SVOBODNA SLOVENIJA S O-i 7 *CKe-0 LETO (ANO) LIX (53) • ŠTEV. (N°) 34 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 14 de septiembre -14. septembra 2000 Slovenska beseda — beseda praznika Govor prof. Metke Mizerit na obletnici Slomškovega doma, 17. septembra “Svoj rodn i jezik poznam že od prvih dni"... V sivo davnino segajo začetki naše mile slovenščine, tja ob Vislo, Dnjeper in Dvino; v Praslovanščino. Potem so se naši predniki odpravili na pot in si poiskali domovino. V sedmem stoletju so zasedli ozemlje od Donave do Furlanije, pa so jih sosedje ktnalu potisnili v današnje jezikovne meje. Okoli leta tisoč je slovenščina že oblikovala kot jezik in zapisana v Brižinskih spomenikih: „Eže bi ded naš ne sagrešil te v veki je mu be žiti..." To je tudi dokaz, da so nam sveto katoliško vero misijonarji oznanjali v slovenščini, za katero je po vsem videzu v tistem času skrbela le Cerkev in duhovniki. Naši predniki so skozi stoletja molili in peli v slovenščini: “Naš Gospud je od smrti vstal, od njega bridke martre, nam seje veseliti, On nam hoče trošt biti, kirie eleison." Ne samo molili, tudi puntali smo se po slovensko: “Le vkup, le vkup uboga gmajna...!" je prvi slovenski tiskani stavek, ki je zašel v nemško poročilo o upornih slovenskih kmetih. Potem je Slovencem zasvetila zarja. Dobili smo prvi tiskani knjigi: Primož Trubar nam je leta 1550 poklonil „Kate-ehismus" in ,/ibecedarium", Katekizem in Abecednik. Mislim, da postane slovenščina enakopravna evropskim jezikom, ko je leta 1584 Jurij Dalmatin izdal celoten prevod knjige vseh krvjig: „Biblija, tu je vse svetu pismu stariga inu noviga testamenta." Pa še slovnico smo dobili takrat. Potem, pravijo, je prišla suša. Vendar je slovenščina ostala kr\jižni jezik. Barok seje Predsednik slovenske vlade Andrej E^juk je v četrtek, 14. septembra, končal obisk v Vatikanu, kjer sta ga sprejela papež Janez Pavel II. in vatikanski državni sekretar Angelo Sodano. Bajuk se je z njima Pogovarjal o podpori Svetega sedeža pri vključevanju Slovenije v evropske integrale, pa tudi o razmerah v jugovzhodni Evropi. Premiera Bajuka in soprogo je papež sprejel na 25-minutno zasebno avdienco. Kot je po obeh sestankih povedal Bajuk, je Lil ta obisk pomemben tako zanj osebno kot za državo Slovenijo. Papežu in kardinalu Sodanu se je zahvalil za podporo Vatika-ha v težkih časih, ko si je Slovenija prizadevala za mednarodno priznanje. Izrazil je še 'Unenje, da Slovenija tudi zdaj preživlja odločilne trenutke, ko je za obstoj in razcvet države ključen vstop v evropske integracijske tokove. Dodal je še, daje pomem-boo tudi doma ustvariti takšno vzdušje in sPrejeti takšna pravila igre, kot veljajo v Sodobni Evropi. Predstavniki Svetega sedeža so mu zagotovili, da si prizadevajo za združeno Evropo, zasnovano na skupni kulturi, ki je v stavbarstvu po Sloveniji razbohotil; od takrat imamo prekrasne cerkve in druge stavbe. V književnosti je bil bolj skromen, vendar tudi baročno bero premore naš jezik: Sveti priročnik - pridige Janeza Sveto-kriškega in prvo ohranjeno besedilo slovenske igre »Škofjeloški pasijon“. "Iz paradiža, tega veseliga, luštnega kraja, poberita se Adam in Eva, vam angel šraja. “ O, pater Romuald. Veš, da se je Škofja Loka ponovno duhovno razživela ob tvojem besedilu? Tudi luč razsvetljenstva nam zasije in Slovenci dobimo prvega pesnika, duhovnika; Valentin Vodnik poskuša ježo na Parnas in vzpodbuja Slovence: “Latinske, helenske, tevtonske učim, za pesme slovenske živim in gorim. “ Pred dvesto leti se je rodil France Prešeren. Slovenščino je povzdignil na evropsko višino. To ni samo jezik kmetov, hlapcev in dekel, kakor so nekateri govorili; to je jezik, v katerem se lahko piše po italijanskem zgledu sonete in po španski šegi romance. Mojstrsko je prevedel v slovenščino Burgarjevo Leonoro, potem ko je Žiga Zois trdil, da ni mogoče prevesti te lepe pesnitve zaradi skromnosti našega jezika. Dr. Slodnjak navaja, da Prešeren z umetniško močjo protestira zoper uradno in družbeno preziranje domačega jezika in da privabi odtujeno domačo inteligenco spet k ljudstvu in njegovemu jeziku. Prešeren nam je zapel nežno ljubezensko pesem, pa tudi mogočno himno narodu, domovini, bratstvu in svobodi. Marčna revolucija 1848 je dala misel politične združitve vseh Slovencev v Zedinjeni Sloveniji. Zanjo je najprej potrebna Nad. na 5. str. zgrajena na krščanskih vrednotah. Premier je dejal, da mlada generacija, ki trenutno vlada v Evropi, ni doživela grozot preteklosti, zato ga je osebno strah, da bi v evropskih centrih odločanja izključno finančni in gospodarski interesi utegnili prevladati nad civilizacijskimi in kulturnimi načeli. Sporazum med Slovenijo in Svetim sedežem ni bil na dnevnem redu pogovorov. Premier je vatikanske sogovornike samo seznanil z odločitvijo vlade, da sprejetje sporazuma preloži na čas po volitvah, saj bo o tem potrebno več notranjepolitičnega dialoga. „Upam, da bomo ustvarili tak odnos do katoliške cerkve, ki bo v skladu s tem, kar si želi Slovenija, kar pričakuje Sveti sedež in z normami sodobne Evrope," je dejal predsednik vlade. Glede volitev v Sloveniji je Bajuk izrazil upanje, da bo Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka dobila »prepoznaven delež podpore". Po pogovorih v Vatikanu se je premier na slovenskem veleposlaništvu pri Svetem sedežu še srečal s Slovenci, ki živijo v Rimu. Nova Slovenija Nova Slovenija - krščanska ljudska stranka (NSi) bo nastopila v vseh volilnih okrajih, je po seji sveta stranke 15. septembra povedal predsednik stranke Andrej Bajuk. Člani sveta so potrdili tudi sporazum koalicija Slovenija, ki predvideva predvolilno zavezništvo med NSi in Socialdemokratsko stranko Slovenije. Me drugimi so kandidati NSi Andrej Bajuk, Jože Bernik, Tomaž Pavšič, Andrej Capuder, Andrej Vovko, Lidija Drobnič, Bogomir Štefanič, Janez Drobnič, Igor Senčar, Janez Lampret, Alojz Peterle. Na strankini listi je 16 odstotkov žensk oziroma 14 kandidatk NSi, ki bo na volitvah nastopila s sloga-no Nova Slovenija - beseda velja. V volilnem programu se zavzema za svobodno gospodarstvo, poudarja prioriteto druži- “Slovenija se je na zasedanju 55. generalne skupščine predstavila kot aktivna država, ki ravna odgovorno tako na globalnih projektih kot tudi v regionalnem okviru," je neposredno po govoru v palači Združenih narodov strnil svoj obisk New Yorka slovenski zunanji minister Lojze Peterle. Poleg tega je Peterle v tednu dni opravil številna bilateralna srečanja, sodeloval pa je tudi v skupni pobudi štirih naslednic nekdanje Jugoslavije za ureditev nasledstva. Vmes je obiskal Washington, kjer je predstavnikom kongresa in administracije zagotovil, da si Slovenija še naprej prizadeva za vstop v zvezo NATO ter da vlada misli resno z denacionalizacije. Nato je obiskal Washington, Kjer se je pogovarjal s direktorjem oddelka za JV Evropo Schultejem, raznimi senatorji, med njimi Voinovichem iz Ohia in kongresnikom Oberstarom iz Minnesote, ki sta oba slovenskega rodu, ter s predsednikom ameriškega odbora za NATO Jacksonom. Glavna tema pogovorov je bila slovensko približevanje zvezi NATO in razmere v JV Evropi pred bližnjimi volitvami v Srbiji. Posebno vprašanje, ki ameriške sogovornike vedno zanima, pa so postopki denacionalizacije v Slovenjji. Po besedah ministra Peterleta ,je v ZDA očitno precej ljudi, ki več let čakajo na rešitev svojih denacionalizacijskih zahtevkov, in ker se stvari ne premaknejo, iščejo pomoč pri vladi in kongresu. Denacionalizacijo v ZDA gledajo v smislu človekovih pravic. Svojim sogovornikom sem zagotovil, da si sedanja slovenska vlada močno prizadeva za pospešitev vračanja premoženja". Peterle se je srečal tudi s češkim zunanjim ministrom Kavanom, s katerim sta izmenjala nekaj besed v povezavi z vprašanji glede Avnojskih sklepov, Beneševih dekretov in odnosa do zgodovine. Svoj enotedenski obisk ZDA je sklenil v Clevelandu, kjer so mu priredilo sprejem, prisotni pa so bili predstavniki vseh slovenskih organizacij kakor tudi predstavniki mesta Cleveland in zvezne države Ohio. Peterle je v govoru izrazil veselje, da slo- - beseda velja ne in mladih, izpostavlja potrebo po širini znanja in odprtih možnostih, zahteva »Evropo doma" ter zagovarja potrebo po podpori podežeiju, v katerega je treba vnesti mestno kvaliteto življenja. V stranki zagovarjajo tudi stališče, da sta EU in zveza NATO velika priložnost za Slovenijo, ki jo je potrebno izkoristiti. »Evropa ni nekaj, kar je zunaj. Mi smo v Evropi. Mi se zavzemamo, da se Evropi prinese kvaliteto slovenskega načina življenja in mišljenja." Svet NSi je še minuli petek sprejel odločitev o podpisu sporazuma o koaliciji Slovenija z SDS. Na novinarsko vprašanje kolikšno podporo volilcev pričaknjejo v stranki, pa je vodja volilnega referata Jure Zupan dejal, da najmanj osem do 12-odstot- venski duh še naprej živi v Clevelandu, vsem skupaj pa se zahvalil za vse kar so storili, ko se je Slovenija borila za demokracijo in prihodnost. Po zadnjem štetju leta 1990 slovenska skupnost v ZDA šteje okrog 130.000 ljudi, največ v zvezni državi Ohio, kjer se je za Američane slovenskega porekla izreklo okrog 50.000 oseb. Slovenski zunanji minister je ob tej priložnosti mestu Cleveland podaril kip generala Rudolfa Maistra, ki ga je izdelal priznani kipar Putrih, in izrazil upanje, da bo spomin na generala in pesnika, ki je osvobodil Maribor in zavaroval slovensko severno mejo pomagal k utrditvi vezi med Slovenijo in skupnostjo v Clevelandu. Minister Peterle si je v Clevelandu ogleda nastop folklorne skupine Kres, ki ga je obiskalo okrog 1.000 ljudi, ter se udeležil maše v cerkvi St. Mary. Po maši se je minister zadržal v pogovoru z verniki in odgovarjal na njihova vprašanja. Obisk Clevelanda je sklenil na kosilu s člani Slovens-ko-ameriškega sveta. SDS se pripravlja na volitve Na seji sveta Socialdemokratske stranke 15. septembra (SDS) so potrdili kandidatno listo stranke za jesenske volitve. Kot je sicer pred njeno potrditvijo prvak stranke Janez Janša povedal novinarjem, bo SDS kandidirala v vseh osmih volilnih enotah. Člani sveta so se odločali tudi o sporazumu Koalicija Slovenija, ki predvideva zavezništvo med SDS in Novo Slovenijo - krščansko ljudsko stranko, in ga potrdili. V SDS še menijo, da Slovenija ni utemeljena na nikakršnih Avnojskih dekretih. Razprava o tem po njihovem mnenju škodi ugledu Slovenije v mednarodnem merilu, doma pa povzroča politični nemir in nepotrebne konflikte, zato pri takšnih vsiljenih ideološko-političnih projektih SDS ne bo sodelovala. STRAN 3: RAST XXIX ■■■■■■■■n Bajuk obiskal papeža no. Peterle v Združenih narodih Naša skupnos 4^01 Iz življenja v Argentini V sredo, 6. septembra, je bila v Slovenski hiši seja Zveze slovenskih mater in žena pod vodstvom predsednice Pavline Dobovškove. Najprej so odbornice razpravljale o dobrodelnem delu Zveze, nato pa je bila pospravna seja po lepo uspelem praznovanju 34. obletnice Zveze. Isti dan zvečer je bila seja tiskovnega referata Zedinjene Slovenije. V četrtek, 7. sprtembra, je bila v Slovenski hiši seja upravnega odbora Zedinjene Slovenije. Sejo je vodil predsednik časnikar Tone Mizerit. V petek, 8. septembra, je bilo v Slovenski hiši srečanje razširjenega Medorgani-zacijskega sveta z državnim tajnikom RS za Slovence v zamejstvu po svetu Zorkom Pelikanom, ki je naslednji dan obiskal osnovno šolo v Slomškovem domu v Ramos Mejiji, popoldne pa srednješolski tečaj ravn. Marka Bajuka v Slovenski hiši. Zorko Pelikan je imel več razgovorov s predstavniki naših društev. Isti petek je bil začetek duhovnih vaj za može v San Miguelu. Vodil jih je p. dr. Alojzij Kukoviča. V nedeljo, 10. septembra, je bil v Našem Domu v San Justu 39. Mladinski dan pod geslom „Združeni v bodoči rod“. Pričel se je z mašo, sledilo je tekmovanje, SEDAJ SO SE V AVSTRIJI SPRAVILI NA KRŠKO JEDRSKO ELEKTRARNO Vodja poslanske skupine avstrijskih svobodnjakov (FPOe) Westenhalter je v Gradcu izjavil, da še bo zavzel za to, da bi kmalu organizirali posvet o jedrski elektrarni Krško. Dejansko to pomeni, da je stališče FPOe, da bi morali soglasje k zaključku pogqjapj na področju energije med Slovenijo in EU pogojiti s slovenskimi zagotovili o zaprtju JEK, je menil Westenhalter. Vodja poslanske skupine FPOe v štajerskem deželnem zboru Herbert Peinhaupt je ob tem opozoril, da naj bi imela JEK, ki je 150 kilometrov oddaljena od Gradca, doslej štiri večje okvare in je zgrajena na potresno nevarnem območju. Sedaj se ponuja priložnost stoletja", da bi v povezavi z vstopom Slovenije v EU za rešitev tega vprašanja pritisnili" na Slovenijo. NOČEJO SVETNIŠKEGA IMENA Krajani Pivke so na referendumu zavrnili spremembo imena kraja iz sedanje Pivke v Šempeter na Pivki, kakor je bilo ime tega kraja od leta 1300. Zaradi svetniškega imena so ga komunisti prekrstili, a brez referenduma. Za spremembo imena jih je bilo sedaj 25,4 odstotka, proti pa 73,6 odstotka. ŠIRITEV EZ Evropski komisar za širitev Guenter Verheugen je v pogovoru za muenchenski časnik Sueddeutsche Zeitung zahteval v Nemčiji izvedbo referenduma o širitvi Evropske unije. Med kandidatkami za širitev Unije, tudi Sloveniji, je ta izjava o referendumu o širitvi EU izzvala preplah, ne le ogorčenje. Ali je Uniji sploh do širitve na Vzhod?. Ideja o tem, da bi se prelaganje širitve EU na vzhod v nedogled v prihodnje opravičevalo „z voljo ljudstva", pa ima navsezadnje vsnj formalno vse atribute demokratičnosti. Večina Nemcev je za referendum, na katerem bi odločali o sprejemu novih članic v Evropsko unijo, kaže anketa nemškega časopisa Die Woche. nato je bilo skupno kosilo. Popoldne je bil kulturni program, ki se ga je udeležil tudi sekretar Pelikan, sledila je prosta zabava s sodelovanjem DJ in ,,Štirje fantje špilapjo". Kljub slabemu vremenu je prireditev izdre-dno uspela. V nedeljo, 17. septembra je Slomškov dom v Ramos Mejiji praznoval 39. obletnico svojega obstoja pod geslom „Slovens-ka beeseda - beseda praznika". Pričel se je z dviganjem zastav, nato je bila slovesna maša, sledilo je slavnostno kosilo. V kulturnem programu je imela zanimiv govor prof. Metka Mizerit. Odrski prikaz je bil v režiji dipl. jur. Štefana Godca. Nato je bila prosta zabava. Od 4. do 8. septembra je bil v Rimu ,.Rožmanov simpozij". Udeležil se ga je delegat slovenskega dušnega pastirstva v Argentini prelat dr. Jure Rode. Imel je predavanje z naslovom „Rožmanova povojna leta". Predavanje dr. Marka Kremžarja „Rožmanova osebnost" pa je prebrala njegova hčerka Marjanka Kremžar - Jerman. V soboto, 16. septembra je odpotoval v Prištino na Kosovu naš rojak letalski major Jože Novak kot član argentinske vojaške misije pod okriljem NATA. Tisk. ref. ZS BAJUK V POSOČJU Predsednik vlade Andrej Bajuk je ob zaključku nekaterih večjih del pri obnovi profane in sakralne kulturne dediščine obiskal Posočje. Kot je povedal ob tej priložnosti, je zadovoljen z dosedanjo obnovo po potresu pred več kot dvema letoma, ki pa še zdaleč ni končana. Poudaril je, da se zavzema za čimprejšnje dopolnitve zakona o popotresni obnovi, ter dodal, da bo opozoril na to, kqj v zakonu še manjka. VOLINA KAMPANJA SE JE ZAČELA Opolnoči 15. septembra se je začela uradna volilna kampanja pred letošnjimi parlamentarnimi volitvami, ki bodo v nedeljo, 15. oktobra. Kampanja bo trajala do petka, 13. oktobra, ko bo opolnoči nastopil volilni molk. Na letošnjih parlamentarnih volitvah - potekale bodo po nekoliko spremenjenem proporcionalnem volilnem sistemu - je v register političnih strank vpisanih 35 političnih strank. NOVO POSLOPJE UNIVERZE V MARIBORU Univerza v Mariboru praznuje 25. obletnico in je vpeta v 140-letno tradicijo visokega šolstva v mestu. Slovesnosti so se poleg številnih profesorjev in študentov udeležili tudi premier Andrej Bajuk, predsednik SAZU akademik France Bernik, več ministrov, mariborski župan Sovič, mariborski škof dr. Franc Kramberger in številni drugi gosti, med katerimi je bilo tudi blizu 30 rektorjev iz srednjeevropskih univerz. V okviru prireditev so slovesno odprli stavbo Univerze v Mariboru, prenovljeno po načrtih arhitekta Borisa Podrecce. OBVESTILO NAROČNIKOM Zaradi problemov v računalniškem sitemu Zedinjene Slovenije v tej številki manjka nekaj predvidenih člankov in obvestil. Bralce prosimo razumevanja! Predsednik De la Rua se je vrnil s svojega dolgega potovanja po svetu. A država, ki ga je pričakala, še daleč ni tista država, o kateri je gotovo sanjal, ko je pred skoraj desetimi meseci nastopil predsedniško funkcijo. BREZPOMEMBNE SPREMEMBE Zaradi afere okoli korupcije v senatu, pa tudi sicer zaradi težkega gospodarskega in socialnega stanja, se zadnje čase vedno pogosteje pojavljajo govorice o spremembah v vladi. Zamenjali naj bi nekaj ministrov in državnih sekretarjev, da bi spremenili sliko, ki jo imajo državljani o vladi in njenem delovanju. Zato je večina pričakovala, da bo predsednik takoj ob povratku napovedal pričakovane spremembe. Vendar ta večina se je opekla, ker je predsednik vztrajno zanikal možnost zamenjav. Obenem pa je pohvalil delo podpredsednika v njegovi odsotnosti in mu še enkrat izrazil popolno zaupanje. Ali to pomeni, da sprememb v vladi ne bo. Nikakor. Do sprememb mora priti prej ali slej, ker se De la Rua dobro zaveda (vse ankete kažejo v to smer), da je zaupanje ljudstva v sedanjo vlado in sploh v demokratične ustanove precej upadlo. Temu precej pripomore rastoča nejasnost okoli raziskovanja afere v senatu pa tudi dejstvo, da sploh o temeljnih vprašanjih, s katerimi se sooča vlada, med narod ne pride verodostojna beseda. Padanje ugleda sicer zaenkrat še ne zadene direktno predsednikove osebe, a čas tudi rijemi preti. Vendar De la Rua ima svoj tempo. V tem je podoben Menemu: bivši predsednik nikdar ni zamenjal ministrov ali drugih funkcionarjev sredi viharja. N ni jih je javno mnenje še tako osporavalo, je počakal, da se je neurje poleglo, potem pa v miru in čim večji tišini izpeljal potrebne spremembe. Nekni takega si opazovalci sedaj nadejajo tudi od De la Rue. A tu se je pojavil še drug činitelj. Skoraj gotovo je, da bo med žrtvami bodoče čistke sedanji delavski minister Flamarique, ki je na zatožni klopi glede podkupovanja v senatu. Bistveno pa nqj bi spremenili tudi vladno strukturo, ki je zadolžena za stike z javnostjo, ali po domače povedano, za vladno propagando. Del vlade (tudi predsednik?) smatra, da ljudje nimajo pravega poznanja o delovanju vlade. Po mnenju teh krogov, je vlada v teh skoraj desetih mesecih opravila veliko delo, ki ga pa narod ne pozna, ker ni bil z njim seznanjem. Novinarji se baje ob tem delu ne ustavijo in o njem ne pišejo. Mimo teh sprememb, ki nqj bi bile le zamenjava figur na državni šahovnici, pa ni nobenega govora o bistvenih zasukih pri krmilu vodenja države in gospodarstva. To pa je nqjbolj zaskrbljujoče. ZAPRAVLJENO ZAUPANJE Mimo te teorije o “najboljšem svetu, v katerem živimo, ne da bi se tega zavedali”, je gotovo, da nekaj ministrov stopa po vrvi, s katere se vsak hip lahko zvrnejo. Poleg delavskega sta tu še koordinacijski minister Rodolfo Terragno in pa minister za vzgojo, Juan Jose Llach. Terragno naj bi postal žrtev zakulisnih političnih manevrov. Llach pa je že večkrat ponudil ostavko predsedniku, ker je naveličan nenehnega spopadanja s sindikati in levičarskimi krogi v ministrstvu, ki skoraj onemogočajo izvedno načrta, ki si ga je zastavil. O namestnikih ni mnogo govora. A mimo teh izključno političnih pogledov na sedapje stapje je gotovo, da so si vlada in sploh javne ustanove zapravile tisto malo zaupapja, ki so ga ljudje še imeli do javnih stvari. Tudi precejšna komitiva, ki je spremljala predsednika na potovanju, ni ravno pozitivno vplivala na javno mnepje, Tone Mizerit prav kot ne javno razkazovapje predsednikovega sina s kolumbijsko popevkarico Shakiro. Preveč sličnosti najdejo ljudje s prejšpjo Menemovo dobo. Kpj malo k javnemu zaupapju pripomorejo tudi zadpji dogodki okoli afere v senatu. Potem ko je sodnik zahteval, naj se osmim in nato še trem senatorjem odvzame parlamentarna inmuniteta, da bi jih lahko zaslišal, je kongres izglasoval poseben zakon, ki dpje sodniku proste roke, ne da bi parlamentarci izgubili inmuniteto. S tem je v nedavnem sklepu soglašalo tudi vrhovno sodišče. A sedaj, ko ima sodnik Liporaci proste roke, se je raziskava ustavila in zasliševapj ni. Istočasno pa se je sprožila prava gopja na omenjenega sodnika. Ta ima baje kot dohodek le svojo plačo. Sedaj se sprašujejo, kako je torej mogoče, da ima hišo, za katero je plačal 600 tisoč dolarjev, ki pa je vredna baje blizu milijona ameriške valute. Sedaj vsi, parlament, časnikarji in protikorupcijski urad postavljajo pod povečevalno steklo premoženje parlamentarcev, sodnikov in funkcionarjev, narod pa brezupno gleda to sliko in ne verjame, da bi se stvari sploh kdaj do konca raziskale in pojasnile. Nekaj pozitivnega pa je le pustila ta zgodba. Prej je morala vlada za vsak zakon prositi in pritiskati na člane obeh zbornic. Sedaj so v kratkem času samo v senatu potrdili kar 122 zakonskih besedil. Hočejo pokazati, da resno delajo, a zapravljenega zaupapja jim zaenkrat ne more nihče vrniti. NOVA ZVEZDA NA OBZORJU? Medtem na gospodarskem področju ni večjih sprememb. Vladaje sicer našla nekaj miru v dejstvu, da je Mednarodni denarni sklad (FMI) potrdil nekoliko večjo zadolžitev, kot pa je bilo prvotno predvideno. Vendar proračun za prihodnje leto, kot ga je podpisal in poslal v parlament predsednik kar na letališču, ko se je vrnil, predvideva nov stisk in nove varčevalne ukrepe na državnem področju. Izvoz sicer zadnje mesece nekoliko raste medtem ko je uvoz kar zamrznjen. Tu je razlaga, da je zunapjetrgovska bilanca od marca naprej pozitivna in ima država supe-ravit. A kaj, ko zunapji dolg tudi nenehno raste. Za prihodnje leto proračun predvideva, da bo Argentina plačala za obresti zu-napjega dolga nad 11 tisoč milijonov dolarjev, kar je več kot celotni fond namerjen skupno za kulturo, vzgojo in zdravstvo. O tem kpj več v prihodnjem gospodarskem vestniku. Spričo nezadovoljstva in nezaupapja ter deskreditacije sedapjih političnih osebnosti pa v vladi iščejo nadmestnih osebnosti. Ena teh je gotovo mlada Cecilija Felgueras, do pred kratkim interventorka v ustanovi socialnega skrbstva za upokojence in sedanja podžupanja avtonomnega mesta Buenos Airesa. V govoricah o zamenjavi ministrov so jo večkrat imenovali kot kandidatko za razne funkcije. Vendar dejstvo, da je komaj nastopila svoje novo mesto, ni najboljše priporočilo. Ljudje so tuidi že naveličani voliti kandidate, ki jih potem hitro postavijo na druga mesta, ali kot kandidate za dnige funkcije. Tak je bil primer gospe Graciele Fernandez Mejide, ki je zablestela na političnem nebu, pa je danes kotacjja njenih “delnice” v zatonu. Cecilija Felgueras je že izrazila namen, da ne sprejme noben dnige fun-kcije in ostane do nadaljnega na mestzu podžupanje. Od trdnosti tega sklepa je odvisno mnogo, kar se tiče političe prihodi\josti te nove zvezde na argentinskem političnem nebu. Bo zapadla skušnjavi oblasti in tudi zapravila zaupanje volilcev? Ali bo zmožna vzdržati pritiskom in zgraditi lik močne osebnosti, ki drži dano besedo in ne zapušča sprejete službe v iskapju mesta bliže koritu? Zgodilo seje v Sloveniji... Slovenci v 37. Mladinski dan v Carapachayu Človeku se ne izpolnijo vedno vse želje. Mladina iz Carapachaya si je želela lepega vremena za svoj praznik, a nezaželen dež je skazil njihov up. Delo in trud, ki so ga imeli s pripravami, ni bil nagrajen s sončnim dnevom. Ne glede na vreme se je mladina vseh domov zbrala m uživala v družbi starih Prijateljev. Dan se je pričel z mašo, ki jo je daroval Franci Cukjati. Kje naj bi kosili? Seveda v Carapachayu, saj je vsej skupnosti znano, kako okusne jedi pripravljajo v tem domu. Popoldan so mladi preživeli v prijetnem kramljanju ob kavi ali igranju kart. Tako so v dvorani domači in obiskovalci čakali na Popoldanski spored. Najprej je podal dobrodošlico vsem navzočim krajevni predsednik Andrej Žnidar. Nato je v imenu centralnega odbora Pozdravil in čestital karapač ii'iiiriini«wii»-*nTa«w*MWtr‘ z naslednjimi utemeljitvami: (navajamo samo podatke o knjigi dr. Milana Komarja) Knjiga esejev Milana Komarja Razmišljanja ob razgovorih odkr-iva avtorja kot eno najznačilnejših in najbolj vznemirljivih osebnosti, ki so se oblikovale v slovenski diaspori. Odkriva pa tudi misleca, ki se kot najznačilnejši nadaljevalec filozofske misli Franceta Vebra loteva vr'S-te vprašanj, povezanih s slovensko zgodovinsko usodo, vendar se jih loteva tako, da aktualno tematiko ves čas dopolnjuje z osebnimi, miselno in čustveno zaostrenimi spoznanji, pogledi in razmišljanji-Zato njegovi eseji preraščajo v sporočila, katerih vrednost ni samo v odkrivanju polifonega in strpnega razumevanja drugih, marveč tudi v doslednem razvijanju lastnih misli in pogledov. Eseji Milana Komarja so izrazit in slogovno prepoznaven prispevek v zakladnico slovenskega esejističnega pisanja. Vesli smo, da je knjiga našega slovenskega filozofa v Argentini dosegla tako zanimanje v Sloveniji in pričakujemo, da bo upravičeno dosegla Rožančevo nagrado. Izdaja! Svetovni slovenski kongres (SSK) v dneh, ki izzvenevajo od proslave 70-letnice usmrtitve bazoviških junakov, postavlja vprašanje zgodovinske legitimnosti uradnih in neuradnih predstavnikov levice, ki „se s svojimi prapori in znamenji redno pojavljajo kot nujbolj izpostavljen udeleženec tovrstnih manifestacij". Kot so zapisali v sporočilu za javnost 15. septembra, to vprašanje še posebej izstopa pri bazoviških žrtvah, ker te s komunizmom, na katerem se je utemeljila vojaška avantgarda Komunistične partije Jugoslavije, niso imele ničesar. SSK zato predstavnikom levice odreka legitimnost sodelovati na tovrstnih javnih manifestacijah, suj gre za obrambo izvorne identitete vseh, ki so se v polpretekli zgodovini opredelili, tako kot so se. Da se to ne bi popačilo in zabrisalo, si bo SSK prizadeval doma in na tujem. Rdeči prapori s srpom in. kladivom, slovenska zastava s petokrako zvezdo, vse to so kričeči simboli zlorabljanja zgodovine za lastno promocijo oziroma za zabrisanje lastne izvorne krivde, utemeljene v prevzemu oblasti leta 1945 in v množičnih pobojih, pišejo v SSK. Pristaši dolgoletnega komunističnega režima nimajo nobene moralne legitimnosti prisvajati si komemoracije za žrtvami fašizma, saj sta bila komunizem in nacizem totalitarna modela, ki sta eden drugega pogojevala, ne pa izključevala. Udeležba omenjenih na tovrstnih manifestacijah pa je sporna tudi zato, ker je ..narodnoosvobodilna vojska" (NOV) leta 1945 zapustila Koroško in slovensko Primorje kot zgodovinski prostor slovenstva brez boja in zaradi dogovora s Stalinom, ki ga Angloameričani niso pripustili v Trst in v Avstrijo. Gre za izdujo najtežje vrste. Pismo Ljuba Sirca avtorjema prispevka o Sloveniji v Financial Timesu Dr. Komar in Rožančeva nagrada Novice iz Slovenije |H Pisali smo pre PIVO POGOLTNILO MINERALNO VODO Pivovarna Laško bo prevzela Radensko. Predstavniki obeh podjetij so poudarili, da se bo to zgodilo s soglasjem obeh strani, s^i gre za nove povezave in skupni nastop Predvsem na tujih trgih, nikakor pa za sovražni prevzem. Poletji sta sporazum o sodelovanju podpisali že pred dvema letoma in pokazalo se je, da sta skupaj - prvo ima 51-odstotni tržni delež med pivovarji, drugo pa 70-odst.otnega med polnilci mineralnih vod in brezalkoholnih pijač - še uspešnejši. NOV MOST Na cesti Jezersko - Kranj so odprli nov uiost čez Kokro. Investicijska vrednost izgradnje 30-metrskega mostu je bila 175 ruilijonov tolarjev, zajela pa je tudi obnovo Prikijučne ceste s podpornimi zidovi v dolini 300 metrov. Obstoječi most v kraju Kokra je bilo zaradi dotrajanosti treba Porušiti in zgraditi novega. POŽAR V TOVARNI GORENJA Po požaru, v katerem je nastala precejšna gmotna škoda, saj je zgorelo srce Gorenja - obrat Galvana, so v večini obratov Gorenja nadaljevali proizvodnjo. Uprava družbe je napovedala, da bodo vse moči Usmerjene v takojšnji začetek gradnje nove galvanske hiile. Po besedah vodstva koncerna bo zaradi posledic požara nekaj mesecev ostalo brez dela vsaj 300 ijudi, zaradi Pomanjkanja sestavnih delov pa bo potencialno ogroženo delo nadaljnjih 4900 zapos- lenih. Zalog sestavnih delov, ki so se izdelovali v galvanizacijski enoti, imajo le še za dva dni, zato intenzivno iščejo možnosti nadomestne proizvodnje v Sloveniji in tujini. - Nova galvanska tovarna, ki bo opremljena z najsodobnejšo tehniko, naj bi bila zgrajena v letu dni, njena gradnja pa naj bi koncem Gorenje stala od 90 do 100 milijonov nemških mark. V Gorenju pričakujejo, da jim bo pomagala tudi slovenska vlada, za pomoč pa so zaprosili še vse svoje dobavitelje. PO SLOVENSKO! Sprejetje zakona o rabi slovenščine kot uradnega jezika ne bi pomenilo, da bo nekdo kaznovan, ker je uporabil tujko ali ker je pozabil zapisati vejico, ampak bi šlo le za izvedbo ustavne določbe, da je uradni jezik v Sloveniji slovenščina, poudarja državni svetnik Zoltan Jan, ki je dal sredi julija pobudo, da DS pripravi zakonski predlog za obravnavo v DZ. NAJ-UREJENO MESTO IN VAS Komisija evropskega združenja Entente Florale, ki ocenjuje urejenost evropskih mest in vasi, je po končanem ocenjevanju v petek, 8. septembra, v kraju Broughshane na Severnem Irskem razglasila rezultate. Iz Slovenije sta letos na tekmovanju sodelovala Nova Gorica in Podčetrtek. V kategoriji mest je Nova Gorica prejela bronasto priznanje, Podčetrtek pa v kategoriji vasi srebrno priznanje. Slovenija, ki letos tekmuje šele tretjič, je najmlajša članica združenja Entente Florale. SLOVENIJA V SYDNEYU 2000 Z razkošno slovesnostjo so se na olimpijskem štadionu v Sydneyju začele 27. olimpijske igre moderne dobe. Slovensko zastavo je v mimohodu več kot 10.000 športnikov iz vsega sveta nosil Iztok Čop. Slovesnosti se je udeležil tudi predsednik Kučan. - Slovenski tekmovalci so takole hastopali: 16. septembra: Slovenski up za medaljo Mitja Petkovšek, sicer evropski prvak na bradlji, je že na začetku naredil hudo bapako in pristal na repu razpredelnice. Razočaranje je bilo veliko, podobno kot po tekmi slovenskih rokometašev, ki so Francozom podarili točko (24:24). Strelka z Zračno puško Natalija Prednik je nastopila Po pričakovanjih (20. mesto), njen kolega s »šibrovko" (trap) Andraž Lipolt je malce razočaral, suj je že po prvem dnevu predtekmovanja brez vseh možnosti za visoko Uvrstitev, lokostrelec Peter Koprivnikar pa J*h s 34. mestom (624 krogov) še ima. Pod Mojimi zmožnostmi je nastopil plavalec 'terc Bučar, ki je na 400 metrov prosto °svojil 35. mesto in zaključil z nastopi v Avstraliji. 17. septembra: Dva slovenska čolna sta se neposredno uvrstila v polfinale. Iztok Gop in Luka Špik sta v dvojnem dvojcu v Predtekmovanju po pričakovanju osvojila Prvo mesto v svoji, uvrstitev v polfinale pa te uspela tudi četvercu brez krmarja (Janez Rtemenčič, Milan Janša, Rok Kolander in Matej Prelog), ki je v svoji skupini osvojil teetje mesto. Slovenski dvojec brez krmarja (Gregor Sračr\jek in Miha Pirih) je v svoji skupini osvojil četrto mesto in bo moral Uastopiti v repesažu. Simon Hočevar je teed kanuisti v slalomu na divjih vodah dosegel deveti čas in se brez težav uvrstil ''ted petnnjsterico finalistov, manj uspešna je bila kajakaška Nada Mali, ki je usvojila 17. mesto in za las zgrešila finale. - MIKLOVA ZALA OB 30-LETNICI KOROŠKEGA PLEBISCITA V nedeljo, 17. t.m. je uprizoril SIO (Slovenski izseljeniški oder) v ciudadelski cerkveni dvorani ljudsko igro po Sketovi povesti Miklova Zala. Pred igro, h kateri je bil pravcati naval, je gdč. Cveta Germekova povedala nekuj klenih besed o tej koroški junakinji. Pri naši predstavi je bil st.il ohceti in lepe Petkovškove scene na visoki stopnji-Ali je bil režiser tako spreten ali pa so bili igralci tako podzavestno povezani med seboj, da smo na odru gledali enotno ljudsko umetnino. Trdoglav je bil res odličen, Almira tudi, le masker bi ji moral v oči prikazati več ognja. Turki so bili dobri, da bi jih šel marsikdo pretepat na oder. Zalka je bila bližja svetnici kot kmečkemu dekletu in je zlasti težavne samogovore junaško prestala. Oče Serajnik je bil prav svetopsemski očak. Fantje in možje z Mirkom na čelu, vsi brez izjeme na mestu, pa tudi ženske so storile, kar so jim manjše vloge dopuščale. Enega postranskih igralcev pa ne smemo obiti. Strelec, ki sicer premalo pazi na pravilno izgovorjavo, je bil nekaterih prizorih prikazal odlično nemo igro. Pomanjkljivosti, ki jih je bilo nekaj, grejo skoraj vse na rovaš premajhnega prostora. Le za zaključek dveh zadnjih slik bi prišel prav še kakšen majhen režijski domislek. Mnenja smo, da to ni bila zadnja Milova Zala v Argentini. MM PRIHOD NOVIH SLOVENCEV V torek 19. septembra, je priplula v Buenos Aires iz Genove 1 atija Florida Poleg turistov je z njo prispelo več emigrantov, med nijimi več Slovencev, predvsem družin. V tem mesecu je napovedan tudi prihod ladij Formosa in Santa Cruz, obe peljeta več Slovencev, ki prihajajo na vpoklic svojih sorodnikov v Argentini. Svobodna Slovenija, št. 38; 21. novembra 1950 Slovenija moja dežela Miramar £*»># Plavalka Nataša Kejžar je v polfinalnem nastopu na 100 metrov prsno s časom 1:10,66 sekunde zasedla zadnje, 16. mesto. Plavalca Marko Milenkovič (400 m mešano) in Blaž Medvešek (100 m hrbet) sta v svojih disciplinah dosegla najboljši letošnji izid oziroma osebni rekord, v hudi konkurenci pa nista mogla računati na višjo uvrstitev kot 30. oziroma 32. mesto. - Slovenski strelec na glinaste golobe Andraž Lipolt je drugega dne kvalifikacijskih nastopov na OI še poslabšal svojo uvrstitev. S 27. mesta - po treh serijah - je nazadoval na 32. mesto. Na tekmovanju telovadk je v kvalifikacijah mnogoboja nastopila tudi Mojca Mavrič, ki je nastope na štirih orodjih opravila v okviru svojih zmožnosti -najboljšo vajo je pokazala na parterju, kjer je prejela oceno 8,825 -, vendar to ni zadostovalo za vidnejšo uvrstitev. - Edina slovenska predstavnica v badmintonu Maja Pohar je končala s tekmovanjem, potem ko je v šestnajstini finala izgubila proti Britanki Julie Mann. DAVISOV POKAL V LETU 2001 V New Yorku je bil opravljen žreb parov 1. kroga Davisovega pokala za leto 2001. Slovenija, ki se bo v začetku oktobra v gosteh z Grčijo potegovala za vstop v prvo evroafriško skupino, bo v primeru uspeha v tem dvoboju prihodnje leto najprej igrala z zmagovalcem srečanja med Finsko in Madžarsko, v primeru poraza z Grki pa bi nadaljevala nastopanje v 2. evroafriški skupini, njen nasprotnik v prvem krogu pa bi bila Turčija. Dvoboji prvega kroga bodo med 9. in 11. februarjem 2001. V svetovni skupini se bodo letošnji finalisti, Španci in Avstralci, pomerili z Nizozemci oziroma Ekvadorci, ostali pari pa so: Brazilija - Maroko, Švedska - Češka, Slovaška - Rusija, Belgija - Francija, Švica -ZDA in Nemčija - Romunija. Blizu Trsta je na morski obali postavljen lep in velik grad z imenom Miramar, ki ga lahko turisti obiskujejo. Postavljen je na slovenski zemlji. V prejšnjem stoletju je kot vsa Slovenija pripadala ta zemlja Avstriji. Brat avstrijskega cesarja Franca Jožefa nadvojvoda Maksimilijan si je dal postaviti na tej prekrasni jadranski obali svoj grad, vreden tega imena. V njem je preživljal življenje z ženo Charloto. V Mehiko, ki se je tedni osvobnjala, so vložili veliko denarja Francozi, a ga niso mogli izterjati. Zato so hoteli postaviti tam sebi naklonjeno vlado, ki bi jim ta denar počasi vračala. Domenili so se z Avstrijo, da je neknj mehiških politikov leta 1864 ponudilo cesarsko krono nadvojvodi Maksimilijanu, ki jo je po daljšem oklevanju tudi sprejel. Odšel je v Mehiko z vsem cesarskim bliščem. V glavnem mestu si je postavil svoj drugi dvorec, ki je še danes zanimiva točka za turiste. Seveda pa mehiški rodoljubi niso bili z uvoženim cesarjem in cesarstvom zadovoljni in so se srdito borili proti tujcem. Fran- cozi, ki jim v Evropi ni šlo nnjbolje, so kmalu umaknili svoje čete in je tako Maksimilijan ostal brez podpore, tako da je bilo samo vprašanje časa, daje izgubil krono. Sam se ni hotel umakniti, poslal je le ženo mizni v Miramar. Mehiški revolucionarji so ga leta 1867 ujeli, sodili in ustrelili. Žena pa je od žalosti znorela in živela še dolga leta v Miramaru. Še dve zanimivosti iz tiste dobe. Vojake, ki so odšli z Maksimiljanom, so nabirali tudi v Ljubljani v stari cukrami, odkoder jih je kar veliko odšlo. Obljubljali so jim po šestih letih službe okoli 25 oralov dobre zemlje. Zarje so doma uporabjali ime ,,Me-ksikajnarji". Bilo jih je kakih 4000. V Slovenji so objavjali njihova zanimiva pisma in dnevnike. Po cesarjevi smrti so se vrnili, veliko pa jih je ostalo v Mehiki in še sedaj n;j(leš tam slovenske priimke. Nekateri so postali oskrbniki tamkajšnjih plantaž. Vrnjeni so v Slovejo prinessli modo tamkajšnjih škorrjev, „meksikanarcev“. Cesarjev osebni služabnik Andrej Farčnik pa je iz Mehike odšel leta 1880 v Argentino, kjer je postal uspešen poejetnik. Slovenska beseda... Nad. s 1. str. jezikovna enotnost; naši študentje na Dunaju so zahtevali, naj se namesto čisto kranjskih oblik uvedejo vseslovenske. Po tristo letih smo prišli do enotnega krjižne-ga jezika. V rjem so pisali Jurčič, Stritar, Jenko. Zapel nam je prerok Gregorčič, ki napove trpjerje pa tudi vstajeije. Je slutil našo svobodo? “Le vstani ubogi narod moj, do danes v prah teptan, pepelni dan ni dan več tvoj, tvoj je vstajenja dan. “ Rodil se nam je velikan slovenske besede Ivan Cankar: “Vse, kakor je rekel, se je zgodilo; bogatejši so pač drugi jeziki, pravijo tudi, da milozvočnejši in bolj pripravni za vsakdanjo rabo, ali slovenska beseda je beseda praznika, petja in vriskanja..." Oton Župančič je izrekel lepe misli o jeziku: „Jezikje čustvo, misel, hrepenenje, ritem, ki se zaganja iz sedanjosti v pnho-dnjost. “ In sedaj smo tukaj. Danes praznuje ramoška skupnost 39. obletnico, odkar je bil slovesno blagoslovljen Slomškov dom. Tukuj molimo, pojemo, otroci obiskujejo sobotno slovensko šolo. Mladi imaj« tu svoje športno igrišče, rojaki se srečujemo pri maši, razgovoru, na prireditvah. Tu je naš skupni dom. Postavili smo ga pod varstvo in zaščito blaženega Antona Martina Slomška. Ne samo s svojim svetniškim življenjem, tudi z ljubeznijo do slovenskega jezika nam je zgled in vzor. Veliki škof je oznanjal svojemu ljudstvu sveto vero in učil starše, kako nuj vzgajajo svoje otroke; pisal je in dujal navodila mladim ljudem, pa vedno znova in znova poudarjal ljubezen do slovenskega jezika in domovine. Konec prihodnjič Mali ogiasi \ i um TURIZEM Tel. 4441-1264 / 1265 Letalske karte, rezerva hotelov, n;yem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N" 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo ARHITEKTI Arq. Carlos E. Kostka. Vivienda y comercio. Asesora-miento tecnico en Capital y Provincia. Sarandi 148 Capital; Tel.Fax 4 224-3968. ADVOKATI dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 4382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard-Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. “E“ - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 4613-1300 Dr. Hector Fabian Lo Faro (Miklič). Odvetnik. Vsak dan od 15 do 20 ure. Ilipolito Yrigoyen 2482, 1“ of. 1, San Justo. Tel. 4441-4924. FOTOGRAF Marko Vombergar - FOTO PREMIUM - Arieta 490 B1753AOJ Villa Luzuriaga - Tel.: 4650-9040 - Dom: 4659-2060 - http://www.foto.com.ar GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -B1704FOA Ramos Mejia - Bs. As. - Tel./Fax: 4656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 -B1704EUA Ramos Mejfa - Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - B1704EUA Ramos Mejia - Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Miha Gaser). SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS - Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše). SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 4651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 ure (gdč. Julka Moder). SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 4755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (ga Milena Skale). SLOGA — PODRUŽNICA CARAPACHAY Slovenski dom - Dra. Grierson 3837 - Uraduje vsako sredo od 17. do 19. ure in ob nedeljah od 11. do 13. ure (ga Andrejka Papež Cordova). Cena največ štirih vrstic $ 4.- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številk— $ 12,- Ob vos til n SOBOTA, 23. septembra: Slomškova proslava šolskih otrok, v Slov. hiši ob 9. maša, nato igra Bedak Pavlek. Redni pouk Srednješolskega tečaja ob 15. v Slovenski hiši. NEDELJA, 24. septembra: Mladinski dan v Slovenski vasi. V Barilochah slovenske smučarske tekme na smučišču Catedral. SREDA, 27. septembra: Učiteljska seja ob 20 v Slovenski hiši. PETEK, 29. septembra: Seja Medorganizacijskega sveta ob 20. v Slomškovem domu. SOBOTA, 30. septembra: IM SKA predavanje dr. Alfredo Saenz SJ ,,E1 hombre moderno“ ob 20. v Slov. hiši. NEDELJA, 1. oktobra: Prvo obhajilo v slovenski cerkvi Marije Pomagaj. Obletnica pri Svetogorski Mariji. SREDA, 4. oktobra; Redni sestanek ZSMŽ s predavanjem. SOBOTA, 7. oktobra: Tombola v Slovenskem domu v San Martinu. NEDELJA, 8. oktobra : Obletnica Našega doma v San Justo. SOBOTA, 28. oktobra Praznovanje 40. letnice Srednješolskega tečaja Slomškova proslava slovenskih šolskih otrok bo v soboto, 23. septembra, v Slovenski hiši msgr. Antona Oreharja ob 9. uri v cerkvi Marije Pomagaj sv. maša na čast Antonu Martinu Slomšku za pokojne katehete in učitelje. Nato v dvorani igra Bedak Pavlek v izvedbi Balantičeve šole - Režija: Nevenka Godec Zupanc. Vabi šolski odsek Zedinjene Slovenije n ‘C FRANQUEO PAGADO Cuenta N" 7211 Regist.ro Nac. de la Propiedad Intelectual N" 881153 44. OBLETNICA NAŠEGA DOMA v nedeljo 8. oktobra 2000 8.00 slovesna sv. maša 9.30 dviganje zastav in akademija 13.00 kosilo 17.30 začetek kulturnega programa • pozdrav predsednice ge. Mici Malavašič-Cassullo • slavnostni govor g. Marjan Loboda • odrska predstava PRIČARANI ŽENIN Komedija v treh dejanjih Spisal VODONOV V REŽIJI BLAŽA MIKLIČA • družabna prireditev ob spremljavi Showmana “ALBERTO DAISEN” Vstopnice za kosilo in odrsko predstavo v predprodaji. Prijave na telefon 4441-5528 ESLOVENIA LIBRE Fundador MILOŠ STARE Director Valentin B. Debeljak Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaceion y Administration: RAMON L. FALCON 4158 C1407GSR BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-11) 4636-0841 Telefax: (54-11) 4636-2421 e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar e-mail: debeljak@pinos.com Glavni urednik: Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 60; pri pošiljanju po pošti pa $ 75; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 80 USA dol. za vse države. Čeke na ime “Eslovenia Libre J) Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. Estados Unidos 425 - C 1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: 4362-7215 - Fax: 4307-1953 E-mail: vilko@ciudad.com.ar wmmmBBBBMBBMmamm* RAST XXIX Nad. s 3. str. seveda naš stari znanec Bošljan Kocmur, predsednik Slovenije v svetu. Knj hitro se je Brnik umiril. Vsak sorodnik je odpeljal svojega Argentinca, s točnimi navodili, kje in kako se ponovno snidemo naslednjo nedeljo. In res, v nedeljo ni nikogar manjkalo v prostorih SKAMa na Jurčičevem trgu, ,,dva kvadra11 od Kongresnega trga v Ljubljani. Bil je težak trenutek. Mladi so se morali, nekateri prvič v življenju, ločiti od znanih ali vsaj sorodnih ljudi in se „predati“ življenju z neznanimi, čeprav Ijubeznjivimi družinami. “Tone, a moram res oditi?" je mlado dekle še zadnjič brezupno moldedovalo. “Ne bi mogle iti po dve skupaj?" se je ponovila neštetokrat izrečena prošnja. Vendar je potem vsak odšel s svojim „varuhom“. Da je bilo vse v redu, da nihče ni nikogar pojedel in da se bo stvar normalno razvijala, smo vsi spoznali že naslednje jutro, ko se je skupina znova sestala pred modernim poslopjem srednje zdravstvene šole „na Poljanski". Vsak je vedel k;y povedati o svoji „familia putativa" (krušni družini) in vse je bilo pozitivno v sklopu spoznavanja in sprejemanja drugačnosti. Ponovno je bila skupina središče pozornosti. V „poletni“ se je zbrali kakih 180 mladih (in ne tako mladih) iz 31 držav. Večina se med sabo ni poznala. Zato je dvnjset glasnih razgrajačev takoj padlo v oči vsem. To je prišlo do izraza zlasti na otvoritveni slovenosti. Ko so posebej pozdravili prisotnega opolnomočenega ministra na veleposlaništvu RS v Buenos Airesu, Tomaža Kunstlja, se je „hinehada“ (navijači) v zadnjih vrstah izkazala pred vsem svetom z burnim ploskanjem, vzklikanjem in celo cepetanjem. Tam je tudi novi državni sekretar za Slovence po svetu Zorko Pelikan prvič prišel v stik z argentinsko izseljensko stvarnostjo. To je bil le začetek udejstvovanja v poletni šoli, ki je v štirinajstih dneh pustilo neizbrisen argentinski pečat. A o tem prihodnji teden. (Dalje prihodnjič) 24. obletnica pri Svetogorski Kraljici -Jose P. Varela 5272 - Buenos Aires- bo v nedeljo, 1. oktobra, ob 16.30: • pete litanije Matere božje in blagoslov, • slovesna sveta maša in maziljenje, • družabno srečanje v dvorani. Toplo vabljeni vsi rojaki, posebno še s Primorske! VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI 19. septembra 2000 1 dolar 244,96 SIT tolarjev 1 marka 106,52 SIT tolarjev 100 lir 10,76 SIT tolarjev PORAVNAJTE NAROČNINO! Slovenska kulturna akcija vabi na predavanje, ki ga bo imel znani pisatelj, teolog in sociolog prof. dr. Alfredo Saenz SJ „E1 hombre moderno44 v soboto, 30. septembra 2000, ob 20. uri v mali dvorani Slovenske hiše, R. Falcon 4158 Brez vinarja ni goldinarja. Tako pravi slovenska modrost. Mi pa vam svetujemo: začnite varčevati z malimi zneski in presenečeni boste. Če imate Karto Sloga, vam je uspeh zagotovljen. Hitra posojila, nagrade in podpore, letovišče Sloga in še udeležba pri nagradnem žrebanju za dve nagradi: 1) Letalska vozovnica BUE-LIU-BUE in tisoč dolarjev. 2) Desetdnevne počitnice v Hanželičevam domu za dve osebi v poletni sezoni. SLOGA DA VEC! V SLOGI JE MOC! ALI VESTE KAJ DELAMO?