To je gotovo problem, o katerem je bilo treba spregovoriti. In kdo naj bi o tem govoril, če ne tisti, ki se potegujejo za bodočo oblast? Presenetila pa me je žolčna reakcija nekaterih novinarjev in bodočih politikov, ki sami sebe štejejo med levičarje in so bolj levi od komunistov, so torej bolj katoliški od papeža, Te reakcije nedvoumno kažejo, da je tem ljudem figo mar za obstoj slovenskega naroda. Svoj program gradijo na borbi za razne ogrožene družbene skupine kot so homoseksualci, lez-bijke in tako naprej. Sedaj žol-čno napadajo pobude za prepoved ali vsaj omejitev splava in to v imenu neke abstraktne vsesplošne svobode. Nekake svobode mislečega sveta menda. Očitno se hočejo prikupiti ženskam. Pa kaj mislijo ti ljudje, da delajo ženske splave z veseljem? Ali mislijo, da je to nekak ženski konjiček? In — ali niso ženske tudi del slovenskega naroda? Oni so seveda internacionali-sti. Ali pa pripadniki nekake »rokenrolske generacije«, (glej Mladino št. 4) Ampak zakaj potem poskušajo dobiti oblast v Sloveniji? Zakaj raje ne ustanovijo nekako internacionalno ro-kenrolsko zvezo? S svojim internacionalizmom prihajajo vedno ob nepravem času. In bodimo odkriti — interna-cionalizem naših levičarjev je le oblika našega večnega slovenskega hlapčevstva. Njihov program je destrukcija. (Dokler je bila ta destruktivnost usmerjena predvsem proti Partiji nam je bila seveda kar simpatična). Pred očmi nam mahajo s teorijo absolutne svobode vsakega posameznika. V to svobodo štejejo seveda tudi pravico ženske glede razpolaganja s svojim telesom. In čeprav mislim, da je popolna prepoved splava neures-ničljiva in nerealna, je res tudi to, da absolutne svobode ni in je nikoli ni bilo. Absolutna svoboda in destruktivnost pa seveda sodita skupaj. Sta logično dopol- Pred leti je Velenje oziroma kasneje Titovo Velenje dobivalo laskave naslove, od Turistične zveze Slovenije, kot najbolj urejeno, čisto in lepo slovensko mestece. Na to smo bili ponosni, pa tudi sami smo k temu mnogo več* prispevali kot pa sedaj. Mnogi se sprašujemo, zakaj prebivalci našega mesta ne čutimo dovolj pripadnosti, da bi v mnogo večji meri prispevali svoj delež k temu, da bi živeli v čistem in lepem mestu. V naši občinski zakonodaji imamo z odloki določeno obnašanje, pravice in dolžnosti občanov, vendar lahko ugotavljamo, da je izvajanje določil odlokov silno skromno. Nekateri mislijo, da so dolžni odloke izvajati samo nadzorstveni organi (inšpekcije, milica). Odloke smo dolžni spoštovati vsi občani, koliko jih spoštujemo, pa sami dobro vemo. Ravno nespoštovanje nekaterih odlokov pa bistveno vpliva, da je urejenost in čistoča vse slabša. Vsi vemo, da ni dovoljeno parkirati na zelenicah, vendar se dopušča, da celo zelenica pred zgradbo občinske skupščine postaja parkirišče stanovalcev iz sosednjega bloka. Škoda, da tudi pri nas nimamo specialnega vozila za odvoz nepravilno parkiranih vozil, če ga bi imeli, bi bilo stanje gotovo bistveno boljše. Gotovo se strinjamo, da imamo nekoliko manjše zelenice, ki bodo lepo urejene in nekoliko več urejenih parkirišč. Sprašujem se, kdo bo to uredil, ali hišna samouprava, krajevna skupnost ali katera profesionalna strokovna organizacija. Našo urejenost gotovo kvarijo tudi plakati na fasadah, popisane in porisane fasade, poškodovani koški za smeti, razbita svetila in drugo. Kdo so ti vandali in ob-jestneži, dostikrat ne vemo ali nočemo vedeti, kaj me briga saj ni moje, je pogosti odgovor. Družbeno samozaščitno delovanje na tem področju je gotovo padlo na izpitu. Menim, da se moramo takoj dogovoriti v naši družbeno politični skupnosti, da na mestnem področju upravlja z javnimi površinami samo en gospodar, kateremu mora občinska oblast naložiti jasne naloge in odgovornosti. Sedanja delitev javnih površin, na tiste s katerimi upravlja Vekos in na tiste s katerimi upravlja oziroma »neupra-vlja« večina skupnosti stano- valcev oz. hišnih svetov, se v praksi ni obnesla. Na nivoju mesta bi morali imeti nek skupni organ, ki bi skrbel za urejenost in čistočo, ter vodil koordinacijo aktivnosti na tem področju. Sedaj imamo na nivoju mesta samo komisijo za varstvo okolja pri turističnem društvu, ki sicer zelo prizadevno deluje, vendar ne more obvladati vseh problemov, ki so prisotni. Mestnim krajevnim skupnostim predlagam, da vendarle ustanovijo skupni organ, ki naj vključuje vse zainteresirane subjekte, katerim skupni cilj bo, da postane naše mesto Titovo Velenje, v letu turizma 1990, ponovno najbolj urejeno, čisto in lepo slovensko mesto. Jože Kandolf Kdaj se boste zavedali? V 2. številki »Našega časa« sem bral sestavek o ŽRK Velenje in RK Šoštanj. Čeprav se v kulo-arjih že dolgo šušlja o problemih, kijih imata omenjena kluba (z denarjem), mi je omenjeni sestavek »odprl oči«. Kot Velenjčan — »domorodec« pa se počutim ogroženega; zakaj? Rad imam Šaleško dolino in želim, da bi vsi, ki živimo v njej, imeli kljub nenehnemu ekološkemu uničevanju od nje čim več. Veliko nas je, ki mislimo tako, — žal je še več tistih, ki jim ta dolina pomeni samo »zlato jamo«, ki ji je treba jemati, a zanjo nič prispevati. Sprašujem se, kdaj se bomo ti ljudje zavedli, da če nekje vza-meš, je potrebno vzeto tudi kdaj vrniti. Ali ni sramota, da ob dveh gospodarskih gigantih, celem »kupu« manjših podjetij in premnogih obrtnikih ne moremo dostojno preživljati dveh tako uspešnih športnih kolektivov kot sta ŽRK Velenje in RK Šoštanj? Ali morajo vso to hudo breme prenašati nekateri športni entuzi-jasti? Večni odgovor je, da denarja ni, pri tem pa razni športno »višje« usmerjeni za potrebe svojih »sinčkov in hčerkic«, ki so po pravilu »veliki« smučarski ali teniški talentje, izkoriščajo veliko denarja in objekte za treninge (le od kod jim sredstva); ali pa: »Ogromna sredstva porabijo za obnovo Rdeče dvorane (komu je bila potrebna »ta obnova«), presrečen direktor Rdeče dvorane lahko odigra partijo tenisa s kakšnim »močnim« direktorjem, pri tem pa 700 otrok v osnovni šoli Šalek dve leti telovadi v učilnicah. Sprašujem se, kje je morala teh ljudi in končno, s kakšno pravico si lastijo nekaj, kar ni samo njihovo. Pa recimo bobu bob: ravno »proletarski« športi privabljajo gledalce na tribune in kar je še pomembneje, prav ti športi omogočajo množici otrok na cenen način ukvarjati se s športom. P. S.: Naj mi ne zameri tudi gospod, ki ga je pri treningu svoje hčerke motil hrup (pa čeprav je ta hrup »proizvajalo« trideset mladih rokometašic). Gorazd Tanšek Jurčičeva 4 Titovo Velenje Pobuda za spremembo imena mesta nilo druga drugi. Tisti, ki si jemlje absolutno svobodo, bo vedno trčil ob nekaj ali ob nekoga. Omejeval bo torej svobodo nekoga drugega, to pa vodi v kaos, v anarhijo, v destrukcijo. V resnici smo drug na drugega povezani z mnogimi neštevilnimi vezmi, -dolžnostmi in odgovornostmi. Nesvobodni smo glede odnosa do staršev, do svojih otrok, do prijateljev, do sodelavcev, do oblasti, do svojega naroda in seveda tudi do svojega zarodka. Mislim, da bi morali biti bolj nesvobodni, bolj odgovorni tudi do življenja okrog nas, v odnosu do narave torej. Bolj kot prepoved splava pa bi Slovencem pomagala feminizaci-ja žensk. Čuje se čudno, a je res. Ženske so mislile — ali pa smo jim to vbili v glavo, da bodo enakopravne, če nam bodo kar se da podobne. Ženske se naj emanci-pirajo kot ženske. S svojo ženskostjo. Družba naj jim da za vsakega otroka nekaj let plačanega dopusta naprimer. Plača pa naj tudi nego bolnih domačih, ostarelih staršev in tako naprej. To bi bil pravi humanizem. Da ne bo pomote. Prav nič me ne moti, če neka ženska noče imeti otrok, če raje potuje ali dela kariero. Toda nagradimo tisto, ki bo svoja najlepša leta posvetila materinstvu. Pri nas in ne le pri nas smo šli v nasprotno smer. Ženske smo silili celo v vojsko! Do takih absurdov lahko pripelje slepota pred najbolj očitnimi dejstvi tega sveta! Z odnosom do življenja v najširšem in najsplošnejšem pomenu te besede je seveda tesno povezano varstvo narave. Ne moremo se boriti proti vsakemu dimniku posebej ampak je treba težiti k temu, da bo narava, življenje v njej in mi z njo vred enakovreden partner tej vseuničujoči civilizaciji. Slovenijo je treba dokončno in nepreklicno zaščititi pred norostjo posameznikov, pa čeprav so to politiki in pomembni gospodarstveniki. Človek mora biti spet del narave, ne pa njen slab gospodar. Prav gotovo pa v bodoče ne bomo verjeli več tistim, ki žolčno zagovarjajo pravico do ubijanja človeških zarodkov in nas v isti sapi poskušajo prepričati, da se bojujejo za življenje narave. Borut Korun Predsednik Demosa v Velenju. Titovo Velenje ZELENI Velenja vsem trem zborom Skupščine občine Velenje predlagamo, da na dnevni red naslednjega zasedanja uvrstijo razpravo in odločanje o spremembi imena mesta TITOVO VELENJE v mesto VELENJE. UTEMELJITEV: I. Mesto Velenje se je preimenovalo v Titovo Velenje pred devetimi leti. Domnevamo, da so pobudniki preimenovanja želeli ugajati v trenutnih razmerjih oblastnikom, pri tem pa so se žal izognili tehtnemu razmisleku o vseh posledicah tega dejanja. Najprej vas želimo spomniti na dejstvo, da ime mesta Velenje ni nastalo včeraj: v sebi nosi zgodovinski pečat dolgih stoletij. V zborniku »Prispevki k zgodovini Šaleške doline« (Titovo Velenje, 1989) lahko preberemo, da »starejši slovenski zgodovinar N. La-pajne v Zgodovini štajerskih Slovencev iz leta 1884 meni, da ime Velenje morda izhaja iz imena staroslovanskega boga in zaščitnika konj in živine Velesa ... druga modernejša razlaga dr. Franceta Bezlaja pa izhaja iz besede »veln« oz. »velnati«, kar pomeni krčevina, oz. čiščenje, krčenje ... velenjski grad se je v letih od 1275 do 1322 omenjal kot Welein, Welan in Welen, naselje pod njim pa od 1250 do 1348. leta kot Wein, Welan in Belen. To so seveda nemška imena, ki pa vsak v neki meri izražajo izgovorjavo takratnih slovenskih prebivalcev, ki se je po mojem mnenju takrat glasila kot Velene (leta 1681 je bilo ime Velenje zapisano kot Wöläne, torej Velene) ali pa Veleje, tako kot splošno govorijo ljudje še danes. Tako bi bila za to najstarejšo dobo najbližja prva zapisana oblika — Welein (izg. Velajn). Najbližji nemški koreni teh besed so wollen — volnen, oz. hoteti in še Wellen — valovi, valoviti, ter wallen — kipeti . .. kot zanimivost in naključje omenimo še, da imenu Upellae v latinščini najbolj ustreza beseda Upilio, ki pomeni ovčarja, kožarja, skratka pastirja nasploh! Tako smo po ovinku spet prišli do razlage o izvoru imena Velenje iz imena staroslovanskega pastirja iz zaščitnika čred — Velesa, ki spet dobi na svojem pomenu. Če naštejemo še nekaj besed, katerih izgovorjava bi lahko bila koren imena Velenje ... na koncu omenimo še najbolj značilno, tokrat slovensko besedo — velenjak, ki pomeni >tisti košček pašnika, kojega so pastirji nalašč za >Duhovo< prihranili onemu pastirju, ki prvi na pašo prižene<. Zgodovinski razvoj imena Velenje bi potemtakem lahko izgledal takole: ko so v začetku 7. stoletja Slovani naselili Šaleško dolino, so tu naleteli na prebivalce nekdanje Upellae, ki so v tem času verjetno še živeli kot pastirji na Lubeli, ali pa kje drugje v okolici Velenja. Ti so jim sporočili nekdanje ime svojega kraja, ki so ga Slovani prevzeli in ga spremenili. Svoj vpliv na te spremembe so imele še različne besede, ki so bile v tesni zvezi s pastirstvom, torej glavno gospodarsko dejavnostjo starih prebivalcev doline (npr. latinski veilnus — volna). Še večji vpliv na dokončno oblikovanje imena Velenje pa so verjetno imeli slovanski koreni prav tako v zvezi s pastirstvom (velenjak, velenica, morda tudi Veles) in morda celo nemške besede (wollen). Vsi ti vplivi so se prepletali in spajali tako dolgo, dokler se ni nazadnje izoblikovala oblika krajevnega imena, kot ga poznamo danes — Velenje«. Citirano dokazuje bogato zgodovinsko genezo imena našega mesta, ki je bila s preimenovanjem v Titovo Velenje iz ideoloških motivov nasilno prekinjena. Zato smo prepričani, da je bilo preimenovanje v nepremišljeno in posledica sprevrženega odnosa do preteklosti. 2. Mesto Velenje se je preimenovalo v času, ko je vladajoča ideologija svojo sporno legitimnost pospešeno gradila na nasilnem zatiranju poizkusov emancipacije narodov in narodnosti, ki žive v Jugoslaviji. Geslo »bratstvo in enotnost«, s katerim je pokojni Josip Broz-Tito poizkušal potišati nacionalne strasti, ki so izbruhnile v začetku sedemdesetih let predvsem na Hrvaškem, se je izkazalo za neuporabno. Zahteve po večji nacionalni samostojnosti (lahko jih imenujejo tudi nacionalizem), a tudi zahteve po vzpostavitvi demokracije. je pokojni predsednik presekal z nasilnim zatrtjem. Pojem titoiz-ma je še danes marsikje v Jugoslaviji sinonim za pravilen način reševanja nacionalnih vprašanj. S tem pa se seveda ni mogoče strinjati. Nasilno preprečevanje emancipatornih teženj narodov in narodnosti je, nasprotno, pripeljalo do realne možnosti dejanske ukinitve praktičnih razlogov, zaradi katerih so se narodi in narodnosti prostovoljno združili v državi Jugoslaviji. Prav tako, kot se agresivni nacionalistični srbski evforiji, ki je preplavila Jugoslavijo, ni mogoče upreti z lastnim nacionalizmom, je ni mogoče ustaviti niti s titoizmom. Koncept »bratstva in enotnosti« se je znašel na smetišču zgodovine, uporabljajo pa ga danes predvsem jurišniki »edinega« državotvornega naroda, ki želi zavladati ostalim v Jugoslaviji. Države Jugoslavijè ni mogoče ponovno združiti z nabuhlim le-porečjem in boljševiškim instru-mentarijem, tako jo je mogoče le dokončno uničiti! Tisti, ki danes pokojnega predsednika najbolj napadajo, dejansko zagovarjajo njegovo politično filozofijo (ti-toizem), katere temelj sta na eni strani nasilno vzpostavljena bratstvo in enotnost, na drugi pa nedemokratična politična ureditev države. Narodi in narodnosti, povezani v Jugoslaviji, imajo danes le dve možnosti: ali skupno bivanje pod isto streho na novo in pogodbeno utemeljitvijo na izvornih principih, ali pa se mirno razidejo. 3. Mesto Titovo Velenje in občina Velenje sta vzrok in posledica samoupravnega idealizma in fundamentalizma, ki se je v svojem poslednjem krču oprijel narodnostnega vprašanja. Duhovna vsebina tega utopičnega projekta je (bila) temelj gospodarski, politični in razvojni filozofiji občine Velenje, ki vse do danes v pretežni meri temelji na dogma-tizmu, nedemokratičnem enoum-ju, servilnosti in pravovernosti. To se je in se kaže v nekritičnem sprejemanju »razvojnih« idej, ki-so prihajale od drugod, čaščenju socialističnih simbolov, gostitvi domačih in tujih državnikov, ki so se kasneje pokazali za tvorce našega zloma in tuje tragedije (Ceausescu). Le spomnimo se, koliko nekonformističnih strokovnjakov je moralo pobegniti iz naše doline in »združenega dela« preprosto zato, ker se niso hoteli in mogli ukloniti diktatu ljudi »šibke pameti in premetenega uma«. Občina Velenje je ideološko pravovernost izpričala tudi na simbolni ravni, ko se je z veliko zagnanostjo potrudila zmagati na slovenskem natečaju in upravnemu in gospodarskemu centru v oktobru leta 1981 priborila ime TITOVO VELENJE. Na tej osnovi so bile vzpostavljene nenaravne in vsiljene vezi z jugoslovanskimi mesti, ki so si prav tako v svojih republikah izborila pravico svojemu imenu dodati besedico TITOV. 4. Preimenovanje mesta Velenje v Titovo Velenje povzroča veliko nepremagljivih težav tudi v vsakdanjem občevanju. Ne gre le za to, da večina ljudi (in tudi oblastnih organov!) še danes ne ve, da se je preimenovalo mesto Velenje, ne pa tudi občina Velenje. Gre tudi ali predvsem za to, da smo postali Titovi Velenjčani (čigavi?) ali Titovovelenjčani, da jemo titovovelenjski (čigav?) kruh, da zremo na titovovelenjski (čigav?) grad in titovovelenj-sko (čigavo?) skakalnico da imamo titovovelenjski (čigav?) zdravstveni dom in titovovelenj-ske (čigave?) semaforje. Abotno, nenaravno in sprevrženo. ZELENI VELENJA se zavzemamo za kritično, a tudi pošteno vrednotenje preteklosti, brez revanšisti-čnih vzgibov. Vse našteto predstavlja po našem mnenju zadosten razlog, da se mesto Titovo Velenje ponovno PREIMENUJE PREPROSTO v VELENJE. S tem ne bi le pretrgali simbolne vezi s politično in gospodarsko filozofijo ter prakso, ki sta skoraj povzročili izgubo zgodovinskega spomina in nas pripeljali na rob državljanske vojne, ampak bi dokazali, da hočemo zares živeti v normalni demokratični državi, neobremenjeni z neugledno in tragično preteklostjo. Podpisana politična organizacija je pripravljena mnenje prebivalcev občine Velenje o predlogu preimenovanja preveriti tudi z zbiranjem podpisov ali neposredno na referendumu. Zeleni Velenja Anketa Bojkot Ne. sploh ne gre za srbsko-slo-vensko zadevo, gre za bojkot, ki ga predlagajo ljubljanski potrošniki: odpovejmo se za nekaj časa tistemu. kar ne potrebujemo zelo nujno, ne kupujmo tistega, kar lahko počaka^prisilimo proizvajalce. da znižajo marsikdaj prenapih-njene cene. Tako nekako se glasi njihovo, recimo mu. sporočilo ali pa vabilo javnosti, ki so ga eni vzeli že zelo zares, drugi ga pa verjetno še bodo. Kakšen bo uspeh akcije. pa bomo tako ali tako občutili sami. Kaj o tem menijo velenjski potrošniki? MARIJA TEPEJ: »Za to akcijo sem že slišala in zdi se mi dobra. Ne samo kot potrošnik tudi kot trgovec sem za. Le tako bi se dalo pri proizvajalcih kaj doseči. Pri cenah pač trgovci ne odločamo kaj veliko, čeprav se včasih potrošniki hudujejo na nas. Tudi sama bi se lahko čemu odpovedala, zakaj pa ne? Če bo še več takih, oziroma, če bomo vsi za to, potem uspeh ne more izostali.« STANKO FERARIČ: »Veste, te cene, ki so dandanes v veljavi so res nekaj obupnega. S plačo si človek ne more privoščiti kaj veliko. Je pa človeku jasno, da so proizvajalci še naprej ostali pri cenah, ki so jim pridodali lansko inflacijo. Nekatere stvari pa so se še celo podražile. Tudi sam, ki ne hodim kaj veliko po trgovinah, to opazim. Zato sem za akcijo — seveda sem. Res jo je težje ali pa nemogoče izpeljati pri hrani, ampak drugje jo pa lahko.« NEŽKA GOLI: »Za ta pred log sem slišala in sem tudi za. Saj drugače niti ne more biti, ko pa se vidi kako so se nekateri proizvajalci znašli pri tem, da so navili cene: zamenjali so enostavno embalažo, vsebina je ostala ista, cene pa ... Ni da bi govoril. Marsikatera cena je prenapihnje-na in težko verjamem, da bo dolgo dosegljiva potrošniškemu žepu. In če mene vprašate — seveda sem se pripravljena odpovedati kakšnemu, ne nujnemu nakupu.« V Ob dolgih zimskih dnevih, zadnje čase tudi brez snega, ljudje na deželi postorijo marsikatero potrebno delo, za katerega poleti ni časa. Popravijo orodje, danes seveda tudi stroje in še marsikaj drugega kar sodi zraven. Včasih so se pri katerih od hiš zbirali sosedje in družno luščili fižol, bučnice in podobno. Tega v glavnem ne počenjajo več. Pač pa se je na deželi, čeprav v manjši obliki, ohranilo pletenje košev, kor-pov, košar in drugih tovrstnih predmetov, brez katerih si kmetije ne moremo zamisliti. Seveda te predmete v največji meri izdelujejo za lastne potrebe, jih pa je še nekaj, ki to počenjajo uslužnostno. Enega med njimi, ki ne izdeluje le košar, temveč opleta tudi vse vrste steklenic, smo pred kratkim obiskali. To je Milan Pačnik iz Arnač 22/b. Po končani avtoprometni šoli na Ježici v Ljubljani, leta 1949 se je zaposlil na rudniku kjer je najprej vozil tovornjak, leta 1960 pa sedel za volan rudniškega avtobusa. V mladosti ga je najbolj zanimala tehnika, toda pot ga je pripeljala za volan. V glavnem je vozil v lokalnem prometu, kdaj pa kdaj pa je na izlet po Sloveniji in drugih republikah popeljal tudi izletnike. Ob tej priložnosti mu je pogled večkrat obstal na pletenih steklenicah in prav ob teh priložnostih ga je zamikalo, da bi se tudi sam poskusil v tej ročni spretnosti. Že takrat je razmišljal, da bo po upokojitvi moral nekaj početi, saj brez dela ne bi zdržal, čeprav se pri hiši in v hlevu, v njem ima kravo in dva prašiča, vedno najde dovolj dela. Milan Pačnik seje leta 1983 upokojil, to je bil seveda tudi čas, ko se je lahko pletenju bolj posvetil. Ker pa to delo, kot vsa druga terja določeno znanje, seje Milan spomnil na Lo-vra Glinška iz Laz, ki bi mu znal pomagati. Naučil se je nekaj začetnih del in skupaj z mentorjem Glinškom najprej opletel steklenico, nato sta napravila prvo košaro in tako naprej. »Videl sem kako spretno to dela tudi Gliškova žena Slavica in to me je še bolj spodbudilo, da sem vztrajal in se trudil, da bo vsak izdelek boljši in lepši,« pripoveudje Milan. Vaja dela mojstra Milan Pačnik je pred leti, ko je že bil upokojen imel lažji infarkt, zato je moral v bolnišnico. Približno dve leti se je moral paziti in se izogibati težjih del. Ko se mu je znova povrnila moč, se ni odrekel nobenemu delu, tudi sosedom gre večkrat pomagati, še bolj pa se je seveda posvetil pletenju košar, steklenic in drugega. To mu je danes v veliko veselje, saj pravi, da si boljšega konjička ni mogel izbrati. Skoraj ni hiše naokoli, ki ne bi imela vsaj enega izdelka. Ne prodaja jih, če ga kdo zaprosi, mu pač naredi uslugo. »Včasih mi kdo prinese polno steklenico žlahtnega domačega rekoč, naj mu jo opletem in to tudi storim. Zame je namreč največje priznanje, če so ljudje z izdelkom zadovoljni, da jim je všeč. Prvi izdelki so bili razumljivo bolj skromni, toda vaja dela mojstra. Sedaj se jih ne sramujem, mislim, da se lahko enakovredno kosajo z drugimi,« je povedal Milan. Tudi sam sem se prepričal, da je temu res tako, ko mi je pokazal nekaj različnih primerkov. Vsak je umetnost zase. Vanj je vloženega veliko dela in truda, končno tudi velika mera do- mišljije. Te Milanu zagotovo ne manjka, kar dokazuje tudi njegovo »živo« pripovedovanje o tem in onem. Priprava viter Za vsak in še tako skromen izdelek je potreben določen material, seveda tudi za pletenje. To so vrbove šibe posebne vrste. Režejo se jeseni, ko odpade listje. Zatem jih razvrsti po debelini in dolžini in zveže v šope. Iz tega nato plete večje, košare, koše in podobne izdelke. Za pletenje steklenic, manjših košar in drugih manjših predmetov pa vrbove šibe najprej kuha v kropu približno eno uro, zatem jih olupi in tako dobi bele vitre. Bolj enako debele in široke so, lepši je izdelek. Vitre tudi cepi na tri dele. »Sprva sem vrbove šibe (trte) iskal pri sosedih, sedaj pa jih imam že sam. Pri pripravi mi pomagajo vsi domači. Seveda je od priprave viter zelo pomembno, kakšen bo končni izdelek,« razmišlja Milan. Povedal mi je, da je najmanjša ste- Sosedstvo naše vsakdanje Iz bele moke črn Kakšno bogastvo so dobri sosedski odnosi, pa naj gre za vas, za manjši ali večji kraj, za velika mesta s stanovanjskimi bloki in ogromnim številom stanovanj, ni treba posebej poudarjati. Prav tako ni treba posebej razpredati, kako neznosni so v vsakdanjem življenju slabi odnosi med sosedi. Sicer pa vse bolj prihaja v ospredje žalostna resnica, da smo v vse večji množici, vse bolj le posamezniki, ki se med sabo komajda še poznamo. Zato je toliko več vreden vsak primer dobrega sosedskega in prijateljskega sožitja. Takšnega smo našli v enem izmed nazar-skih stanovanjskih blokov, nekoliko starejšem, pa vendarle. Naj bo takšno poslopje starejše ali mlajše, v vsakem se v kletnih prostorih najdejo sobe, ki nikomur niso v ponos, kaj šele v korist. Od stanovalcev je torej odvisno kakšni pravzaprav so kletni prostori. Že omenjeni nazarski blok je nekoliko »gozdarsko« obarvan in trije teh stanovalcev so poleti v Mozirju slavili rojstni dan svojega stanovskega tovariša Cirila. Ta je v spodnjih prostorih svojega bivališča poskrbel za krušno peč in ko je sodelavcem postregel, so bili najmanj kar je-presenečeni. Iz peči je vlekel same dobrote, od domačega kruha, do pečenja vseh vrst in tako naprej. Prijetno za oči, blagodejno za nos, da o okusu ne govorimo. Malo so mu zavidali, pa jih je takoj okrcal. Imate možnost, da si v bloku sami naredite takšno peč, malo se zmigajte. Očitek je zalegel, zamisel je bila tu in kaj kmalu tudi peč. Najprej so ocenili možnosti za postavitev peči, se nato Kunejevi, Jerajevi, Uran-kovi in Pavličevi dogovorili in se lotili dela. Za prepotrebne ploščice so poskrbeli sami, ob rušenju hiše v Nazarjah nabrali potrebno opeko in betonsko železo, pripeljali pesek in mivko, kupili cement, apno in kar je še potreb- Soba je sicer majhna, ko bo dokončno opremljena, pa bo še bolj družila mlade in malo manj mlade klenica, ki jo je opletel, merila pol deci, žena je dodala, da ji je prav ta najljubša, največja pa je bil 50-litrska. Da ne bi pozabil, kdo mu je prinesel kakšno steklenico in komu mora narediti denimo košaro, si vse vestno zapisuje. Zato ni bilo težko izbrskati podatke, da je lani Milan opletel 38 steklenic ter spletel 17 malih in 12 velikih košar. Povedal mi je tudi, da je tam naokrog še precej takšnih, zlasti starejših, ki se tudi ukvarjajo s tem ročnim delom. Bil bi krivičen, če ne bi zapisal, da se je moj sogovornik vse življenje z nečim ukvarjal. Bil je aktivni gasilec in je še danes član nadzornega odbora. Prepeval je v raznih zborih, tudi danes še pri enem in tako naprej. Toda njegovo razmišljanje je ostalo enako kot v mlajših letih, gibati se in spet gibati. Verjetno mu je prav to po- magalo, da je bolezen s trdno voljo hitro premagal. B. Mugerle no, mojster Cena pa jim je peč postavil. Že pred božičem so prvič zakurili in bili zadovoljni, če že ne kar srečni. Dobili so prostor za staro in mlado. Mladi so v njem že silvestrovali, slavili rojstne dneve, tudi sicer se ob večerih zbirajo, starejši pa tudi imajo svoj prostor za šah, tarok, pa še za kaj. Pa ne le to. Kako dober je domaČ kruh, spečen v domači peči, vedo vsi, ki so ga kdaj poskusili, pa čeprav slučajno. In v tej peči pečejo pravi domači kruh. Nekateri so že pravi strokovnjaki, dru- gi se še učijo in predvsem skrbijo za prepotrebno orodje. Brez zadrege priznajo, da so ob prvi peki šestih hlebcev kruha spekli povsem črn kruh, pa čeprav so za-mesili z belo moko. Nič ne de, sedaj so se že naučili in že poskušajo s posebnimi vrstami kruha. Lep zgled za mnoge torej. Soba seveda še ni dokončno urejena. Okrog peči bodo kaj kmalu postavili klopi kakor se spodobi, poskrbeli za lesen opaž, lovec je tudi med njimi in bo za sobo namenil nekaj lovskih trofej iz prenapolnjenega stanovanja, največ pa je vredno dejstvo, da so se še bolj združili in povezali, zagotovili prostor za mlade in stare, saj v Nazarjih v dolgih zimskih večerih itak nimajo kam iti in kaj pametnega početi. To velja za zimo, poleti imajo v tem stanovanjskem bloku druge »običaje«. Radi delajo na vrtovih ob bloku in imajo za te namene primerno urejen »zunanji« prostor. Ob delu je treba malo počivati, potegniti kakšen dim, namočiti izsušeno grlo in seveda, »izmenjati« izkušnje. Naj bo takšnih izmenjav, znotraj ali zunaj, še več, pa bomo v naš vsakdanjik zrli bolj vedro, sproščeno in prijateljsko. J. P. Zaplesti se v pogovor s starej šimi ljudmi je vsaj dvakrat dobro. Žanimivo je prisluhniti življenjskim izkušnjam in spominom na minula desetletja, koristno jih je poslušati in si kaj pametnega tudi zapomniti. Časi se spreminjajo in ljudje z njimi, osnovne človeške vrednote in vrline pa vendarle ostajajo. Temu primeren je bil tudi pogovor z Jožefo Vajd iz Mozirja, ki je decembra slavila 90-letnico. Rojena še v prejšnjem stoletju je imela kaj povedati, čeprav seje malo izgovarjala na slab spomin in malo na naglušnost, pa vse skupaj le ni bilo prehudo. Mladih let se pravzaprav rada spominja. Njen oče je bil znan mizirski čevljar in z zadovoljstvom pove, da kakšnega posebnega pomanjkanja na srečo ni nikoli trpela, čeprav je imela še šest bratov in sester. Zdravila za dolgo življenje seveda nima smisla pogrevati, Jožefa pa s ponosom pove, da je tudi njen oče dočakal celih 99 let. Za moža je našla pismonoša, v zakonu se jima je rodila hčerka, pri kateri danes tudi živi. Sama seje priklonila šivanju, tako prispevala k boljšemu življenju družine, šivala pa je rada vse do bolezni, ki jo je »našla« pred nekaj leti. Kar huda je bila, bolezen namreč, saj so imeli njeni zelo malo upanja, pa tudi sama pravi, da je venomer poslušala, kdaj bo pričela počasneje dihati in se celo nasmehne ob tem. Pa seje izmuznila najhujšemu, za druge sicer ne šiva več, zase pa je še pred kratkim le sešila predpasnik. Mož je žal umrl že leta 1971, vendar tudi zatem ni bila sama. Kot danes je živela pri hčerki in »spravila« pokonci oba vnuka, danes pa so ji seveda v veselje že pravnuki. Čeprav včasih ni bilo nikomur z rožicami postlano, pa vendar pravi, da vsaj takšne draginje ni bilo, kot je danes in doda, da najbrž niti bog sam ne ve, kako se bo vse skupaj izteklo. Visokim letom navkljub je njena vsakdanja sopotnica televizija, največja prijateljica pa knjiga. V domači zbirki jih je že zmanjkalo, vendar je tu še knjižnica. Rada bere vse, le za knjige o vojni in kriminalke ji ni preveč. Kaj naj ji torej drugega zaželimo, kot čim manj draginje, knjig o vojni in kriminalk, pa veliko lepih romanov, sreče v domači hiši in zdravja. J. P. IVAN KOČIVNIK: »Čeprav za to pobudo doslej še nisem slišal, je pa taka kot ste mi jo povedali, odlična! Seveda se lahko takoj odpovem stvarem, ki jih ne potrebujem nujno. In takih je še veliko. Čujte, saj tako ne more iti dolgo več naprej. Tako zelo drago je vse, da človek res težko kaj kupi. Poleg tega se mi pa zdi zelo nefer, da so nekateri proizvajalci čez noč dvignili cene tudi za sto odstotkov, potrošnik, ki naj vse sprejme, kaj mu dajo, pa trpi. O, seveda, to bi bila odlična akcija. Ljudje bi morali za njo še bolj dobro vedeti.« Tako torej štirje Velenjčani, ki smo jih zmotili v ponedeljek dopoldne. Kaj pa drugi? Gotovo bi bili odgovori marsikoga podobni tem. (mkp. B. M) ČETRTEK 1.februar 2. februar SOBOTA 3. februar NEDELJA 4. februar PONEDELJEK 5. februar TOREK 6. februar TV LJUBLJANA 1 ■ TV LJUBLJANA 1 ■ TV LJUBLJANA 1 ■ TV LJUBLJANA 1 ■ TV LJUBLJANA 1 ■ TV LJUBLJANA 1 8.50 9.00 9.00 9.10 9.35 10.30 10.35 11.00 12.00 12.10 13.45 15.55 16.30 16.45 18.00 18.25 19.00 19.30 20.05 21.05 22.10 22.30 0.35 Video strani Zimski počitniški spored Risanka Smrkci: Smrkci in zmaj Periskop: Ta čudoviti živalski svet Kam, kje, kako med počitnicami Sokoli, 4. del angleške animirane nanizanke Potovanja po velikih železnicah sveta: Od obale do obale, angleška dokumentarna serija Risanka Ljubezen prvakov, ameriški film Video strani Žarišče, ponovitev Tv dnevnik 1 EP v umetnostnem drsanju, posnetek Spored za otroke in mlade — Mladi Sherlock, 4. del angl. nadaljevanke Ciciban, dober dan: Po lovče-' vih stopinjah Risanka Tv dnevnik 2 D. Baker: Paracelsus, angleška nadaljevanka Tednik Tv dnevnik 3 Retrospektiva — Komedija na slovenskem odru — Ivan Cankar: Za narodov blagor Video strani TV LJUBLJANA 2 16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. 17.30 Teleski 90, pripravimo se na smučanje, zadnja oddaja. 18.00 Regionalni programi. TV Ljubljana, studio Ljubljana. 19.00 Alo, alo, zabav-nohumoristična oddaja. 19.30 Tv dnevnik 20.00 Žarišče. 20.30 V hribih se dela dan: Skozi zgodovino na Triglav, dokumentarna oddaja. 21.05 Mali koncert — trobilni kvintet SF, 1 oddaja. 21.20 Ta svet je pesmi vreden, dokumentarna oddaja 22.05 Večerni gost 22.50 Satelitski programi — poskusni prenosi. TV ZAGREB 1 9.00 Zimski šolski spored (do 13.35) 14.35 Poročila. 14.45 Ponovitev nočnega sporeda Noč in dan. 17.00 Tv dnevnik 17.20 Izobraževalna oddaja. 17.50 Miti in legende, nanizanka za otroke. 18.20 Številke in črke, kviz. 18.40 Risanka. 18.45 Dokumentarni spored. 19.15 Majhne skrivnosti velikih mojstrov kuhinje. 19.20 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Panorama, politični magazin 21.05 Kvizkoteka. 22.20 Tv dnevnik. 22.40 Poročila v angleščini 22.45 Noč in dan, nočni spored 01.00 Poročila TV ZAGREB 2 17.45 Poročila 17.50 Tv koledar. 18.00 Zagrebška panorama 18.20 Regionalni spored Dalmacije. 19.30 Tv dnevnik 19.55 Zgodbice za lahko noč 20.00 Za sedaj brez pravega naslova, jugoslovanski film. 21.30 Tv-mix. 21.45 Tv razstava. 21.55 Izbor iz sporeda ostalih TV postaj 22.40 Prvenstvo Evrope v umetniškem drsanju, ženske SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 10.05 Teleshop. 10.30 Zveri na cesti, ameriški film. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Perline, Bolnišnica. 16.05 Kadeče pištole. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.50 Duki. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Hunter. 21.00 Trije na begu. 23.05 Poročila. 0.05 Petek, trinajstega, serijska grozljivka (Johnè RTL PLUS 6.00 Bogati in lepi. 6.25 Halo, Evropa. 10.35 Flash Gordon. 11.00 Explosiv. 11.45 Equalizer. 13.00 Tv butik. 13.30 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 922. nadaljevanje. 15.00 Igranje, kratke zgodbe. 15.45 Gospodarstvo. 16.00 Hitchcock prikazuje. 16.30 Hulk. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Dr. Marcus Welby, ponovno na sporedu, 40 nadaljevanj, 1969 (Robert Young). 18.45 Poročila. 19.15 Bion-ska ženska. 20.15 Airwolf. 21.10 Pridi september, ameriška komedija, 1961 (Gina Lollobrigida, Rock Hudson). 23.10 Poročila. 23.20 Sierra Madre, italijansko-španski vestem, 1967 (Lee van Cleef, Toma Milian). 0.45 Airwolf. 8.50 Video strani 9.00 Zimski počitniški spored — Risanka 9.10 Smrk čarovnik, začarani duh 9.35 Sladoled za plesalce, zabav- noglasbena oddaja 10.00 Kam, kje, kako med počitnicami 10.05 Sokoli, 5. del angleške animirane nanizanke 10.30 Potovanja po velikih železnicah sveta: Dolga in ravna proga 11.30 Risanka 11.40 Mozaik, ponovitev — V hribih se dela dan: skozi zgodovino na Triglav, ponovitev dokumentarne oddaje 12.15 E. Reitz: Domovina, nemška nadaljevanka, 11., zadnji del 13.55 Video strani 15.25 Teleski 90, pripravimo se na smučanje, ponovitev 13., zadnje oddaje 15.55 Žarišče, ponovitev 16.30 Tv dnevnik 1 16.40 Poslovne informacije 16.45 Mozaik, ponovitev — Tednik 18.00 Pojdi nekam, ne ve se kam: Stara bukev 18.15 A. Lindgren: Pika Nogavička, švedska nanizanka 19.00 Risanka 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Tv dnevnik 19.59 Zrcalo tedna 20.20 Nafta, angleška dokumentarna serija 21.15 G. Barski: Plačanec, francoska nadaljevanka, 1. del 22.10 Tv dnevnik 3 22.30 Oči kritike 23.10 Ciklus filmov F. Fellinija — In ladja pluje, italijanski 6b film 0.40 Video strani TV LJUBLJANA 2 16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. 17.55 Regionalni programi, TV Ljubljana — Studio Maribor. 19.00 Videomeh, ponovitev 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Človek in glasba, ponovitev 2. oddaje. 21.20 Satelitski programi. TV ZAGREB 1 9.00 Zimski šolski spored (do 12.35). 14.35 Poročila. 14.45 Ponovitev nočnega sporeda Noč in dan. 17.00 Tv dnevnik. 17.20 Izobraževalna oddaja. 17.50 Šaram, baram, oddaja za otroke. 18.20 Številke in črke, kviz. 18.40 Risanka. 18.45 Muppet show. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Zakon v Los Angelesu. 20.55 Zabava vas Hari Džinovič 21.40 Tv dnevnik. 22.00 Kulturni magazin. 23.00 Poročila v angleščini. 23.05 Noč in dan, nočni spored. 01.20 Poročila. TV ZAGREB 2 17.30 Poročila. 17.35 Tv koledar 17.45 Iz sveta znanosti 18.00 Zagrebška panorama. 18.20 Regionalni spored skupnosti občin Reka. 19.30 Tv dnevnik. 19.55 Zgodbice za lahko noč. 20.00 Črna gora v 20. stoletju, doKU-mentarna nanizanka. 20.40 Tv-mix. 20.50 En avtor, en film: Mojstri animacije. 21.25 Nasilje na ulicah, ameriški film 22.55 Leningrad: prvenstvo Evrope v umetnostnem drsanju, moški. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 10.05 Teleshop. 10.30 Brezimni strah, ameriški znanstvenofantastični film, 1958. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Ghostbu-sters, Bolnišnica. 15.30 Teleshop. 16.05 Paradiso. 17.00 Poročila. 17.fo Sosedje, serija. 17.50 Družina Ad-dams. 18.15 Iztirjenci. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Trije angelčki za Charlija. 21.00 Moj telesni stražar, ameriški film, 1980 (Chris Makepea-ce, Adam Baldwin). 22.50 Poročila. 23.00 Julija, italijanski erotični film, 1986 (Serena Grandi, John Leysen). RTL PLUS 6.00 Hitchcock prikazuje. 6.25 Halo, 10.35 Flash Gordon. 11.00 Dr Evropa Dr. M. Welby. 1 13.00 Tv butik. 13.30 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Zdravje. 15.30 Lepi in zdravi. 15.45 Gospodarstvo. 16.00 Ljudje in živa-li.16.30 Oče Murphy, ameriška družinska serija, 1981, 35 nadaljevanj (Merlin Olsen). 17.10 Cena je vroča. 18.00 Dr. M. Welby, serija. 18.45 Poročila. 19.15 Houston Knights. 20.15 Hrošč, nemška komedija, 1971 (Richard Lynn). 21.50 Poročila. 22.00 Frankenstain 2000, francoska komedija, 1984 (Eddy Mitchell). 23.40 Craze, angleška grozljivka, 1973 (Jack Plance, Diana Dors). 1.15 Magazin za moške. 8.50 Video strani 9.00 Izbor tedenske programske tvornosti — Spored za otroke in mlade — Radovedni Taček: Konj 9.10 Lonček kuhaj: Ocvrta zelenjava 9.20 ZBIS: I. Zorman: Storžkovo popoldne, 3. del 9.30 Ciciban, dober dan: Po lovče-vih stopinjah, 1. oddaja 9.45 Miti in legende islamskih ljudstev: nastaja prerok 10.00 Pojdi nekam, ne ve se kam: Stara bukev 10.15 Mladi Sherlock, 4. del angleške nadaljevanke 11.35 Večerni gost, ponovitev 12.20 Video strani 13.25 Peter's show 14.20 Lassie — nov začetek, ameriški film 15.55 Žarišče, ponovitev 16.30 Tv dnevnik 1 16.40 Poslovne informacije 16.45 Spored za otroke in mlade 16.55 DP v košarki CibonarBosna ali Vojvodina :Zadar 18.30 Iz tropskega deževnega gozda: V Šabonu Vanoma-miji, dokumentarna serija 19.30 Tv dnevnik 2 19.59 Utrip 20.20 Žrebanje 3x3 20.30 Kolo sreče 22.05 Tv dnevnik 3 22.25 L. Greer: Lepi upi, francoska nadaljevanka 23.15 Drugačen odnos, ameriški film 0.50 Video strani EanmnmB 16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. 18.30 Kako biti skupaj, oddaja TV Beograd. 19.00 Skupščinska kronika. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Filmske uspešnice: Rdeči, ameriški film. 23.30 Satelitski programi, poskusni prenosi. TV ZAGREB t 9.00 Zimski šolski spored (do 10.00). 10.30 Poročila. 10.35 Čebelica Maja, risana nanizanka. 11.00 SA 1, informa-tivno-revialna oddaja. 13.00 Televizijski družinski magazin. 14.30 Opica gre domov, film Walta Disneya za mlade. 16.05 Kritična točka. 16.40 Tv dnevnik. 17.05 Oddaia narodne glasbe. 17.35 Boljše življenje, dramska nanizanka. 18.20 Sedmi čut 18.30 Švenk, dokumentarna oddaja. 19.15 Risanka 19.30 Tv dnevnik 20.15 Rogaška Slatina: Številke in črke, prenos finala. 21.20 Eleni, ameriški film. 22.50 Tv dnevnik. 23.05 Športna sobota. 23.25 Poročila v angleščini 23.30 Noč in dan. nočni spored 01.45 Poročila. TV ZAGREB 2 8.35 Tv koledar. 9.45 Ponovitev nočnega sporeda Noč in dan 12.00 Predstava za otroke. 13.00 Leningrad: prvenstvo Evrope v umetnostnem drsanju, plesni pari. 16.00 Kako biti skupaj, informativno-zabavna oddaja 16.55 Košarka: Cibona—Bosna. 18.35 Vaterpolo : Jadran—Hercegnovi—Partizan. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Glasbeni večer. 21.45 Dopolnilo 21.50 Tv feljton 22.35 Tv-mix. 22.50 Zgodbe Grahama Greena, filmska nanizanka. SATELITSKA TV SAT 1 7.30 Dobro jutro s Sat 1. 8.30 Trije an- ?elčki za Charlija. 10.05 Teleshop. 0.30 Ghostbusters. 11.00 Goreči gri- či, ameriški vestem, 1956 (Natalie Wood). 12.35 Moda. 12.45 Kremenč kovi, Mister Ed, Naša mala farma, Kuhajte. 14.50 Zdraviliški gost, gledališka igra. 16.25 Poročila. 16.40 Novo v kinu. 17.05 Najlepše ceste sveta, potovalna serija. 17.35 Poročila. 17.50 Colbyjevi. 18.45 Poročila. 19.05 Batman. 20.00 MacGvver. 21.00 Mac Gruder in Loud. 21.55 Šport. 22.05 Modra točka, nemška kriminalka, Mifune). RTL PLUS 8.00 Za otroke. 8.05 Cubitos. 9.45 Mladinski magazin. 10.15 Promet. 10.30 Tv butik. 11.00 Moj mož Gottfried, ameriška komedija, 1958 (David Niven, June Allyson). 12.30 Klasika. 13.00 Tv butik. 13.30 Ragazzi. 14.15 Sallah, izraelska komedija, 1966 (Ha-ym Topol). 16.00 Coach. 16.30 Serif v New Yorku. 17.45 Dirty Dancing. 18.15 Hulk. 19.00 Nogomet. 19.45 Poročila. 20.15 Narodna glasba v letu 1989. 22.00 Vse ali nič. 23.00 Nogomet in lepa dekleta, ameriški film, 1976 J Jo Johnston) 0.35 Sexy Clips. 0.45 Serif iz New Yorka. 8.40 Video strani 8.50 8.50 Otroška matineja — Živ žav, 6. 9.00 del 9.40 A. Lindgren: Pika Nogavička, švedska nanizanka, ponovitev g.35 10.10 L. Greer: Lepi upi, francoska nadaljevanka 9.55 11.00 Alo, alo, humoristična oddaja 11.30 35 let ansambla Štirje kovači 10.25 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Video strani 11.10 14.10 Dediščina Guldenburgovih, 16.15 nemška nadaljevanka 14.55 Križkraž 16.30 16.30 Tv dnevnik 1 16.45 16.45 Po sledeh Pink Panterja, 18.10 angleški film 18.35 J. Bitenc: Deset medvedjih 18.25 18.50 Risanka 19.00 Tv mernik 18.40 19.30 Tv dnevnik 2 19.00 20.05 Žrebanje Podarim dobim 19.30 20.17 G. Mihič—E. Kusturica: 20.05 Dom za obešanje, nadalje- 21.10 vanka TV Sarajevo 21.55 21.10 Zdravo 22.15 22.30 Tv dnevnik 3 23.10 22.50 Video strani Video strani Mozaik, ponovitev — Spored za otroke: 1000 idej za naravoslovce Da ne bi bolelo: Otrok gre v bolnišnico Mozaik, ponovitev — Folklorni ansambel Mme Marie Sklo-dowska Mozaik, ponovitev — Utrip, Zrcalo, Mernik Video strani Žrebanje Podarim dobim, ponovitev Tv dnevnik 1 Mozaik, ponovitev — Zdravo Spored za otroke in mlade — Radovedni Taček: Knjiga Miti in legende islamskih ljudstev: Mohamed v Meki To je igra Risanka Tv dnevnik 2 Tv drama Osmi dan Tv dnevnik 3 Človek in glasba, 9. oddaja Video strani TV LJUBLJANA 2 - ™ ""BUANA 1 10.00 Oddaje za JLA in igrani film 14.00 Nedeljsko športno dopoldne 19.00 Da ne bi bolelo: Otrok gre v bolnišnico 19.30 Tv dnevnik 2. 20.00 Kartoteka Zemlje, ameriška dokumentarna serija. 20.30 Pomembno je sodelovati, dokumentarna oddaja. 21.10 Satelitski programi — poskusni prenosi. 22.50 Športni pregled. TV ZAGREB 1 9.30 Poročila. 9.35 Rakuni, risana nanizanka. 10.00 Nedeljsko dopoldne za otroke. 11.00 Kmetijska oddaja. 12.00 Oddaja resne glasbe 13.00 Otožna hiša, filmska nanizanka. 13.55 Poročila. 14.00 nedeljsko popoldne 16.15 Po 2000, poljudnoznanstveni film 17.05 Nemogoča leta, ameriški film. 18.45 Rakuni, risana nanizanka. 19.10 Tv fortuna. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Dom za obešanje, dramska nanizanka. 20.55 Ljubezen z popolnim neznancem, angleški film. 22.35 Tv dnevnik. 22.52 Šport danes. 22.55 Športni pregled. 23.25 Poročila v angleščini. 23.50 Noč in dan, nočni spored. 1.45 Poročila. TV ZAGREB 2 7.30 Tv koledar 7.40 Poročila. 7.45 Ponovitev nočnega sporeda Noč in dan. 10.00 Danes za jutri: dovolite, da vprašamo, oddaja za pripadnike JLA. 13.00 Športno popoldne. Brigels SSP, veleslalom za ženske. 14.00 Leningrad: prvenstvo Evrope v umetnostnem drsanju, revija. 19.30 Tv dnevnik 20.00 Junaški podvigi, dokumentarna nanizanka. 20.55 Tv-mix. 21.10 Klub 10. zabavna oddaja 21.55 Politični spopadi v Jugoslaviji med obema vojnama, dokumentarni spored. 22.55 Argumenti II. SATELITSKA TV SAT 1 SAT 1 8.05 Kremenčkovi, Mister Ed. 9.00 Batman. 10.30 Sanjska potovanja. 11.00 Na Capriiu moraš biti svetlolas, nemški film. 12.35 Zgodovina komunikacij. 12.50 Zgodovinski kviz. 13.25 Naša mala farma, Glava, glavica. 14.40 Jezdeci smrti iz Kansasa, ameriški vestem, 1964 (Randolph Scott, Robert Ryan). 16.10 Gala na ledu (Katarina Witt). 17.10 Sabotaža, ameriški vestem, 1952 (Randolph Scott). 18.45 Poročila. 19.05 Lepotica in zver. 20.00 Moje dekle je poštarka, nemški glasbeni film, 1958 (Rudolf Lenz). 21.30 Sport. 22.00 Pogovor iz Berlina. 23.30 Poročila. 23.40 Na begu. 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 10.05 Novo v kinu. 10.30 Donavska ladja, avstrijski domovinski film, 1940 (Attila Horbiger). 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Pixi, Bolnišnica, Happy Days. 16.05 Daniel Boone. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.50 Carson proti Carson. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Traper John M. D. 21.00 Viničarka, avstrijski film, 1957 (Herta Staal), 22.35 Poročila. 22.45 Magazin. 23.25 Življenje v strahu, japonski film, 1955 (Toshiro Mifune). RTL PLUS 6.00 Mm oče, vesoljec. 6.25 Halo, Evropa. 10.05 Cena ie vroča. 10.35 Flash Gordon. 11.00 Narodna glasba. vroča. 10.35 RTL PLUS 8.00 Za otroke. 9.30 Zvezde Egerja madžarski film, 1968 (Imre Sinkovits). 11.00 Moj mož Gottfried, ameriška komedija. 12.30 Klasika. 13.10 Moj oče, vesoljec. 13.30 Jetsonsi. 14.00 Dr. Who. 14.30 Super osel, nemško-italijanska komedija, 1985 (Tomas Milian). 16.00 Katoliški fantje, ameriški film, 1985 (Donald Sutherland). 17.50 Country glasba. 18.45 Poročila. 19.10 Potovalni kviz: Sankt Moritz. 20.15 Noč v Niči, nemška komedija, 1966 (Jean Gabin). 21.45 Magazin 22.20 Prime Time. 22.40 Tutti Frutti, erotični kviz. 23.30 Kriminalistične zgodbe. 0.20 Sexy Folies. 0.55 Tutti Frutti, ponovitev. 11.55 Ljudje in živali. 12.30 Klasika. 13.00 Tv butik. 13.30 Santa Barbara. dba. 15.00 i Gospodar-ponovno na sporedu. 16.30 Moški za šest milijonov dolarjev, serija (Lee Majors). 17.00 ' 18.0-- rop i Nogometni gala 90, Cena je vroča. Poročila. 19.15 Ti 1.00 Baretta. 18.45 i črnih ovc. 20.15 razglasitev najboljših strelcev Evrope. 22.00 Morilci se ne predstavijo, francoska kriminalka, 1980 (Alain Delon, Dalila di Lazzaro). 23.40 Poročila. 23.50 Kulturni magazin. 0.20 Magazin za moške. 0.55 Catch Up. EUROSPORT 6.00 Poslovni kanal. 7.00 The raport. ■ DJ. I 6.30 Poslovni L Kat Show. 9.30 Menu. 10.00 NogomeL 12.00 Rugby. "--------------. 17.00 Tlo- 15.00 Umetnostno dr: kej, tekma tedna. 19.00 Eurosport ob jubileju. 22.00 Moto šport 23.00 Boks: Ali—Norton. 0.00 Hokej 8.50 9.00 9.00 9.30 10.30 10.40 11.15 11.30 15.45 15.55 16.30 16.40 16.45 17.50 19.05 19.30 20.05 21.00 22.20 22.40 Video strani Mozaik, ponovitev Spored za otroke: Zgodbe iz školjke, 6. oddaja Šolska TV — Ko se korenin zavemo, 9. oddaja, Risanka Lonček kuhaj: Pečena riba v foliji Nagelj s pesnikovega groba, oddaja TV Zagreb Sedma steza, ponovitev Video strani Video strani Žarišče, ponovitev Tv dnevnik Poslovne informacije Mozaik, šolska TV, ponovitev, Ko se korenin zavemo, 9. oddaja, Risanka Spored za otroke in mlade — Ex Libris: Gledališče — Jurij Souček Risanka Tv dnevnik 2 J. Wambaugh: Odmevi v temi, ameriška nadaljevanka Ženska pod zvezdami Tv dnevnik 3 Video strani 16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. 19.00 Pustolovščina — slikarstvo, švicarska izobraževalna serija. 19.30 Tv dnevnik 2 20.00 Žarišče 20.30 Po sledeh napredka. 21.00 Sedma steza. 21.15 Zabava vas Jasmin Starous. 22.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. TV ZAGREB 1 9.00 Zimski šolski spored (do 12^5) 14.35 Poročila. 14.45 Ponovitev nočnega sporeda Noč in dan. 17.00 Tv dnevnik. 17.20 Nekaj več. izobraževalna oddaja. 17.50 Gozdne prireditve, oddaja za otroke. 18.05 Radovedni Zdravo, oddaja za otroke 18.20 Številke in črke, kviz. 18.40 Risanka 18.45 Dokumentarni spored 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 N. Romčevič: Sile v zraku, drama. 21.15 Meridiani, zunanjepolitična oddaja. 21.45 Tv dnevnik. 22.00 Šport danes. 22.05 Poročila v angleščini. 22.10 Noč in dan, nočni spored. 0.23 Poročila. TV ZAGREB 2 17.45 Poročila. 17.50 Tv koledar 18.00 Zagrebška panorama 18.20 Regionalni spored skupnosti občin Zagreb in Hrvatskega Zagorja. 19.30 Tv dnevnik. 20.45 Tv mix 20.50 Fluid, zabavni spored. 21.40 Naključni partnerji. filmska nanizanka. 22.30 Dokumentarni večer: krvno maščevanje. 2. del 0.00 Kronika FESTA SATELITSKA TV TV LJUBLJANA 2 16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. 18.10 Svet športa, oddaja TV Zagreb 19.00 Naša pesem, 22 oddaja. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Žrebanje lota. 20.35 Umetniški večer — Samuel Becket, dokumentarni film. 21.40 Satelitski programi — poskusni prenosi. TV ZAGREB 1 9.00 Zimski šolski spored (do 12.35) 14.35 Poročila. 14.45 Noč in dan, ponovitev nočnega sporeda. 17.00 Tv dnevnik. 17.20 Izobraževalna oddaja. 17.30 Maratonka, dokumentarna oddaja. 18.20 Številke in črke. 18.40 Risanka. 18.45 Znanost in mi, znanstveni spored. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žrebanje lota. 20.05 Kontaktni magazin. 21.35 Tv dnevnik. 22.00 Amorosa, švedski film. 23.50 Poročila v angleščini. 23.55 Noč in dan, nočni spored. 2.10 Poročila. TV ZAGREB 2 17.45 Poročila. 17.50 Tv koledar. 18.00 Zagrebška panorama. 18.25 Regionalni spored Slavonije in Baranje. 19.30 Dnevnik. 20.00 Festove premiere: Glad po krvi. 21.50 Tv — mix. 22.00 Alpe Jadran, dokumentarno-za-bavna reportaža. 22.30 Zabavni magazin. 23.30 Nočni spored kulture. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 10.05 Teleshop. 10.30 Ceneni detektiv, ameriška komedija. 12.15 Kolo sreče. 14.00 Tv borza. 14.05 Koala, Bolnišnica, Happy Days. 16.05 Bonanza. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.50 Cannon. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Veselo dalje, kviz. 20.30 Pravdne ribe. 21.00 Prvi smrtni greh, ameriška komedija, 1980 (Frank Sinatra, Faye Dunaway). 22.40 Poročila. 22.50 Profesionalci. RTL PLUS 6.00 Maske. 6.25 Halo, Evropa. 10.05 Cena je vroča. 10.35 Flash Gordon. 11.00 Zdravje. 11.25 Lepi in zdravi. 11.45 Baretta. 12.30 Klasika. 13.00 Tv butik. 13.30 Santa Barbara, 242. nadaljevanje. 14.15 Springfieldova zgodba, 924. nadaljevanje. 15.00 Moški za šest milijonov dolarjev. 15.45 Računalniški otroci. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Baretta. 18.45 Poročila.