Maša Bizovičar
Univerza za tretje življenjsko obdobje
IZOBRAŽEVALNO SVETOVANjE STAREjŠIH
POVZETEK
Vloga in poslanstvo izobraževanja starejših se v storilnostno naravnani, starajoči in na znanju temelječi družbi spreminjata. Starejši so lahko dejavni le če se pridružijo socialnim skupinam in če imajo možnost vključevanja v nove spodbudne dejavnosti. Univerza za tretje življenjsko obdobje izvaja učenje in izobraževanje ter v okviru projekta Vseživljenjskega učenja Ljubljanske urbane regije razvija svetovanje. Svetovanje za učenje in izobraževanje omogoča vključevanje starejših v raznolike dejavnosti, ki uresničujejo načela vseživljenskega učenja in dejavne starosti.
Ključne besede: svetovanje, izobraževanje, vseživljenjsko učenje, dejavna starost.
V
družbi znanja vse bolj srečujemo izobraževanje in učenje odraslih in starejših. V slovenskem okolju tovrstno izobraževanje izvajajo Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje (38 univerz v 36 krajih Slovenije), Inštitut Antonma Trstenjaka z medgeneracij-skim izobraževanjem, društva upokojencev s predavanji in drugimi metodami. Mreža študijskih krožkov (nosilec je ACS). Nosilci tovrstnega izobraževanja so stanovska društva in v zadnjem času najrazličnejše izobraževalne organizacij, ki s številnimi in raznolikimi dejavnostmi uresničujejo načela vseživljenjskega učenja in dejavne starosti. Ko postane izobraževanje za dejavna poznejša leta tako široko in razprostranjeno, je nujen razvoj svetovalne dejavnosti, ki omogoča izbiro prave poti. Svetovanje se je na Univerzi za tretje življenjsko obdobje skozi vsa leta razvijalo vzporedno z izobraževanjem in omogoča vključevanje starejših v izobraževalne skupine in prostovoljno delovanje. Na Univerzi za tretje življenjsko obdobje poteka integrirano svetovanje. S svetovanjem starejšim omogoča izbiro izobraževalnih
programov in primernih izobraževalnih oblik za osebnostno rast (znanje, samozvest, strpnost in druge lastnosti) in premeščanje življenjskih težav. Svetovanje poteka ob upoštevanju potreb, ki so se v življenju starejšega človeka razvijale skozi leta.
Starejši, ki se na Univerzi za tretje življenjsko obdobje vključujejo v svetovanje, so hetero-gena skupina. Sestavljajo jo v 90 odstotkih ženske, označuje pa jo štirideset-letni starostni razpon (od 50. do 90.1etnikov). V svetovalni proces starejši vstopajo povsem individualno, nekateri ostajajo anonimni in o svojem življenju, tako preteklem, kot sedanjem, ne želijo govoriti. Nekateri na vprašanje o delu, ki so ga opravljali pred upokojitvijo odgovorijo naslednje: »To pa res ni pomembno kaj sem delala, kakšen poklic sem imela. Zdaj sem upokojenka«. Spet drugi v razgovoru odkrivajo svoje najglobje življenjske težave, izkušnje, želje in strahove ter jasno oblikujejo motive za vključevanje v izobraževanje. Ključnega pomena v svetovalnem procesu je prepoznavanje motivov za vključevanje v učenje in izobraževanje posameznika.
Veliko starejših vstopa v svetovalni proces z jasno oblikovanimi željami. Večja seznanjenost in pridobitev znanj z različnih področij je pri starejših eden pomembnejših motivov za izobraževanje. V zadnjem času prevladuje želja po učenju novih tehnologij in tujih jezikov, predvsem angleškega jezika. Zavedajo se svoje ločenosti ob neuporabi intemeta, e-ko-munikacije in angleškega jezika V učenje za ta znanja starejše nemalokrat usmerjajo otroci ali vnuki. Pridobivanje novih znanj prispeva k motiviranosti ter večanju samozavesti. Takole povedo »Nisi več 'neviden' človek, saj imaš znanje, pozicijo, samozavest, znaš drugače komunicirati z ljudmi^ (M. Č., slušateljica Univerze za tretje življenjsko obdobje). Eden pomembnejših motivov za izobraževanje je tudi družbeno vključevanje starejših. Starejši velikokrat na vprašanje zakaj se želijo izobraževati odgovorijo: »... da nisem izključena iz vsakdana, da sem vpeta v delo in družbeno dogajanjem (A. J., slušateljica Univerze za tretje življenjsko obdobje). Obiskovanja kontinuirane izobraževalne dejavnosti (poleg odgovornosti do otrok, vnukov in partnerjev) v njihovo življenje vnaša strukturo. S tem motivom se močno prepleta tudi želja po povezovanju z drugimi. Starejši so lahko dejavni le če se pridružijo socialnim skupinam in če imajo možnost vključevanja v nove spodbudne dejavnosti svetovanja, učenja in izobraževanja ter dejavnega staranja.
Možnosti svetovanja, učenja in izobraževanja razvija Univerza za tretje življenjsko obdobje s partnerskimi organizacijami v projektu Center vseživljenjskega učenja Ljubljanske urbane regije. Projekt omogoča brezplačno svetovanje za učenje in izobraževanje za vse generacije ob finančni podpori Evropskega socialnega sklada in Ministrstva za šolstvo in šport. Univerza za tretje življenjsko obdobje sodeluje v projektu od leta 2008 s Svetovalnico za dejavna poznejša leta. Ob indvidualnem in skupinskem svetovanju naj bi svetovalnica v prihodnje zbirala primere dobre prakse in
postavljala modele dejavne starosti. V našem okolju modelov in vzorov dejavnega staranja, primanjkuje. Izkušnje pridobljene s projektom so izjemnega pomena za nadaljni razvoj svetovanja in izobraževanja starejših.
VIRI IN LITERATURA
Findeisen, D. (2009). Pomen izobraževanja starejših odraslih v družbi, ki se stara. Posvetovanje ob predstavitvi Centra vseživljenjskega učenja LUR, Univerzum.
Findeisen, D. (1999). Education of adults in later life.
Filozofska fakulteta, Ljubljana. Kneževič, S. (2008). izobraževanje starejših na Univerzi za tretje življenjsko obdobje za osebnostno rast in njihovbo sodelovanje v družbi. Filozofska fakulteta. Ljubljana: diplomsko delo. Filozofska fakulteta.