MILU IN UMIVANJU iLXri^fiLifVČ govi koži, in ji ni dopustila dihati. Žalostno, kajne? Ubogi dečko! Sedaj boste tudi laže razumeli, zakaj je treba Zdaj, ko je minulo poletje, se gotovo vašo kožo, ki je posebno v mestih z veseljem spominjate vročih dni, ko vedno zamašena s prahom in sajami, ste kakor povodni možje in vile pljus- ki padajo iz dimnikov, kolikor mogoče kali po prijetni vodi. Kako lepo je bilo velikokrat očistiti in prezračiti. Zato na morju, v jezeru, v reki ali pa samo je tudi zračna kopel tako zdtava in v majhnem bazenu na vrtu! Kako osve- osvežujoča. To ste gotovo v počitni- žujoč je bil vodni curek iz prhe v ko- cah pogosto opazili. svetu otrok ki nrične kričati če se ie delamo to ml> moderm ljudje. Jemah mmmm kaj o vod! m milu. raztopila v vodi, so jo najprej odrg- Torej, ne krtačimo in ne čistimo se nili s koščkom železa in nato kožo je prišla vanje, majhna vnetja, in če oplaknili z vodo. Prijetna čistilna me- bi z debelo skorjo umazanije po telesu toda je bila to, mar ne? hodili okoli temveč umivamo se tudi Zato ste toyo ysi zadovoijni> da radi tega, da se obvarujemo bolezni. imate dandanes milo. Izumili so ga Pod drobnog edom namrec vidimo, da Galci predhodniki Francozov, in sicer, sestoji koza cloveskega telesa iz samih kakor ^nQ d ih izumov in odkri. luknjic, iz druge zraven druge. To so tij golem nakijučju. Galci so bili znojnice ah potne luknjice, skozi ka- namreč zelo nečimurni ljudje in so si te.re dlhamp se poleg pljuc. Te znoj- barvali lase z nekim lasnim oljem itl nice morajo biti seveda vedno lepo rdečo baryo ki so jo dobivali iz zem. odprte m ciste, mkoh zamasene. Uru- Ije Ko SQ ti dve snovi pomešaIi z gace se napravijo rad! umazamje, k! vodo so opazili da se nista samo me. je pnsla vanje, majhna vnetja, in ce gali temveg tudi močno m N postane se hujse, se lahko tudi zadu- vii0 se =e miioj šimo. . .J ! - . .. mmm ismmm. umre, to se pravi: zadusi se , ,, , v ... „„„<.„ K na kratko vam hocem povedati nasta- Žalosten dogodek se je primeril v nek tega potrebnega pripomočka pri začetku 16. stoletja na domu nekega umivanju; podrobneje o tem boste pa italijanskega vojvode. Slavili so veliko čuli pozneje v šoli pri pouku kemije. slavje in mnoga gostov je bilo po- Najprej razkroje masti in olja z na- vabljenih. Neki deček je predstavljal tronovim ali kalijevim lugom v ma- »srečo« in bi moral vse goste po vrsti ščobne kisline in v glicerin — tisti obdariti. V ta namen so ga po vsem glicerin, s katerim pozimi, če imate telesu namazali na debelo z zlato bar- razpokane roke, natirate kožo. Temu vo. Lepo ga je bilo videti in mali de- milu pridenejo še kuhinjske soli in do- ček je bil zelo ponosen na to, toda be z natronovim lugom trdo milo za svoje veselje je moral drago plačati. obraz in roke, s kalijevim lugom pa Zakaj že po nekaj urah mu je postalo nastane poltekoče mazavo milo za slabo, pričel je težko dihati in je kma- pranje. 20 Odkod pa pride ta obilica masti v boljše, da si redno krtačimo zobe, ka- milo in kakšno mast uporabljajo za to? kor da z oteklim Iicem hodimo k zobo- Gotovo ne dobrega in dragega suro- zdravniku. vega masla, bilo bi ga škoda predela- prvi zobni prašek je bila kreda, či- vati v milo. Za izdelavo mila zadostuje sto navadno čistilno sredstvo, sedaj kokosova mast ali palmovo olje ali pa pa uporabljajo večidel zobne paste tudi slabša prešičja mast, katere ne in kreme, mešanico krede in milu po- moremo uživati. dobnih snovi. In zobna krtačica? Iz- Ker smo sedaj ravno pri milnici, našH so jo baje Zamorci, ki še danes vam povem še nekaj o snaženju zob in unorabljajo v ta namen košček dre- o zobnih kremah. Snaženje zob in ust- vesne veiice, ki jo na koncu nekoliko ne votline je ravno tako važno kakor razcefrajo. umivanje telesa. Ali to tudi vsi upo- Predstavljajte si samo, kako mora števate? Zato ne smemo tega posla biti smešno, ko si Zamorčki vsako opraviti morda samo v izvestnih ča- Jutro obdelavajo zobe z vejico. Bodite sih, recimo samo o velikih praznikih, veseli in zadovoljni, da imate prak- temveč sleherni dan zjutraj in zvečer. tjčno zobno krtačico! Mar delate vsi tako? Kadar si snažite Sedaj ko veste, kako je ustvarjeno zobe, imejte vedno pred očmi, da jih milo, boste tudi uvideli, kako velikega najboljše očistite, če jih drgnete od pomena je za človeštvo. Ali si morete spodaj navzgor, potem pa iztrebite z misliti, kam bi prišli, če mila ne bi več zobno krtačico iz špranjic med zobmi bilo. To bi morda ugajalo tistim, ki se vse ostanke jedil, ki bi sicer pričeli v neradi umivajo, toda med mojimi ustih gniti, razkrajati zobovje in po- Zvončkarji takih Jurčkov prav go- vzročati hude bolečine. Vsekakor je tovo ni.