Paätnum. pta&uia v gotoviu) Ceo* 1-üU «üb H^BW wJM^ IW^RI^A lihaja vsak pH»-k eb 14. — Naroenina uais me«cLno po pofiti 5 din, v Celju % dofttaro na dorn p« raznaialcih 5.5* din, r.a inosemstra 19 dia — UrwdniStvo: Ceij«, StrossmayerjeTa nliea fttev. 1, pritliej«, dcsno; nprava: lev« — Telefon Itev. 65 — ttaean pii pofttneni $*kav- nrm viavotlu v Ljubljana Stev. 10.666 tefo XXfff. Cefje, petek 2f. marca 1941 Štev. 12. Naša enodušnost Pod naslovom sSamo eno je važno: eooduänost v obrambi celotec objav- }jsb »Sokolaki ,glasnik« naslednji tohtni in aktualni čl&nek: Ravno daaea se tadi nekatcrim naäim IjtKlem, da je najpripravnejäi caö za neplodne in žolčne razprave o tem, ali je ta ali oni kraj Jugoalavije arfcskt, hrvatski ali ßloventM; ali je banovinu Hjrvateka prcmajhna aü pa so bili na- aprotno odvzcü srbski prcdeli; ali po- meni največjo nevarnost za Hrvate, če čujejo hrvatski otroci kaj o sv. Sa- vi, a največjo nevarnost za srbstvo, oc na ,vsak pojav psihose nn hrvatsM etrani no ewigovorijo z enako mero na srfeßki itd. Prdčafcovali smo, da bodo te razpra- ve potllmilo vsaj v zadnjem času, ko so «3p po javljali celo še protirani <.;laso- vi o nevarnostih za mir okcli .na«. To- da zaman. Isti ljudje, ki radi širijo najalarman>tnejše in apoltaliptične vo- sti « panicnim Katrjevanjem, da pred takimi strs.hotami ni drugega izhoda, kaikor uMoaiti se — postanejo siloviti jimaki, cim gre za. najnnanjso oviro v nafiih nctranjih odnošajih, in izjavlja- jo povsem nasprotno, da naj raje pro- pade vse, kakor da toi popustili samo za las.. . Medtem ko ima trezno ljudstvo, -A&stx kmecko, samo eno mi- sel in eno atali&če: neomajnost v o- bramibi celote, najdejo izvestni po-lit.i- kaoti ravno v teh časih največ volje, da podpitvujejo motranje prepire ne samo med Srbi, Hrvati in Slovenci, teraveč tudi med posameznimi stran- kami, eikuipmajni, sloji itd. Naj gre za ziobo ali, frar je še huj- še, za tuje naročilo, sikrajni čas je, da se U pojavi zatro! Ni nobenega vpera- šanja aJi epora, ne samo osebnega ali strankarskega, temveč Ludi nc srbske- ga, hrvatßkega ali sLovenskega, ki bi' mogel triti v kaJcrüaiem koli trenutku višji in važnejši, nego je juigoslovenako- ¦wpraSanje. Zla3ti ne v danaänjih öasih. Vse, kar tti mogli danfos v teh medse- bojnih prepirih pod pretnjo zunanje nevarnosti ali z izkoriščanjem ustvar- janja zmede drug dragemu naprtiti ali drug od dmgega dobiti, bi prišlo v polno nevarnost v oneni itrenuticu, ko bi morala naša državna zgradba na katerem kolA mestu ali v kateri koli obiiki iagubiti tudi en sam kamenček, ali če bi se injena neodvisnost okniila. Kcr so se pa vojne operacije bolj kot kdaj 'koli prifcližale naši okolnci, kar bo najbrž trajalo dalje časa — je jasno, da v današnjem trenutku in vse do- tlej, dofcler ta mednanodni ikcnflikt n© bo kooican, kaftegoiričjii imperativ na- refleuje vsem atoiipinam, vsem slojem in stranikam ter vsem Srbom, Hrvatom in Slovencem brezpogojno in vses-tran- sko vtreugo Den.« — častno in božje pronairje — za vaa notranja vprasswifa in spore! Vsakdo obdrži ,svoje poz::cije in nikoimir se ne sme nič odvzeti; ra- zen da morajo premožneiži priskočiti revnejäim na pomoč, da bomo čim u- sipeaaejže prebrodili težke case. Ko pa> bb minila nevarnost, moramo — po-« ueeoi in iatrezmjeni po iz-kužnjah teh težkih časov — pristopiti .k mirnemu, ne-wsiijivemu in ipametnem-u reševanju vöega, kar nas ttžči. ßo sicer ljud'je, Iti ugovarjajo, da nihče ne vie, kako dolgo utegne vojna trajati, da pa obstoje »pereča vpraša- nJG«, tna, kateriih režitev ni niegoče ta- ko dolgo cakati. To pa ni točno. Pere- ciß vprasanja so v danuašnjom trenutku neodvisnwA, wlokupnost, cast, mfir in kruh. Vse drugo lahiko odložimo. Kruh moramo zagotoviti vsern sinovom dr- aave; a za mir smo vsi! Smo za popol- rvo nevtralnost in proti kakränemu koli angažiranju za kakräne koli tuje in- tijreee. Da pa znamo dobre odnosaje z najbližjimi sosedi posebno ceniti, smo dohazaJi in dokazujemo neprestano z nemalimi žrtvami. In vsakdo pri nas razume to. Toda nJhče s© ne sme cudi- t3, fee sa nam neo^visnost, celokupnost Bitka za Atlantik Odlocnosf lugo&Savije - Govoh Roosevelt a. Hitlerja in Chur- chllla - Ameriika podpora Angllji - Silovite borbe na zapadu - Balkanski probiern - Angles fco prodiranje v Abesiniji in Angleški Somaliji - Staiišie Sovjetske Rutije Nn. prfetojnih nemnkUi ine*itjh izjav- Ijajo, da s» odjüo&ijl roed Nem&jo let, Jug»üla\i,jk> odličai iu da so snH'.Änö \es»ti> ki piravijc, tte. j*- Ncuicy^. jwsliv-1 la rJugxxsfaviji ultrmiat. Tu
  • eVastj^ in njeJ nim pojin,o\TUi>(?m neodvisnasti. 1:l nc pozna nej jugosJoven-skeira l.iuHl>tMa in1 ne juKoslovensMh wjank'ih yovyljni-1 ko\'. ki sp iw* večmi že v svetoviü vojni! dokazaJJi, ksü^o pojinu.K'^ \-io.Jask» Jn1 narodno aalst drziave.« ProdsednSk ZdruženLh držav Koo««;-5 Aolt je Kovotržl v sobo'&o /večer v W&-1 shinRtonu. Izjavil je, da ye botio ZdrM- žejie drzarw s<*tfaj spreinenUe v oiioöaxJ no Ancliie in dru^in demokrai^nih! dri&av. NacSasil je, da se Ztlružeoe dr-1 žave zavwdajo ne\4iTno«ti, ki jBm kpozŽ 7ato jc trc(ba to neviajn!O»>t odstraniti,1 Dejial je, da bo to djosežeao ¦/. wvaja-J njem praA'kar spnejetcgla ameriškesa aajkona o iwxwjanju vojnili j>otrobščiii! .\ncHj2 in zavexniisldm demokratlcnini «iržaMam. Poiu&rH jc da imsi v.sak n»--* rod. ^eprav ima majhnioi državo, pravI-> co na sA"oboden obstoj. Med druRim je*, dejjjal: »Če bi rentančna' zbojrnicai jo v sred|t> s 336 proti 55 glasovom o- (iobrila kn^lLte v /Jiesku 7 milijard tlo-i lajjev (natl 500 milijard dinaxjev) z»1 izvwlbo zakona « iK>sojanju vojnega,' materfwJa demokrtutučnim držasvam. Te krodlte mora sedaj o>:lobni)fci še scfeaitJ Združeno države pošiljajo v čedalje večji meri vojni n|a/ter]»l v AngUjo. Nemčija ,je odlocena, da prepreči po-1 šiljanje vojneg«, matjerlalst in üvil ix Amerlke v AngKjo ter je napoivedala v ta namen veliko akcijo s svojo moma- rico in Ietalstvcm, Angli.ja; in Združenp države pa poročajo o pjfotitikr lo indcustrijstie ki»,ie v Porurju, leXsoJA- sča äi pristsioisč» v zasedcnih pokrajiM nah vue od Norvthke do Brcsta. V Fraukdi), Hamburg, Bremen, Em den kt •> nekaterp kraje. Po grških vesteh so grške čet^ vzdr- žaJte \-eK!^o italij^<«skx> ofenzivo v Alba" niji in obdržsile \hh pmbofttjike. na- srcdnjl in scverni fronU. Po ameriKkJhl porocHüs so se mocni ftddelki angloskej vojs.'Jie izkrcali v GrcijJL Nemšlca vojskai stoji ob bcilgarsteo-gräkt mnji. Poi ve* steh fx Turci,je »toji turška \-ojska kot opa/.o\TBi!ec s i«Lsko ob nogi. Turškl zunanji mmMer Saratlzoglu je hnel nai angk'^kem otoku Cipru koaafercneo •A aligl^kim zunanjim mmistroen Ede- nom ;n sefom vrhovnega aaigleske^a gem*amega staba generalom Dillom. Angleško čete so zavzelo Berber©, gbvno mesto Angleške Somalije, ki aei jo bill prtxl pol leta ausetlli Italijani V vzhodni Abesiniji so angkške cete v paineileljek zavzeiie Džidžigo, ki left 80 Ion od, Ilararja in nekivj naxl 100 km od železniške proge Džibuti-Addis Abe- b»^ Aljestnski uporntki v sodclov^anju z augfcškimi hnperialnimi cetam? napren dujejo v vsPredočimo si še' enkrat potomca srbskih jprednikov in sina slovenske .matere iz Arclina, kako je kot deček, gnan od notranje sile, od tfcka želje, •ubežal z doma, v kako tesnobnih ra^- merah je v Nemžkem Graden posecal in dovršil latinske sole, kako se je na- to ta nemirni duh skital 25 let po ev- ropskem svetu kot znanstven razisko- valee, prirodopisec, zgodovinar, jesziko- I slovec, vedno zavedajoč se svojega slo- j venskega porekla, s kako znanstve.no • vnemo je pobijal nekatere trditve in • jnazore učenjakov evropsskega slovesa, \ kakršna sta bila. nem&ki iezikoslovec in pisatelj J. Kristof Gottsched in švedski prirodoslovec Karcl Linne, in kako je kljub vsem protivnikom Cast- no zasedel stolico nem&kega jezika in govornišfcva na dunajski univerzi on., sioi slovensike matere, kako je priprav- Ijal enoten standardni črkopis za vse evropsflce jezike, posebej tudi za slo- venskega, kako ie sestavljal sloven- s' slovnico in nabiral gradivo za slo- venski slovar in kako je naposled kct samotarski učenjak, ločen od vsega sveta, končal tek svojega dela in trad a polnega življenja, zapustivši znatno ustanovo za. Stud en to štajerske dežele. Ta slavni naš rojak Ivan Žiga Va- lentin Popovič je pač vreden, da bi mu sodanji rojaki nostavili spomenik v domačem kraju. Mesto Celje pa iiaj bi se mu oddolžilo Le na drug primeren nučin. Ljubljana že ima Pepovieevo ulieo. Tem bolj prjtiec Celju eastua rioIžiUFsf, du poimenuje tV ne trg», pa vnaj kuko liovo cesto ali večjo ulieo po tem slavnem možu naso^a votlu, ka- kor ga jc kot odilienega predstavnika nažega naroda že tudi Mohorjeva rlnižba pocastila v svoji kniigi ^Slo- vonaki možje«. Slava Popovičevemu spominu! v. Skrfo za obrtniško mladino v Celiu Celjsko obrtni&tvo je ustanovSlo mladlnskl ods&k Celjsko obrtnistvo je ustanotvilo ttrfadinski odsek v okviru Združenja obrtnikov za mesto in srez Celje in s sodelovanjem Slovenskega obrtnega dništva v Celj-u. Razveaeljivo je, da se obr'tnistvo zaveda, da je njegcar uspeh in naipredek, bodisi nvaterialen, bodisi moraten, mogoč samo tedaj, če posveti vso pozornost obrtniškemu naraščaju in začne v tem pogiedu delati načrtaio. Kakor smo obveščemi, je 'vodstvo mledinskeg'a odseka poverjeno frizer- skemu mojstru g. Ivanu Vczliču, 'ki ( mu je obrtaiiätvo zaup«alo to važno: I in odgovorno funfkeijo. Obrtnikom se j ;je posrecilo pridobiti si kot prvega J «odelavca g. Josipa Graäerja, predsed- ¦ nika Celjsikega šahovsikega kluba in ( ^arešino celjskih skavtov. Dejstvo, da :¦ je g. Grašer. saian prijatelj mladine, jamči za uspeh, ki ga abrtniätvo pri- i ca'kuje in r?otrebuje na področju iz- , obrazbe i.n kulturnc vzgoie svojega ' narasOaja. ] Upamo, da bodo. tudi pristojini či«i- | telji posvetili omenjenennu mladinske- I mu odscku svojo poxomost. Ker ti či- nitelji od časa do časa ]>odpirajo usta- nove hi Cirgani^aeije, ki tlelujejo za splošnosit ali pa za določeni del obča- | nov, ,je poü'ebno, da podprejo tudi o- bi^i&lci mladinski odsek s si-edatvi in ' nasveli. Ker se je pri nas že marsikaj lepega in dobrega i^ačelo, /pa žal tudi nehaio, apeliramo aia pristojne oini- telje, da tudi v tem prim-eru sodelujejo pri delu za napredek, duševno .zdravjc in moralni dvig mladine. Domaie vests - Prep«\ed povišanja ceil. Vlada je izdala tri važne uredbe an sicer o izva- janju nadzorovanja cen, o uredRyi no- tranjega prometa in o orgnnizaciji mi- nistrstva za os>krbo in prehrano. Dru- ga uredba določa med drugim, da se do 1. avgusta letos ne sine po-višati ce- na no-benemu blagu in tudi ne cena za prevoz potnikov ali blaga v notranjem pforaetu. Minister lah'ko za posamezne vrste blaga tudi zniža sedanje eene in I določi najvišji kosmati zaslužek. ; — Povišatnje zeleyjdske blagoviie ta- ! rife za 10% bo stopilo 1. aprila v ve- Jjavo. Povišanje pa ne svelja za žito, krompir, di*va in živinslco; krmo. — Sovjctski poslaiwk Plotnikov se je po dalošem biVanjoi v Moskvi vrnil v Beograd in je spet prevzel svo.je: posle. — Trgodarskem položaju okraja, ' od 20.30 do 22. pa pctovanje po okra- ju z opisom najlepših znamenitoati. Oi/Gje je pripravil prof. dr. Pavel StrmšeJk, tednik »Radio Ljubljana« pa je objavil ob tej priliki poleg 4 krajev- nih slue zemljevid okraja in odlomke iz tega potopdsa. - Zw/a sobnih, " čritoslijkarjev, pjr- skar.^e^ in ličarjev z» dravsko banovi- no s}X)roca javnosti, da je na avoji rcdni skuipšeini v Celju 9. t. m. glede na ponovni povišek cen materiala akle- nila .ponovno povišati tudi ccr.e svojim izdelkom za aobno in črkoslikarsko, ples-'kirs'co in licarsko dele ?.a nadril;- njih 30%. . . ¦-. . Ceiiemokolica Usfanovlfev &risilnega zdruzenia hmeiiariew Lani je vlada izdala uredbo o hmelju, ki določa, da se v vsakem hmeljsikem okoEžu ustanovi po eno hmeljarsko zdniženje, čigar namen je brägati se za prodajo hmelja, prirejati vžorčne sejme, yoditi scznam la3tnMc-ov in površin hmelii&č ter zbiiäti podatke o pridelavi in prodaji hmelja. V torek 25. i. m. cb 9. diopoldne bo v dyorani Ljudske posojilnice v Celju ustanovni obeni abor ZdiTiženja limeljarj,ev za Slcvcnijo, čigar ckoliš obsega čeljaiki in gornjegrajski srez, šoštanjski sodni ckraj ter obcilne Marenberg. Muto, VuJifed, Vuzenico in Ruse pri Mari- boru, Vsak limeljar mora prinesti s iseboj* potrddlö obeinsikega urada, da je re-' snično hmeljar. Hnieljarji, udeležite se tega za vns važneg.i ?tancvs!kega zborovänja! c Fiuuc Šrlbiai* — 85-letnlk. Danes praznuje znani klobučarski mojster g'. Franc Sribnr v Celju 85-letnico svoje- ga življenja. Jubilant se je rodil 21. marca 1856 na Ložnici pri Celju. Ko nioi je bilo 12 let, se je šel učit klobu- čarske obrti in je vstopil kot vajenec v klclmčarno tvrdke Chiba v Celju. Tu se ie izučil, potem pa je odšel kot mlad klobučarslci pomočnik na potovanje ter je v oS/mih letih preipotovaV skora.i vso Avatrijo, Nemeijo in Švicc. Ko se je z bogatimi izkušnjami spet vrnil v rodno Celje,' je tu 1. 1882. ustanovil samo- stojno obrt, ki je po solidnosti kmalu zaslovela. Šrlbar mojstruje sedaj že 59 let in je kljub viscid starosti svež, krepak in delaven. Dolgo vrsto let je predsečloval Združcnju klobučarjev y Celju, ki ga je v pmnanje njegovih. zaslug izvolilo za svojega častnega predsednika. Franc Šribar je eden naj- starejših celjeikih obilnikov, če ne morda najstarejš: r-:ploh. Odlilcujejo ga velika marljivost, solidnost, pcštenost in odločna narodna zavest, ki jo je tu- di v težkih časih pred osvobojenjem vedn'o neustraŽno izpričeval. Ni torej čudno, da je mod prebivalstvom zaradi teh svojih lepih lastnosti splcšno »po- st ovan in priljubljen. Francu Šribarju iakreno čestitamo k jubileju s toplo žoljo, da bi mu usoda naklonila še dol- go vrsto let zdravja, zadovoljstva in vodrine! c. Kegulaeyska del«, na Savfriji. Se- daj nadaljujcjo regulacijo Savinje v drugem delu pete etape, ki se začenja pod Gremadirjevo brvjo iin scga do drugega železniškega mostu na Bregu. V te'ku »a regulacijska dela pri Grena- dirjevi lirvi. Regulacijo izvršuje ban- ska uprava v lastni režiji s svojimi KINO UNION - CELJE BiBBHaaiiBiiim bib acnnaciGSK «a « 22. -- 24. SoJncni vzhod fOfe Reise nach Tilsit} Pretresljiva zgodba, pri kateri bodo zatrepetala vsa ženska srca. fritz van Dongen Krittina löderb&mm Anna Dammann 25. m a t i n e j a : Robinson Cruxo« * 23. — 27. Dama in cowboy Ljubexen je raoCnejSa o 1 vseh v anj|Ieš- predsodkov, i očnc jSa od I161?1 rpzlik, ki obstoiajo med po- Jczik« sameznimi družabnimi sloji. ¦--- Merle Oberon Gary Cooper 25. matineju: Kri prerije sreds'tvi in s pris]>eviki mestne občkie celjske in sreskega cestnega ocflbora v Gelju. Kegulacrja Savinje v Sosti etapi, to je v glavnem odseku pod Staiüm gradom na tako zvaneni ceJiökem o- vinikn med ebema celjskima mostovo- ma, lj.i se lahfco obenem « predvMeno preložitvijo železniške proge in pove- čanjem (.-eljske postaje pričela ž^ le- 'toä. Zato bodo morali pristoj'ni čini- telji pokrendti vse, da bodo čimprej z-agotovili izdatna denarna sredsftva ki so nujno potrebna za regulacijo Sa vinje v tem najvaznej&crh prodelu..-r c Ljudsko vseuč-Ilišče. V iisatotici mešČRnske sole v Celju bo pvedaval v poaiedeljelc 24. t. m. ob - 20. dr. Joüsip Mai, ravnatelj Nanodnega muiaeja . v Ljubljani,, o »Svetavnem naKoim sisurQi Skivencev«. Opozarjamt) obč"nstvo na to zanitmivo predaväaje našega ugled- nega znanstveniika - zgodovinarja. c O sodobni Tnrčiji je predaval v ponedeljek zvečer na ljudskt-ni vSeuči- liäcu Ar Celju noviriar in putlioist g. Božidar Borko :z Ljubljane. Pcsuušal- cem, lei so docela napolnili predawil- nico, jo pri'kaznl v glavnih obriedh zgodovino Tur-čije, propad veltkeg:ii turskega imperija in veličastno parero- jenje turšltega naroda po svet*>vui vojni. Nazorno je orfeal moderno Ke- malovo l^určijo in njene vprav i'evolu- cionarao refcrme in ogromne uspelie na vseh podroöjih javnega udej^ivo- vanja. Ob zakljueku je pokazaJ vröto slik iz sodobne Tiirčijc. Posl-ušalci so sprcjeli zanimiva an .poučna i^r^ajanja ž živ-ibnim odobravanjem. c. OfJJV^vv.AiiJc i'Pzfi'viM'^ii t^^irja. Na dvorišču vojašnice kralja Petra je bila v soboto poy>oldne lq)a vojnslca svečanoftt. Ob priso.tnosti vojaätvn i« sodelovinju voja&ke godbe je poveJjalk niesta in 39. pp. g. polkovnik Ivo To- rn ažcvic po jedrnatem ^ovoru jzročil rezervnemu podiporočniku Vladimiru Diehlu iz Celja, zlato kolajno za vestno službovanje. Odlikovaheu isivreno če- stitaino! c Otllikovani profesorji; • Odlikovani so: z redom sv. Save 4. stopsije gg- pros. v p. Pavel Holeček v Celju, dr. Pavel Stnnžeik, profesor II. rerüne gim- nazijo v Celju in Fran Rojšek, profe- sor -I. realne gimnazije v Celju, z re- dom s.v. Save 5. stopnje pa dr. Pavel Blaznak, iprofesor I. realne glmnazije v Celju. Cftstitamo! Ob 10-letnici Sokola pri Sv. Jederti Akoder je po cesti soteske Kczice, po kateri šumi bistra Ična, polna priljubljenili postrvi, lahek, le>p in ;wii-een dohod na planoto, olepšaru) a skrbno ob-delanim-i njivami in travniki: Sv. Jedert. Po cesti, ki nas pelje skozi sotesko, je tekla svoj čaa železniška proga iz neikdanjega rudnika na Brez- nem v Rimske tcplice, kjer se so dobro poaiajo obrisi nasipa za žolezniško rainijK). Na Breznem ie še sedaj lepo urejena kolcnija TPD, sestojeca iz 7 i osem do deset stanovanjskih hiž huda- j jamskih rudarjev. Z Brezna na^s vodi ccsi i protL vzhodu skozi ljubko vas Belovo k Sv. Jederti. Tarn, kjer stoji danes vas Sv. Jedert, je bila pred 400, leti gesto poraščena goščava, Ie tu pa tarn so bili baje pašniki. Na vzhodni strani v mail dolinici je na precej- šnjem ozemlju vas Sedraž. V tej vasi, na vznožju Trnovega hriba, je stal nekdaj samoten grad. Nekaj zidovja vidimo še danes. Tu je živela pred več sito leti groiica Jera Raty, ki je po kroniki, katero je sestavil sedanji tana- kajfeiji žnpnilc g. J. Lončarič, postavi- la na mestu, kjer je sedaj župna cer- kev, kapelko, iz Okatere ie zrasla se- danja cerkvena stavba. Poznejc pa je nastala tu lepa vas. Kakor poročajo zgodovinski viri, so ta fcraj obiskali tudi Turki. Morda ima iz tistih časov svoje ime vas Turje, ki leži na rodovit- ni in precej visoki terasi Kopitnika jugozapadno od Sv. Jederti. Prebivalci teh krajev s-o kmetje, ki se bavijo z raznimi panogami kmeti.j- stva. Zadnia leta so po vseh pobočjih zraale kct goibe po dežju lične kočicc, ki so si jih postavili nidarji. Poudariti je trcba, da je vsako gibanje in trenje odvisno od obratovanja in konjunkiture rudnika Hude jame, lki ima najboljši premog naše ožje domovihe. Obrtni- Stvo tu nima podlage za dober raevoj in je zato pi^av «kromn-o. Isto je s tr- govino. 2al pa je nasprotno z gostilna- mi. Poleg cerkve je štirirazredna osnov- na sola. Stari ljudje, tako mi je pripo- vedoval pokojni oče, so hodili samo v nedeljsTie sole. Pmnati moram, da bo si on in njegovi vrstniki poleg nedelj- skili šol pridobLU n či.tanjem in eamo- učenjem mnogo znanja, da so znali re- si ti težke račune na pamet zanesijiveje nego mi na papirju. Ko so ustanovili enorazredno ljudsko &olo, je bil eden izmed najuspešnejših oračev ledinc učitelj Šeligo. Sadovi njegovega ne- umomega dela so vidni še danes kot globoko zarezama bray.da. Poleg vzgoje otrok se je bavil predvsera in z voem sreem s sadiarstvom. Vsi drevoredi oft> cestah in potih so njegova zamictel in njegovo delo. Krasno pa je urejen sa- donosniik na njegovem posestvu, ka- >:•!«•:• V. 152. »NOVA DOBA« 21. III. 1941. Staut S. • ¦; v Jz giraifcaäjske shiibc. Prosvetno "' rmröstrstVo je pocttavi!lk> go. Mileno1' ( Beianovo, snpleotkc na I. drz. realm' i gar>marfji'v CeJja, za profcsorico 8: poJIoiajne skupine. e BfpBomursaaa je blla 13. t. m. na si-1 tozafaki sakultetl ljubljanske univerze iz. keapuje ,gdč. Alcjika Mravljakova, hdt-srfea g. Fr. Mravlja'ka, diretotorja I. * str&. lvalue gimnazije v Celju. Čestita-' fflo!1 ¦ ! < Putlpore visoicošolcem hi smlnje- šallcenru Euraiotrij. ustanov trgovea' AjBtona Kolenca v Celju je na sejl 7> t. m. razdeiil podpore 7C visokoSolcen* v .sZfrupnem znesku 30.000 din in 29 -»ecteijeaibl'cem • v .s&upr.err znoslou 5.950 ..(fift. , " ' . ' f.- ¦ OUs&i mestui svel bo imel redno' s^jlß v petefc 28. t. m. ob 18.30. Na ¦aoevnein redu so poročila odborov. * »Pesfcri svet v b&rvah« je na«?.!3ov mxiiavanja. SPD, ki bo v petek 28. t.1 m. ob 20. v risabaici nieščansike sole v Celja. Pi'odfwatelj tlr. France Avoin rr. lyjubljaivs bo poslušaicem predočil 200 •iztoraii'ihv pjrekrasnih barvastih dia^ozi-' tivov s pokrajiivskimi in plaiünsikimi: mo*ivi vix hk> u lepo besedo pojasovil; njih vsebijio. Ta vecer bo ufetek za; ijiririzteHjc1 narave, no snide ,ga aamu-; cftti. ! ••« 5Ca. Vaše knjigovodBtvo v noveni l<-tn trgovske knjige. in oatalc pisarniöke po- tarcbŠeine pri tyrdki Karl Goriear vdova, CteJJe-, Kralja Petra ceeta 9. c. Obrto&ki prc&nili je prcslavilo ce- ijsko obrtiiiSt.vo-3 tern, da se je na Jo~ ž6?<:jVo zjutraj udolcžilo službo božje v Qjpstijfifci cerkvi. Zaradi izrednih raz- iner ietos ai bilo obrtniäkega zbbro- Yanja. ki ga nat Jožefcvo prireja Slo- vveneiko obt-tno društvo v Celju ••¦ ¦*•¦ Yw'vfa. ^tro^a! Dry. kraierr-i zL- 3-3n. ^rce j:i j-^Jfulmc v Celju. priredi vaako leto prodajo zelenih oljk in bti- * Tirana cvetno. ¦nedc-l.io. Ta mkoija daje lilagajni vsako leto !ep dohodek, ki - ; r'a*iv'a u'M'r?/bl;u v.v. na'*-nvo .ol>l?;ke ü» /Ä>oibe< .bcz'-c, kei- bo ta dan sluiba bcž;W v SokolÄkoin domu v Trbovliah. • p Illvccm piva! Še malo potrplienja. No\^> črno unV>nsU*o ^wivo bo v nafkraj- šem Času dozcrelo iu dobro vležano ter pride v sohoto dne 29. marca 1941 v ¦projp.et, c R«o imel občni 25bcr v nedeljo 23. t. an. ob 9. dopoldne v Na- rodriem domu. c Slpvenske* obrtno društv« v Ceiiju lx) imalo redni lebii olocni zbor v četr- iefa. 3. aprila ob 19. v Obrtncm domu v GeJjn, Gledališka ulka at. 2. s /«Inv/i.'si.l-f: trciovcov '/si spcvjo; Cell«4, (roin.ii rrad m Ämarje prl JelSah opo- zarja evojtü člane, da Ik) 18. redna ;j?.vna FtaroSc'na združenin v sredo 26. mären ob 8. .zjutraj v veliki dvora- ni Narodne^a domn v Cdju, z dnevnim reden, Id j(^ bi! vj'.fira elaaom dostav- IjcÄ, Udele-zba na. sku-rsiuni jo za člaii^ stiogo obvezna. c Rctlni letni občui zbor Savinjske» pednr/nice Slovojraskcfta planhiskegai drušfcva v Cdniänici' je izdihnila v torek 39-ietna Franciäka Likarjeva, žena .Tilinarja in žaparja Ivana Likar- ja 37. Hrenove pri Novi cerkvi. Ko je prispcl njc-oi xnoz po dalj&i odaotnosti v torek pbpoldnc v Celjot.i blizni levega brega Savinje proti gostilni in je bil samo še 60 m cddaljen od doma, je padel s ko- lesom vred v veliko jamo, napolnjeno z 2 metra globoko vodo. Oblak sd v temi Di mogel pomagati in je utonü. Domači so ga kmalu pcgrefeili in so 'ga žli isk.'it, na§li pa so ga sole v torek zjutraj. Prenesli so ga na dom in ga polo&ü no. Tnrtvaškj odoj-. Tudi njego- vo kolo so tonalu izvlekli iz vode. Ob- lak,- ki je bil iprej nidaj1 in je bil doma iz Griž pri Zalcu, zapvtšča težko priza- deto ženo Rozaljjo. V četrtek popoldne so ga položili ,na okolißkcm pokopali- š<5u k zadnjemu pocitku. c Žetcv smrtl V Gotcvljah pri Zalcu je umrla v ponedeljok Sl-l?tna poseiit- nkvi Neža Vipotnikova/mat; ge. Anto- nije Krempuševc, aoprogc av-toizvcäcka v Cdju. V celjski bolnici so umrl.i: 13. . t. in. 54-letna. v St. Janž na Vinsiki' go- ri prjstojna cigankn Franči&ka Gart- norjeva, oW.'.rska rova -brez stalnega biviil^äßa. 14. t. m. 54-lotna preužitka- rica Blizabota Zi:panČeva z Gorice pri Slivnicf in 13-letoi sin porsestnice Ivan špeh iz Skal pri Veleaiju, v nedeljo, 92-letni preužJ.tikar Janez Gaberšek z Rečice ^r>ri Šmartnein ob Paki, v sredo pa 82-letna dninarica Ivana PcrtinaČe- va iz Pilšlanja in 70-letmi, na Polzelo pristtojni Anten Kok, ob^:'.nski revež brez stabiega b^.valiisča. N. vn. v m.! Domače fino kislo zelj<* in prvovrstne kronJHkc kloba.se Vam nudi zelo poceni trgovina s špecerijskim in kolonialnim blagom AI.OJZ MASTNAK, CEI>JK, Gosposkft «üca 7 Telefon štev. 4. c Smrtaiit nesreča otroka. V četrtek okrog 16. so otroci na ledini na BregU' ! pri PcQzeli pozigaü travo in dračj«. i Plamen je zajel 7-lettno delavčevo hčer-' j ko Mardjo Ocvirkovo z Brega. Deklici se je vnela ebleka. Cgenj oo sicer kma-< lu pogasili, kljub temu pa je dobila dekMca težke opekliiic po vsem teleam^ Prepeljali so jo ,v celjsko. bolnico, kjer je danes ob pol 9. dopoldnc izdihnila^ Itazne Hkcrjc, iui rur.i, .Cognac, pr^vten brinim-ec in slh^jovko kuspite zel« po- ce:ii v trgovini s &peci'rijLkim in kolo- nialnim blagom ALOJZ MÄSTN AK — CELJK. Telefon Si. 4. Gö&poska ul. 7. c Razgl<7büce Cirfl-Metjodtn'e družbe. Naša šolska in narodno obrascrAma družba je tudi letos izdala za veliko- noč osem vivst prav lepih raßglednic z narodnimi motivi. V Oelju se dobijb po vseh narodnih trgovinah jn trafi- k-ah, irna pa jih v zalogi tudi ženska, podružnica CMD v Celju. ' . c Vajt>\-anje planjnske flore. Opozar- jamo na razglas o predpisih o varo- vanju pJaninsike flore, ki je nabit na uradnih derkah mestnega pogdavar- sitva. c Zdia.TiKsko dftžurno službo xa. öln-1 n<* OV7JD in svojw be imel v nedeijo? 23. t. m. zdrtivn.ik dr. Joalp Cerin v Prešeniovi ulici. Raxprava o smrtni rsesreii v Braun&ovi tovarni u Celiu Tri pogoßne obsoefbe Na okrožncm sodiijču v Celju se je v ponedeljek iKidaljevala djie 3. t. m. prekiinjena razprava ]>roti trein namc- ščencem tvrdke V. Bra mis v Celju in sicer proti 57-'letneinu ravnate'lju in prokuristu Antonu Ržlmeku, proti 32- letnenui inženjcrju kemije Janku Cuč- ku in proti 36-letncinu delovodji Hen- riku Schmiditu. Ravnatelj Ržimek iai inž. Cu^ek sta bila obtožcna, da sta v Braunsovi to- vami v Celju iz malomaruosti povzro- čila z elektrieno motorno silo nevar- ncst za živJjenje ljitdi s teni, da sta dala leta 1939. instalirali v podjetju stroj mošakiik za icdelovanje guminola na elektri'cni pogon brez oblastveiiega dövoljenja, brez eltsplozijsko varne strokovne izvedbe in brez predpisane oblaslvene Irolavdacije ter poverila nadzorstvo nad tern obratom in tudi delo v lem obratu kemije neivkim osebam, zaradi eesar je nastala lani IS. novembra popoldne ob zakljaifiku obratovamja v lem cbratu eksplozija nobnih vnetljivih bencinskih hlapov, ki so vžgali oibüeko delavke Mari je Bučar- jeve. Bučarjeva je dobila težke cjpekli- ne. iki jim je drugo jutro podlegia v celjslci boLnici. Schmidt pa je bil cb- •tožon, da je kot delovodja, ki je imcl dolžaiost posluževati tudi stroj1 mesal- ni'k j;a izdelovanje gumi.nola na elekt- rieni pogon tor sploh vodiri nadzorstvo tudi nad tem stroiom vn električnbn motcrjein,, zanemaril to svojo dolžnost s tem, da je (puščal delavko Marijo Bučarjevo kot neukö osebo v obratni prostor, ki je bil ogrožen z liencinski- mi hlaipovi, da je tarn prižigala in uga- ševala električno luč tcr cdpirala ^ia ustavljala električni motor, zaradi če- fiar se je Mariji Bučarjovi lani 18. no- vembr-a popoldne v trenutku, ko je u- stavila električni pogon in motor, za- radi nastalc eksplozijo boncinskih hla- jpov \mela obleka in je Bučarjeva za- radi dobljsi-nm epeklin izgwbila ž/v- 'lic-njc. Obtoženci so zanikali krivdo. Glede pokrova mešalnika, ki je bil 0b času ne-sreče odprt/ tako da so iz mf?žalnika lah'ko izhlapevali bencinslü plini, so iz- javili, da je očividno nekdo pustil po- krov odiprt. Kdo je to storil, pa ni bilo mogo^e ugotoviü. Kot izvedenec,je bil z-aslišan dr. ing. Ljufoo Knop \z Celja, ki si je bil nelcaj dni po nesreči ogledal prostor za. izde- lovanjc guminola. Izjavil je, da posta- ja ekL;plozi\ari ucinek v tern prostoru večji, eim bolj se odidaljujemo od cen- tra guminolne pxoduikcije. Usodnega dne se je ipojavil maksämum eksploziv- nosti dva metra izven tega prostora. V prost.om je bila. v zraku zmes, ki je bila prenasičena z bencHiskiimi hlapovi, očividrio ker je bil pokrov mešabiika dalj^e časa odprt. Ko jc stopila Bučar- jeva v čili z žet&ji okovani čevlji Bučarjeve pri hoji po tUiku. Taključeno tudi ni, da so jo povzročile leteče saje iz sosednega dünnika. Stikalo v tem prdstoru po Ejvoji Icgi ne ustreza. Moralo bi biti nameftceno v drugem prostoru nego motor. Ce pa io bilo v istem: prostoru, bi bilo treba uporabiti olj^nato stikalo, ki preprečiije iskrenje. Obtožence je zagovarjal odvetnik dr. Ernest Kalan, ki je predlagal oproatil- no sodbo. izjavil je tudi kbt' poofcla- ščenec tvrcke Brauns da je tvrdka že namestila eno hčerko pokojnc BuČar- jeve in da bo zaposlila v svojem ob- ratu tudi drugo hceriko, ko bo ta do- vršila solo. Sodišče je obscdilo ravnatelja Rži- meka in inž. Cučka po § 195-2 k. z. vsakega, na 2 meseca zapöra, Schmidta pa po § 195-4 k. z. na 3 mesece stro- gega zapora, vse tri pogojno zn dobo dveh let. Sodišce je prišlo do prepri- čanja, da sta ravnila ravn. Ržimek in inž. Cuček malomaxno, ker nista dala vstaviti stikala v prostoru, v katerem je meSaLnik, tako, da bi ustrezalo pred- pisom, in ker tudi nif?ta prijavila me- Sainika v kolavdacijo. Glede Schmidta je sodišče ugotovilo, da je nnročil Bu- čarjevi, da iistavi pogem mesalni'ka. Po mnenju sodišča je nastala eksplozi- ja zaradi iskre iz eleMričnega stikala, lii je bilo nameščeno nizko nad tlemi. Jabolcnik ze'.o dober, pristen, več polovnja ov skupaj prodam. Izve se v Trubarjevi ul. 3/1, Celje. tno: še sedaj %-saiko leto prihaja za iiekaj niescoev na oddih njegova so- .proga a svojimi hčerkami iz Maribora. Dniga važna O3cbnost je bil pokojni witelj J. Pukmajster, ki je tu uvedel vutjtio čebelarstvo. Značilno je, da je svoje aajiboljse učence poučeval celo v. Stenograf iji, kvadriranju in kore- njenj«. Izpustiti nikaikor ne smem, da je brl an tudi prvi naroč.nik napredne- ga lista "V oWini. , V kulturnem pogledu se je ta kraj .zelo pc-zno prebudil. Raznc knjižnice so nastale šele po svetovni vojni. Odr- äka prireditev je bila redka stvar in vsakokrat scnzacionabia. Ko so ta- fcratni naprednjaM ustanovili dramat- 9iko društvo »Zoro«, se je razgibalo tudi družtveno življenje. Zaradi kon- kurence je tudi prosvetno društvo po- kazalo svoje moči. Tedaj smo ibu in tarn čuli začetniška predavanja. Vidi- iBO pa, da so ravdio ta dala krajax da- nes odločne in stvarne može. Zveza kulturnih društev je ustanovüa v Brez- nem ?. sedežem pri Kozoletu ljudsko knjižnico, ki še danes deluje. Njene lenjjgo prebirajo prebivalci vseh nazi- ranj. Prve knjige, okrog 300 po števi- lu, je znoeil takratni predsednik in oče naprednega življa Golob sam iz Laške- ga čez hribe skoraj dve uri daleč. DramaÜJko drustvo je imelo mnogo dlanstva, ker je bila delovna konjunk- tura dobra. Tcdaj pa se je začela gibati mladi- na. Kar je dobila iz knjig, je hotela dati v življenje. Posledica tega ide- alizma je bila, da so 4. januarja 1931. ustanovüi samostojno sokolsko dru- stvo z br. Golobom na čelu. In začelo se. je živahno delo, kot da nismo več na kmetih. Velika šolska soba je bila kot telovadnica vedmo premajlma. Dramatsika krstna predstava je poka- zala dobre talente in je zavidljivo u- | spela. Mrtvilo ni bilo več mogoče. Iste- J ga leta smo prcslavili 60-letnico pisa- i telja Finžgarja z uprizoritvijo njegove j igro vRazvalina življenja«. Pisatelj se j nam je lepo zahvalil in njegovo' pismo hrani društvo kot spostljiv in lep spo- | min. Ob prepričanju, da naž trud le ni j zaman, je postajala vsaka prireditev popolnejša. Le äkoda, da so se pred- stavniki tc generaciie polagoma poraz- { gu'bili po svetu. A njihova imena "sem | slišal na več mestih, kjer so se uspesno udejstvovali. Zanomivoi je, da je to leto dose gel prvi krajan gimnaziji. maturo.1 Ob 10. obletnici ni moj namen hvali- sanje. Rad pa bi oživil spomine na najlepše dni prvega decenija, ki naj bi naše mlajše pritegnili na tisto pot, ki je za naš slovanäki rod edino reäilna. Ne morem preko dejstva, da Šent- jedrčani. še danes ne morejo pozabiti odličnega Krjavlja - Cuckovega Jožka iz »Desetega brata«, odlienih in meh- kih kupletov Ilije --¦ Stokovnikovega Znanika — iz »Starega Iäije«, nikoli ugnane, temper amen tue Marjetc — Brezjanove Milke — - iz ;>Glavnega do- bitika«, Zalike — Stokovnikove Minke — iz »Miklove Zale« in diletantov, ki so se pozneje predstavili na raznih so- kolskih odrili. Vsakemu našemu člove- ku jc ostal živo v spominu prvi soikod- ski nastofp pri Sv. Jederti. Ves telo- vadni prostor je bil okrašen z okrog 50 smrekami, olepšanimi z venci in zRütavami. Naž kraj je ob tej priliki doživel prvi nastop na orodju. Mnogo je. še lepih in dragih s-pomi- nov iz tega prvega sokolskega deset- letja. Bratom od Sv. Jederti želimo, da bi imeli tudi v drugem desetletju mnogo uspehov. Tistim, ki so &li z do- mačega gnezda v svet, pa želimo ob tem spominu nanje, da bi bili srecni, kot smo bili srecni takrat, ko smo eku- paj sokolovali. Dra go Kne«, vStr&a 4. »NOVA DOBA« 21. HI. 1941. Stwv. U: Iz naših frralev Pefrovce I» Nov gw>b. Minulo sobottx zjutratf je (po dolgotrajaii bolezni umrl v svojt tx& v Petrovčah U/pokojeni rudarskr nadpaznik g. Atntou Kokalj v 66. letu' fi^arosti. Pokojni jc služil v raznih pre- mogovnik&h na jCeškem ih v Nemčiji, mnogo let pa pri Ti:bcveljs>ki premogo- kofmi clružbi v Istri in po prevratu v Hudi jami pri Laäkem. Kot .upokojen rmäarski nadjpazulk si je postaivil lfcao bišico pri Pcftrovčah in je od tod nad- zoroval posestvo in gasdcwe TPD v Libojah. Pokopali so ga v nedeljo po- pojkJne pri Sv. Kancdjanu ob veliki u- deležbf domačinov ter rudn.\ških in .to- varniških urad-nikov iz Laškega, Štor in drugod. Udelcžba, pri pogreTou je pričala, da je bii pokojni spoštovan in povsod pril jruibl jen. Bodi mu ohranjen lep »poimin, vdorvi in ostalhn svojcem naäe isflcre.no sožaljc! Zafec Bfv$o pivovarno pocflrajo ŽaJec, 21. xaarca. ¦ Kakcr znano, jc bil že pred letom. dni adatptiran «in prezldan del komplek-1 sa bivše žalske pivovarne in ?x> v temr delu uredili tovarno za izdelovanje ju- le. Tovaraa se prav lepo .razvija. Sedaj pa pcdiiajo zapadni del po- alopja, kjer je nefcoč obratovala pivo- varna, ki j?o je ^radil v letih 1891. dn 1892. pokojni žal&ki pi'vfrvarnar Simon Kukec. To posloptje bi bilol tcvrej v pri- hodnoem letu staro 50 let. Na tem mestu bodo sedaj zgradilf nova tovar- no — predilnico. Ker bodo* torej za vselej izginili s površja objekti bivye ža-lsike pivovarne, naj še podamio kratlko zgtodovinsiko sliko prve žalake industrije. Fivovaxno v Žaku je -ußitanovil leta 1842. Franc 2uža, pceestnik v Zalcu. To podjetje bi v prihodnjem letu praz- novalo 100-letnico ustariovitve. Zanimivo in širši javnositi nezn&no je, da je bila v pritličju trakta, ki ga sedaj' podirajo, prva žaloka dvorana za razne prireditve. Ta dvorana je ,abato- jala že leta 1846., ko je v njej prireja- la »Družba plemenitih prijateljev u- raetnost« prve gledališke , predstave. Ta diletanitslka' säcupina je uprizforila 15. avgusta 1846. v korist pogorelcev v Petrovčah ,dve emodejanki. Čis>ti do- lii^ek s-o fl>oorabili za one petrovške sot- aede, ki jih ie zadela požarna nesreča dne 7. maja 1846. Kronika ialsikega c>dra hrani izviren lepak, ki vabi na tb gledališko predstavo v Žalcu. Lepak je t.iskala Jeretinova tiskarma v Celju. Dcfkazar.ö je tcrej, da j'e bila tedanja žalsJka gledaližka družina prva kultur- na crganflzacija v dobi, ko jo kulturno clelo .v ostalih krajih Savinjiske ,doline H-e »palb. Tedanji žalski pivovarnar Franc Zu- ža je bil ^tudi lastnik stanovanj&ke hi- še na Koleaiicevenx, ki je danes last le- karnarja mag. Bona KarČiča. Vdova Franca Žužo je (prodala: 1 1878. vse pod jet je pokojnemu indu- strijou Samonu Kukcu, ki je v letih 1891. in 1892. poivečal in jnodennizlral obrat. Simon Kukec, ki .je bil lastnik piVto- varn % Zafcu in Laškpm, je po prevra- tu prodal obe pod,jetji pi'vovami »Uni- cn« v Ljdbljani, ki je 1. 1924. ukinila obrat v cibeh pivovarnah. Zalsiko pod- jetje ,je prišloi nato v tfoke žalskega posestnika g. Franca Pikla, ki je pro- dal ves komipleSka Savinijski posojiJaiici v Zalcu. Ta je -vee eikupaj razpro-* clala, delno, novi komanditni družbi Senica in Albert, delno lekarnarjü mag. Karžiču. Zalcu se oibeta torej v ,bl?žnji bbdoč- noeti velrk industrijsiki razmah. Ko bo obratovala tudi nova predilnfca, bo v celokupnem tekstikicm podjetju zapo- slenih do 1400 delavcev in dolavk, kar bo rtemcndlo ncv, velik gospodarski podvig v industrializaciji trga Zalca. ž »Govnpod senator« na žajskem odru. V soboto 15. t. m. je uiprizoril nara- sČaiski odse'k Sokolskega dništva v Žalcu igro »Gospod senator«. Nismo pričakovali, da bi se mogli mladi ißjal- ci tako doibro odrezati. Ni potrebno, da opisujemo, kdo je bdl dofoer in kdo je bil slab, kajti kratko lahko rečemo: vsi so büi prav dobri. Veseli naß, da se je naäa mladina tako resno lotila dela, ki zahteva mnogo1 truda in požrtvoval- nosti, ki je pri nas tako redka. Iz na- ših mladih diletantov ee toodo razvili dobri igralct in žalski Taliji bo zasijala lepäa bodočnost. Igro je režiral br. Ferlež. Njemu gre vse priznanje, da nuu ie uspelo tako dobro rešiti težko nalogo. Zalsko občinstvo pa bi lahko pokazalo malo več razumcvanja za de- lo naše mladine. Lepa ie pač fraza x>mladina je naša bodočnost«, a mladi- no je treba navduäiti in ji njeno delo priiznati. Obisik !bi bil lahko boljši. Tu- di jc aiapačno m.nonie nekaterih, da je dovolj, ako kupijo vstopnic-o, a pred- stavi ne prisostvujejc. Prav tako na- pačno je m.nenje, da je bolj »imenit- no«, če iprihajajo k predstavi s tričetrt ure zamude. Miladi igralci, vedite, da vam tisti, ki razumejo vaäe delo, izre- kajo polno priznanje, za druge pa se ne brigajte. V delu krepko naprej! ž Zvo^ni kfao Kalcc. V soboto 22. t. m. ob 20. in v nedelijo 23. t. m. ob 14., 16. in 18.45 velefilm v sr^ohrvatskem jeziku »Ömta ©ksfiaza«. Izredno zani- mivi posnetki iz življenja v divji Afri- ki. Posneto po belgijski ekspediciji Denv* - Rose\T©It. Mozirie m Gostavanje žalskepja aaraščaja jua mcTirskeiii odru. V torek 25, t. m. ob 14.30 .Ujprizori narascajsud odsek So- kols'kega drušLva v Žalcu v Sckolskem dbmu v Mozirju igi'Oi »Gospod sena- tor«. V Zalcu je igra zclo dobro uspe- la .in je bilo obtinstvo prav zadovolj- no. Pridite in nasmejali se boste! ; Laško 1 Iz ix>Jiitično-upra,\Tie službe. Go3p. Vojko Skrt, pristav na sreskem načel- stvu v Lažkeim, -je imeniovan za sres- kega podnačelnika v Kr&kem. 1 Nov grob. Za Mallčem je umrla 40-Jetna obcinska rcTa Mari ja Klovar- jeva. »N. p. v m.! 1 Razg^as občme. Vsi laatnüdi dvoko- les naj čimprej dvignejo prometne knjižice na občini. Vsakdo labko d:obi priometno knijižico Ie osebno, . ker je treba dvig potrditi tudfc z lastnoroč- nim podpisom. 1 Nekaj iz veterinarske sttdistike. V laški občiiii imamo 52 ltonj, 1406 go ved (280 volov, !1 bikov), 940 praši- čeftf, 29 ovc, 28 kc.2, 3155 komadov pe- rutnine (3061 kokbši, 36 rac, 13 g'csi, 45 puranov), 228 ičebelnih panjev (pri- delek medu 452 kg, voska 69 kg). Lani je znašal izvnz živine 134 vago- no-v (125 v inozeiKßtvo, ibstalo v razne kraje naše drž-ave). V "Laškem so lani zaldali 236 telei, 84 juncov, 25 volcv, 23 krav, 1 ibiika, 177 prašičev in 1 ov- co. Na sejme so prignali 1739 glav živine. Vseh cbčinskih itehtarin je bilo1 3047. Ziv:rLk.ih pctnih listov je fb'Ho- izdanih 1467, prencsov 2444 in jpodalj- šanj 651. Psov je bilo lani prijavljemih' 235. O'krog 50 psov je bilo pokoncanih' pcleti ob pojavu steldlne. 1 Kino I>ašlto bo predvajal v soboto' 22. t. m. ob 20.30 in v nedeljo 23. t. m.' ob 16.30 in 20.C0 vellki pevski fliJm V našem jeziku »Saanio za mo^ke«. Uži-1 tekl To.dnik. — V pcaiedrljck 24. t. in. ob 20.30 in v torek 25. t. m. ob 16.3O1 in 20.30 naj'lepsa ljubavna rcmanca »Beli šejk«. Ramon Ncvaro in Lola' Lane. PrediVra. Dobtna d Ljudstvu v pouk in zabavo. To. nedejjo po mas'i bo pri nas zgodovin-, skoi predavamje, za katero vlada vel.k'q. zamin-.anje. Ecmač govcrnik bo obrav-. naval snov iz polpratekle zgodovine^ ki bo osvetlila čudežni pobeg stare» občinske bdagajne v mrtvašnico in od, tam na omo mesto, kjer so jo potent po dolgem isikanju srečno našli. i Podietrtek č Nov grob. Dne 14. t. m. smo polo-i žili k zadnjemu p'ocitku posestnico go^ Jero Kobaletovo, soprogo šolskega upravitel^'a v p. g. Karla Kobakta- Pokojna je bdla vzo-r neumoirno delav-« ne žene. Zaradi svoje dcbrotlji'vosti im znaČajncsti je bila splošno priljubilje-. na. Hvaležuost in spošlovanje so ji še enkrat izkazali štcvilni prijatelji in znanci, ki so jo. spremili na poslednji poti. Pokojiii bodi ohranjen lep Sipo- min, svojcem naäe jskreno sožalje! Iporf " Odpovedsm» tekma. Za. nedeljo 23. t. m. določcna pckatoa tekma SK Ce- lje:Aüetdki je odptxvedana, ker so AjtOetiki Rpcročili, da ne bodo nastopi- li. Tako je SK Celje dcfcil to tefcmo s 3:0 p. f. * Celjska nogometna podatvc/a.- (Službeno.) Redne seje Celj3ke nogo- metne podzveze &e prično s ponedelj- kom 24. t, m. ob 19. Prc-sim \"se ocl- bornike za točno in poinožtevikao t^de-. ležbo. — Predsednik, * V tekmovanju za prvenntvo hrval- sko lijGje so biilil v predzadnjem kolu v nedeljo zabelozeiw nasledn'ji rezulta: ti: v Zagrebu Hajdu.k:Hafik 3:2 (2:0) in 2e)ezničar:Bačka 2:2 (2:1), v Spli- tu Split :Concordiai 2:1, v Osijeku Gradjanski (Z) :Slavija (0) 1:1 in v Varaždinii Slavija (V):SaSk 7:1. V srbski ligi so bili l'ezultati naslednji: v Beogradu BSK:Vojvodina 3:1 (2:1) in Jr.gc8lavija:2AK 2:2 (2:0), v Sara- jevu Jedinstvo:Slavi;a (S) 3:1, v Bo- l-ovu Bata:Bask 4:3 in v Skoplju Grad- iiv.ski (S):Jugoslavija (Jabuka) 3:0. Na Jožefovo je biloi odigrano zadnj-e kolc. hrvatske lige z na:->lednjimi reznl- tati: v Zagreboi Concordia:Zele-2:ničar 2:1 (1:1) in Gradjanciki :Sa^k 6:1 (1:0), v Splitu Haiduik:Split 9:0 (4:0), v Varaždinu SIav:ja:Hažk 4:2 (3:2) in v Osijeku BačkaiSlaivija 3:2 (1:1). Pivak hjvaltsike lige je postal s/p-litski Hajdrlc p'red Gradlj&ncüvlm, Ccnc'prdijc- in Haskom. Backa je csteli na zad" nj'?m rneftu in izpade iz lige. V sribski' ligi, vodi BSK. , • * Geljani si> v table-teiiisu d\^akrat prornagati Mitriborca-ne. Dne 9. t. m. je bil v M«xiboru, dne 16. t. m. .pa v Celju medmestm table-tenišlti dvo-boj mod Celjcm in Mariborom. Prvikrat so z.magali Celjani z 31:5, drugikrat pa s 44:5 in pokazali znatno tohnično prc- moč nad Mariborom. Za Celje so na- stopili Lstfnnvič, Čoh, RebcvSek, Vre- čič I in II, Zorec, Zeljko in Milan, za Maribor pa Šumer, Sušnik, Angleitner, Kompara, Ljuban, Franc in Klampi1. * Obälen sneg še vedno pckriva našs> sredog&rje in. viscke planine. Pri Mo-; zirski kočd na Golteli je 160 cm snoga., Zgcrnja plast je osrenjena in izvrstna, za smiičanje. Sedaj je koča dobro- db-; istarja, saj je baš v marcu ssmučanjct najprijctnejše, ker so dnevi daljži in solnce prijetno greije, daEi je zracnaj tem.pcratura gitalno pod niölo. Od 29^ marca dal:;e bo odrprt in ofiwtiovar.i tudi Kootekcv dcm na Korošici. Toki smučarjcv .se bo s pričetkom aprilai usmeril v glavnem na Korcšico, nai preJcrasca obžirna smucišca ob vznožjfiu OjLitr:ce. Na Korožici je snežna plast sikoraj 3 metre debela, prav toliko- tudi* na Okrešlju, kjcr bo Frischaufcv d'onn odprt od 10. aprila dalje prcko veliko-i nočnih praznikov. Snežne razmere vi Savinjskih placdnah so letos äzrednoi ugodnc in biodo prinesle smu^arjemi mnogo užitka.. ' Prodam rabljeno potiištvo sobo in kuhinjo, Celie, Zavodna 13. Sah Šahovski turnlr za pnreftslwo Ce//a V petek 14. t m. zv^čer bc j« J^f^fl prvi sahovski turnir xa prvenstvo 6e}t Ija. Turnir je otvoril predsednik C#% akega šahovskega kluba in turnirEct«:e^Ä odbora g. Josip Grašer. V avojeaiv go- vor-u je poudaril namen tega turalrja. ki bo odslej prirejen \'sako leto n: bo v Juraljevski igri združil vse najato^- nejSe igralce v borbi za prveuiatvo Celja. Po govoru g. Graaerja se je jpriiielp žrebanje številk, ki je dalo nasta&sji vrstni red: 1. F. Loi^bek, 2. M. Tavtfar'. 3. J. Grašer, 4. F. Schneider, 5. F. Mimik, 6. M. Fajs, 7. K. Mod-ic, S, J. Schneider, 9. E. Ru|par, 10. ini. S, ;Sa- jovic, 11. E. Cöörgö, 12. A. Golja. Točno ab 20.15 je stavil vodja tm'-. nirja ure v tek in začelo se jc ptvq koio, ki je dalo nasledn.^ rezultäte: Lorbek-.Golja 1:0, E. C-Börgö:Tai?^ar 1:0, inž. Sajovic :Grašcr 1:0, Rupar :F, Schneidor 1:0, J. Schneider:Miniik 1:0^ Madie :Fajs 1:0. Ze iz igre v prKe«n kolu je bilo razvidno, da so se igrsul,ci lotili turairja z vso resnostjo. Kaie, da bo turniiz* zeJo 2,animiv in. da I^o borba za, prvo mesto huda. Zc pi-i"-mu kolu je prisostvovalo rnnogo gleda't^v, kar dokazujo, da vlada tudi med g!e- clalci živahno zanimanje za tuniir. Rczultati drugoga kola, ki je bil» c-digTaivo v sredo, soi nasisdnji: ürz. Sujovic:F. Schneider 1:0, Mimik :Pju^- par 1:0, Gramer :Csörgö 1:0, J. Scnaes,- der:Faj:3 i-emis, Tavčar:Lorbek 1.^ Medic :Gol'J9. 1:0. Pretkinjena partija iz ^rvega kola ÄUodic:Faji3 1:0. Po dpq-" gern kolu vodita K. Modle in inž. 8?»[o-' vic z 2 točkama. C«ljslii šahovski klub — prvali wiy ske. sknpino. V nedeljo 16. t. m. bi taü- moral Celjski šahovski klub igrati v Radečah prvenetveno tekino s tamfc&j- hirjhti žaho\~kirn khvbom. Ker pa öo Ftadečani zaradi odsotnosti veÄficuc Hvojih igralcev tekmo odpovedali, jß; CftK dobil tekroo z 8:0 rp. f. Takm je postal Ccljski sahovski klub prv&k. celjsk(? sikupino in bo igral prvenetsmr no tekmo s prvakom mariborske täkti- pine. . .... Knjigovodja s prakso, samostojen, popolnoma ve5<" trgovskpgn knjigovodstva, z znanjeut netnščine, se sprejmc. Ponudbe poslatü na Javno skladi5Ce nasl. d. z o. z., Ce$e, poStni predal 54. Dober jabolcnik se dobi pri Svetelu. Celie-G'^bprie. Vcč lepih stavbnih parcel in kozolec naprodaj. — Poizvc se pri F. Dctičck, CgIjg-Zavodna 30. Posredovulci izključeni. ČASOPISNI l^ PAP1M P ! r o d a | a wprovä «#l\ove dobe'M Deine plaice m vetrne iopiie \z balonske svilc in druqega impregniranega blaqa v veliki izbiri nudi gala n teri jska - nffirf r? * pri mn trgovina A. MläLt J - tfc LJt Savinitka posoiilnica v Zalcu REGiSTROVANA 2ADRUGA2NEOMEJENOZAVE2O - USTANOVLJENA LETA 1881 Nudi popolno varnost za vloge na hranllne knjlžice in v tekoöem raöunu ter jlh obrestu[e najugodneje HMELJARJI! Nalagajte denar pri d o m a č e m zavodu! R.6un Pošine hr.nilnio« St. 10094 Br«o|.vl : .PosoJHnio." Telefon St 2 B L a (-. A J N i S K G URE' ob del vnlklh od 8 do ->2 In od ">5 do 17. FRAN JO DOLŽAN-MSSS^oizr- CELJE STREIOVOUE______ ZAHTEVAJTE PONUDBE Za kre8IJ° 4 Vain nanedi »olidno in po konkurenčnl cen«, PRORAiUNE! Telefon 2^5 ra^no taUo iivršuje tadl vsa popravll« Urejuje in za konzorcij »Nove dobe« odgovarja Rado Pečnik — Za Zvezno tiskarno v Celju Josip Kladnik — Oba v Celju