informator Številka 15 Leto XIX. Titovo Velenje, 10. aprila 1985 sestavljena organizacija yUlCl 1J“ združenega dela »Sanacija Gorenja ni samo pokrivanje izgub” Minulo sredo seje na obisku v Gorenju v Titovem Velenju mudil član CK ZKJ Sergej Kraigher, ki so ga vodilni delavci sozda in predstavniki družbenopolitičnih organizacij in občine Velenje seznanili s potekom sanacije Gorenja. ..Sanacija Gorenja ni samo pokrivanje izgub," je v razgovoru poudaril Sergej Kraigher. ,.Celotno naše gospodarstvo mora ob prehodu iz ekstenzivnega v intenzivno gospodarstvo obračunati z vsemi dosedanjimi metodami dela in obnašanja tako doma kot na tujem. To pa zahteva celotno preobrazbo delovanja vsake delovne organizacije in njenih posameznih delov," je dejal ugledni gost potem, ko so ga seznanili z rezultati poslovanja sozda Gorenje, z izvajanjem sanacijskih programov v velenjskem delu in njegovimi razvojnimi možnostmi. Gorenje, ki zavzema vidno mesto v slovenskem in jugoslovanskem gospodarstvu ter ima velik delež slovenskega izvoza, saj je drugi največji izvoznik v naši republiki, je uspelo premostiti nekatere težave preteklosti predvsem z boljšo izkoriščenostjo proizvodnih zmogljivosti, lastnimi odrekanji in napori in družbeno verifikacijo sanacijskih programov. Ob vsem tem pa je pomembna tudi učinkovitost delovanja samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, ki so tudi v času izvajanja ukrepov družbenega varstva uveljavljali svojo vlogo in jo celo okrepili' . Kot je dejala Irena Berlož-nik, predsednica akcijske konference osnovnih organizacij Zveze komunistov v Gorenju Gospodinjski aparati, izvajanje sanacijskega programa tudi po izteku ukrepov kot rdeča nit teče skozi vse aktivnosti družbenopolitičnih organizacij. Delavci smo namreč sodelovali pri oblikovanju teh programov in jih, kot je pou- darila Marjana Koren, predsednica koordinacijskega odbora zveze sindikatov sozda Gorenje, sprejeli za svoje ter jih kot take tudi izvajamo. Brez enotnega delovanja bi tudi uspehov ne bilo, je bila skupna ugotovitev vseh predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov na tem razgovoru. List za obveščanje delavcev gorenje Gospodinjski aparati Notranja oprema Procesna oprema Elektronika Široka potrošnja Commerce Servis Raziskave in razvoj Interna banka DSSS Gorenje SOZD DS Splošni posli DS Organizacija in informatika Postopno do projekta Postopno uresničevanje. Poročali smo že podpisu pomembnih sporazumov in pogodb o vodenju projekta, o prenosu tehnologije in znanja za novo tovarno Gorenje Bira v Bihaču. Ob tem so v Bihaču predstavniki posameznih delovnih organizacij Gorenja spregovorili tudi o nalogah, ki jih še čakajo pri uresničitvi postavljenega cilja, da bi poskusna proizvodnja stekla že letos jeseni. Na pogovorih v Bihaču je sodeloval tudi direktor nabave Gorenje Commerce Vinko Turk. V nabavi so že pričeli s pripravami na ta projekt in za osvajanje novih pozicij že zadolžili strokovnjaka. Storili bodo vse za pravočasno dobavo in bodo tudi s tem omogočili predviden začetek proizvodnje. Pospešeno pa je tudi usposabljanje delavcev iz Bihača, ki delajo v Gorenju v Titovem Velenju. Oblikovali so skupino delavcev na malem montažnem traku, nadaljevali s tem v oddelku za izparilnike, pripravljajo pa tudi skupine za poliuretan. Sčasoma naj bi v celotnem obratu za proizvodnjo hladilnikov delali le še delavci iz Bihača. To pa zahteva tudi razumevanje vseh zaposlenih v tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika. Nihče zaradi tega ne bo ostal brez dela in zato tudi s premeščanjem delavcev ni večjih težav. Razumeti je namreč treba tudi dejstvo, da so nekateri res vrsto let delali na določenem mestu, da so se delovnemu okolju privadili in po tolikih letih morajo to okolje menjati. Toda delavci razumejo širše interese celotnega Gorenja, ki bo lahko prav s tovarno v Bihaču zgled medrepubliškega sodelovanja.. (Nadaljevanje na 2. strani!) Član CK ZKJ Sergej Kraigher si je v spremstvu predstavnikov Gorenja in občine Velenje ogledal tudi proizvodnjo štedilnikov, hladilnikov, pralnih strojev (na sliki), zamrzovalnih aparatov, elektronike in procesne opreme ter Galvano. gorenjeproessona ©prema Dialog 20 - rezultat domačega znanja Prejšnji torek so v tozdu Proizvodnja računalniške in procesne opreme v Gorenju Procesna oprema slovesno predali pettisoči terminal trgovski organizaciji Robne kuče Beograd, enemu naših največjih odjemalcev zaslonskih terminalov. ..SANACIJA GORENJA NI SAMO POKRIVANJE IZGUB" V Gorenju smo pretekli torek predstavili računalnik Dialog 20, izdelek Gorenja Procesna oprema, ki je rezultat znanja domačih strokovnjakov, ter zbirko štirih knjig o računalništvu, katere izid je podprlo Gorenje ter se tako vključilo v računalniško opismenjevanje. Gorenje si z razvojem računalništva prizadeva oplemenititi svoje ostale programe, zlasti tehnološko opremo in posodobiti lastno linijo v tovarni, nato pa to znanje ponuditi tudi drugim. Dialog 20, ki ga je Gorenje Procesna oprema predstavilo na torkovi tiskovni konferenci, je rezultat teh prizadevanj ter plod sodelovanja s strokovnjaki ljubljanske Fakultete za elektrotehniko. Mikroračunalnik, ki naj bi pokrival širše področje uporabe od hišnega do osebnega računalnika, izdelovali naj bi obe inačici, je seveda zahteval skrbno izbiro diskovnega operacijskega sistema in s tem tudi izbiro uporabljenega mikroprocesorja. V Gorenju Procesna oprema so se odločili za razvoj lastnega operacijskega sistema, za katerega ne bo treba plačevati odškodnin tujim proizvajalcem in ki ima enake karakteristike kot uvožen. Ta operacijski sistem je sestavni del mikroračunalnika Dialog 20 P, ki so ga razvili iz hišne verzije mikroračunalnika, ki pa je primeren tudi za zahtevnejšo uporabo, saj ima zelo zmogljiv kasetofonski vmesnik. Ta omogoča hitro nalaganje in shranjevanje izdelanih aplikacijskih programov in je štirikrat hitrejši od običajnih vmesnikov. Izbira operacijskega sistema CP/M 2.20, ki je standarden in ga lahko uporabljamo brez omejitev, je izredno pomembna. Za njegovo okolje je namreč izdelana široka paleta programske opreme, ki jo tak računalnik lahko ponudi končnemu porabniku. Hkrati je ta programska oprema in tudi izdelana aplikacijska oprema prenosljiva in jo lahko upo- rabljamo na vseh sistemih, ki delujejo v okviru tega operacijskega sistema in CP/M 3.0. Po zagotovitvah predstavnikov Gorenja Procesna oprema naj bi prvih petdeset računalnikov v obeh verzijah poslali na trg konec maja, njihova cena pa naj bi bila od 300 tisoč za hišno izvedbo do 800 tisoč za osebni računalnik. Predvsem je pomembno, da gre za izredno kompatibilna računalnika, za razliko od na primer Sinclaira, ki je zaprt sistem, razvit imata domači basic in zanju ne bo treba plačevati licenčnine. Uporabljajo pa ju lahko kot učni pripomoček v šolah, sestavni del avtomatiziranih meritev v laboratorijih in kot procesni računalnik za krmiljenje večine običajnih procesov v industriji, zanimiva pa sta tudi za birotehniko in drobno gospodarstvo.' Ob predstavitvi Dialoga pa so v torek seznanili novinarje tudi s štirimi knjigami Razumljivo in preprosto z osebnim računalnikom, ki so izšle v sodelovanju z Zvezo organizacij za tehnično kulturo in ki so po mnenju izvedencev najboljši vodnik v računalništvo. Primerne za starše, otroke, učitelje in učence, študente, poslovneže, skratka za vsakogar, ki želi postati računalniško pismen, kot so zapisali. Zbirko smo pomagali načrtovati tudi v Gorenju ter sodelovali pri njeni izdaji, s prispevkom o svojem Dialogu v vsaki izmed knjig pa naj bi spodbudili tudi zanimanje zanj. Odkupili smo tudi večje število kompletov te zbirke, ki jih bomo uporabili za izobraževanje zaposlenih delavcev, štipendistov in tudi šolske mladine v okoliških šolah. Kot smo lahko slišali na tiskovni konferenci, se Gorenje zaveda, da mora kupca najprej izobraziti, šele nato pa mu lahko ponudimo izdelek kot je Dialog 20. (Nadaljevanje s 1. strani) Opozorili so tudi na vprašanje investicij, ki so še zlasti nujne v velenjskem delu sozda Gorenje, kjer so bila zadnja večja vlaganja pred desetimi leti. Seveda pa so smotrne investicije nemogoče brez jasno dogovorjenih razvojnih smeri. Prava sanacija je tista, ki teče skozi nadaljnji razvojni impulz, česar se v Gorenju povsem jasno zavedamo, zato tudi dajemo takšen poudarek projektu Obnove Gorenja. Vanj se vključuje preko 100 domačih strokovnih delavcev in 60 zunanjih strokovnjakov, in s katerimi so seznanili Sergeja Kraigherja. Ugledni sogovornik je sam opozoril na nujnost posodabljanja in ob tem tudi usklajenega razvoja tako v jugoslo- vanskem kot v slovenskem prostoru, ki je lahko le rezultat dogovarjanja proizvajalcev z enakimi ali podobnimi programi. ..Kolektiv desettisočih delavcev Gorenja, ki so se zavedali pomena sanacije, se je z vso vnemo vključil v premagovanje vseh težav ter odrekanja, ki spremljajo. To pa terja tudi permanentno politično delo, vezano na konkretno delo," je dejal Sergej Kraigher, ki je ugodno ocenil delo in prizadevanja ne le vodilnih delavcev ter širše družbenopolitične skupnosti, temveč vseh, ki so predvsem z resnim in odgovornim opravljanjem svojih vsakodnevnih delovnih obveznosti prispevali k razreševanju položaja Gorenja. Sergej Kraigher si je v Gorenju ogledal tudi proizvodnjo robotov družine GORO. Danes se je na Reki pričelo jugoslovansko posvetovanje o robotizaciji, na katerem Gorenje Procesna oprema sodeluje z več referati in prikazom delovanja robota GORO 103. 21. APRILA V TITOVEM VELENJU REFERENDUM O KRAJEVNEM SAMOPRISPEVKU! Razpis seminarskih in diplomskih nalog IZOBRAŽEVALNI CENTER DS SPLOŠNI POSLI GORENJE SOZD RAZPISUJE SEMINARSKE IN DIPLOMSKE NALOGE ZA REDNE ŠTUDENTE VIŠJIH IN VISOKIH ŠOL TER DELAVCE, KI SE IZOBRAŽUJEJO OB DELU IN IZ DELA Doseči želimo večje in kvalitetnejše sodelovanje, povezovanje štipendistov z bodočim delovnim okoljem, spoznavanje z določenimi problemi in nalogami ter seznanjanje s prizadevanji na razvojnem in raziskovalnem področju v Gorenju. Za študente oziroma delavce, ki se izobražujejo ob delu, je to priložnost neposredne uporabe pridobljenega znanja v praksi. NALOGE: A. Področje strojništva 1. Postavitev tehnologije za izdelavo vodilnih stebrov in puš iz materiala za poboljšanje — Diploma I. stopnje — Rok za dokončanje naloge: december 1986 — Mentor: Franc Rajšter, Gorenje Procesna oprema 2. Poliranje v orodjarstvu — Diploma I. stopnje — Rok dokončanja naloge: december 1986 — Mentor: Marjan Možina, Gorenje Procesna oprema 3. Računalništvo normiranje vseh vrst mehanskih obdelav in izdelava programov — Magisterij — Rok: december 1986 — Mentor: Marjan Možina, Gorenje Procesna oprema 4. Razrez profilov na liniji za profiliranje — Diploma I. stopnje — Rok: december 1985 — Mentor: Rihard Grudnik, ing. stroj. Gorenje Procesna oprema 5. Optimizacija in konstrukcija transportnega sistema pri transfer linijah — Diploma I. stopnje — Rok: december 1985 x — Mentor: Živko Jeseničnik, ing. stroj.. Procesna oprema 6. Konstrukcija valjev za oblikovno valjanje profilov — Diploma I. stopnje — Mentor: Stanko Kostanjšek, ing. stroj., Procesna oprema 7. Konstrukcija hidravličnega servo sistema — Diploma II. stopnje — Rok: junij 1986 8. Pregled sistemov in pristop k računalniški grafiki — Diploma II. stopnje — Rok: december 1985 — Mentor: Bojan Kladnik,dipl. ing. stroj. 3- Konstrukcija orodij za pomivalno korito O 430 in odcejalnik — Diploma I. stopnje — Rok: julij 1985 — Mentor: Marko Lesjak, Gorenje Procesna oprema 10. Uporovno varjenje nerjavečih jekel — Diploma I. stopnje ~ Rok: december 1985 ~ Mentor: Rihard Grudnik, ing. stroj.. Procesna oprema 11. Nalagalno — razlagalni verižni transporter, ki je namenjen za avtomatizacijo transporta biskvitnih vozičkov — Diploma I. stopnje — Rok: oktober 1985 — Mentor: Srečko Rošer, ing. stroj.. Notranja oprema 12. Konpenzator za izločevanje in vstavljanje keramičnih ploščic na glazirni liniji ~ Diploma I. stopnje — Rok: oktober 1985 — Mentor: Srečko Rošer, ing. stroj., Notranja oprema 8. PODROČJE KEMIJE L Optimizacija parametrov lakiranja polizdelkov iz jeklene pločevine v Gorenju z vodotopnim lakom ~ Diploma I. stopnje — Rok: junij 1985 — Mentor: Boro Jerabek, dipl. ing.. Gospodinjski aparati 2. Razlika v kvaliteti predobdelave površine jeklene pločevine za lakiranje v proizvodnji GA v odvisnosti od uporabljenih reagentov — Seminarska naloga — Rok: december 1985 — Mentor: Breda Bezgovšek, dipl. ing. kem.. Gospodinjski aparati 3. Študij možnosti izdelave folijskih tastatur z aplikacijo tehnologije tiskanja skozi sito — Razvojna naloga — Rok: december 1986 — Mentor: Boro Jerabek,dipl. ing.. Gospodinjski aparati C. PODROČJE ELEKTROTEHNIKE 1. Meritve na motorju za mešalnik 150 W — Diploma l.ali II. stopnje — Mentor: Andrej Resman, mag.. Gospodinjski aparati 2. Meritve na motorju za kavni mlin 180 W — Diploma I. ali 11. stopnje — Mentor: Andrej Resman, mag.. Gospodinjski aparati 3. Meritev polovega prekrivanja na univerzalnem motorju — Diploma I. a — Diploma I. ali II. stopnje — Mentor: Andrej Resman, mag., Gospodinjski aparati 4. Določitev Carterjevega faktorja za zračno režo — Diploma l.ali II. stopnje — Mentor: Andrej Resman, mag., Gospodinjski aparati 5. Pregrevanje spoja ščetke — vodilo ščetke (meritve in rešitev problema) — Diploma l.al — Diploma l.ali II. stopnje — Mentor: Andrej Resman, mag.. Gospodinjski aparati 6. Priprava za ugotavljanje statorskih in rotorskih medovojnih stikov — Diploma I. ali II. stopnje — Mentor: Andrej Resman, mag.. Gospodinjski aparati 7. Izračun, izdelava in umerjanje malega Epsteinovega jarma — Diploma l.ali II. stopnje — Mentor: Andrej Resman, mag., Gospodinjski aparati 8. Postopek utekanja novih univerzalnih motorjev — Diploma I. ali 11. stopnje — Mentor: Andrej Resman, mag.. Gospodinjski aparati D. DRUGA PODROČJA 1. Ekonomski izračun gradenj orodij iz tipiziranih delov in netipi-ziranih delov — Diploma II. stopnje — Rok: december 1986 — Mentor: Marjan Možina, Gorenje Procesna oprema 2. Računalniška obdelava potnih nalogov — Diploma II.stopnje — Rok: december 1986 — Mentor: Tone Prislan, prom. ing., Gorenje Commerce 3. Formiranje enotnega informacijskega sistema za izobraževalno dejavnost — področje informatike — Diploma II. stopnje — Rok: september 1985 — Mentor: Marko Jeraj,dipl. psih., DSSplošni posli Gorenje SOZD PRIJAVA. Štipendist oziroma kandidat, ki izbere razpisano nalogo, se poveže z Izobraževalnim centrom Gorenja, kjer izpolni posebno prijavnico. Predlagatelj naloge, ki je hkrati mentor v delovni organizaciji, skupaj s profesorjem, mentorjem na posamezni fakulteti, oblikuje dokončen predlog naloge. Glede na naravo naloge, vrsto informacij ali dokumentacije ter pogoje za izvedbo praktičnega dela naloge se določi, ali bo štipendist pripravljal nalogo v delovni organizaciji ali na fakulteti. Istočasno se uredi tudi zaposlitev v delovni organizaciji, če kandidat to želi. Po določilih 6. člena Samoupravnega sporazuma o izobraževanju se štipendist za uspešno opravljeno nalogo, ki predstavlja inovacijo, izboljšavo ali koristen predlog, nagradi z nagrado Gorenja po oceni programskega sveta. Prijava kandidatov za posamezno temo je možna do zasedbe oziroma poteka predvidenega roka za njeno realizacijo. Podrobnejše informacije dobijo kandidati v Izobraževalnem centru Gorenja. Razpis šolnin za šolsko leto 1985/86 DO GORENJE GOSPODINJSKI APARATI TOZD Štedilniki stopnja štev. šolnin Program kovinar-strojnik — preoblikovalec in spajalec kovin IV. 4 Program poslovno-finančna dejavnost — ekonomski tehnik V. 2 Program trgovinska dejavnost — blagovni manipulant III. 4 TOZD Pralno—pomivalna tehnika Fakulteta za elektrotehniko ali VTŠ — industrijska elektrotehnika VI. 1 — informatika VII. 1 — informatika VI. 1 Fakulteta za strojništvo ali VTŠ — tehnološka VII. 1 — tehnološka VI. 1 Ekonomska fakulteta ali VEKŠ — organiziranje združenega dela VI. 1 VŠOD — proizvodno organizacijska VII. 1 Program kovinar-strojnik V. 3 — strojni tehnik — preoblikovalec in spajalec kovin IV. 5 Program energetike — elektrotehnik energetik V. 2 — elektrikar energetik IV. 3 Program elektronike — elektrotehnik elektronik V. 2 — elektrikar elektronik IV. 3 TOZD Zamrzovalna in hladilna tehnika Fakulteta za strojništvo ali VTŠ — tehnološka VI. 1 Program kovinar-strojnik — strojni tehnik V. 5 TOZD MG AlMazarje Fakulteta za elektrotehniko ali VTŠ — industrijska elektronika VI. 1 Fakulteta za strojništvo ali VTŠ — tehnološka VI. 1 Program kovinar-strojnik — strojni tehnik V. 1 Program energetike — elektrotehnik energetik V. 1 Program poslovno-finančna dejavnost — ekonomski tehnik V. 1 TOZD Galvana Program kovinar-strojnik — oblikovalec kovin IV. 3 TOZD Kondenzatorji Rogatec Program kovinar-strojnik — strojni tehnik V. 2 TOZD Kompresorji Črnomelj Fakulteta za strojništvo ali VTŠ — tehnološka VII. 1 Program energetike — elektrotehnik energetik V. 1 Program poslovno-finančna dejavnost — ekonomski tehnik V. 1 TOZD Gostinska enota Program kuharstva — kuhar IV. 2 Program strežbe — natakar IV. 2 DSSS Gorenje Gospodinjski aparati Fakulteta za elektrotehniko ali VTŠ — magisterij Vlil. 1 — močnostna elektroteh.,konstr. teh n. VII. 1 - močnostna elektroteh.,konstr. teh n. V. 1 — energetika VII. 1 — energetika VI. Fakulteta za strojništvo ali VTŠ — magisterij Vlil. 1 — magisterij, tehnološka usmeritev Vlil. 1 — konstrukcijsko-računalniška VII. 1 — konstrukcijsko-računalniška VI. 3 — tehnološka VI. 5 FNT ali VTŠ — kemijska tehnologija VII. 1 — kemijska tehnologija VI. 2 Ekonomska fakulteta ali VEKŠ — računovodstvo VI. 1 — ekonomska informatika VI. 1 Program kovinar-strojnik — strojni tehnik V. 5 — preoblikovalec in spajalec kovin IV. 15 Program energetike — elektrotehnik energetik V. 7 — elektrikar energetik IV. 15 Program poslovno-finančna dejavnost — ekonomski tehnik V. 6 DO GORENJE NOTRANJA OPREMA TOZD Gradbeni elementi Fakulteta za elektrotehniko ali VTŠ ■ — avtomatika VI. 1 F A G G ali VTŠ — gradbena VI. 1 Program kovinar-strojnik — strojni tehnik V. 2 Keramijska dejavnost — keramik IV. 3 DSSS Gorenje Notranja oprema Biotehniška fakulteta — lesarstvo VI. 1 F N T ali VTŠ — kemijska tehnologija VI. 2 Ekonomska fakulteta ali VEKŠ — poslovne finance VII. 1 — notranja trgovina VII. 1 — poslovne finance VI. 1 — računovodska VI. 1 Program poslovno-finančna dejavnost — ekonomski tehnik V. 1 Keramijska dejavnost - keramik IV. 6 Program lesarstva — lesar širokega profila IV. 5 DO GORENJE PROCESNA OPREMA TOZD Tehnološka oprema Fakulteta za strojništvo ali VTŠ — konstrukcija VII. 1 — konstrukcija VI. 1 - tehnološka VII. 1 — tehnološka VI. 1 Program kovinar-strojnik — strojni tehnik V. 5 — oblikovalec kovin IV. 4 Program elektronike — elektrotehnik elektronik V. 1 Program energetike — elektrotehnik energetik V. 2 TOZD Poslovna oprema Ptuj Fakulteta za elektrotehniko ali VTŠ elektronika VII. 1 elektronika VI. 1 rač. logika in sistemi VI. 1 Fakulteta za strojništvo ali VTŠ tehnološka VII. 1 tehnološka VI. 1 konstrukcija VI. 2 Program kovinar-strojnik strojni tehnik V. 3 oblikovalec kovin IV. 6 upravljalec toplotnih naprav IV. 1 Program elektronike elektrotehnik elektronik V. 5 — elektronik IV. 1 Program računalništva — računalniški tehnik V. 2 TOZD Proizvodnja računalniških in pro- cesnih naprav Fakulteta za elektrotehniko ali VTŠ, programska oprema VI. 5 Fakulteta za strojništvo ali VTŠ konstrukcijsko energetska VI. 1 Program kovinar-strojnik strojni tehnik V. 4 Program elektronike elektrotehnik elektronik V. 1 DO GORENJE ELEKTRONIKA ŠIROKA POTROŠNJA Fakulteta za elektrotehniko ali VTŠ industrijska elektronika VI. 2 Fakulteta za strojništvo ali VTŠ konstrukcija VII. 1 konstrukcija VI. 1 1 konomska fakulteta ali VEKŠ finance VII. 1 Program elektronike - elektrotehnik elektronik V. 1 DO GORENJE COMMERCE Ekonomska fakulteta ali VEKŠ - zunanja trgovina VII. 8 - zunanja trgovina VI. 12 — notranja trgovina VII. 12 - notranja trgovina VI. 18 - poslovne finance Vil. 4 poslovne finance VI. 4 Pravna fakulteta gospodarsko pravna VII. 1 VŠOD kadrovsko-izobraževalna VII. 1 Višja pravna VI. 1 Višja upravna - splošna VI. 1 Program poslovno-finančna dejavnost - ekonomski tehnik v. 12 Program trgovinska dejavnost - aranžerski tehnik v. 1 DO GORENJE SERVIS Ekonomska fakulteta ali VEKŠ notranja trgovina VI. 3 - poslovne finance VI. 1 VŠOD — računalništvo VI. 1 Fakulteta za gradbeništvo — gradbena operativa VI. 1 VTŠ varnostna varstvo VI. 1 Program poslovno-finančna dejavnost — ekonomski tehnik v. 2 Program trgovinska dejavnost komercialni tehnik v. 1 gore nje interna banka Ekonomska fakulteta ali VEKŠ — poslovne finance VII. 1 — poslovne finance VI. 2 Program poslovno-finančna dejavnost — ekonomski tehnik V. 2 DO GORENJE RAZISKAVE IN RAZVOJ Akademija za likovno umetnost ~ grafično oblikovanje VII. 1 GORENJE SOZD, DS SPLOŠNI POSLI Fakulteta za strojništvo ali VTŠ strojništvo VI. 2 F S P N sociologija VII. 1 Višja pravna pravna VI. 1 •Vogram poslovno-finančna dejavnost - ekonomski tehnik V. 1 gasilski tehnik V. 1 gasilec IV. 1 GORENJE SOZD, DS INFORMATIKA IN ORGANIZACIJA F .kulteta za elektrotehniko ali VTŠ računalništvo VI. 1 E konomska fakulteta ali VEKŠ poslovna informatika VII. 1 računalništvo VI. 1 organizacija združenega dela VI. 1 OZD ali proizvodna smer VII. 1 organizacija združenega dela VII. 1 Institute Europeo del designo Milano - industrijsko oblikovanje VII. 1 Višja pravna šola ~ industrijska lastnika VI. 1 Samoupravljanje Naši upokojenci Včeraj, 9. aprila, je bila 7. seja delavskega sveta delovne organizacije Gorenje Procesna oprema. • Obravnavali so osnutek sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo Gorenje Procesna oprema in statut delovne organizacije. • Osnutek samoupravnega sporazuma o medsebojnih Pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev DSSS in delavcev tozdov v tej delovni organizaciji. * Pravilnik o strokovni izobrazbi in usposobljenosti oseb, ki pripravljajo investicijsko 'n tehnično dokumentacijo, Predinvesticijska pripravljalna dela in opravljajo nadzor nad izvajanjem del. * Pravilnik o kontroli tehnične dokumentacije ter spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o izobraževanju. Ta teden bodo tudi seje delavskih svetov tozdov Tehnološka oprema, Poslovna oprema in Proizvodnja računalniških in procesnih naprav Gorenja Procesna oprema. Med drugim naj bi obravnavali zahteve za varstvo pravic, osnutek sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v tozde in statut tozdov, osnutek samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci DSSS in delavci tozdov v tej delovni organizaciji, predlog pravilnika o ugotavljanju in priznavanju z delom pridobljene delovne zmožnosti ter določili popisne komisije. Enak dnevni red, le brez obravnave osnutka sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v tozde in statuta, naj bi imeli tudi na seji delavskega sveta DSSS Gorenja Procesna oprema. Prejšnji mesec se je iz delovnih organizacij in delovnih skupnosti Gorenja upokojilo dvanajst delavcev in delavk. Invalidsko so se iz Gorenja Gospodinjski aparati upokojili Marija Gril Iz tozda Štedilniki, Anton Ropaš iz tozda Zamrzovalna in hladilna tehnika, Pavla Tučman iz tozda Pralno—pomivalna tehnika. Iz Gorenja Notranja oprema Jožefa Albreht, Ana Šče-tinin in Jože Kronovšek iz Zakaj tako Pred kratkim so sredstva obveščanja obširno poročala o večji kraji pločevine iz Gorenja. Storilci se bodo v kratkem zagovarjali pred sodiščem. Potem bodo znane tudi kazni. Kraje pa se še vedno pojavljajo, storilci pa se prav gotovo premalo zavedajo posledic. Kako si lahko drugače predstavljamo zadnja primera kraj raznih drobnih predmetov, polizdelkov in materiala? V noči od petka na soboto, od 5. na 6. april 1985, pa se tozda Pohištvo, Marjan Pilih iz tozda Gradbeni elementi. Jakob Jelen iz tozda Tehnološka oprema Gorenje Procesna oprema, Ljudmila Vertačnik iz delovne organizacije Gorenje Commerce ter Franc Kos iz Gorenja Servis. Starostno seje upokojila Marica Zilli iz delovne skupnosti skupnih služb Gorenja Go-podinjski aparati, predčasno pa Sonja Ščančar iz Gorenja Interna banka. je izkazal nočni obhodni vratar, ki je ugotovil namero kraje večje količine sestavnih delov za pralne stroje (progra-matorje, dozirne posode, elektroventile, črpalke). Delavci službe zavarovanja so material zasegli, storilce pa odkrili. Res se lahko zahvalimo budnosti delavca službe varovanja, da je preprečil odtujitev materiala v vrednosti okrog 200.000 din. Ob vsem tem pa se lahko vprašamo, ali smo vsi dovolj osveščeni, vsak v svojem okolju, da varujemo naše skupno premoženje? To je del naše samozaščite. gorenje NFORMATOR — LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA: Gorenje Gospodinjski aparati, Gorenje Notranja oprema, Gorenje Pro-j*sna oprema, Gorenje Elektronika Široka potrošnja, Gorenje Commerce, Gorenje Servis, Gorenje Raziskave in razvoj, Gorenje Interna banka, oSS Gorenje SOZD, DS Splošni posli Gorenje SQZD, DS Organizacija in informatika Gorenje SOZD. Družbeni organ: Izdajateljski svet -Predsednik: dr. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, elani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar-Mijoč, Srečko Panič, dr. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvo-°v. Tisk: Grafično podjetje GRAFIKA Prevalje, 1984. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421 — 1/72 z dne, 23. 1. 1974. gorenjegpspodfcJsCso aparafto Proizvodnja v Ičetrtletju 1985 TOZD Izdelano l/lII. 85 % izpopolnitve plana v kosih v pogojnih enotah Štedilniki Domači trg 27.463 95 Izvoz 106.747 94 Skupaj 134.210 94 Pralna tehnika Domači trg 57.432 98 Izvoz 32.340 105 Skupaj 89.772 101 Zamrzovalne omare Domači trg 24.713 110 Izvoz 35.883 86 Skupaj 60.596 95 Zamrzovalne skrinje Domači trg 46.841 102 Izvoz 19.339 96 Skupaj 66.180 100 Hladilniki Domači trg 32.857 115 Izvoz 70.034 94 Skupaj 102.891 100 Skupaj veliki gospodinjski aparati Domači trg 189.306 103 Izvoz 264.343 94 Skupaj 453.649 98 Mali gospodinjski aparati Domači trg 173.861 108 Izvoz 99.000 103 Skupaj 272.861 106 Skupaj gospodinjski aparati Domači trg 363.167 103 Izvoz 363.343 94 Skupaj 726.510 98 V mesecu marcu 1985 so bili doseženi v vseh temeljnih organizacijah Gorenja v Titovem Velenju dokaj dobri proizvodni rezultati. O vrednosti dosežene proizodnje in o poslovanju bomo podrobneje poročali v naslednjem Informatorju. Spodbudni so podatki o prodaji na domačem trgu in izvozu. Vrednost prodanih izdelkov na domačem trgu v mesecu marcu je 3.519 milijonov dinarjev (97 % plana), izvoz 1.756 milijonov dinarjev (109 % plana). ZAHTEVE ZA VARSTVO PRAVIC V oktobru 1984 smo v Gorenju na referendumih sprejeli nov samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo in pravilnike TOZD oz. DSSS. Na osnovi teh samoupravnih splošnih aktov so delavski sveti tozdov in delovnih skupnosti sprejeli nove ocene zahtevnosti del in nalog. Po dvomesečni javni obravnavi in uskladitvi pripomb na ocene so bili izdani sklepi o razporeditvi na dela in naloge, ki vsebujejo tudi analitično ovrednotenje del in nalog. Zoper te sklepe je več delav- cev vložilo zahtevke za varstvo pravic. V reševanje zahtev za varstvo pravic so vključeni delavski sveti TOZD oz. DSSS, komisije za varstvo pravic in delovne skupine, ki so pripravljale predlog vrednotenja del in nalog. Zaradi temeljitega proučevanja vseh zahtev za varstvo pravic ne bo mogoče v 30 dneh od dneva vročitve sklepov objektivno rešiti vseh zahtev. Zato so pristojni organi podaljšali rok do 20. aprila 1985. O sklicu komisij za varstvo pravic oziroma delavskih svetov bodo delavci neposredno obveščeni v svoji temeljni organizaciji oziroma delovni skupnosti, za kar so zadolženi referenti splošnih poslov. Do konca marca 112% Do konca marca 112 % V mesecu marcu so delavci režijskih služb svojo obveznost v proizvodnji gospodinjskih aparatov izpolnili nad pričakovanji. Tako je 595 strokovnih in administrativnih delavcev doseglo delovno obveznost v proizvodnji s 112%,______________________ V Gorenju Gospodinjski aparati je 258 delavcev doseglo kar 138 % udeležbo na delu v proizvodnji. V mesecu marcu je bilo opravljenih 24 delavnikov, poprečno pa je delalo v proizvodnji po 25 delavcev. Kako so izpolnili obveznosti preostali delavci? Gorenje Commerce 99 %, Interna banka 217 %, DSSS Gorenje SOZD 400 %, Delovni skupnosti Gorenja SOZD Splošni posli 74 % ter Informatika in organizacija 64 %. Znani so podatki za prve tri mesece. V Gorenju Gospodinjski aparati je bilo planiranih 342 delavcev, delalo jil r-‘ 345, kar je več kot 100 %. Za delovne organizacije Gorenje SOZD v Titovem Velenju pa je od 969 planiranih delalo 768 delavcev, kar znaša 79,3 %. Poudariti pa velja, da neorganizirani prihodi na delo v proizvodnjo otežujejo organizacijo dela. Z delom v proizvodnji so pričeli tudi režijski delavci po tozdih. V Gorenju Servis so delavci delali na svojih delovnih mestih, zaposleni v Gorenju Notranja oprema pa so delali v svojih tozdih. Aprila pa bodo pričeli delati v proizvodnji tudi režijski delavci v Gorenju Elektronika Široka potrošnja. XX Štafeta mladosti V petek, 19. aprila 1985, bo imel Jože Janežič, bo v Gorenje prispela zvez- predsednik kluba štipen-na štafeta mladosti, sim- distov Gorenja. V Kul-bol prijateljstva, bratstva turnem programu bodo in enotnosti jugoslovan- nastopili dekliški pevski skih narodov in narodno- zbor centra srednjih šol, st'- mladinska godba na piha- Predstavniki osnovnih or- la, Koleda, rock ansam-ganizacij ZSMS Gorenja bel in duo Dolinar--Mli-bodo štafeto sprejeli ob nar. 8.30 pri Galvani, nato pa Program bo trajal pol ure jo bodo med tovarniški- in si ga bomo lahko ogle-mi zgradbami ponesli do dali vsi delavci Gorenja, avtobusne postaje Gore- Štafeto bodo iz Gorenja nja, kjer bo osrednja slo- popeljali člani kolesarske vesnost. Pozdravni govor sekcije Gorenja. Štipendisti, pozor! Med vami je mnogo takih, ki se želite ukvarjati z eno izmed kulturnih zvrsti. To je potrdila tudi anketa, ki ste jo pred časom izpolnjevali in poslali Izobraževalnemu centru. Oddelek za rekrativno in kulturno dejavnost vam omogoča delovanje v okviru naslednjih že organizira- nih oblik dejavnosti: fotografska, likovna, literarna, plesna, pevska, gledališka. O vašem vključevanju v te dejavnosti ali o morebitnem samostojnem delu v okviru Kluba štipendistov, se bomo pogovarjali v soboto, 13. aprila 1985 ob 11. uri v jedilnici A Gostinske enote. IMENOVANJA Delegati delavskega sveta Gorenja Gospodinjski aparati so na svoji 8. redni seji za člana Poslovodnega odbora tehnologije na predlog razpisne komisije delovne organizacije imenovali Milana Lepetiča, diplomiranega strojnega inženirja, do sedaj zaposlenega v delovni organizaciji Klima Celje, ki je imenovan z 10. majem za dobo štirih let.