Paätnum. pta&uia v gotoviu)
Ceo* 1-üU «üb
H^BW wJM^ IW^RI^A
lihaja vsak pH»-k eb 14. — Naroenina uais
me«cLno po pofiti 5 din, v Celju % dofttaro na
dorn p« raznaialcih 5.5* din, r.a inosemstra
19 dia — UrwdniStvo: Ceij«, StrossmayerjeTa
nliea fttev. 1, pritliej«, dcsno; nprava: lev« —
Telefon Itev. 65 — ttaean pii pofttneni $*kav-
nrm viavotlu v Ljubljana Stev. 10.666
tefo XXfff.
Cefje, petek 2f. marca 1941
Štev. 12.
Naša enodušnost
Pod naslovom sSamo eno je važno:
eooduänost v obrambi celotec objav-
}jsb »Sokolaki ,glasnik« naslednji tohtni
in aktualni čl&nek:
Ravno daaea se tadi nekatcrim naäim
IjtKlem, da je najpripravnejäi caö za
neplodne in žolčne razprave o tem, ali
je ta ali oni kraj Jugoalavije arfcskt,
hrvatski ali ßloventM; ali je banovinu
Hjrvateka prcmajhna aü pa so bili na-
aprotno odvzcü srbski prcdeli; ali po-
meni največjo nevarnost za Hrvate,
če čujejo hrvatski otroci kaj o sv. Sa-
vi, a največjo nevarnost za srbstvo, oc
na ,vsak pojav psihose nn hrvatsM
etrani no ewigovorijo z enako mero na
srfeßki itd.
Prdčafcovali smo, da bodo te razpra-
ve potllmilo vsaj v zadnjem času, ko
so «3p po javljali celo še protirani <.;laso-
vi o nevarnostih za mir okcli .na«. To-
da zaman. Isti ljudje, ki radi širijo
najalarman>tnejše in apoltaliptične vo-
sti « panicnim Katrjevanjem, da pred
takimi strs.hotami ni drugega izhoda,
kaikor uMoaiti se — postanejo siloviti
jimaki, cim gre za. najnnanjso oviro v
nafiih nctranjih odnošajih, in izjavlja-
jo povsem nasprotno, da naj raje pro-
pade vse, kakor da toi popustili samo
za las.. . Medtem ko ima trezno
ljudstvo, -A&stx kmecko, samo eno mi-
sel in eno atali&če: neomajnost v o-
bramibi celote, najdejo izvestni po-lit.i-
kaoti ravno v teh časih največ volje,
da podpitvujejo motranje prepire ne
samo med Srbi, Hrvati in Slovenci,
teraveč tudi med posameznimi stran-
kami, eikuipmajni, sloji itd.
Naj gre za ziobo ali, frar je še huj-
še, za tuje naročilo, sikrajni čas je, da
se U pojavi zatro! Ni nobenega vpera-
šanja aJi epora, ne samo osebnega ali
strankarskega, temveč Ludi nc srbske-
ga, hrvatßkega ali sLovenskega, ki bi'
mogel triti v kaJcrüaiem koli trenutku
višji in važnejši, nego je juigoslovenako-
¦wpraSanje. Zla3ti ne v danaänjih öasih.
Vse, kar tti mogli danfos v teh medse-
bojnih prepirih pod pretnjo zunanje
nevarnosti ali z izkoriščanjem ustvar-
janja zmede drug dragemu naprtiti ali
drug od dmgega dobiti, bi prišlo v
polno nevarnost v oneni itrenuticu, ko
bi morala naša državna zgradba na
katerem kolA mestu ali v kateri koli
obiiki iagubiti tudi en sam kamenček,
ali če bi se injena neodvisnost okniila.
Kcr so se pa vojne operacije bolj kot
kdaj 'koli prifcližale naši okolnci, kar bo
najbrž trajalo dalje časa — je jasno,
da v današnjem trenutku in vse do-
tlej, dofcler ta mednanodni ikcnflikt n©
bo kooican, kaftegoiričjii imperativ na-
refleuje vsem atoiipinam, vsem slojem in
stranikam ter vsem Srbom, Hrvatom
in Slovencem brezpogojno in vses-tran-
sko vtreugo Den.« — častno in božje
pronairje — za vaa notranja vprasswifa
in spore! Vsakdo obdrži ,svoje poz::cije
in nikoimir se ne sme nič odvzeti; ra-
zen da morajo premožneiži priskočiti
revnejäim na pomoč, da bomo čim u-
sipeaaejže prebrodili težke case. Ko pa>
bb minila nevarnost, moramo — po-«
ueeoi in iatrezmjeni po iz-kužnjah teh
težkih časov — pristopiti .k mirnemu,
ne-wsiijivemu in ipametnem-u reševanju
vöega, kar nas ttžči.
ßo sicer ljud'je, Iti ugovarjajo, da
nihče ne vie, kako dolgo utegne vojna
trajati, da pa obstoje »pereča vpraša-
nJG«, tna, kateriih režitev ni niegoče ta-
ko dolgo cakati. To pa ni točno. Pere-
ciß vprasanja so v danuašnjom trenutku
neodvisnwA, wlokupnost, cast, mfir in
kruh. Vse drugo lahiko odložimo. Kruh
moramo zagotoviti vsern sinovom dr-
aave; a za mir smo vsi! Smo za popol-
rvo nevtralnost in proti kakränemu koli
angažiranju za kakräne koli tuje in-
tijreee. Da pa znamo dobre odnosaje z
najbližjimi sosedi posebno ceniti, smo
dohazaJi in dokazujemo neprestano z
nemalimi žrtvami. In vsakdo pri nas
razume to. Toda nJhče s© ne sme cudi-
t3, fee sa nam neo^visnost, celokupnost
Bitka za Atlantik
Odlocnosf lugo&Savije - Govoh Roosevelt a. Hitlerja in Chur-
chllla - Ameriika podpora Angllji - Silovite borbe na zapadu
- Balkanski probiern - Angles fco prodiranje v Abesiniji in
Angleški Somaliji - Staiišie Sovjetske Rutije
Nn. prfetojnih nemnkUi ine*itjh izjav-
Ijajo, da s» odjüo&ijl roed Nem&jo let,
Jug»üla\i,jk> odličai iu da so snH'.Änö
\es»ti> ki piravijc, tte. j*- Ncuicy^. jwsliv-1
la rJugxxsfaviji ultrmiat. Tu
eVastj^ in njeJ
nim pojin,o\TUi>(?m neodvisnasti. 1:l nc
pozna nej jugosJoven-skeira l.iuHl>tMa in1
ne juKoslovensMh wjank'ih yovyljni-1
ko\'. ki sp iw* večmi že v svetoviü vojni!
dokazaJJi, ksü^o pojinu.K'^ \-io.Jask» Jn1
narodno aalst drziave.«
ProdsednSk ZdruženLh držav Koo««;-5
Aolt je Kovotržl v sobo'&o /večer v W&-1
shinRtonu. Izjavil je, da ye botio ZdrM-
žejie drzarw s<*tfaj spreinenUe v oiioöaxJ
no Ancliie in dru^in demokrai^nih!
dri&av. NacSasil je, da se Ztlružeoe dr-1
žave zavwdajo ne\4iTno«ti, ki jBm kpozŽ
7ato jc trc(ba to neviajn!O»>t odstraniti,1
Dejial je, da bo to djosežeao ¦/. wvaja-J
njem praA'kar spnejetcgla ameriškesa
aajkona o iwxwjanju vojnili j>otrobščiii!
.\ncHj2 in zavexniisldm demokratlcnini
«iržaMam. Poiu&rH jc da imsi v.sak n»--*
rod. ^eprav ima majhnioi državo, pravI->
co na sA"oboden obstoj. Med druRim je*,
dejjjal: »Če bi rentančna' zbojrnicai
jo v sred|t> s 336 proti 55 glasovom o-
(iobrila kn^lLte v /Jiesku 7 milijard tlo-i
lajjev (natl 500 milijard dinaxjev) z»1
izvwlbo zakona « iK>sojanju vojnega,'
materfwJa demokrtutučnim držasvam. Te
krodlte mora sedaj o>:lobni)fci še scfeaitJ
Združeno države pošiljajo v čedalje
večji meri vojni n|a/ter]»l v AngUjo.
Nemčija ,je odlocena, da prepreči po-1
šiljanje vojneg«, matjerlalst in üvil ix
Amerlke v AngKjo ter je napoivedala v
ta namen veliko akcijo s svojo moma-
rico in Ietalstvcm, Angli.ja; in Združenp
države pa poročajo o pjfotitikr
lo indcustrijstie ki»,ie v Porurju, leXsoJA-
sča äi pristsioisč» v zasedcnih pokrajiM
nah vue od Norvthke do Brcsta. V
Fraukdi), Hamburg, Bremen, Em den kt
•> nekaterp kraje.
Po grških vesteh so grške čet^ vzdr-
žaJte \-eK!^o italij^<«skx> ofenzivo v Alba"
niji in obdržsile \hh pmbofttjike. na-
srcdnjl in scverni fronU. Po ameriKkJhl
porocHüs so se mocni ftddelki angloskej
vojs.'Jie izkrcali v GrcijJL Nemšlca vojskai
stoji ob bcilgarsteo-gräkt mnji. Poi ve*
steh fx Turci,je »toji turška \-ojska kot
opa/.o\TBi!ec s i«Lsko ob nogi. Turškl
zunanji mmMer Saratlzoglu je hnel nai
angk'^kem otoku Cipru koaafercneo •A
aligl^kim zunanjim mmistroen Ede-
nom ;n sefom vrhovnega aaigleske^a
gem*amega staba generalom Dillom.
Angleško čete so zavzelo Berber©,
gbvno mesto Angleške Somalije, ki aei
jo bill prtxl pol leta ausetlli Italijani V
vzhodni Abesiniji so angkške cete v
paineileljek zavzeiie Džidžigo, ki left 80
Ion od, Ilararja in nekivj naxl 100 km
od železniške proge Džibuti-Addis Abe-
b»^ Aljestnski uporntki v sodclov^anju z
augfcškimi hnperialnimi cetam? napren
dujejo v vsPredočimo si še' enkrat potomca
srbskih jprednikov in sina slovenske
.matere iz Arclina, kako je kot deček,
gnan od notranje sile, od tfcka želje,
•ubežal z doma, v kako tesnobnih ra^-
merah je v Nemžkem Graden posecal
in dovršil latinske sole, kako se je na-
to ta nemirni duh skital 25 let po ev-
ropskem svetu kot znanstven razisko-
valee, prirodopisec, zgodovinar, jesziko- I
slovec, vedno zavedajoč se svojega slo- j
venskega porekla, s kako znanstve.no •
vnemo je pobijal nekatere trditve in •
jnazore učenjakov evropsskega slovesa, \
kakršna sta bila. nem&ki iezikoslovec
in pisatelj J. Kristof Gottsched in
švedski prirodoslovec Karcl Linne, in
kako je kljub vsem protivnikom Cast-
no zasedel stolico nem&kega jezika in
govornišfcva na dunajski univerzi on.,
sioi slovensike matere, kako je priprav-
Ijal enoten standardni črkopis za vse
evropsflce jezike, posebej tudi za slo-
venskega, kako ie sestavljal sloven-
s' slovnico in nabiral gradivo za slo-
venski slovar in kako je naposled kct
samotarski učenjak, ločen od vsega
sveta, končal tek svojega dela in trad a
polnega življenja, zapustivši znatno
ustanovo za. Stud en to štajerske dežele.
Ta slavni naš rojak Ivan Žiga Va-
lentin Popovič je pač vreden, da bi mu
sodanji rojaki nostavili spomenik v
domačem kraju. Mesto Celje pa iiaj bi
se mu oddolžilo Le na drug primeren
nučin. Ljubljana že ima Pepovieevo
ulieo. Tem bolj prjtiec Celju eastua
rioIžiUFsf, du poimenuje tV ne trg», pa
vnaj kuko liovo cesto ali večjo ulieo
po tem slavnem možu naso^a votlu, ka-
kor ga jc kot odilienega predstavnika
nažega naroda že tudi Mohorjeva
rlnižba pocastila v svoji kniigi ^Slo-
vonaki možje«. Slava Popovičevemu
spominu! v.
Skrfo za obrtniško mladino v Celiu
Celjsko obrtni&tvo je ustanovSlo mladlnskl ods&k
Celjsko obrtnistvo je ustanotvilo
ttrfadinski odsek v okviru Združenja
obrtnikov za mesto in srez Celje in s
sodelovanjem Slovenskega obrtnega
dništva v Celj-u. Razveaeljivo je, da se
obr'tnistvo zaveda, da je njegcar uspeh
in naipredek, bodisi nvaterialen, bodisi
moraten, mogoč samo tedaj, če posveti
vso pozornost obrtniškemu naraščaju
in začne v tem pogiedu delati načrtaio.
Kakor smo obveščemi, je 'vodstvo
mledinskeg'a odseka poverjeno frizer-
skemu mojstru g. Ivanu Vczliču, 'ki (
mu je obrtaiiätvo zaup«alo to važno: I
in odgovorno funfkeijo. Obrtnikom se j
;je posrecilo pridobiti si kot prvega J
«odelavca g. Josipa Graäerja, predsed- ¦
nika Celjsikega šahovsikega kluba in (
^arešino celjskih skavtov. Dejstvo, da :¦
je g. Grašer. saian prijatelj mladine,
jamči za uspeh, ki ga abrtniätvo pri- i
ca'kuje in r?otrebuje na področju iz- ,
obrazbe i.n kulturnc vzgoie svojega '
narasOaja. ]
Upamo, da bodo. tudi pristojini či«i- |
telji posvetili omenjenennu mladinske- I
mu odscku svojo poxomost. Ker ti či-
nitelji od časa do časa ]>odpirajo usta-
nove hi Cirgani^aeije, ki tlelujejo za
splošnosit ali pa za določeni del obča- |
nov, ,je poü'ebno, da podprejo tudi o-
bi^i&lci mladinski odsek s si-edatvi in '
nasveli. Ker se je pri nas že marsikaj
lepega in dobrega i^ačelo, /pa žal tudi
nehaio, apeliramo aia pristojne oini-
telje, da tudi v tem prim-eru sodelujejo
pri delu za napredek, duševno .zdravjc
in moralni dvig mladine.
Domaie vests
- Prep«\ed povišanja ceil. Vlada je
izdala tri važne uredbe an sicer o izva-
janju nadzorovanja cen, o uredRyi no-
tranjega prometa in o orgnnizaciji mi-
nistrstva za os>krbo in prehrano. Dru-
ga uredba določa med drugim, da se
do 1. avgusta letos ne sine po-višati ce-
na no-benemu blagu in tudi ne cena za
prevoz potnikov ali blaga v notranjem
pforaetu. Minister lah'ko za posamezne
vrste blaga tudi zniža sedanje eene in I
določi najvišji kosmati zaslužek. ;
— Povišatnje zeleyjdske blagoviie ta- !
rife za 10% bo stopilo 1. aprila v ve-
Jjavo. Povišanje pa ne svelja za žito,
krompir, di*va in živinslco; krmo.
— Sovjctski poslaiwk Plotnikov se
je po dalošem biVanjoi v Moskvi vrnil
v Beograd in je spet prevzel svo.je:
posle.
— Trgodarskem položaju okraja, '
od 20.30 do 22. pa pctovanje po okra-
ju z opisom najlepših znamenitoati.
Oi/Gje je pripravil prof. dr. Pavel
StrmšeJk, tednik »Radio Ljubljana« pa
je objavil ob tej priliki poleg 4 krajev-
nih slue zemljevid okraja in odlomke
iz tega potopdsa.
- Zw/a sobnih, " čritoslijkarjev, pjr-
skar.^e^ in ličarjev z» dravsko banovi-
no s}X)roca javnosti, da je na avoji
rcdni skuipšeini v Celju 9. t. m. glede
na ponovni povišek cen materiala akle-
nila .ponovno povišati tudi ccr.e svojim
izdelkom za aobno in črkoslikarsko,
ples-'kirs'co in licarsko dele ?.a nadril;-
njih 30%. . . ¦-. .
Ceiiemokolica
Usfanovlfev &risilnega
zdruzenia hmeiiariew
Lani je vlada izdala uredbo o
hmelju, ki določa, da se v vsakem
hmeljsikem okoEžu ustanovi po eno
hmeljarsko zdniženje, čigar namen je
brägati se za prodajo hmelja, prirejati
vžorčne sejme, yoditi scznam la3tnMc-ov
in površin hmelii&č ter zbiiäti podatke
o pridelavi in prodaji hmelja. V torek
25. i. m. cb 9. diopoldne bo v dyorani
Ljudske posojilnice v Celju ustanovni
obeni abor ZdiTiženja limeljarj,ev za
Slcvcnijo, čigar ckoliš obsega čeljaiki
in gornjegrajski srez, šoštanjski sodni
ckraj ter obcilne Marenberg. Muto,
VuJifed, Vuzenico in Ruse pri Mari-
boru,
Vsak limeljar mora prinesti s iseboj*
potrddlö obeinsikega urada, da je re-'
snično hmeljar.
Hnieljarji, udeležite se tega za vns
važneg.i ?tancvs!kega zborovänja!
c Fiuuc Šrlbiai* — 85-letnlk. Danes
praznuje znani klobučarski mojster g'.
Franc Sribnr v Celju 85-letnico svoje-
ga življenja. Jubilant se je rodil 21.
marca 1856 na Ložnici pri Celju. Ko
nioi je bilo 12 let, se je šel učit klobu-
čarske obrti in je vstopil kot vajenec
v klclmčarno tvrdke Chiba v Celju. Tu
se ie izučil, potem pa je odšel kot mlad
klobučarslci pomočnik na potovanje ter
je v oS/mih letih preipotovaV skora.i vso
Avatrijo, Nemeijo in Švicc. Ko se je z
bogatimi izkušnjami spet vrnil v rodno
Celje,' je tu 1. 1882. ustanovil samo-
stojno obrt, ki je po solidnosti kmalu
zaslovela. Šrlbar mojstruje sedaj že 59
let in je kljub viscid starosti svež,
krepak in delaven. Dolgo vrsto let je
predsečloval Združcnju klobučarjev y
Celju, ki ga je v pmnanje njegovih.
zaslug izvolilo za svojega častnega
predsednika. Franc Šribar je eden naj-
starejših celjeikih obilnikov, če ne
morda najstarejš: r-:ploh. Odlilcujejo ga
velika marljivost, solidnost, pcštenost
in odločna narodna zavest, ki jo je tu-
di v težkih časih pred osvobojenjem
vedn'o neustraŽno izpričeval. Ni torej
čudno, da je mod prebivalstvom zaradi
teh svojih lepih lastnosti splcšno »po-
st ovan in priljubljen. Francu Šribarju
iakreno čestitamo k jubileju s toplo
žoljo, da bi mu usoda naklonila še dol-
go vrsto let zdravja, zadovoljstva in
vodrine!
c. Kegulaeyska del«, na Savfriji. Se-
daj nadaljujcjo regulacijo Savinje v
drugem delu pete etape, ki se začenja
pod Gremadirjevo brvjo iin scga do
drugega železniškega mostu na Bregu.
V te'ku »a regulacijska dela pri Grena-
dirjevi lirvi. Regulacijo izvršuje ban-
ska uprava v lastni režiji s svojimi
KINO UNION - CELJE
BiBBHaaiiBiiim bib acnnaciGSK «a «
22. -- 24.
SoJncni vzhod
fOfe Reise nach Tilsit}
Pretresljiva zgodba, pri kateri bodo
zatrepetala vsa ženska srca.
fritz van Dongen Krittina löderb&mm
Anna Dammann
25. m a t i n e j a : Robinson Cruxo«
*
23. — 27.
Dama in cowboy
Ljubexen je raoCnejSa o 1 vseh v anj|Ieš-
predsodkov, i očnc jSa od I161?1
rpzlik, ki obstoiajo med po- Jczik«
sameznimi družabnimi sloji. ¦---
Merle Oberon Gary Cooper
25. matineju: Kri prerije
sreds'tvi in s pris]>eviki mestne občkie
celjske in sreskega cestnega ocflbora v
Gelju. Kegulacrja Savinje v Sosti etapi,
to je v glavnem odseku pod Staiüm
gradom na tako zvaneni ceJiökem o-
vinikn med ebema celjskima mostovo-
ma, lj.i se lahfco obenem « predvMeno
preložitvijo železniške proge in pove-
čanjem (.-eljske postaje pričela ž^ le-
'toä. Zato bodo morali pristoj'ni čini-
telji pokrendti vse, da bodo čimprej
z-agotovili izdatna denarna sredsftva
ki so nujno potrebna za regulacijo Sa
vinje v tem najvaznej&crh prodelu..-r
c Ljudsko vseuč-Ilišče. V iisatotici
mešČRnske sole v Celju bo pvedaval v
poaiedeljelc 24. t. m. ob - 20. dr. Joüsip
Mai, ravnatelj Nanodnega muiaeja . v
Ljubljani,, o »Svetavnem naKoim sisurQi
Skivencev«. Opozarjamt) obč"nstvo na
to zanitmivo predaväaje našega ugled-
nega znanstveniika - zgodovinarja.
c O sodobni Tnrčiji je predaval v
ponedeljek zvečer na ljudskt-ni vSeuči-
liäcu Ar Celju noviriar in putlioist g.
Božidar Borko :z Ljubljane. Pcsuušal-
cem, lei so docela napolnili predawil-
nico, jo pri'kaznl v glavnih obriedh
zgodovino Tur-čije, propad veltkeg:ii
turskega imperija in veličastno parero-
jenje turšltega naroda po svet*>vui
vojni. Nazorno je orfeal moderno Ke-
malovo l^určijo in njene vprav i'evolu-
cionarao refcrme in ogromne uspelie
na vseh podroöjih javnega udej^ivo-
vanja. Ob zakljueku je pokazaJ vröto
slik iz sodobne Tiirčijc. Posl-ušalci so
sprcjeli zanimiva an .poučna i^r^ajanja
ž živ-ibnim odobravanjem.
c. OfJJV^vv.AiiJc i'Pzfi'viM'^ii t^^irja.
Na dvorišču vojašnice kralja Petra je
bila v soboto poy>oldne lq)a vojnslca
svečanoftt. Ob priso.tnosti vojaätvn i«
sodelovinju voja&ke godbe je poveJjalk
niesta in 39. pp. g. polkovnik Ivo To-
rn ažcvic po jedrnatem ^ovoru jzročil
rezervnemu podiporočniku Vladimiru
Diehlu iz Celja, zlato kolajno za vestno
službovanje. Odlikovaheu isivreno če-
stitaino!
c Otllikovani profesorji; • Odlikovani
so: z redom sv. Save 4. stopsije gg-
pros. v p. Pavel Holeček v Celju, dr.
Pavel Stnnžeik, profesor II. rerüne gim-
nazijo v Celju in Fran Rojšek, profe-
sor -I. realne gimnazije v Celju, z re-
dom s.v. Save 5. stopnje pa dr. Pavel
Blaznak, iprofesor I. realne glmnazije
v Celju. Cftstitamo!
Ob 10-letnici Sokola pri Sv. Jederti
Akoder je po cesti soteske
Kczice, po kateri šumi bistra Ična,
polna priljubljenili postrvi, lahek, le>p
in ;wii-een dohod na planoto, olepšaru) a
skrbno ob-delanim-i njivami in travniki:
Sv. Jedert. Po cesti, ki nas pelje skozi
sotesko, je tekla svoj čaa železniška
proga iz neikdanjega rudnika na Brez-
nem v Rimske tcplice, kjer se so dobro
poaiajo obrisi nasipa za žolezniško
rainijK). Na Breznem ie še sedaj lepo
urejena kolcnija TPD, sestojeca iz 7 i
osem do deset stanovanjskih hiž huda- j
jamskih rudarjev. Z Brezna na^s vodi
ccsi i protL vzhodu skozi ljubko vas
Belovo k Sv. Jederti. Tarn, kjer stoji
danes vas Sv. Jedert, je bila pred 400,
leti gesto poraščena goščava, Ie tu pa
tarn so bili baje pašniki. Na vzhodni
strani v mail dolinici je na precej-
šnjem ozemlju vas Sedraž. V tej vasi,
na vznožju Trnovega hriba, je stal
nekdaj samoten grad. Nekaj zidovja
vidimo še danes. Tu je živela pred več
sito leti groiica Jera Raty, ki je po
kroniki, katero je sestavil sedanji tana-
kajfeiji žnpnilc g. J. Lončarič, postavi-
la na mestu, kjer je sedaj župna cer-
kev, kapelko, iz Okatere ie zrasla se-
danja cerkvena stavba. Poznejc pa je
nastala tu lepa vas. Kakor poročajo
zgodovinski viri, so ta fcraj obiskali
tudi Turki. Morda ima iz tistih časov
svoje ime vas Turje, ki leži na rodovit-
ni in precej visoki terasi Kopitnika
jugozapadno od Sv. Jederti.
Prebivalci teh krajev s-o kmetje, ki
se bavijo z raznimi panogami kmeti.j-
stva. Zadnia leta so po vseh pobočjih
zraale kct goibe po dežju lične kočicc,
ki so si jih postavili nidarji. Poudariti
je trcba, da je vsako gibanje in trenje
odvisno od obratovanja in konjunkiture
rudnika Hude jame, lki ima najboljši
premog naše ožje domovihe. Obrtni-
Stvo tu nima podlage za dober raevoj
in je zato pi^av «kromn-o. Isto je s tr-
govino. 2al pa je nasprotno z gostilna-
mi.
Poleg cerkve je štirirazredna osnov-
na sola. Stari ljudje, tako mi je pripo-
vedoval pokojni oče, so hodili samo v
nedeljsTie sole. Pmnati moram, da bo
si on in njegovi vrstniki poleg nedelj-
skili šol pridobLU n či.tanjem in eamo-
učenjem mnogo znanja, da so znali re-
si ti težke račune na pamet zanesijiveje
nego mi na papirju. Ko so ustanovili
enorazredno ljudsko &olo, je bil eden
izmed najuspešnejših oračev ledinc
učitelj Šeligo. Sadovi njegovega ne-
umomega dela so vidni še danes kot
globoko zarezama bray.da. Poleg vzgoje
otrok se je bavil predvsera in z voem
sreem s sadiarstvom. Vsi drevoredi oft>
cestah in potih so njegova zamictel in
njegovo delo. Krasno pa je urejen sa-
donosniik na njegovem posestvu, ka-
>:•!«•:• V. 152.
»NOVA DOBA« 21. III. 1941.
Staut S.
• ¦; v Jz giraifcaäjske shiibc. Prosvetno
"' rmröstrstVo je pocttavi!lk> go. Mileno1' (
Beianovo, snpleotkc na I. drz. realm' i
gar>marfji'v CeJja, za profcsorico 8:
poJIoiajne skupine.
e BfpBomursaaa je blla 13. t. m. na si-1
tozafaki sakultetl ljubljanske univerze
iz. keapuje ,gdč. Alcjika Mravljakova,
hdt-srfea g. Fr. Mravlja'ka, diretotorja I.
* str&. lvalue gimnazije v Celju. Čestita-'
fflo!1 ¦ !
< Putlpore visoicošolcem hi smlnje-
šallcenru Euraiotrij. ustanov trgovea'
AjBtona Kolenca v Celju je na sejl 7>
t. m. razdeiil podpore 7C visokoSolcen*
v .sZfrupnem znesku 30.000 din in 29
-»ecteijeaibl'cem • v .s&upr.err znoslou 5.950
..(fift. , " ' . '
f.- ¦ OUs&i mestui svel bo imel redno'
s^jlß v petefc 28. t. m. ob 18.30. Na
¦aoevnein redu so poročila odborov.
* »Pesfcri svet v b&rvah« je na«?.!3ov
mxiiavanja. SPD, ki bo v petek 28. t.1
m. ob 20. v risabaici nieščansike sole v
Celja. Pi'odfwatelj tlr. France Avoin rr.
lyjubljaivs bo poslušaicem predočil 200
•iztoraii'ihv pjrekrasnih barvastih dia^ozi-'
tivov s pokrajiivskimi in plaiünsikimi:
mo*ivi vix hk> u lepo besedo pojasovil;
njih vsebijio. Ta vecer bo ufetek za;
ijiririzteHjc1 narave, no snide ,ga aamu-;
cftti. !
••« 5Ca. Vaše knjigovodBtvo v noveni l<-tn
trgovske knjige. in oatalc pisarniöke po-
tarcbŠeine pri tyrdki Karl Goriear vdova,
CteJJe-, Kralja Petra ceeta 9.
c. Obrto&ki prc&nili je prcslavilo ce-
ijsko obrtiiiSt.vo-3 tern, da se je na Jo~
ž6?<:jVo zjutraj udolcžilo službo božje v
Qjpstijfifci cerkvi. Zaradi izrednih raz-
iner ietos ai bilo obrtniäkega zbbro-
Yanja. ki ga nat Jožefcvo prireja Slo-
vveneiko obt-tno društvo v Celju
••¦ ¦*•¦ Yw'vfa. ^tro^a! Dry. kraierr-i zL-
3-3n. ^rce j:i j-^Jfulmc v Celju. priredi
vaako leto prodajo zelenih oljk in bti-
* Tirana cvetno. ¦nedc-l.io. Ta mkoija daje
lilagajni vsako leto !ep dohodek, ki
- ; r'a*iv'a u'M'r?/bl;u v.v. na'*-nvo .ol>l?;ke
ü» /Ä>oibe< .bcz'-c, kei- bo ta dan sluiba
bcž;W v SokolÄkoin domu v Trbovliah.
• p Illvccm piva! Še malo potrplienja.
No\^> črno unV>nsU*o ^wivo bo v nafkraj-
šem Času dozcrelo iu dobro vležano ter
pride v sohoto dne 29. marca 1941 v
¦projp.et,
c R«o imel občni 25bcr v
nedeljo 23. t. an. ob 9. dopoldne v Na-
rodriem domu.
c Slpvenske* obrtno društv« v Ceiiju
lx) imalo redni lebii olocni zbor v četr-
iefa. 3. aprila ob 19. v Obrtncm domu v
GeJjn, Gledališka ulka at. 2.
s /«Inv/i.'si.l-f: trciovcov '/si spcvjo; Cell«4,
(roin.ii rrad m Ämarje prl JelSah opo-
zarja evojtü člane, da Ik) 18. redna
;j?.vna FtaroSc'na združenin v sredo
26. mären ob 8. .zjutraj v veliki dvora-
ni Narodne^a domn v Cdju, z dnevnim
reden, Id j(^ bi! vj'.fira elaaom dostav-
IjcÄ, Udele-zba na. sku-rsiuni jo za člaii^
stiogo obvezna.
c Rctlni letni občui zbor Savinjske»
pednr/nice Slovojraskcfta planhiskegai
drušfcva v Cdniänici' je izdihnila v
torek 39-ietna Franciäka Likarjeva,
žena .Tilinarja in žaparja Ivana Likar-
ja 37. Hrenove pri Novi cerkvi. Ko je
prispcl njc-oi xnoz po dalj&i odaotnosti
v torek pbpoldnc v Celjot.i blizni levega brega
Savinje proti gostilni in je bil samo še
60 m cddaljen od doma, je padel s ko-
lesom vred v veliko jamo, napolnjeno
z 2 metra globoko vodo. Oblak sd v
temi Di mogel pomagati in je utonü.
Domači so ga kmalu pcgrefeili in so 'ga
žli isk.'it, na§li pa so ga sole v torek
zjutraj. Prenesli so ga na dom in ga
polo&ü no. Tnrtvaškj odoj-. Tudi njego-
vo kolo so tonalu izvlekli iz vode. Ob-
lak,- ki je bil iprej nidaj1 in je bil doma
iz Griž pri Zalcu, zapvtšča težko priza-
deto ženo Rozaljjo. V četrtek popoldne
so ga položili ,na okolißkcm pokopali-
š<5u k zadnjemu pocitku.
c Žetcv smrtl V Gotcvljah pri Zalcu
je umrla v ponedeljok Sl-l?tna poseiit-
nkvi Neža Vipotnikova/mat; ge. Anto-
nije Krempuševc, aoprogc av-toizvcäcka
v Cdju. V celjski bolnici so umrl.i: 13.
. t. in. 54-letna. v St. Janž na Vinsiki' go-
ri prjstojna cigankn Franči&ka Gart-
norjeva, oW.'.rska rova -brez stalnega
biviil^äßa. 14. t. m. 54-lotna preužitka-
rica Blizabota Zi:panČeva z Gorice pri
Slivnicf in 13-letoi sin porsestnice Ivan
špeh iz Skal pri Veleaiju, v nedeljo,
92-letni preužJ.tikar Janez Gaberšek z
Rečice ^r>ri Šmartnein ob Paki, v sredo
pa 82-letna dninarica Ivana PcrtinaČe-
va iz Pilšlanja in 70-letmi, na Polzelo
pristtojni Anten Kok, ob^:'.nski revež
brez stabiega b^.valiisča. N. vn. v m.!
Domače fino kislo zelj<* in prvovrstne
kronJHkc kloba.se Vam nudi zelo poceni
trgovina s špecerijskim in kolonialnim
blagom AI.OJZ MASTNAK, CEI>JK,
Gosposkft «üca 7 Telefon štev. 4.
c Smrtaiit nesreča otroka. V četrtek
okrog 16. so otroci na ledini na BregU' !
pri PcQzeli pozigaü travo in dračj«. i
Plamen je zajel 7-lettno delavčevo hčer-' j
ko Mardjo Ocvirkovo z Brega. Deklici
se je vnela ebleka. Cgenj oo sicer kma-<
lu pogasili, kljub temu pa je dobila
dekMca težke opekliiic po vsem teleam^
Prepeljali so jo ,v celjsko. bolnico, kjer
je danes ob pol 9. dopoldnc izdihnila^
Itazne Hkcrjc, iui rur.i, .Cognac, pr^vten
brinim-ec in slh^jovko kuspite zel« po-
ce:ii v trgovini s &peci'rijLkim in kolo-
nialnim blagom ALOJZ MÄSTN AK —
CELJK. Telefon Si. 4. Gö&poska ul. 7.
c Razgl<7büce Cirfl-Metjodtn'e družbe.
Naša šolska in narodno obrascrAma
družba je tudi letos izdala za veliko-
noč osem vivst prav lepih raßglednic z
narodnimi motivi. V Oelju se dobijb
po vseh narodnih trgovinah jn trafi-
k-ah, irna pa jih v zalogi tudi ženska,
podružnica CMD v Celju. ' .
c Vajt>\-anje planjnske flore. Opozar-
jamo na razglas o predpisih o varo-
vanju pJaninsike flore, ki je nabit na
uradnih derkah mestnega pogdavar-
sitva.
c Zdia.TiKsko dftžurno službo xa. öln-1
n<* OV7JD in svojw be imel v nedeijo?
23. t. m. zdrtivn.ik dr. Joalp Cerin v
Prešeniovi ulici.
Raxprava o smrtni rsesreii
v Braun&ovi tovarni u Celiu
Tri pogoßne obsoefbe
Na okrožncm sodiijču v Celju se je
v ponedeljek iKidaljevala djie 3. t. m.
prekiinjena razprava ]>roti trein namc-
ščencem tvrdke V. Bra mis v Celju in
sicer proti 57-'letneinu ravnate'lju in
prokuristu Antonu Ržlmeku, proti 32-
letnenui inženjcrju kemije Janku Cuč-
ku in proti 36-letncinu delovodji Hen-
riku Schmiditu.
Ravnatelj Ržimek iai inž. Cu^ek sta
bila obtožcna, da sta v Braunsovi to-
vami v Celju iz malomaruosti povzro-
čila z elektrieno motorno silo nevar-
ncst za živJjenje ljitdi s teni, da sta
dala leta 1939. instalirali v podjetju
stroj mošakiik za icdelovanje guminola
na elektri'cni pogon brez oblastveiiega
dövoljenja, brez eltsplozijsko varne
strokovne izvedbe in brez predpisane
oblaslvene Irolavdacije ter poverila
nadzorstvo nad tern obratom in tudi
delo v lem obratu kemije neivkim
osebam, zaradi eesar je nastala lani
IS. novembra popoldne ob zakljaifiku
obratovamja v lem cbratu eksplozija
nobnih vnetljivih bencinskih hlapov, ki
so vžgali oibüeko delavke Mari je Bučar-
jeve. Bučarjeva je dobila težke cjpekli-
ne. iki jim je drugo jutro podlegia v
celjslci boLnici. Schmidt pa je bil cb-
•tožon, da je kot delovodja, ki je imcl
dolžaiost posluževati tudi stroj1 mesal-
ni'k j;a izdelovanje gumi.nola na elekt-
rieni pogon tor sploh vodiri nadzorstvo
tudi nad tem stroiom vn električnbn
motcrjein,, zanemaril to svojo dolžnost
s tem, da je (puščal delavko Marijo
Bučarjevo kot neukö osebo v obratni
prostor, ki je bil ogrožen z liencinski-
mi hlaipovi, da je tarn prižigala in uga-
ševala električno luč tcr cdpirala ^ia
ustavljala električni motor, zaradi če-
fiar se je Mariji Bučarjovi lani 18. no-
vembr-a popoldne v trenutku, ko je u-
stavila električni pogon in motor, za-
radi nastalc eksplozijo boncinskih hla-
jpov \mela obleka in je Bučarjeva za-
radi dobljsi-nm epeklin izgwbila ž/v-
'lic-njc.
Obtoženci so zanikali krivdo. Glede
pokrova mešalnika, ki je bil 0b času
ne-sreče odprt/ tako da so iz mf?žalnika
lah'ko izhlapevali bencinslü plini, so iz-
javili, da je očividno nekdo pustil po-
krov odiprt. Kdo je to storil, pa ni
bilo mogo^e ugotoviü.
Kot izvedenec,je bil z-aslišan dr. ing.
Ljufoo Knop \z Celja, ki si je bil nelcaj
dni po nesreči ogledal prostor za. izde-
lovanjc guminola. Izjavil je, da posta-
ja ekL;plozi\ari ucinek v tern prostoru
večji, eim bolj se odidaljujemo od cen-
tra guminolne pxoduikcije. Usodnega
dne se je ipojavil maksämum eksploziv-
nosti dva metra izven tega prostora.
V prost.om je bila. v zraku zmes, ki je
bila prenasičena z bencHiskiimi hlapovi,
očividrio ker je bil pokrov mešabiika
dalj^e časa odprt. Ko jc stopila Bučar-
jeva v čili
z žet&ji okovani čevlji Bučarjeve pri
hoji po tUiku. Taključeno tudi ni, da so
jo povzročile leteče saje iz sosednega
dünnika. Stikalo v tem prdstoru po
Ejvoji Icgi ne ustreza. Moralo bi biti
nameftceno v drugem prostoru nego
motor. Ce pa io bilo v istem: prostoru,
bi bilo treba uporabiti olj^nato stikalo,
ki preprečiije iskrenje.
Obtožence je zagovarjal odvetnik dr.
Ernest Kalan, ki je predlagal oproatil-
no sodbo. izjavil je tudi kbt' poofcla-
ščenec tvrcke Brauns da je tvrdka že
namestila eno hčerko pokojnc BuČar-
jeve in da bo zaposlila v svojem ob-
ratu tudi drugo hceriko, ko bo ta do-
vršila solo.
Sodišče je obscdilo ravnatelja Rži-
meka in inž. Cučka po § 195-2 k. z.
vsakega, na 2 meseca zapöra, Schmidta
pa po § 195-4 k. z. na 3 mesece stro-
gega zapora, vse tri pogojno zn dobo
dveh let. Sodišce je prišlo do prepri-
čanja, da sta ravnila ravn. Ržimek in
inž. Cuček malomaxno, ker nista dala
vstaviti stikala v prostoru, v katerem
je meSaLnik, tako, da bi ustrezalo pred-
pisom, in ker tudi nif?ta prijavila me-
Sainika v kolavdacijo. Glede Schmidta
je sodišče ugotovilo, da je nnročil Bu-
čarjevi, da iistavi pogem mesalni'ka.
Po mnenju sodišča je nastala eksplozi-
ja zaradi iskre iz eleMričnega stikala,
lii je bilo nameščeno nizko nad tlemi.
Jabolcnik
ze'.o dober, pristen, več polovnja ov
skupaj prodam. Izve se v Trubarjevi
ul. 3/1, Celje.
tno: še sedaj %-saiko leto prihaja za
iiekaj niescoev na oddih njegova so-
.proga a svojimi hčerkami iz Maribora.
Dniga važna O3cbnost je bil pokojni
witelj J. Pukmajster, ki je tu uvedel
vutjtio čebelarstvo. Značilno je, da je
svoje aajiboljse učence poučeval celo v.
Stenograf iji, kvadriranju in kore-
njenj«. Izpustiti nikaikor ne smem, da
je brl an tudi prvi naroč.nik napredne-
ga lista "V oWini.
, V kulturnem pogledu se je ta kraj
.zelo pc-zno prebudil. Raznc knjižnice
so nastale šele po svetovni vojni. Odr-
äka prireditev je bila redka stvar in
vsakokrat scnzacionabia. Ko so ta-
fcratni naprednjaM ustanovili dramat-
9iko društvo »Zoro«, se je razgibalo
tudi družtveno življenje. Zaradi kon-
kurence je tudi prosvetno društvo po-
kazalo svoje moči. Tedaj smo ibu in
tarn čuli začetniška predavanja. Vidi-
iBO pa, da so ravdio ta dala krajax da-
nes odločne in stvarne može. Zveza
kulturnih društev je ustanovüa v Brez-
nem ?. sedežem pri Kozoletu ljudsko
knjižnico, ki še danes deluje. Njene
lenjjgo prebirajo prebivalci vseh nazi-
ranj. Prve knjige, okrog 300 po števi-
lu, je znoeil takratni predsednik in oče
naprednega življa Golob sam iz Laške-
ga čez hribe skoraj dve uri daleč.
DramaÜJko drustvo je imelo mnogo
dlanstva, ker je bila delovna konjunk-
tura dobra.
Tcdaj pa se je začela gibati mladi-
na. Kar je dobila iz knjig, je hotela
dati v življenje. Posledica tega ide-
alizma je bila, da so 4. januarja 1931.
ustanovüi samostojno sokolsko dru-
stvo z br. Golobom na čelu. In začelo
se. je živahno delo, kot da nismo več
na kmetih. Velika šolska soba je bila
kot telovadnica vedmo premajlma.
Dramatsika krstna predstava je poka-
zala dobre talente in je zavidljivo u-
| spela. Mrtvilo ni bilo več mogoče. Iste- J
ga leta smo prcslavili 60-letnico pisa- i
telja Finžgarja z uprizoritvijo njegove j
igro vRazvalina življenja«. Pisatelj se
j nam je lepo zahvalil in njegovo' pismo
hrani društvo kot spostljiv in lep spo-
| min. Ob prepričanju, da naž trud le ni
j zaman, je postajala vsaka prireditev
popolnejša. Le äkoda, da so se pred-
stavniki tc generaciie polagoma poraz- {
gu'bili po svetu. A njihova imena "sem |
slišal na več mestih, kjer so se uspesno
udejstvovali. Zanomivoi je, da je to leto
dose gel prvi krajan gimnaziji. maturo.1
Ob 10. obletnici ni moj namen hvali-
sanje. Rad pa bi oživil spomine na
najlepše dni prvega decenija, ki naj bi
naše mlajše pritegnili na tisto pot, ki
je za naš slovanäki rod edino reäilna.
Ne morem preko dejstva, da Šent-
jedrčani. še danes ne morejo pozabiti
odličnega Krjavlja - Cuckovega Jožka
iz »Desetega brata«, odlienih in meh-
kih kupletov Ilije --¦ Stokovnikovega
Znanika — iz »Starega Iäije«, nikoli
ugnane, temper amen tue Marjetc —
Brezjanove Milke — - iz ;>Glavnega do-
bitika«, Zalike — Stokovnikove Minke
— iz »Miklove Zale« in diletantov, ki
so se pozneje predstavili na raznih so-
kolskih odrili. Vsakemu našemu člove-
ku jc ostal živo v spominu prvi soikod-
ski nastofp pri Sv. Jederti. Ves telo-
vadni prostor je bil okrašen z okrog
50 smrekami, olepšanimi z venci in
zRütavami. Naž kraj je ob tej priliki
doživel prvi nastop na orodju.
Mnogo je. še lepih in dragih s-pomi-
nov iz tega prvega sokolskega deset-
letja. Bratom od Sv. Jederti želimo,
da bi imeli tudi v drugem desetletju
mnogo uspehov. Tistim, ki so &li z do-
mačega gnezda v svet, pa želimo ob
tem spominu nanje, da bi bili srecni,
kot smo bili srecni takrat, ko smo eku-
paj sokolovali. Dra go Kne«,
vStr&a 4.
»NOVA DOBA« 21. HI. 1941.
Stwv. U:
Iz naših frralev
Pefrovce
I» Nov gw>b. Minulo sobottx zjutratf
je (po dolgotrajaii bolezni umrl v svojt
tx& v Petrovčah U/pokojeni rudarskr
nadpaznik g. Atntou Kokalj v 66. letu'
fi^arosti. Pokojni jc služil v raznih pre-
mogovnik&h na jCeškem ih v Nemčiji,
mnogo let pa pri Ti:bcveljs>ki premogo-
kofmi clružbi v Istri in po prevratu v
Hudi jami pri Laäkem. Kot .upokojen
rmäarski nadjpazulk si je postaivil lfcao
bišico pri Pcftrovčah in je od tod nad-
zoroval posestvo in gasdcwe TPD v
Libojah. Pokopali so ga v nedeljo po-
pojkJne pri Sv. Kancdjanu ob veliki u-
deležbf domačinov ter rudn.\ških in .to-
varniških urad-nikov iz Laškega, Štor
in drugod. Udelcžba, pri pogreTou je
pričala, da je bii pokojni spoštovan in
povsod pril jruibl jen. Bodi mu ohranjen
lep »poimin, vdorvi in ostalhn svojcem
naäe isflcre.no sožaljc!
Zafec
Bfv$o pivovarno pocflrajo
ŽaJec, 21. xaarca. ¦
Kakcr znano, jc bil že pred letom.
dni adatptiran «in prezldan del komplek-1
sa bivše žalske pivovarne in ?x> v temr
delu uredili tovarno za izdelovanje ju-
le. Tovaraa se prav lepo .razvija.
Sedaj pa pcdiiajo zapadni del po-
alopja, kjer je nefcoč obratovala pivo-
varna, ki j?o je ^radil v letih 1891. dn
1892. pokojni žal&ki pi'vfrvarnar Simon
Kukec. To posloptje bi bilol tcvrej v pri-
hodnoem letu staro 50 let. Na tem
mestu bodo sedaj zgradilf nova tovar-
no — predilnico.
Ker bodo* torej za vselej izginili s
površja objekti bivye ža-lsike pivovarne,
naj še podamio kratlko zgtodovinsiko
sliko prve žalake industrije.
Fivovaxno v Žaku je -ußitanovil leta
1842. Franc 2uža, pceestnik v Zalcu.
To podjetje bi v prihodnjem letu praz-
novalo 100-letnico ustariovitve.
Zanimivo in širši javnositi nezn&no
je, da je bila v pritličju trakta, ki ga
sedaj' podirajo, prva žaloka dvorana za
razne prireditve. Ta dvorana je ,abato-
jala že leta 1846., ko je v njej prireja-
la »Družba plemenitih prijateljev u-
raetnost« prve gledališke , predstave.
Ta diletanitslka' säcupina je uprizforila
15. avgusta 1846. v korist pogorelcev
v Petrovčah ,dve emodejanki. Čis>ti do-
lii^ek s-o fl>oorabili za one petrovške sot-
aede, ki jih ie zadela požarna nesreča
dne 7. maja 1846. Kronika ialsikega
c>dra hrani izviren lepak, ki vabi na tb
gledališko predstavo v Žalcu. Lepak je
t.iskala Jeretinova tiskarma v Celju.
Dcfkazar.ö je tcrej, da j'e bila tedanja
žalsJka gledaližka družina prva kultur-
na crganflzacija v dobi, ko jo kulturno
clelo .v ostalih krajih Savinjiske ,doline
H-e »palb.
Tedanji žalski pivovarnar Franc Zu-
ža je bil ^tudi lastnik stanovanj&ke hi-
še na Koleaiicevenx, ki je danes last le-
karnarja mag. Bona KarČiča.
Vdova Franca Žužo je (prodala: 1
1878. vse pod jet je pokojnemu indu-
strijou Samonu Kukcu, ki je v letih
1891. in 1892. poivečal in jnodennizlral
obrat.
Simon Kukec, ki .je bil lastnik piVto-
varn % Zafcu in Laškpm, je po prevra-
tu prodal obe pod,jetji pi'vovami »Uni-
cn« v Ljdbljani, ki je 1. 1924. ukinila
obrat v cibeh pivovarnah. Zalsiko pod-
jetje ,je prišloi nato v tfoke žalskega
posestnika g. Franca Pikla, ki je pro-
dal ves komipleSka Savinijski posojiJaiici
v Zalcu. Ta je -vee eikupaj razpro-*
clala, delno, novi komanditni družbi
Senica in Albert, delno lekarnarjü
mag. Karžiču.
Zalcu se oibeta torej v ,bl?žnji bbdoč-
noeti velrk industrijsiki razmah. Ko bo
obratovala tudi nova predilnfca, bo v
celokupnem tekstikicm podjetju zapo-
slenih do 1400 delavcev in dolavk, kar
bo rtemcndlo ncv, velik gospodarski
podvig v industrializaciji trga Zalca.
ž »Govnpod senator« na žajskem odru.
V soboto 15. t. m. je uiprizoril nara-
sČaiski odse'k Sokolskega dništva v
Žalcu igro »Gospod senator«. Nismo
pričakovali, da bi se mogli mladi ißjal-
ci tako doibro odrezati. Ni potrebno,
da opisujemo, kdo je bdl dofoer in kdo
je bil slab, kajti kratko lahko rečemo:
vsi so büi prav dobri. Veseli naß, da se
je naäa mladina tako resno lotila dela,
ki zahteva mnogo1 truda in požrtvoval-
nosti, ki je pri nas tako redka. Iz na-
ših mladih diletantov ee toodo razvili
dobri igralct in žalski Taliji bo zasijala
lepäa bodočnost. Igro je režiral br.
Ferlež. Njemu gre vse priznanje, da
nuu ie uspelo tako dobro rešiti težko
nalogo. Zalsko občinstvo pa bi lahko
pokazalo malo več razumcvanja za de-
lo naše mladine. Lepa ie pač fraza
x>mladina je naša bodočnost«, a mladi-
no je treba navduäiti in ji njeno delo
priiznati. Obisik !bi bil lahko boljši. Tu-
di jc aiapačno m.nonie nekaterih, da je
dovolj, ako kupijo vstopnic-o, a pred-
stavi ne prisostvujejc. Prav tako na-
pačno je m.nenje, da je bolj »imenit-
no«, če iprihajajo k predstavi s tričetrt
ure zamude. Miladi igralci, vedite, da
vam tisti, ki razumejo vaäe delo, izre-
kajo polno priznanje, za druge pa se
ne brigajte. V delu krepko naprej!
ž Zvo^ni kfao Kalcc. V soboto 22. t.
m. ob 20. in v nedelijo 23. t. m. ob 14.,
16. in 18.45 velefilm v sr^ohrvatskem
jeziku »Ömta ©ksfiaza«. Izredno zani-
mivi posnetki iz življenja v divji Afri-
ki. Posneto po belgijski ekspediciji
Denv* - Rose\T©It.
Mozirie
m Gostavanje žalskepja aaraščaja jua
mcTirskeiii odru. V torek 25, t. m. ob
14.30 .Ujprizori narascajsud odsek So-
kols'kega drušLva v Žalcu v Sckolskem
dbmu v Mozirju igi'Oi »Gospod sena-
tor«. V Zalcu je igra zclo dobro uspe-
la .in je bilo obtinstvo prav zadovolj-
no. Pridite in nasmejali se boste! ;
Laško
1 Iz ix>Jiitično-upra,\Tie službe. Go3p.
Vojko Skrt, pristav na sreskem načel-
stvu v Lažkeim, -je imeniovan za sres-
kega podnačelnika v Kr&kem.
1 Nov grob. Za Mallčem je umrla
40-Jetna obcinska rcTa Mari ja Klovar-
jeva. »N. p. v m.!
1 Razg^as občme. Vsi laatnüdi dvoko-
les naj čimprej dvignejo prometne
knjižice na občini. Vsakdo labko d:obi
priometno knijižico Ie osebno, . ker je
treba dvig potrditi tudfc z lastnoroč-
nim podpisom.
1 Nekaj iz veterinarske sttdistike. V
laški občiiii imamo 52 ltonj, 1406 go
ved (280 volov, !1 bikov), 940 praši-
čeftf, 29 ovc, 28 kc.2, 3155 komadov pe-
rutnine (3061 kokbši, 36 rac, 13 g'csi,
45 puranov), 228 ičebelnih panjev (pri-
delek medu 452 kg, voska 69 kg).
Lani je znašal izvnz živine 134 vago-
no-v (125 v inozeiKßtvo, ibstalo v razne
kraje naše drž-ave). V "Laškem so lani
zaldali 236 telei, 84 juncov, 25 volcv,
23 krav, 1 ibiika, 177 prašičev in 1 ov-
co. Na sejme so prignali 1739 glav
živine. Vseh cbčinskih itehtarin je bilo1
3047. Ziv:rLk.ih pctnih listov je fb'Ho-
izdanih 1467, prencsov 2444 in jpodalj-
šanj 651. Psov je bilo lani prijavljemih'
235. O'krog 50 psov je bilo pokoncanih'
pcleti ob pojavu steldlne.
1 Kino I>ašlto bo predvajal v soboto'
22. t. m. ob 20.30 in v nedeljo 23. t. m.'
ob 16.30 in 20.C0 vellki pevski fliJm V
našem jeziku »Saanio za mo^ke«. Uži-1
tekl To.dnik. — V pcaiedrljck 24. t. in.
ob 20.30 in v torek 25. t. m. ob 16.3O1
in 20.30 naj'lepsa ljubavna rcmanca
»Beli šejk«. Ramon Ncvaro in Lola'
Lane. PrediVra.
Dobtna
d Ljudstvu v pouk in zabavo. To.
nedejjo po mas'i bo pri nas zgodovin-,
skoi predavamje, za katero vlada vel.k'q.
zamin-.anje. Ecmač govcrnik bo obrav-.
naval snov iz polpratekle zgodovine^
ki bo osvetlila čudežni pobeg stare»
občinske bdagajne v mrtvašnico in od,
tam na omo mesto, kjer so jo potent
po dolgem isikanju srečno našli. i
Podietrtek
č Nov grob. Dne 14. t. m. smo polo-i
žili k zadnjemu p'ocitku posestnico go^
Jero Kobaletovo, soprogo šolskega
upravitel^'a v p. g. Karla Kobakta-
Pokojna je bdla vzo-r neumoirno delav-«
ne žene. Zaradi svoje dcbrotlji'vosti im
znaČajncsti je bila splošno priljubilje-.
na. Hvaležuost in spošlovanje so ji še
enkrat izkazali štcvilni prijatelji in
znanci, ki so jo. spremili na poslednji
poti. Pokojiii bodi ohranjen lep Sipo-
min, svojcem naäe jskreno sožalje!
Iporf
" Odpovedsm» tekma. Za. nedeljo 23.
t. m. določcna pckatoa tekma SK Ce-
lje:Aüetdki je odptxvedana, ker so
AjtOetiki Rpcročili, da ne bodo nastopi-
li. Tako je SK Celje dcfcil to tefcmo s
3:0 p. f.
* Celjska nogometna podatvc/a.-
(Službeno.) Redne seje Celj3ke nogo-
metne podzveze &e prično s ponedelj-
kom 24. t, m. ob 19. Prc-sim \"se ocl-
bornike za točno in poinožtevikao t^de-.
ležbo. — Predsednik,
* V tekmovanju za prvenntvo hrval-
sko lijGje so biilil v predzadnjem kolu
v nedeljo zabelozeiw nasledn'ji rezulta:
ti: v Zagrebu Hajdu.k:Hafik 3:2 (2:0)
in 2e)ezničar:Bačka 2:2 (2:1), v Spli-
tu Split :Concordiai 2:1, v Osijeku
Gradjanski (Z) :Slavija (0) 1:1 in v
Varaždinii Slavija (V):SaSk 7:1. V
srbski ligi so bili l'ezultati naslednji:
v Beogradu BSK:Vojvodina 3:1 (2:1)
in Jr.gc8lavija:2AK 2:2 (2:0), v Sara-
jevu Jedinstvo:Slavi;a (S) 3:1, v Bo-
l-ovu Bata:Bask 4:3 in v Skoplju Grad-
iiv.ski (S):Jugoslavija (Jabuka) 3:0.
Na Jožefovo je biloi odigrano zadnj-e
kolc. hrvatske lige z na:->lednjimi reznl-
tati: v Zagreboi Concordia:Zele-2:ničar
2:1 (1:1) in Gradjanciki :Sa^k 6:1
(1:0), v Splitu Haiduik:Split 9:0 (4:0),
v Varaždinu SIav:ja:Hažk 4:2 (3:2) in
v Osijeku BačkaiSlaivija 3:2 (1:1).
Pivak hjvaltsike lige je postal s/p-litski
Hajdrlc p'red Gradlj&ncüvlm, Ccnc'prdijc-
in Haskom. Backa je csteli na zad"
nj'?m rneftu in izpade iz lige. V sribski'
ligi, vodi BSK. , •
* Geljani si> v table-teiiisu d\^akrat
prornagati Mitriborca-ne. Dne 9. t. m. je
bil v M«xiboru, dne 16. t. m. .pa v Celju
medmestm table-tenišlti dvo-boj mod
Celjcm in Mariborom. Prvikrat so
z.magali Celjani z 31:5, drugikrat pa s
44:5 in pokazali znatno tohnično prc-
moč nad Mariborom. Za Celje so na-
stopili Lstfnnvič, Čoh, RebcvSek, Vre-
čič I in II, Zorec, Zeljko in Milan, za
Maribor pa Šumer, Sušnik, Angleitner,
Kompara, Ljuban, Franc in Klampi1.
* Obälen sneg še vedno pckriva našs>
sredog&rje in. viscke planine. Pri Mo-;
zirski kočd na Golteli je 160 cm snoga.,
Zgcrnja plast je osrenjena in izvrstna,
za smiičanje. Sedaj je koča dobro- db-;
istarja, saj je baš v marcu ssmučanjct
najprijctnejše, ker so dnevi daljži in
solnce prijetno greije, daEi je zracnaj
tem.pcratura gitalno pod niölo. Od 29^
marca dal:;e bo odrprt in ofiwtiovar.i
tudi Kootekcv dcm na Korošici. Toki
smučarjcv .se bo s pričetkom aprilai
usmeril v glavnem na Korcšico, nai
preJcrasca obžirna smucišca ob vznožjfiu
OjLitr:ce. Na Korožici je snežna plast
sikoraj 3 metre debela, prav toliko- tudi*
na Okrešlju, kjcr bo Frischaufcv d'onn
odprt od 10. aprila dalje prcko veliko-i
nočnih praznikov. Snežne razmere vi
Savinjskih placdnah so letos äzrednoi
ugodnc in biodo prinesle smu^arjemi
mnogo užitka.. '
Prodam rabljeno
potiištvo
sobo in kuhinjo, Celie, Zavodna 13.
Sah
Šahovski turnlr za pnreftslwo
Ce//a
V petek 14. t m. zv^čer bc j« J^f^fl
prvi sahovski turnir xa prvenstvo 6e}t
Ija. Turnir je otvoril predsednik C#%
akega šahovskega kluba in turnirEct«:e^Ä
odbora g. Josip Grašer. V avojeaiv go-
vor-u je poudaril namen tega turalrja.
ki bo odslej prirejen \'sako leto n: bo
v Juraljevski igri združil vse najato^-
nejSe igralce v borbi za prveuiatvo
Celja.
Po govoru g. Graaerja se je jpriiielp
žrebanje številk, ki je dalo nasta&sji
vrstni red: 1. F. Loi^bek, 2. M. Tavtfar'.
3. J. Grašer, 4. F. Schneider, 5. F.
Mimik, 6. M. Fajs, 7. K. Mod-ic, S, J.
Schneider, 9. E. Ru|par, 10. ini. S, ;Sa-
jovic, 11. E. Cöörgö, 12. A. Golja.
Točno ab 20.15 je stavil vodja tm'-.
nirja ure v tek in začelo se jc ptvq
koio, ki je dalo nasledn.^ rezultäte:
Lorbek-.Golja 1:0, E. C-Börgö:Tai?^ar
1:0, inž. Sajovic :Grašcr 1:0, Rupar :F,
Schneidor 1:0, J. Schneider:Miniik 1:0^
Madie :Fajs 1:0. Ze iz igre v prKe«n
kolu je bilo razvidno, da so se igrsul,ci
lotili turairja z vso resnostjo. Kaie,
da bo turniiz* zeJo 2,animiv in. da I^o
borba za, prvo mesto huda. Zc pi-i"-mu
kolu je prisostvovalo rnnogo gleda't^v,
kar dokazujo, da vlada tudi med g!e-
clalci živahno zanimanje za tuniir.
Rczultati drugoga kola, ki je bil»
c-digTaivo v sredo, soi nasisdnji: ürz.
Sujovic:F. Schneider 1:0, Mimik :Pju^-
par 1:0, Gramer :Csörgö 1:0, J. Scnaes,-
der:Faj:3 i-emis, Tavčar:Lorbek 1.^
Medic :Gol'J9. 1:0. Pretkinjena partija iz
^rvega kola ÄUodic:Faji3 1:0. Po dpq-"
gern kolu vodita K. Modle in inž. 8?»[o-'
vic z 2 točkama.
C«ljslii šahovski klub — prvali wiy
ske. sknpino. V nedeljo 16. t. m. bi taü-
moral Celjski šahovski klub igrati v
Radečah prvenetveno tekino s tamfc&j-
hirjhti žaho\~kirn khvbom. Ker pa öo
Ftadečani zaradi odsotnosti veÄficuc
Hvojih igralcev tekmo odpovedali, jß;
CftK dobil tekroo z 8:0 rp. f. Takm je
postal Ccljski sahovski klub prv&k.
celjsk(? sikupino in bo igral prvenetsmr
no tekmo s prvakom mariborske täkti-
pine. . ....
Knjigovodja
s prakso, samostojen, popolnoma ve5<"
trgovskpgn knjigovodstva, z znanjeut
netnščine, se sprejmc. Ponudbe poslatü
na Javno skladi5Ce nasl. d. z o. z., Ce$e,
poStni predal 54.
Dober jabolcnik
se dobi pri Svetelu. Celie-G'^bprie.
Vcč lepih
stavbnih parcel in kozolec
naprodaj. — Poizvc se pri F.
Dctičck, CgIjg-Zavodna 30.
Posredovulci izključeni.
ČASOPISNI l^
PAP1M P
! r o d a | a
wprovä «#l\ove dobe'M
Deine plaice m vetrne iopiie
\z balonske svilc in druqega impregniranega
blaqa v veliki izbiri nudi gala n teri jska - nffirf r? * pri mn
trgovina A. MläLt J - tfc LJt
Savinitka posoiilnica v Zalcu
REGiSTROVANA 2ADRUGA2NEOMEJENOZAVE2O - USTANOVLJENA LETA 1881
Nudi popolno varnost za vloge na hranllne knjlžice in v tekoöem raöunu ter jlh obrestu[e
najugodneje
HMELJARJI! Nalagajte denar pri d o m a č e m zavodu!
R.6un Pošine hr.nilnio« St. 10094 Br«o|.vl : .PosoJHnio." Telefon St 2
B L a (-. A J N i S K G URE' ob del vnlklh od 8 do ->2 In od ">5 do 17.
FRAN JO DOLŽAN-MSSS^oizr-
CELJE STREIOVOUE______
ZAHTEVAJTE PONUDBE Za kre8IJ° 4 Vain nanedi »olidno in po konkurenčnl cen«,
PRORAiUNE! Telefon 2^5 ra^no taUo iivršuje tadl vsa popravll«
Urejuje in za konzorcij »Nove dobe« odgovarja Rado Pečnik — Za Zvezno tiskarno v Celju Josip Kladnik — Oba v Celju