Štev. 7. V Ljubljani, 5. aprila 1918. Leto LVIII. Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva Vse spise, v oceno poslane knjige Itd. Je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Učiteljski Tovariš Izhaja vsak petek popoldne Ako je ta dan praznik, Izide list dan posneje. Vse leto veljn . . lfr— K pol leta .... 5*— „ četrt teta ... . 2-50 „ posamezna številka po 20 h. Za oznanila Je plačati od cnostoipne petit-vrste, če s« tiska enkrat . . 16 h . . . dvakrat. . 14 „ . . . trikrat . . 12 . ¿a nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 10 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št 118). Zn reklamne notice, pojasnila, poslana, razpis« služb Je plačati po 20 b za petit-vrsto. Priloge poleg poštnine 15 K. Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari Je poSiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani PoStna hranilnica št 53.160. Reklamacije so proste poStnine Gradiva za list se nam ie za to številko mnogo nabralo,, a ker nam tiskarna zaradi tehniških ovir ne more napraviti priloge, izide izumoma prihodnja številka namesto šele 19. že 12. t. m. Dopisnike prosimo potrpljenja. Uredništvo. v lil za Koper, 25. marca 1918. Tako daleč so pritirali naši kruhoda-jalci razmere istrskega učiteljstva, da smo danes v položaju, -kakor bi napol živi stali ob svodih grobovih ,im popolnoma izčrpani gledali, kako nas vsak hip pahnejo .vanje. Naše stanje je brezupno, kvečjemu se da primerjati s stanjem naših nesrečnih kranjskih tovarišev. Ali smo res obsojeni v pogubo? Ali se je ves svet zaklel proti nam? To strašno obupna stanje je združilo vse istrsko učite/ljstvo na -zadnji poizkus, da dobimo nujnim potom vsaj to, kar za preživljanje sebe in svcicev neobhodno potrebujemo. Na sestanku v Bujah, dne 17. marca 1.1. 9mo napravili spomenico na deželno upravno komisijo tis trsko, kjer smo precizirali svode zahteve in stavili — ako nam glede teh zahtev ne ugode — svos' ultiiimatum! Pripravljeni smo na vise, naj pride in nai se zgodi karkoli! Ker ne moremo in nočemo živi v grob. se hočemo v obrambo svoje eksistence poslu-iitl najskrajnejših siwdstev! Spomenica se glasi: »Najmanjši prejemki, izpod katerih ne sme frobena šolska občina iti na nižje, naj bodo odmerjeni tako, da učitelji in podučitelji niso primorani truditi se s postranskimi opravili, temveč da lahko vso svojo moč obračajo na svoj poklic, in da je učiteljem še tudi mogoče, svojo rodovino živiti primerno razmeram dotič-nesa kraja.« (Zakon z dne 14. maja 1869, drž. zakon št. 62, in zakon z dne 2. maia 1883, drž. zak. št. 53, § 55., točka 1.) V očigled i tej zakonski uredbi evo resničnosti sedanjih ekonomskih razmer, v katerih je dežela al v njej učiteljstvo. Istrsko prebivalstvo bi moralo živeti od ' tega, kar mu daje aprovizacijska komisija. Ta prehrana je danes sledeča: 1 kg koruzne moke na teden in osebo (in v mnogih krajih nič); moke za peko kruha popolnoma nič; zabele malo ali nič (v nekaterih krajih že 5 mesecev nič); mesa skoraj nikdar in če. po prepovedanih cenah; ni krompirja, ne fižola, ne drugega sočavja; po pretiranih cenah se dobi sadni koinpot, sveče, žigice, poper in kaka druga začimba. Če bi se bilo za&eglo pridelke Istre v korist vsega prebivalstva, bi tudi učiteljstvo lahko imelo kruha, zabele in vina; a pridelki so bili tako slabo zaseženi, ker preden fcšila dAtična odredba. .v> prišli vsi pridelki v roke špekulantom in prekupčevalcem; učiteljstvo v nobenem slučaju m moglo razpolagati z vsotami denarja za nakup potrebnega kruha svojim družinam in t» za dobo enega celega leta. Vina niti ne omenjamo, ker ga smatramo danes kot razkošje. Z oljem se je zgodilo ravno ¡tako kot z žitom. In vlada od svoje strani odreka zabele (maščobe) Istri, češ, tu se prideluje oije; aprevizacij-ske komisije ga ne razdeljujejo, nimajo ga: zaseči ga niso mogie, Kur je ooredoa prišla prepozno, pozneje pa tega niso hotele storiti. Potemtakem si le mali del prebivalstva lahko nabavi olja in potrebne zabele in to tisti, 'ki .imajo reseirve denarja. In ker vlada ne oskrbuje dežele z najskrajnejše potrebnim se prodajajo živila po skrivni kupčiji, po oderuških cenah. Učiteljstvo gotovo ne more plačati 1500—1600 K za 1 q žita in 4&—50 K za liier olja; saj bi pri sedanji plači moralo potrositi vso Letno plačo za kvintal moke in za vse drugo bi ostalo goiih rok. Maka za polento — citiramo, ker je značilno — stane od 14 do 16 K kiiogram. Odveč bd bilo označiti zneske, ki b« bili potrebni za nakup drugih prehrani! prve .in neobh-od-ne pc.it rebe, kakor meso, sočivje, ki stane 20 do 28, odnosno 14 do 15 K. Zraven tega pa še obutev in obleka. Usnje, če se i!oh miore še dobiti, stane do 160 K kg; biago za obleke, in te najnavadnejše vrste, stane m 80 K: tako da se za par črevijev potrebuje 300 K. za eno obleko 500 K. Prejemki učitedjstva so isti .iz leta 1908. V letih 1913-1914 je vlada razumela, da je draginja spk)šno toliko narasla, da prejemki ntso več zadostovali; zato je vlada dovolila deželam, da Lztirjajo poseben davek na opojnih pijačah (na špiritu) in da bo ta novi vir deželnih dohodkov povsem v korist učLteijsftvu. Izbruh vojne .je vzel učutefetvu tudi to pičlo pomoč, in medtem, ko .so prejemki ostali vedno isti, učiteljstvo prisostvuje z grozo naraščanju cen živilom, ki so narasle od 10 do 50, do 100, 200, 500, 1000, 1500, 2000 — do še več, tudi do 3000 od sto! In še sedaj ne kaže. da bi se naraščanje cen ustavilo, pač pa vse kaže po tem, da se naraščanje cen še viša. Torej če se je od stojalo na prejemkih učitelistva v letu 1914 pri tem, da stane preživljanje 100. 150, kako je mogoče, da se preživlja danes, ko se je prehramitev zvišala do 1500, j 3000 in 4500? Deželna upravna kouni&ija je izvedla j znane sklepe, ki so jo prisilile, da je nakazala učiteljstvu one proslule vojne do-; klade, ki .jih pa vsi niso mogli uživati, medtem ko je vlada in celo privatna podjetja (tvornice, ladjedelnice) poskrbela za svoje uradnike (uslužbence) že izza pri-če-tka voijne in v teku te jim nadaiino izboljševala gmotni položaj. Ekonomske razmere učiteljskega stanu so se ostro poslabšale v sedanjem splošnem položaju tudi glede na gotove odredbe, udejstvene ali opuščene, ki škodujejo enemu ali drugemu delu učiteljstva, 'kakor znižanje prejemkov učiteljicam, ki so btiile začasno premeščene tekom vojne, pičel in povrhu se neizplačan zaslužek za mesece počitnic učiteljem evakuiranih krajev, odpadla imenovanja učiteljev, ki so sicer postavno prosili za izpraznjeno mesto, z edinim izgovorom, da občinske uprave ne delujejo, oikotoost, da je mnogo učiteljev ptrimoranih poučevati v dveh in več razredih, medtem ko mnogi pohajkujejo ali poučuje«© brezplačno, ker so prisiljeni zaradi odredbe o službeni praksi, in druge se zopet pušča nezaposlene s pretvezo, da nočejo sprejeti odkazanih mest, medtem ko je resnica, da teh mest ne sprejmejo, ker bd k prejemkom, ki so v zveza s teimi mesti, morati dodati iz svojega dvojne in trojne zneske, da bi .jim bilo mogoče živeti v do-tičnih krajih (plača naj se jih primerno!) Glede na to grozno stanje podpisani učitelji vprašajo v imenu vsega istrskega učiteiisrva: a) Vojno doklado za leto 1918 v razmerju, da prišteva od slučaja do slučaja k stalni plači, odgovarja skupnim prejemkom štirih zadnjih razrednih stopanj državnih uradnikov (XI?—XIII.); b) tekom vojne »začasno« premeščenemu učiteljstvu ie pustiti vse dohodke, kr iih je ono imelo v dotičnem 'kraju, iz katerega .je bilo premeščeno, ednosno vrniti mu je pridržane zneske; c) učiteljem, ki so pravilno prosili za razpisana mesta, naj se ta podelijo z odgovarjajočimi .prejemki da v krajih, kjer zaradi raznih vzrokov poučuje učitelj v dveh in več razredih (ne oddelkih) se poskrbi z izrednim« učnimi osebami; č) da se učiteljstvu evakuiranih krajev Izplačajo dnevnice tudi za čas počitnic, če je povratek onemogočen zaradi vzrokov, popolnoma neodvisnih od njih, in te dnevnice naj bodo enake za -vse; d) da se postopa z ozirom na vojno doklado s pomožnimi učitelji po isti imeri in sorazmerno z ostalim učiteljsitvmi: e) da se vpoklicanim učiteljem (častnikom, podčastnikom in vojakom prosta-kom) podeli polno plačo iin izplača pridržane zneske; f) da se tudi glede na takse, obieke in obutev postopa z učiteljistvom kakor z zgoraj omnjenimi štirimi kategorijami državnih uradnikov. Podpisani zvesti tolmači naloge, poverjene jim po učiteljskem zboru v Bu-jiah. dostavljajo, da bo prepis te spomenice predložen državnozbotrskim poslancem in časopisju vseh treh narodnosti, in da učiteljstvo čaka na jatsen in natančen odgovor na svoje zahteve od strani te upravne komisije do 10. maja 1918 in da končno v slučaju, da te ne bi biie celotno sprejete, si učiteljstvo pridržuje nalobšlr-neišo in neomejeno prostost dejania In bo že v dobi čakanja zbiralo In organiziralo vse svoje sik — pripravljeno za vsako eventualnost! Koper, dne 24. marca 1918. Odbor: Gc-dnig Ant. za dtaL učdtelj-stvo; Orel Franc, za slov. učiteljstvo; Licu! Gašo. za hrv. učiteljstvo; Rauroig Fr.. za itai. učateljstvo; Sema A., za i tal. učiteljstvo; Venturini Fr., za slov. učiteljstvo; Zlatič Mate, za hrv. učiteljstvo; Zotrzenon Fr., za ¿tal. učiteljstvo. ržavljije c. df. okrajni "1 nadzornikov. „Učit. Tovariš" je v svoji 5. štev. t. 1. priobčil članek o podržavljenju c. kr. okraj, šol. nadzornikov. Ker se nam zdi to vprašanje vitalnega pomena za učiteljstvo in šolstvo, upamo, da smo opravičeni spregovoriti par besedi z upanjem, da se o-glasi še več tovarišev o tem vprašanju. V obče je znano, kako stališče zavzema slovensko, češko in poljsko učiteljstvo napram temu vprašanju. Negativno na celi črti. Tudi nemška učiteljska zveza v Avstriji. L1SJEK. t Janez Sajó. Ni da bi kar tako pozabili častitljivega starčka Janeza Sajé ta, 'ki nas je zapustil lansko leto dne 23. novembra. Njegovo izredno dolgo delovanje na polju slovenskega šolstva, na polju gospodarstva kakor tudi v družabnem življenju je zarisalo toiiko uspehov in lepih spominov, da nam sili v ¡roke pero, ki naj zapiše nekaj vrsttic v spomin predobremu lanskemu. Janez Sajé se je porodil kot sin kmetiških starišev 1835. leta v Hruševeu Pri Straži na Dolenjskem. Dorvršivši ljudsko šolo in nekati gimnazijskih razredov v Rudolfovem se je posvetil najprej učenja crgiljarstva, potelm pa je absolví ral leta 1852/53. učiteljišče v Idriji. Sedem let je služboval Sajé kot učitelj v Planini (ko- čevski okraj), v Dolu pod Ljubljano m v Ratečah na Gorenjskem, deset let v Pre-dosljah pri Kranju, celili trideset let pa v Št. Jerneju na Dolenjskem Usoda mu je bila skrajno rivia. Po 47. letnem službovanju .je užival zasluženi pokoj še celih 16 let čil in zdrav, dokler ga nista uklonili visoka starost in vojna hrana. Službena doba v Št. Jerneju je zlata doba v življenju Janeza Sajóla. Tu je posvečat v prvi vrsti svojo pozornost ljudski izobrazbi, ki je bila ob njegovem prihodu še na precej nizki stopnja. Skoro je izprevkle?. da enorazrednica prelepe vasi ne zadošča mnogoštevilni mHadii.ii, ki je hitela iz vseli krajev obširne planjave poslušat zlate nauke dobrega učitelja. Zato je zastavljal Sajé vse svoje sile, dokler ni postala šola štirirazredna. Ker ni ime! Št. Jernej lasfeiega modernega šolskega poslopja, je dajal Sajé svojo lastno tli&o, ki si jo je zgradil vzlic pičli plači, šoli na razpolago, šele ko je občina dogradila lepo moderno šolo, je stopil Sajé v pokoj. videč da je stem dosegel to, česar ie njemu priljubjeni kraj potreboval. Vsestransko je bilo Sajčtovo delo-viuije ¿i povsod i tudi piodoaiosno. Kot šolnik je vzgojil celo generacijo št. jearnej-skega okoliša, skero vsak človek nada-leč okoli jc bil njegov učenec. A ne samo v šoli si je stekal zaslug, kaj rad je posegal tudi v gospodarski pouk, navajal je ljudstvo k umnemu sadjarstvu, poljedelstvu ter kletarstvu; c. kr. kmetijska družba v Ljubljani je priznala njegove zasluge s podelitvijo srebrne kolajne, dvakrat so mu podelili Metelkovo ustanovo, hvaino je pisal o njem »Der osteareichi-sche Schulbote, višja šočska oblast pa mu je — žal moramo konštatirati tudi ptri njem kakor pri- večini izbamih šolnikov — delala kjerkoli intiogoče le zapreke; das' ji }e služil nad 47 let, ga ni pomaknila niti v najvišji plačilni razred. Šaljivo ie prrpoveidoval večkrat o tam, kako se je moral boriti z^ to aii ono s kaikim predpostavljenim, ki se\-eda o šolstvu ni imel posma. Fdino kolajne za 40-letno marilji\xi službovanje mu niso mogli odreči. Za odgiojo svojih otrok je skrbel Janez Sajé kakor pravi oče. Viisel je na njih kakor malokdo; žal da irrita je umrl v zgodnjih letih edini sin, uirtdniik v Slo-venjgradcu na štajerskem. Tioda solze, ki iih še prelival za svojim ljubljencem, ga niso' kioniie, tem večje veselje je imel s svojimi hčerkami in s svoiimi vnuki. Nad temi se je naslaja! zlasti v času svojega 16-leuiega pokoja. Skoro vsako leto je nagradil maiiiivost te al: >one hčerke s tem, da io ie popeliai za več dni na Dunaj ali v kako drugo večje mest». Ob teh prilikah sva se vzljubila pravzaprav tudi midva; biia sva si stric in nečak, a usoda naju ie ločevala vedno; neizbrisni pa mi bodo ostali spornim na stričeve pósete na Dunaj, kjer sem bil njetnu in n.iegovitm spremljevalkam nekaik »cicerone«. S ponosom je opazoval Sajé, kako so strmeli Dunajčanje nad Vegovo izredno zunanjo podobnostjo s cesarjem Francem Jože- je v svoji večini proti podržavljeniu iz tistih vzrokov, kakor slovansko učiteljstvo. Ker pa nismo preroki in ne vemo. kako se zadeva izvede, hočemo spregovoriti ob-štrneie o tem perečem in dalekosežnem vprašanju. Neovrženo dejstvo je, da imajo c. kr. okrajni šolski nadzorniki velik vpliv na razvoj šolstva. Dober okraj. šol. nadzornik da|e nekak pravec šolstvu okraja, in čim sposobnejši, popolnejši je nadzornik, tem boljše je šolstvo. Učiteljska zveza nemškega učiteljstva v Avstriji je prt d kratkim izročila c kr. naučnemu ministrstvu jako obširno spomenico* o preosnovi učitelj'šč V tej spomenici se zahteva, da imej učiteljstvo dostop na vseučilišče. Učna snov na učiteljiših naj se poglobi, zato naj se razširijo učitelpšča na pet letnikov; pogo) za vstop na učiteljišče zahtevajo vsaj niž|o srednjo šolo oziroma meščansko šolo. Za glavne učitelje na učiteljiščih naj se nastavljajo le profesorji z dovršenimi vseučiiiščnimi šitudiji, za vad-mšKe uiitelje pa naj pridejo v poštev edino le priznani ljudsko- in meščanskošolski u-čitelji. — Za vzgojo meščanskošolskega uč teljstva naj se osnujejo na vseučiliščih dvoletni tečaji; in tudi izpiti za to učiteljstvo naj se vrše na vseučiliščih. Mislimo, da smo popolnoma na pravi poti, ako zahtevamo za prvi pogoj k po-državljenju c. kr. okr. šol. nadzornikov, da bodi vsak c. kr. okraj. šol. nadzornik duševno na najvišji stopnji svoje izobrazbe, da imej vsaj meščanskošolski izpit, da bodi priznan kot dober pfdagog, ki je dal od sebe že kako „f go°— kakor pravi Prešeren — a ne bodi le politiški prigamač te ali one stranke, kakoršnji so v svoji večini današnji kranjski c. kr. okraj. šol. nadzorniki. Da imaio izobraženi nadzorniki veliko večji ugled pri učiteljstvu, to dokazujejo že vsakdanje skušnje. Vzemimo zglede le iz dan šn;et?a šolskega življenja in pa zglede iz do' izvrševati svoje težke službe. Lampe-Su steršič in še Pegam povrh, težak bo odgo vor, ki ga bo predal islej terjala od vas za vaše hiše vanje slovenska javnost! Tril-lerjev članek slove: • V zadnjih tednih so vzbudili v širši javnosti splošno pozornost obupni klici našega ljudskošolskega učiteljstva za pomoč in rešitev iz uprav neznosne bede. Marsikom«, zlasti izven naših deželnih ¡meja, se je zdela naravnost neverjetna slika, ki jo .te podalo učiteljstvo javnosti o svojem več kri obupn«m pnliožajm kn zato sem rade volje ustregel želji uredništva »Domovine«, naj podam primerno pojasnilo o zagonetnem stališču in postopanju krušnega očeta ljudskošolskega učiteljstva, t. j. deželnega odbora. Kranjska dežela je uživala že pred vojsko dolga leta žalostno slavo, da ama v celi Avstriji najslabše plačano učiteljstvo. Boj za izboljšanje gmotnega položaja tega važnega kulturnega čini cel'a ie tvorili eno n ajpogta vitne.išili nalog narod-no-napredne manjšine v deželnem zboru; toda več let se je razbijal ves trud ob stramkanskopolitičnih pomislekih večine deželnega zbora, ki _ jo je vodil sedanji glavar dr. šusteršič. Šele takorekoč neposredno pred izbruhom svetovne vojne, to je v zimskem zasedanju deželnega zbora lata 1913/14. se je večina na videzno vdala splošnemu pritisku iti je predložita ter tudi sprejela zakonski načrt, ki je vseboval za takratne razmere precej izdatno regulacijo učiteljskih plač. Dejal sem, da se je večina pravzaprav le navidezno vdala zakaj vezala je regulacijo plač nerazdružljivo .rta istočasno sprejetje novega zakonskega načrta o šolskem nadzorstvu, ki je pa bil v ta kem navskrižju z državnim šoslkim zako- goreče, da ga je Pij X. začudeno pogledal. — Z Rimom pa najina pot še ni bila končana; hitela sva še dalje v Naipolj, kamor sva' ponesla na stričevo posebno žeiliio pozdrave pleterskih kartuzijaneev onim na gori San Martino sredi Napel!ia. Prekrasen razgled iz samostanskega vrta ter — par kozarčkov šartreza je bila za-zabvala za najino uslugo. Iz Pcinspetiev sva krenila nazaj proti domu: ustavila sva se med potom v Ženovi, v T urinu, v Milanu ter prišla potem zopet srečno v ljubljeno domovino. V duhu vidim svojega ljubega strica, kako je pripovedoval svoje doživljaje po Italiji sorodnikom :n znancem. Srčno sem si želel, slišati ga tudi sam, kako ie obujal prijetne retmiscence. a ni tri bilo dano. Smrt mi .ie prekrižala račune, lani je nenadoma hitro pograbila sivolasega korenjaka; _ v veličasitoean spremstvu je pokopal St. Jernej svojega častnega občana, ki miu ie dolžan toliko lepega in vzvišene-ga. M. Pire. nam, da je biio že v naprej izključeno cesarsko odabneroe, na kjar smo. napredni poslanci v deželnem zboru z vsem po-vdarkam opozarjali. Noj navzlic temu šmo u^adi, da se bo daJa tem r. | naknadno doseči med viado in deželo ka-foa poravnava in poplavite, stvar za uči-teistvo je bila, da se je sprejel v deželni proračun za leto 1914. diotičnl višji izdatek ¿70.000 K oziroma p-i štev Si začasne ilra$(!injske doklade itd., a- celotnem iznosu 514.924 K. V ¡prvi vrsti v pokritje tega višjega izdatka je država dovolila deželi posebno visoke precdkaze iz davka na žganje; vrhu tega je pa večina tudi izredno povišanje deželnih doMad (na državno užitni no od 40% na 145%, na direktne državne davke od 40% na 55%, oziroma 75%) utemeljevala poleg drugih i zrednih vzdafctov tudi s „povišanjem ači-te.ltisfciih plač. Stoji tnrei dejstvo, da ■ si .je dežela preskrbela za nameravano regukici:ro uči-teljskih plač naravnost b-ogato kritje, katero bi bilo tudi v vcstnom času in vse do danes (to bodi še posebej naglašeno) povsem zadoščalo. Toda zgodilo v je pred čemer smo mi napredni kvaražugoni vnaprej svariii — zakon o šolskem nadzorstvu ni bil potrjen in ž mjdm je padla po sklepu deželnozbcrske večine tudi prepctrebna regulacija učiteljskii plač. Najugodneje pa je bilo, da je ta čas izbruhnila svetovna vojska in onemogiočila. ker je bil deželni zbor zaključen, vsako še pravočasno }>o-pravo na učiteljstvu storjenega grelia.. U-čitelistvo je torej vstopilo v vojsko s starimi, že tačas bei-iiškiini mirovnimi plačami, kranjska dežela pa i izterjala od države in od davkoplačevalcev že i. 1914. na račun neizvršene regulacije učiteljskih plač nad 400.000 kron ter ta denar vtaknila kratko in malo v žep. Istotako je kranjska dežela tudi v leili 1915., 1916 in v prvi polovici 1917. prihranila na ta način, — tudi če odbijamo vse vojne dm-giniske doklade. katere je učiteljstvu rz-p-tačervaln, in če n<> upoštevamo, da bi s leni izr&dnim dokladam tudi ob izvršeni regulacija spričo strahovito naraščajoči draginji ne. bita s-m^a hi in ne hi mogla popolnoma izogniti. na leto še vedno lepe stotisočake. Naj se mi ne ugovarja, da dežela državnih preodkazov od davka na žganje za zadnji dve leti v proračunjeni visokosti šc ni prejela izplačanih. Zgoraj navedene ogromno povišane doklade je vsekakor prejemala tudi na račun kredita /a regulacijo učiteljskih plač in kar jej ie država dolžna, bo tudi plačala. Vsekakor je torei jasno in to smelo trdim, tiu jc dežela prejela v gotovini in prihranila vsled po njeni lastni krivd preprečene regulacie učiteljskih plač od leta 1914. do danes lepe stotisočake, oziroma z drugimi besedami povedano, da k ogromno svoto ostala učiteljstvu dolžna! S tega stališča je presojati postopanje večine deželnega odbora, o katerem hočem sedaj izpre-sovoriti. Do meseca julija 1917 je ta večina postopala z učitelistvom slej ko prej tako, kakor postopa trdosrčna mačeha z najbolj obsovraženim otrokom. Dočim je sicer gospodarila in gospodari še v imenu deželnega zbora z deželnimi dohodki, torej z milijoni, brez proračuna in računa, kakor i>ač ve in zna in dočim je dovoljevala ostalim deželnim uslužbencem po vsej pravici primerne vojne draginjske doklade, ne da bi vprašala, če je za nje dano pokritje ali ne, treba je bilo tej večini za učiteljstvo takorekoč iz rok iztrgati vsak vinar draginjske doklade in to iz kapitala, ki ga je bila in je dežela učteljstvu dolžna. O raznih nepričakovanih vojnih dohodkih dežele n njih misterijozni uporabi v svrhe, ki nimajo z deželno kulturo niti z daleka toliko stika, kakor ljudska šola, za danes in na tem mestu niti ne govorim. Tak jc bil križev pot kranjskega učiteljstva za gmotni obstanek do julija meseca preteklega leta 1917. Težak, toda še davno ne dopolnjeni Zakaj solnčni žarek, ki je ta čas zasijal, se je čez kratkega pol leta zopet skril za temnimi oblaki... Meseca julija p. I. je namreč kazalo. Ua je zlasti deželni glavar našel svoje srce za bedo ljudskošolskega učiteljstva. V koliko je nn to presenetljivo in razveseljivo dejstvo vplivala takratna politična kriza v taboru S. L. S., ki jc pretila prepoditi vse tej stranki zvesto učiteljstvo v Krekov tabor, tega ne morem presoditi. In tudi morebitnega vpliva drugega dejstva ne, da Jc namreč slučajno v ravno istem času sprejel državni zbor resolucijo, s katero se je obljubila deželam za draginjske doklade učiteljstvu izdatna državna pomni" Dobro se pa spominjam, da je v doiični seji deželnega odbora deželni glavar s posebnim pov-darkom naglašal, da učiteljska beda ne prenaSa robenega odlašanja več, pa makari da bi blio tieba povišati deželne doklade. In predlagal je vsemu učiteljstvu nove draginjske doklade, odgovarjajoče dokladam ostalih deželnih uslužbencev. Deželni odbor ie predlogu soglasno pritrdil. In moje spoštovanje do večine se je takrat dvignilo po dolgem času zopet Lzredno visoko. Pa žali-bog ne za dolgo časa! Ko je vlada decembra meseca odredila, da se ima tisti prispevek 70 milijonov (na Kranjsko je pripadlo okroglo 1,070.000 kron) razdeliti med učiteljstvo kot enkratni prispevek. ne da bi dežele imele pravico, odračunatl si žc izplačane draginjske doklade. tedaj je bil kranjski deželni odbor slino užaljen, češ: Ogoljufani smo! In beg učiteljstva iz nove Šušteršičfeve stranke ie bil ta čas tudi že gotov. V seji, katera se je sklicala previdoma v moji pravočasno sporočeni uradni odsotnosti, ie sklenil deželni odbor, da s 1. januarjem 1918 ustavi učiteljstvu sploh vsako vojno dravinjsko doklado, češ, da je dra-glnjska doklada stvar države. In tako se je zgodilo, — zakaj ntoi, v prihodnji seii stavljeni predlog, naj se draginjske doklade vsaj predujmoma in brez- prejudicn za stališče dežele nasproti državi izplačujejo vnaprej, je padel pod klop. Danes v četrtem letu svetovne vojske, ko so se vse življenske potrebščine podražile od 500 do 1000^ in več, je torej kranjsko učiteljstvo, izvzemši malenkostni, šele po dolgem moledovanju milostno Izplačani enkratni državni prispevek, nakazano na isto beraško predvojno plačo, ki že tačas ni zadoščala za količkaj dostojno življenje, danes pa je naravnost srednjeevropski škandal. Vsak boljši hlapec in dninar je danes mogočen gospod napram ljudskemu, v zvesti službi osivelemu učitelju in rodbinskemu očetu, napram pro-vizorični učiteljici z njenimi mesečnimi 84 kronami (vštevši mirovno draginjsko doklado!), pa ie zadnja gorska pastarica prava baronica. Naj se mi ne oporeka, da ie »v teku« radikalna pomoč vsled znanega sklepa državnega zbora. Prvič od upanja še nihče ni bil sit in drugič je pot do te pomoči žalibog še zelo dolga. Kakor znano, jc državni zbor sklenil, da k novim draginjskim dokladam ljudskemu učiteljstvu do-prinašaj država 70% in dežela 30^, dočim vlada stoji neizprosno na stališču 50% — 50% in drugega sklepa noče predložiti cesarski potrditvi. Meni, mimogrede ovedano, ni bilo simpatično, da je predlog 70% do 30% izšel ravno iz vrst kranjskih poslancev, ker jc predlagatelj prevzel s tem nase in na svojo stranko neprijetni očitek, da je zadevo zavlekel na kvar učiteljstvu. Stvar bo morala sedaj še v gosposko zbornico, potem pa zopet nazaj v poslansko — skratka, vlekla se bo tudi v najboljšem slučaju dlje časa. nego more razmere renašati mučeniško kranjsko učiteljstvo. Sicer je pa ta boj ined vlado in deželami prava avstrijska posebnost in nov dokaz za nesmiselnost drage dvojne uprave. Davkoplačevalce prav malo zanima, bodo li morali plačevati do-tično potrebščino kot državni ali deželni davek. Učiteljstvo pa ima zopet tisti bridki občutek, da kna nad seboj dva gospodarja, kadar gre za izpolnjevanje dolžnosti in da v kranjski deželi z vso vnemo in v najlepši slogi vihtita nad učite-lie-m-grešnikom svoj neizprosni bič Kaltenegger in Lampe, dočim se najrajše skrijeta oba, kadar gre za pošteno plačilo poštenemu delu. Kranjsko učiteljstvo ne more več čakati. Ce pa opeša, če izgubi pri najtrdnejši volji (in to voljo z visokim spoštovanjem občudujemo) še fzično zmožnost za izolnjevanje svojega poklica, r>otem bo škoda za narod velikanska. Nikdar še iti bila naša mladina izpostavljena takim nevarnostim, kakor v teh časih splošne demoralizacije. Gorje nam, ako odpove šc učiteljstvo v šoli in izven nje! če že naša deželna vlada živi kakor na luni in ne vidi te grozote, potem je tem nujnejša dolžnost, da stopi na plan nova deželnozborska večina; upam. da je v tem najnujnejšem vprašanju dana! Če kratkega zasedanja deželnega ¿bora ni mogoče doseči, nai se v posebnem zborovanju deželnozborskih poslancev večine izvijc deželnemu odboru iz rok puhli izgovor, da je vezan na zastarele sklepe deželnega zbora. Voljo naroda, najsilnejše zahteve pravičnosti in človečnosti naj izvrši — ali naj pa gre, ka[ bi bilo morda še itak najboljše in tudi brez vsake škode za deželno avtonomijo. Zakaj volja dveh oseb In dveh senc šc davno ni deželna avtonomija. iz naše organizacije. Skupne zadeve. IZ ZAVEZE AVSTRIJSKEGA JUGOSLOVANSKEGA UČITELJSTVA, Imenik članov so poslala: 15 Učiteljsko društvo za konjiški okraj — 27 Članov. 16. Kozjansko učiteljsko društvo — 28 članov, 17. Učiteljsko druš vo za Kranjski šolski okraj — 32 članov. 18 Slovensko učiteljsko društvo za Istro — 53 članov. 19. Učiteljsko društvo za politišk okraj Ljutomer — 35 članov. Učiteljsko društvo za Trst in okolico je prijavilo še 2 člana, odpovedalo 1 člana (skupaj 147_j_2—1«=148 članov). Celjsko učiteljsko društvo je prijavilo še 1 člana, odpovedalo 2 člana (skupaj 81+1—2=80 članov). V zadnjo štev. se je urinila napaka, namesto 634 mora biti 607 članov; danes prijavljamo 175 članov, torej skupaj 782. Od 14 društev še nimamo imenikov. Prosimo prav nujno, da nam jih dopošljejo! Vodstvo Zaveze. Seja upravnega odbora. Na veliki četrtek dne 28. marca t. 1. se je vršila seja upravnega odbora Zaveze in vseh štirih njenih odsekov. Odseki so se sešli na sejo ob 9. uri dopoldne v poslopju 1. mestne šole v komenskega ulici. Najprej so se kostituirali tako - le Gospodarski odsek — predsednik Štefan Šiškovič, poročevalec Jakob Roje. Stanovsko politiški odsek — predsednik Josip Pahor, poročevalec Hinko Sumer. Pedagoško-didaktiški odsek — predsednik Ivan Bankart, poročevalec A'ojzij Hrešeak. Časnikarski in književni odsek — predsednik Engelbert Gangl, poročevalec Ivan Šega. Nato so se razdelili odsekom doš!i predlogi, o katerih so se začeli takoj posvetovati. Ob 2. uri popoldne je imel sejo upravni odbor v prostorih Učiteljske tiskarne. Tudi ta se je najprej konstituiral. Sestavljen je za dobo treh let tako-le: I Vodstvo Zaveze; L Jelene predsednik; Vilibald Rus, I. tajnik; Fran Luznar, I. blagajnik. II. Namestniki: Anton Onus, I. podpredsednik; Anton Germek,. II. podpredsednik; A Mervič,ll. tajnik; FranBrinar, II. Magajnik. III Člani: Juraj Režek, Josip Rajšp, Fran Venturini, Ignacij Križman, Pavel Fiere, Jakob Dimnik, Davorin Humek. Štefan Šiškovič, Josip Pahor, Ivan Bankart, in Engelbert Gangl. Nato so poročali poročevalci odsekov o svojih sklepih. Razprava, v katero so posegli vsi člani upravnega odbora, je bila jako zanimiva. Načela so se razna važna vprašanja, o nekaterih je odbor zavzel že svoje stališče, o drugih predlogih se bodo še nadalje posvetovali odseki ter poročali o svojih sklepih na delegacijskem zborovanju, ki se bo vršilo v začetku septembra v Ljubljani. Obširnejše poročilo o lepo uspelem posvetovanju upravnega odbora nam bo podal v prihodnji štev. Učit. Tov. I. tajnik tovariš Rus Učiteljski konvlkt. Tovariš K. Puhar iz Ribnice piše; „Ker se nismo mogli u-deležiti pogreba Grčarjeve mame zaradi prepoznega obvestila, smo nabrali za „Učiteljski kovikt" K 38 Žalujočim ostalim naše najglobje sožalje 1" Ribniško učiteljstvo. Kranisko. Občni zbor društva v pomoč učiteljem njihovim vdovam in sirotam na Kranjskem v Ljubljani je bil dne 28. marca t. 1. v prostorih „Učiteljske tiskarne". Otvoril ga je ob pol 12. uri dopoldne predsednik Juraj Režek z iskrenim pozdravom na udeležnike, ki jih je bilo 16, in konstatiral sklepčnost po § 24. pravil. Spominjal se je čuvstveno v 1. 1916 in 1917 umrlih članov. Navzoči so se v po-češčenju njihovega spomina dvignili s sedežev. Iz tajnikovega poročila za poslovni leti 1916 in 1917 povzamemo sledeče: Ker lanski občni zbor, sklican na 4. da« meseca aprila ni bil sklepčen, je posloval tudi 1. 1917 odbor, ki je bil izvoljen na občnem zboru dne 19. aprila 1916. V dveletni dobi ni nihče pristopil k društvu, umrlo pa je pet društvenikov. V letu 1916 je preminul Karel Javoršek, v i. 1917 pa Josip Gregorin, Alojzij Novak, Matija Rand in Karel Wider; slednji je kot c. kr. praporščak dal svoje življenje za cesarja in domovino v Podgorici v Črni gori. Izmed umrlih je bil Gregorin društveni odbornik od leta 1902 do 1912; v vsej tej dobi jo vestno vršil svoj mandat. Blagi pokojniki so bili zelo delavni v šoli in izven nje. Njihovo vestno delovanje nam jih bo vedno vedno shranjevalo v hvaležnem spominu. Dobri tovariši, ki ste legli k večnemn počitku bodisi v domači ali v tuji grudi, počivajte v miru! Društvo je imelo koncem 1917. leta 90 članov, 34 vdov, 9 sirot po očetu in 11 sirot po očetu in materi. Blagajnik Jakob Furlan je poročal o računskem zaključku za dobo od 1. januarja do 31. decembra 1917. Izkazal je 48.449'79 K prejemkov in 48.286"38 K izdatkov; društveno imetje znaša 119.398-27 K. Tovariš Simon Puncah je v imenu pre-gledovalcev računa laskavo vcenil vestno, natančno in pregledno knjigovodstvo našega blagajnika ter mu izrekel toplo zahvalo, predlagajoč njemu io odboru absolutorij, kar se je odobruje soglasno sprejelo. V odbor so bili izvoljeni dosedanji odborniki, in sicer: Juraj Režek, predsednik; Jakob Dimnik, njegov namestnik; Jakob Furlan, blagajnik; Alojzij Kecelj, tajnik; Fran Črnagoj, Luka Jelene, Anton Likozar, Ivan Petrič in Janko Žirovnik; za pregledovalce računov pa Simon Puncah, Andrej Rape in Božidar Valenta. Ob pol 1. je predsednik zaključil občni zbor z zahvalo za udeležbo in pozornost pri razpravah. Občni zbor „Narodne Šole8 v Ljubljani se je vršil dne 28. marca 1918 v prostorih „Učiteljske tiskarne" ob 9. dopoldne. Predsednik društva tovariš Anton Razinger pozdravi s toplimi besedami navzoče in otvori 45 občni zbor. Nato poroča tajnik tovariš Franc Gale o društvenem delovanju za 1. 1917 V svojem poročilu omenja o težavah pri nakupovanju zvezkov z oziroma na pomanjkanje papirja in samoučil. Spomni se tudi pokojnega odbornika tovariša Karla Widra, ki je našel svoj prezgodnji grob v Podgorici v Črni gori. Blagajnik tovariš Alojzij Kecelj poroča o gmotnem stanju društva. Skupna imovina znaša sedaj 6888 K, in sicer za 200 K več mimo lanskega leta. Poročilo se vzame z zadovoljsvom na znanje. Nato se je vršila volitev odbora. Iz- voljeni so bili tovariši: Razinger Anton, predsednikom, Dimnik Jakob predsednikovem namestnikom, Gale Franc tajnikom, Alojzij Kecelj, blagajnikom. Odbornikom pa: Furlan Jakob, L'kar Janko, Petrič Ivan,, Režek Juraj in Škulj Franc. Pregledovalcem računov pa Luka Jelene, Janez Leveč in Vendelin Sadar. Nato zaključi predsednik občni zbor „Narodne Šole". Štajersko. Učiteljsko druStvo za ormoški okraj je imelo svoj občni zbor dne 7. marca 1918. v okoliški šoli v Ormožu. Udeležilo se ga je 22 članov; zastopane so bile razven bolfenske vse šole v okraju. Kot članice so pristopile društvu tovarišice : Ana Ka-menšakova, Kosijeva Dragvila, Porekarjeva Angela, Trstenjakova Zorka in Tručlova Filomena. Tovariš predsednik Josip Rajšp otvori zborovanje z željo, da bi se zopet oživelo naše društveno življenje in bi se tesno oklenili naše organizacije, ki je posebno v zadnjem času dokazala, kaj za-more doseči organizirano učiteljstvo. Nato poroča o društvenem delovanju in prečita važnejše dopise, med temi tudi dopis učiteljskega društva za okraj Frohnleiten v zadevi imenovanja nemških tovarišev Herza, Otterja in Monscheina za častne člane. Ta zadeva se odstopi Zvezi. Iz poročila, ki ga je podal tajnikov namestnik tov. Pinterič, posnamemo, da ima društvo 41 rednih, 3 izredne in 6 častnih članov. Vojaško službo opravlja še 6 tovarišev, izmed katerih sta dva v ujetništva. Odlikovanih je bilo 5 društvenikov. Za čas vojne smo zborovali petkrat s povprečno udeležbo 18 članov. Poleg društvenih zadev se je pri zborovanjih razpravljalo tudi o javnih vprašanjih, posebno onih, ki so v zvezi z vojno in aprovizacijo. Blagajnik tov. Šalamun poroča o denarnem prometu društva. Dohodkov je bilo 745 K 17 h, izdatkov 635 K 59 h, ostane torej prebitek 109 K 58 h. Društveno premoženje znaša 289 K 88 h. Račune so pregledali tovarišica Ana Trstenjakova in tovariša Bezjak in Rakuša. Izjavili so, da so v najlepšem redu. nu kar se je dal blagajniku absolutorij ter se mu izrekla zahvala za njegov trud. Pri volitvi 60 bili izvoljeni: predsednik Josip Rajšp, podpredsednik Ludovik Šijanec,^ tajnik Adolf Rosina, blagajnik Martin Šalamun, odbornika Jakob Preindl in Drago Pinterič. Delegatom za Zvezino delegacijsko zborovanje sta izvoljena' tovariš Josip Rajšp in tovarišica Antonija Reboljeva. Prihodnje zborovanje se vrši 2. maj-nika v Ormožu, Ker je bil dnevni red izvršen, zaključi predsednik lepo uspelo zborovanje. — ič. LISTNICA UPRAVN1ŠTVA. Po o. u. dr. izkazanim novim naročnikom naznanjamo, da so nam prve 3 številke popolnoma pošle, le nekaj 4, 5. in 6. štev. je še na razpolago. Krivda ne zadene uprave, ampak prepozno vroč tev društvenih izkazov. Da odslej ne bo nihče prikrajšan, se tiska, večje število posameznih številk. — Le krepko dalje! Usravništvo. Izdajatelj in odgovorni urednik: Radivoj Korene. Last in založba „Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva". Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Nai denarni zavod. Geslo t Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim. Hranilnica in posojilnica „Učiteljskega konvikta" v Ljubljani reglstrovana zadrnga z omejenim jamstvom. Promet do 31. marca 1918 K 46.218*33. Uradne ure: Vsak četrtek in vsako soboto od '/¡tu. do '/96. ure popoldne. Knjigoveznica Anton Janežič Ljubljana Florijanska ulica 14 se priporoča si. šolskim vodstvom in gg. učiteljem za izvrševanje vseh v knjigo-veško stroko spadajočih del. mm» .U..j--i".iU'IJ.ll.l....., j i uijIH s/3°/o. Obrestovanje se pričenia dvakrat na mesec in sicer: 1. in 16. dne vsacega meseca. Posojila se dajo le. zadružnikom na osebni kredit po jako ugodnih pogojih. Posojila dovoljuje nače stvo. Načelstvene seje bo vsako 2. in 4. delavno soboto v mesecu, ¿adruga plačuje na željo zn svoje dolžnike premije ter tudi rosreduje pri zavarovanju. Vrača «e po spodai navedenih način.h. Vsakdo si lahko izbere način vračila po svoji osebni potrebi in po svoji plačilni zmožnosti. Vsacih 100 K posojila se vrača po načinu: mesečnih rokih rokov rok A v 12 in sicer 11 ¿i 9 K — h, 12. 4 K 73 h O D 18 17 n 6 „ — o 18. 3 . 56 „ C , 24 23 n 4 „ 50 m 24. 4 n - „ D „ 38 37 T) 3 v — 9 38. - , 66 , E „ 46 45 ® 2 „ 50 » 46. 1 . 81 . F , 60 59 » 2 „ — n 60. - . 70 , G „ 70 69 » 1 , 75 D 70. t u 42 „ H „ 85 84 n 1 . 50 n 85. 1 . 26 , Informacije pošilja zadruga vsakomur franko, kdor vpoš je 30 h v pisemskih znamkah. Na prošnie brez vpošiljatve navedenih znamk so ne odgovarja. Dopise je naslovljati edino na zadrugo, ne na posamezne člane načelstva. Zadružni lokal je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. Uradne ure za stranke so izvzemši praznikov vsak četr ek in vsako soboto od ' '„5. do '/, 6, ure po, oidne. Največja slovenska hranilnica! LJubljana, Prešernova ulica šf. 3. je imela vlog koncem leta 1917 . . . . . K 66,800.000 — hipotečnih in občinskih posojil....... 27,000.000 — rezervnega zaklada ..........„ 2,000.000— Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje najvišje po --n = večje in nestalne vloge pa po dogovoru. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5°/«, izven Kranjske pa proti 5'/«"/• obrestim in proti najmanj ln» oziroma V/. odplačevanju na dolg. V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno Kreditno društvo. Velecenj. učiteljstvo opozarjamo na zbirko pesmi, ki so izšle v „Učiteljski tiskarni". To je lepa Engelbert Ganglova knjiga „Moje obzorje", ki se dobiva po vseh knjigarnah, kakor tudi v „Učiteljski tiskarni". Cena lično vezani knjigi je 3 K. Po pošti 20 h več. Naj bi ne bilo učiteljice in ne učitelja, ki bi ne imel v svoji knjižnici te lepe knjige. Ali ste že član društva ,Jubilejska samopomoč' ? Društveniki so lahko učitelji, njihove žene in učiteljice po Kranjskem, štajerskem, Primorskem in Koroškem. V društvo se sprejemajo le oni, ki še niso stari nad 45 let. Pri pristopu v društvo se plača pristopnina, ki se ravna po starostnih letih in sicer do 25 let 2 K 50 h, od 25 do 30 let 5 K, od 30 do 35 let 10 K, od 35 do 40 let 15 K, od 40 do 45 let 20 K; poleg tega še 2 K za prvi smrtni slučaj, 2 K letnine, 1 K vpisnine, 30 h upravnine in 20 h poštnine. Letno se plačuje 30 h upravnine in 2 K za rezervni fond, ki je znašal koncem XII. upravne dobe 8052 K 99 h. Po društvenikovi smrti izplača načelništvo takoj zakonittm dedičem tolikokrat po 2 K, kolikor je društvenikov (sedaj 250). Po smiti društvenika plačajo drugi društveniki po 2 K za nadaljni slučaj smrti. Vsa pojasnila glede pristopa v društvo daje Jubilejska samopomoč v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. BB8BBBSBBBBB11BBBBBBBBBBBBBBBB Najpripravnejša in najepša darila za otroke ho MLADINSKI SPISI, ki jih je izdalo in založilo „Društvo za zgradbo Učiteljskega kouvikta v Ljubljani". Cena vsaki knjigi, ki je lepo vezana in bogato ilustrirana, je s poštnino vred le 1 K 30 vin. „ZVONČEK". List s podobami za slovensko mladino. :-: :-: Letniki od III. do XVII. V navadni vezbi 6 K, elegantno vezan 7 K. ------ Vsi ti spisi se naročajo v „Učiteljski tiskarni" v Ljubljani in v vsaki knjigotržnici. SIHHIBIiBlBBBBSaHiBlSHilllHHB