OOttQS MLADIH D020RAVIA IH D&IAVNIKt. KtGA DOLOČAJO ODNOS MLADIH DO ZDRAVJA IN DEJAVNIKI, KI GA DOLOČAJO Polona Brcar-Strukelj, Marko Polič in Eva _Stergar_ Ključne besede: zdravstvena psihologija, stališča, model načrtovanega vedenja, lestvica naravnanosti do zdravja POVZETEK Zdravstvene navade se začenjajo razvijati že zelo zgodaj v otroštvu in pomembno vplivajo na stanje zdravja v kasnejših obdobjih. Na njihov nastanek in razvoj vplivajo tudi različni dejavniki (vpliv staršev, učiteljev, vrstnikov, zdravstvenega osebja, medijev ipd.) v posameznikovem socialnem okolju. Njihova vloga se med odraščanjem spreminja. V raziskavi smo zajeli otroke in mladostnike, učence 5. in 7. razreda osnovne šole ter 1. in 3. razreda srednje šole iz različnih ljubljanskih šol, ugotavljali njihov odnos do zdravja in nekatere vplive, ki ga določajo. Vsi ti se s starostjo pomembno spreminjajo, navadno tako, da imajo starejši manj pozitiven odnos do zdravja. 10 PSlHOlOéKA 0EZOIUA-«0mZ0tl$OP P8Y>* ) 2 josled 1 C 2 ) ; Verie A tnost JO a' 1 5 ¦ 5. razred o 1. razred * 7.razred e>3.razred Nasploh so bila negativna vedenjska prepričanja močneje izražena kot pozitivna (slika 1). Vendar je bila njihova zaznana verjetnost prej nekaj nižja. Odgovori na vprašanja o subjektivnih normah so pokazala, da izpraševanci menijo, da bodo le njihovi prijatelji odobravali vedenje, kot je opisano v zgodbi. Ocena verjetnosti strinjanja z leti narašča (slika 2). Motivacija za upoštevanje je bila najmočnejša za starše in najnižja za učitelje. Le pri najstarejši skupini je bila motivacija za upoštevanje prijateljev najmočnejša. O0NO$ MlADIH DO 2DRAVJA tN t»6iAVWW. ki ga določajo SLIKA 2: Verjetnost strinjanja pomembnih drugih in motivacija za upoštevanje mnenja Prijatelji Starši Učitelji ? T ¦ \**'-'¦ \^' -e —1—1—l—t - _I-1-1-L-dS, ftj-1-!—4/'. -A- ) 4 3 2 1 2 3 4 5 Verjetnost strinjanja Motivacija za upoštevanje -¦-5. razred o 1. razred A T.razred a 3.razred Zdi se torej, da se vsaj glede z zdravjem povezanih vedenj točka prehoda, ko vpliv prijateljev postane pomembnejši od vpliva staršev, nahaja nekje v sredini srednješolskega obdobja. Tak rezultat pa je lahko - kljub skladnosti s spoznanji o socialnem razvoju otrok in mladostnikov - tudi posledica uporabljenega gradiva. V celoti so izpraševanci kazali razmeroma šibek nadzor nad svojim zdravstvenim vedenjem. Zanje bi bilo namreč precej težko kljub bolezni ne iti na izlet (na petstopenjski lestvici "zelo težko-zelo lahko" so se odgovori sukali med 1.59 in 2.04). Vedenjska namera iti na izlet je bila ocenjena precej nevtralno (med 2.33 in 3.56 na petstopenjski lestvici). PREGLEDNICA 1: Korelacije med merami vedenjskih namer in pripravljenostjo upoštevati pomembne druge Vedenjska namera Upoštevanje prijatdjev Upoštevanje stareev Upoštevanje nčiteljev 5. razred Vedenje kot v zgodbi -0.10 -0.22 -0.23 Enako vedenje v naslednjih 12 mesecih 0.10 -0.24 -0.29 7. razred Vedaije kot v zgodbi 0.17 0.13 0.09 Enako vedenje v naslednjih 12 mesecih 0.12 -0.06 0.01 1. razred Vedenje kot v zgodbi 0.44*" -0.11 -0.18 Enako vedenje v naslednjih 12 mesecih 0.37* -0.11 -0.14 3. razred Vedenje kot v zgodbi -0.02 -0.10 -0.15 Enako vedenje v naslednjih 12 mesecih -0.05 -0.15 -0.15 Korelacija med obema merama vedenjske namere ("vesti se kot v zgodbi" in "iti bolan na izlet v naslednjih 12 mesecih") je bila statistično nepomembna za najmlajšo skupino (r = 0.30), pomembna za naslednjo skupino (r = 0.46; p<0.01) in visoko pomembna za najstarejši skupini (r = 0.72 and 0.77; p<0.001). To, kar nas tu bolj zanima, pa so odnosi med stališči, subjektivnimi normami, nadzornimi prepričanji in vedenjskimi namerami. Za najmlajšo skupino sta edini statistično pomembni korelacija med strinjanjem staršev in vedenjem kot v zgodbi (r = 0.34; p<0.01) ter strinjanjem učiteljev in enakim vedenjem v naslednjih dvanajstih mesecih (r = 0.40; p<0.01). V skupini sedmošolcev vedenjska namera korelira z verjetnostjo nekaterih pozitivnih posledic ter s strinjanjem prijateljev (r = 0.46; p<0.01). Zanimivo je, daje verjetnost, da bi šli bolni na izlet v naslednjih 12 mesecih, pomembno povezana s soglasjem učiteljev. V skupini gimnazijalcev prvega letnika vedenjske namere korelirajo z nekaterimi pozitivnimi posledicami, negativno pa s strinjanjem učiteljev (r = -0.35; p<0.01) in - kot kaže preglednica 1 - s pripravljenostjo upoštevati mnenje prijateljev. Pri najstarejši skupini ni bilo pomembnih korelacij med merami vedenjskih namer in drugimi prvinami Ajzenovega modela. Podatke za stališča in podatke za subjektivne norme smo združili v skladu z Ajzenovo formulo. Regresijska analiza kaže, da imajo v našem primeru upoštevani elementi modela razmeroma šibko razlagalno moč, saj pojasnjujejo le majhen del variabilnosti odvisne spremenljivke (vedenjske namere). Multipli determinacijski koeficienti se namreč sučejo med 0.07 in 0.31, tj. v najboljšem primeru razložijo izbrane neodvisne spremenljivke slabo tretjino variabilnosti odvisne. Ajzenovega modela torej v našem primeru ne moremo potrditi. Postopek sam pa je ponudil zanimiv vpogled v situacijo. Očitno obstaja težnja, skladna z našo hipotezo, da s starostjo narašča vpliv vrstnikov, vpliv staršev in učiteljev pa pada; ugotovitev, ki je morda celo pomembnejša. To posebej velja za vpliv učiteljev. Zdi pa se, da je ODNOS MLADIH 0Q ZDRAVJA m (RAVNIKI. KI GA DOLOČAJO iT področje zdravja tisto, kjer vpliv staršev traja kar dolgo zaradi relativne nemoči bolnega otroka ali mladostnika. Iz odgovorov na vprašanja o razumevanju s starši in med starši je očitno, da zelo dobro razumevanje s starostjo upada, in sicer od 51.7 % do 23.8 % za očete ter od 65.5% do 34.9% za matere. Istočasno se otrokom zdi, da se zmanjšuje tudi razumevanje med starši. Ali je to odsev stvarnih razmer ali pa izraz večje kritičnosti starejših, ostaja za razpravo. Naravnanost do zdravja SLIKA 3: Rezultati na Snellovi lestvici naravnanosti do zdravja Zavedanje last. zdravja Skrb za zdrav videz* Zaskrbljenost za zdravje* Ocena zdravja in sannozavest* Motivacija za izogib.nezdravosti* Motivacija za zdravje* Notranji nadzor zdravja Zunanji nadzor zdravja* Zdravstvena pričakovanja Zdravstveno stanje* 1 h ? t/ 3 A Aritmetična sredina \ 5 -VSI 5. razred * 7. razred o 1. razred a 3. razred * razlike med starostnimi skupinami so pomembne vsaj na ravni 0.04 Glede naravnanosti do zdravja je očitna močna motivacija za zdravje in za izogibanje nezdravosti. Razlike v naravnanosti posameznih starostnih skupin so pomembne, in sicer v prid zdravja pri mlajših dveh skupinah (slika 3). Gre pa bolj za razlike v jakosti kot v smeri. Naj še omenimo, da jih bolj skrbi zdravje kot pa zdrav videz in da dajejo večji pomen notranjemu v primerjavi z zunanjim nadzorom nad zdravjem. To je po svoje tolažilno, saj pomeni, da menijo, da je od njih odvisno, kako zdravi bodo in ne od sreče ali slučaja. i«; PSIHOLOŠKA OBZORJA - HOmZONS of PSVCHOLOOV m/1,2 SLIKA 4: Pomembnost različnih vedenj pri ohranjanju zdravja reani odiski pri zaravniKu i-e— i^uyitjdiijc piiju aiKonoi.pijac ii2s, _ iz.o9i(Janj6 Kajenju -1^ reuna reKredCija -Q.' icunu bpdnje 2.urdVd prenrdna i^uijiudiijc idZDurjenjcm izogibanje bolnim/bolnišnicam* '—•—•—-a-^ 2 : Ar 0' ¦-¦-»A-i ^ itmetična sredit t 5 18 -¦-5.razred ¦k?, razred o 1. razred a3. razred * razlika je statistično pomembna vsaj na ravni 0.04 SLIKA 5: Kaj narediš, če se zelo slabo počutiš? zato se ne zmenim i-- liidiu uolj sem previuen di 0 >• pijem caje u uoicineiii uuma ___Q- grem k zdravniku ^ ^ ^ i : / \ '. ' zaužijem zdravilo '—¦—^a-A-— 2 : —\_ i i Vritmptirna Qr(:aHin; l 5 ¦ 5 razred 7 razred o 1 razred o 3 razred Vse razlika so stalislično pomembne vsaj na ravni 0.02 OOMOS MLADIH DO ZDRAVJA iN DEJAVNIKI KI GA DOLOČAJO 19 Manj tolažilno je, da s starostjo ta prepričanja upadajo. Iz drugih odgovorov je očitno, da s starostjo postajajo stališča in vedenja mladih vse bolj nezdrava (sliki 4 in 5), čeprav v povprečju kaže, da se zavedajo, kaj vpliva na posameznikovo zdravje. Zaskrbljujoča je predvsem težnja po upadanju tega zavedanja. Vidimo, kako s starostjo upada ocena pomembnosti zdravih vedenj (npr. izogibanje pitju alkohola, izogibanje kajenju, redno spanje, zdrava prehrana itn.). Večinoma menijo, da so enako zdravi kot večina njihovih vrstnikov (slika 6). SLIKA 6: Ocena lastnega zdravja v primerjavi z zdravjem vrstnikov/ vrstnic manj zdrav enako zdrav bolj zdrav 20 40 60 80 100 ¦5.razred S7.razred cai.razred OS.razred Šola in učenje Naši anketiranci so pomladi 1994, ko smo jih anketirali, prebili v šoli v povprečju od 5,6 ur (5. razred) do 6,7 ur (3. letnik srednje šole). V povprečju so se dnevno za šolo (seveda "zase") "najmanj" učili dijaki 3. letnikov (1,7 ure), sledijo jim učenci 7. razredov (1,8 ure) in 5. razredov (2,0 uri). V povprečju so se največ učili dijaki 1. letnikov - 2,8 ure dnevno. Na tem mestu lahko zaključimo, da je vsak prehod težak in zahteva več napora: tako iz osnovne šole v srednjo kot z razredne na predmetno stopnjo. 20 PSIHOLOŠKA OBZORJA -«Cm«0*»SOF mO«OLO0Y Prosti čas Anketirancem smo zastavili vprašanje o tem, kako preživljajo prosti čas. Ponudili smo jim 18 različnih dejavnosti in 5 različnih možnosti odgovarjanja (vsak dan, vsaj enkrat na teden, enkrat ali dvakrat na mesec, nekajkrat na leto, nikoli). Dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo, lahko razdelimo v tri skupine: pozitivna, aktivna, zdravju naklonjena dejavnost; negativna, delno pasivna, zdravju manj prijazna dejavnost; nevtralno udejstvovanje, ki ne zahteva aktivnega sodelovanja in je pod določenimi pogoji lahko zdravju škodljivo. V prvo smo uvrstili jutranjo telovadbo, vožnjo s kolesom, sodelovanje pri dobrodelnih dejavnostih, ukvarjanje z glasbo (inštrument/petje), pisanje zgodb/pesmi, ukvarjanje s športom/plesom, delo na vrtu/njivi/okoli hiše, pomoč pri domačih opravilih, branje knjig/revij/časopisov, sodelovanje v raznih krožkih in kakšen drug konjiček. V drugo smo uvrstili brezciljno potepanje, pohajkovanje, doma in lenarim, obiskovanje gostiln/kavarn/barov, hišne zabave. V tretjo smo uvrstili obiskovanje kino predstav in koncertov. Morda se bo zdela tretja kategorija sporna, zato jo velja malo bolje prediskutirati. Gre namreč za nevtralno udejstvovanje, ki ne zahteva aktivnega sodelovanja in je pod določenimi pogoji lahko zdravju škodljivo. Pod določenimi pogoji pomeni npr. to, da lahko mladostnik daje prednost določenemu žanru filmskih predstav (npr. akcijski filmi, grozljivke, ki posredujejo negativne vzorce obnašanja). V prihodnji raziskavi bo treba ti postavki razdelati. Nekaj več kot polovica anketiranih učencev 5. razredov vsak dan bere, pomaga pri domačih opravilih, se ukvarja z nekim športom ali plesom in se vozi s kolesom. Tretjina se jih vsak dan ukvarja z glasbo in raznimi krožki po šoli, le četrtina jih vsako jutro telovadi in prav tako četrtina jih vsak dan pomaga pri delu na vrtu, polju... Samo branje in pomoč pri domačih opravilih sta tisti prostočasni dejavnosti, ki se ohranita pri vseh starostih pri več kot polovici anketirancev. Vse ostale, ki smo jih označili kot pozitivne, aktivne ipd., s starostjo anketirancev upadajo. V drugi skupini so ti. negativne, delno pasivne, zdravju manj prijazne dejavnosti. 15% anketirancev iz 5. razredov je odgovorilo, da se vsak dan brezciljno potepajo, vsak peti vsak dan pohajkuje s prijatelji/prijateljicami, vsak deseti je doma in lenari. Delež anketirancev, ki se brezciljno potepajo, rahlo naraste do 7. razreda, potem se v srednji šoli skoraj prepolovi. Podobno velja za pohajkovanje, le da so skoki še večji. S starostjo najbolj narašča vsakodnevno obiskovanje gostiln, kavarn in barov: če so v 5. in 7. razredu le redki, ki si to privoščijo vsak dan, jih je v 1. letniku srednje šole že skoraj 15% in v 3. letniku 27%. Anketiranci obiščejo kino predstavo le enkrat ali dvakrat mesečno oz. nekajkrat letno. Še manj pogosti so obiski koncertov. GiONOS MLADtH DO ZORAVJA IN Df JAVJIlKt. KI 6A DOLOČAJO 21 Gledanje televizijskega program Večji delež srednješolcev (14,8 % dijakov prvih letnikov in 9,8% dijakov 3. letnikov) v primerjavi z osnovnošolci (3,8% oz. 5%) sploh ne gleda televizije. Eno uro ali manj nameni gledanju TV ekrana 63% dijakov 3. letnikov, nekaj več kot 40% učencev 5. razredov in dijakov 1. letnikov ter četrtina učencev 7. razredov. Počitek Starejši ko so anketiranci, kasneje hodijo spat. Seveda se čas odhoda v posteljo razlikuje med delovnimi dnevi in dnevi počitka. Na splošno lahko rečemo, da je med tednom in v nedeljo večina petošolcev (cca 80%) v postelji do desete ure, medtem ko v petek in soboto ponočujejo in se večinoma odpravijo k počitku do enajste ure. Skoraj tretjina sedmošolcev se med tednom odpravi spat med deseto in enajsto uro. V tem času gre spat tudi več kot tretjina dijakov 1. in 3.letnikov. Le redki hodijo med delovniki spat po polnoči. Prehrana Svoj delovnik začne približno polovica vseh anketirancev z zajtrkom. Dopoldansko malico ima približno tri četrtine vseh anketirancev (nekoliko manjši delež smo opazili le pri dijakih 3. letnikov). Kosi približno 90% osnovnošolcev in le 60 do 70% dijakov 1. oziroma 3. letnikov. Popoldanska malica je v vseh štirih skupinah prisotna le pri tretjini oz. polovici (verjetno so to tisti, ki imajo pouk v izmenah). Večerja od polovice do več kot 80% anketirancev. Razlike se pojavljajo predvsem med osnovno-in srednješolci. Med slednjimi je manjši delež tistih, ki večerjajo. Za vikend se slika spremeni na ta način, da se deleži zajtrkovalcev povečajo v primerjavi z delovnimi dnevi. Delež tistih, ki malicajo dopoldne, se zmanjša. Delež tistih, ki kosijo, se dvigne preko 90%. Prav tako je delež tistih, ki v soboto in nedeljo večerjajo, večji kot med tednom - predvsem v skupinah srednješolcev. Vse to nam seveda vsiljuje zaključke, da obiskovanje pouka na določen način vpliva na prehranjevanje. Razmisleka vredni so predvsem nizki deleži srednješolcev, ki zajtrkujejo, kosijo in malicajo popoldne. In kako je s tem med odraslimi? 22 PaHOL0$ka obzorja - horizons of psvchologv w/1,2 Podatki iz letošnje ankete Slovensko javno mnenje kažejo, da se: • s športom ukvarja vsak dan ali večkrat na teden 24% moških in 17, 4% žensk. Deleži so najvišji v skupini do 30 let, nato se gibljejo malo pod 20%; • vsak dan zajtrkuje 53% moških in 59,1% žensk. Deleži se spreminjajo s starostjo nekako tako, da starejši kot so, večji je delež; • vsak dan kosi malo manj kot 90% anketirancev (moških in žensk). S starostjo se delež tistih, ki kosijo, veča; • vsak dan večerja 69,3% moških in 51% žensk. Delež se s starostjo veča; • na dan povprečno gledajo televizijo 2,3 ure moški in 2,2 ure ženske. Kaj so pripravljeni odrasli storiti za svoje zdravje? • največ jih je pripravljenih spremeniti oz. izboljšati prehrano - 84%; • 70,8% jih je pripravljenih ukvarjati se več s športom; • preko 60% jih je pripravljenih opustiti kajenje, hoditi pogosteje na zdravniške preglede, opustiti alkohol, posvečati več časa družabnim stikom; • nekaj več kot polovica bi jih bila pripravljenih shujšati; • 43% bi jih pogledalo za ustreznejšim delom in 40% bi se jih odločilo za alternativno zdravljenje. Sklepi Izsledki raziskave dokaj očitno kažejo, da s starostjo upada skrb za zdravje, motivacija za izogibanje nezdravemu vedenju in motivacija za zdravje. Istočasno narašča opuščanje zdravih dejavnosti ter upada zaznana pomembnost dejavnikov zdravstvenega tveganja. S starostjo se spreminja življenjski slog v prid nezdravemu načinu življenja: starejši kot so otroci, kasneje gredo spat (in to zelo pozno), manj se ukvarjajo s telovadbo, več hodijo po zabavah in barih, zmanjša se pogostost posameznih obrokov itd. Če želimo, da naši otroci razvijejo in ohranijo navade, prepričanja in motive povezane s pozitivnim zdravjem, moramo poskrbeti za spodbujanje in omogočanje zdravega načina življenja. Poleg družine je pomembna tudi celotna šolska situacija, ne s poukom zdravja, ampak s posredovanjem in omogočanjem zdravega življenjskega sloga. Ciljni osebki niso zgolj učenci kot posamezniki, ampak tudi kot člani vrstniških skupin, pa tudi te skupine kot celota. ii VIRI 1. Kaplan, R.M., Sallis, J.F. & Patterson, T.L. (1993), Health and Human Behaviour, New York: McGraw-Hill, Inc. 2. O'Keefe D.J. (1990), Persuasion, London: Sage 3. Snell, W.E., Johnson, G., Lloyd, P.J. & Hoover, M.W. (1991). The Health Orientation Scale: A measure of psychological tendencies associated with health, European Journal of Personality, 5, 1-35 4. Taylor, S.E. (1991), Health Psychology, New York: McGraw-Hill