Rozka. T ¦? ¦;¦ (Povest. SpLal V.—ž —.) r\i ¦ Paličarjeva Kozka, deklica o sedemnajstem letu, shižfla je v Kranji na Gorenjskem; doma se zaradi nboštva nij mogla hraniti. A porčeili so jej, ko je bila v Kranji, da je nje mati opasno izbolela. Kozka tak6j ostavi svojo gospodinjo ter odhiti dom6v, kder je verlo dobro stregla siromašnej bolaici, z delom redee mater in sebe. - ,• . ...-:>:$L — 70 — Jedn6č po vasi prijezdi uže p6staren gospod in ugleda Kozko, per6čo pri vodi. Eaz njeno lice je sijala nedolžnost, ia tako preprosto se je kretala, tako naravno, da si tujec nij mogel kaj. da bi se ne bil ustavil, konja razjahal ter je poprosil vode. Deklica vzame verč, nastreže ga in poda gospodu, a sama se zopet naglo poprime dela, katero potem sk6raj okonča. Gospod je le stal z verčem v roei ter se delal, kakor bi hotel še piti. Deklica ga spodobno op6mni: ^prosim, dajte mi verč. Mudi se mi zel6; mati doma potrebuje pomoči." „„.411 tvoja mati še živi?"" ¦;'¦;¦ ,,Da, gospod, živi še, a bolna je, in zdaj semjaz nje jedfna podpora na vsem svetu." ¦-'¦- nnStanujete li daleč od tod?"" • ". • ¦ ^Tamkaj doli, kder se Tidi Mžica pri <5nej velikej lipi." y,nTo je kočica, defce moje."" rTa koča je iiaju dom." nrNu, ako se ne braniš, domfiv te spremim in k tvojej materi pogledam. To hoče biti dobra žena, ka jo hči tako ljubi."" „0, mater jaz res ljubim, samo da bi jej mogla poverniti konči nekaj dobrot, kar sem jih od nje užfla." Bozka zadene kebel na glavo ter se odpoti; gospod se oberne tudi za nj6 po ozkej stezi, konja na berzdi vodeč. K malu sta do hiže dospela. Deklica peiTa stopi v sobo k materi in pove, da je z njo govoril nekakov tuj mož, gosposki oblečen. nDala mu sem," reče, nverč vode ter mu povedala o vašej bolezni, a on sam je prišel zdaj k vaai." Nekako milo se je stvorilo gospodu, stopivšenm v siromašno kočo, iu še bolj se mu je užalilo, ko je tam v kotu na slami videl ubogo ženico. S krotkim glasom je rekel: ,,ubožica, ze!6 se mi smilite!" ,,Gospod moj dragi!" odgovorf bolnica, nnijsem tako siromagna, kakor Vi mislite. Bog nii je dal zel6 dobro tčer, ki z ljubeznijo lajša zadaje hipe mojih dnij. Ne verjeli bi, kako se muči dkolo mene, samo da bi me otela smerti! Šiva, prede, pere, — s kratka, ni po dnevi ni po noči ne počiva. Le njej se mi je zahvaliti, ka sem še na svetu. Bog jej samostotero poplati, - kar je meni stvorila!" Ob teh besedah so starici solze prilile in glasno je zaplakala. Gospod reče deklici: ^dobra hči si! Bodi vedno taka, kakor zdaj, ter slušaj mater in. pazi glasu svoje vesti v persih! — Ali bi šla morebiti z men6j v Ljubljano ? Denem te v samostan, da se čenm nau&š," dostavi po dolzem preinolku. Eozka ga Čudno pogleda in vpraša: nv Ljubljano? — V Ljubljauo da "bi šla z Vami?" Modri o6f je uperla v gospoda in stoperv zdaj opazila, da utegne biti duhovnik. r,,Da, v ljubljanski samostan," čestni mož odgovori. rNe, gospod! Nikakor ne morem, če mi tudi poveste, da bodem takčj za nuno! Kada bi šla res, a kako se mi je razstati z ubogo bolno materjo ?" deklica terdno reče. X ¦ ..... — 71 — nnMorda se večjega mesta bojiš, ker še ne veš, kako je tam?"" vpraša gospod. „0 ne! odgOTori Kozka, »služila sem uže v Kranji, a slabo sem živela." nnZakaj li?"" rGospodinja mi je bila jako terdega serca in zato je nobedna dekla nij mogla nad teden dnij služiti. Dela je bilo do pozne noči, ter vsak teden je ukazala, vse prostorne sobe čisto izmiti. Zelo sem se bila prehladila, a ona se nij hotela niti moje bolezni usmiliti, in zinerjala me je, ko sem tedaj pro-sila, da me oprosti pretežkega posla. To me je zel6 peklo, a inolčala sem ter vse jrebila zaradi Boga in matere. Tudi po ulicah je bilo sem ter tja tekati, da sem več raztergala na črevljih, nego li zaslužila plače. Ako jej k61ičkaj nij bilo po godi, uže je name kričala in me tudi pretepala. Irnela je hčer in sina, ter oha sta z menoj delala, kakor mati. Kadar sem plakala, odgcrvarjalo se mi je: ,,zato plačujemo in redimo deklo!" Vendar sem voljno vse preterpela do materine bolezni." rnEes je težko,"" izpregovori gospod, ,,rTsaeemuustreči, kakor bi mignil. Gospodinje naj bi ne pozabile, da so tudi posli stvari božje, ki imajo v nebesih očeta. Ako služabnica svoje delo pridno opra?lja, to nikakor nij menj vredna od svoje gospe, katera jej ukazuje, dobro je in pije, poseeava prijateljice ter prah pometa po drevoredih in ulicah vsem drugim ljudem, osobito bolnikom, na veliko preglavico in kvaro. — Ako bi ti bila z menoj hotela iti v Ljubljano, to bi jaz bil skerbel za tvojo mater, a ker se ti ne zdi, — na to mošnico!"" okonča prijazni gospod, deklici polno mošno ponujaje. „0 gospod, vidim, kako ste blazega serea!" odgovori Kozka vsa zarudela; ,,a mati! kako bi jaz to vzela, česar nijsem zaslužila?" Tnji mož jej besedo prekine: w,,za to ne bodi v skerbeh; primi, kar ti dajem!"" ,;,, Kozka vzame ponujano mošno ter od samega veselja vsklfkne: ^vse to je materino!" ob enem svojej materi novce izročaje. BoMca je hotela vstati, pred gospoda poklekniti in mu na prevelikej dobrodejnosti zahvaliti, a on je videl, kaj namerja, ter jo zopet na Mhko po-tisnil k postelji, govoreč: ,,vi ste res potrebni pomoei; a hvala je bo/ja, ne moja! Ti, blaga Kozka! tudi po sedaj g5ji mater, kakor si jo do zdaj, in t Bog te nikoli ne ostavif" . :i r r: To izrekši nagio vsede na koaja ter oddirja. Nij bilo dolgo, in uže se je po vsej vasi raznesla govorica, da je neznani gospod bil sam ljubljanski vladika (škof) Anton Alojzij Wolf, id6č na Goričane. Biliia mati in Rozka sta se zel6 preplašili, a verjeti iz početka vendar nijsta mogli, da-si je bila daleč znana nljudnost visocega gospoda, ki je često v navadnej obleki brez draštva hodil ubožnib. Ijudij tolažit in jim po-magat. — Kar gospod žiipnik Eozko pokliče k sebi ter pove, da je vse res, kakor je svet govoril, in jej še verh.u tega reče, naj vsak mesec pride k njerau po novce, katere je odmenil vladika njej in materi. rf^.v1.: -. ':. Deklica se uže nij branila pomoci blazega gospoda. Minolo je poldrugo leto. Stara mati se je v Gospodu prestavila na 6n svet, a deklica je prosila župnika, da bi jej poinogel zdaj v samostan priti, ; Nij zamaa prosila; njej želji je bilo skoraj ustrežeao. Baš pred nekolikov 5* — 72 — leti je v Ljubljani pobožna nuna umerla na žalost vsacemu, kdor jo je poznal. Nje otročja ljubezen nij ostala brez povračila, in do konca svojih let je v serci nosila tolažefii glas, da je ona bolnej materi bila aa stara letajedina podpora!