/LoVcn/ičA
mLADin/icA r-eViiA
IZ VSEBINE:
Počitnice 1040 • Anketa o slovenski mladini * M o j
oče * Malik * Vladimir Čačinovič in njegova generacija * Pismo iz Internata * Moja sncguljčica*Vpar-ku * Iz pomladnih »onetov • Krik p re-k o g o r a * Razgledi mladega rodu:	PedagoSke
metode • Mladina pri nas in na tujem ’ Med knjigami * Dokumenti * Uredniški paberki * Slovenskemu ablturlentu • Kratek pregled akad. iivlje• n/a in struj na univerzi
Hlapčuj, da boš napojen in nasičen, ter nič ne izprašuj, kdo ti je gospodar in kaj ti ukazuje! Hlapci, ki so se radovoljno prodali, pa so bolj goreči od gospodarja samega. Gospodar se prekriža, hlapec moli rožni venec; gospodar moli oče-naš, hlapec opravlja devetdnevnico. Bolj skrbnih varuhov nima neumnost; noč in dan stoje pred njenimi durmi, da je ne zaloti beseda od zunaj ter ji ne zmoti vernega srca...	ivan	cankab.
CENA DIN 4 -
LJUBLJANA * APRIL.MAJ
SLOVENSKA MLADINA mladinska revija za leposlovje in vsa kulturna vprašanja
izhaja vsak mesec. Ureja jo uredniški odbor; odgovorni urednik je: Kosija Nahtigal, stud. med. v Ljubljani, izdaja jo konzorcij »Slovenska mladina«; predstavnik je Kostja Nahtigal..
Celoletna naročnina sa 8 številk znala din 20'—, za dijake din 16*—.
Številka čekovnega računa Poštne hranilnice v Ljubljani je 17.827
Vsi rokopisi in dopisi za uredništvo in upravo naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo »Slovenske mladine«, Ljubljana, Mirje 13. Rokopisov ne vračamo.
Tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani (predstavnik O. Mihalek).
S pričujočo dvojno številko je zaključen ilrujfi letnik >Slo\enske mladine«. Uredniški odbor čuti dolžim«!, da na tem mestu spregovori par hcsod o tem, kako ire na svoje delo in kako gleda v prihodnost.
.»Slovensko mladino« je ustanovila mladina sama, jo skoraj izključno (izvzemamo ankete) sama pisala in sama opravljala vse uredniške in upravne posle. Ves čas njeno pisanje ui bilo odvisno »d nikakršnih podpornikov, »prijateljev mladine« in podobnih. Mirno lahko rečemo, ila je v dveh letih njena kvaliteta neprestano rasla, obenem pa je rasel tudi njeu odziv v vrstah one slovenske mladine, ki je »Slovensko mladino« sprejela kot tetko pričakovan list, ki naj poveze vse resnično progresivne, delovne mlade inteligente. Zato *ro danes sotrudniki in prijatelji na »Slovensko mladino« kot na ono središče, okoli katerega se »hirajo in kalijo vedno širše vrste slov. mladine. Kdor ve, kako kruto je »Slovenska mladina« potrebna danes, ko poplavlja naše srednje šole val najbolj reakrionarnega časopisja in ogabnega demineiantstva, ta ho našemu listu, ne oprostil, ampak z večjim razumevanjem sodil vse njegove napake, ki se jih nihče bolj ne zaveda od nas samih.
Vprašanje, naprednega mladinskega tiska je ostro in danes še posebno pereče. Kdor pregleda širok časopisni in propagaudni aparat, s katerim razpolagajo naši nasprotniki, ta to vrzel živo občuti: »Slovenska mladina«, ki je izšla iz srednješolskih vrst, je svojo delavnost doslej omejila na višje razrede naših srednješolskih zavodov. Od vse slovenske mladine je samo srednješolska imela svoj časopis. In	še ta	časopis se	mora borili *
vedno bolj nepremostljivimi težavami, njegovo pisanje	mora	hiti vedno	bolj	previdno,
skratka, če ga noče ponižati na raven jokavega in Idedega literarnega magazina, mu skoraj neizbežno preti uničenje.
Sotrudniki »Slovenske mladine« to alternativo jasno zremo pred seboj. |)ve leti smo z nemajhno ljubeznijo izpopolnjevali svoj lisi in danes je naša odločna volja do dela večja kot kdaj prej. Veliko, da, ogromno dela je še pred nami, pred katerim se ne smemo obotavljati. Uspeh tega dela jo odvisen od zrelosti in požrtvovalnosti slovenske mladine. Njena osnovna doli nos t je,	da	v današnji	vihri	loči prijatelje od sovražnikov ljudstvu,	da	se poveže	in gre v boj *
o n i m i, k i h o d o h I o v u n h k « ni u n a r n d u in v h	o 111 u	č I o v « M v u v	h 11 ž o J1
p r i h o il n o s t i i « v o j e v a I i I e p s o u h o d o.
Se eno prošnjo: 1'rosimo vse, ki še niso poravnali naročnino, naj to nemudoma store! Naj nnm prihranijo delo in stroške, last	je v	tiskarni hudo	zadolien	(HUMI <lw).
Storile svojo dolžnost, kot suio mi izpolnili svojo obljubo.
Vsem solrudnikom, naročnikom in braveem, pošilja
OB SKLEPU DRUGEGA LETNIKA
mladinski pozdrav
IIKKIINIŠKI 01)B0R.
Poravnajte naročnino
pa ftcUoicM po&thi fioloa*tiei!
Počitnice 1940
Slovenski študent še ni doživel počitnic, ki bi se jih dalo vsaj od daleč primerjati s temi, ki so pred vrati. Toliko nujnih vprašanj se Še ni nagnetlo predenj kot danes. Slovenski študent si mora nanje odgovarjati, ugotavljati, kje je njihova rešitev, mora se v sodobnosti varno orientirati, da bo znal najti pot in bo vedel, kje mu je mesto. Le sanjači in avanturisti, ki stoje daleč od borb in stisk sedanjosti, morejo malomarno zamahniti z roko nad problemi, ki v živo zadevajo vsakogar med nami. Mladi delovni slovenski inteligent ve, da se danes odloča v svetu ne samo o usodi poedinih narodov, ampak da gre danes za moden prelom v zgodovini, ki bo vtisnil svoj pečat vsem bodočim desetletjem, ali celo stoletjem.
Počitnice 1940 nam bodo potekale v znamenju nove imperialistične svetovne vojne, zato moramo vnovič spregovoriti o njej, čeprav je »Slovenska mladina« v uvodniku svoje 2. letošnje številke na kratko očrtala naš odnos do vojne sploh.
Victor Hugo je napisal pesem »šest tisoč let vojne«. Zares, če pregledamo zadnjih šest tisoč let, odkar nekako govorimo o človeški zgodovini, to je nekako od tedaj, ko se je človek izmotal iz jamske teme, v kateri je živel dolga tisočletja, vseh teh tisoč let se vleče skozi človeško zgodovino neprestano krvavo klanje, vojne med posameznimi plemeni in rodovi, osvajalni pohodi Aleksandra Velikega, morije rimskih vojskovodij, križarske vojne, kolonialne vojne, verske vojne, vojne vseh vrst in imen do sodobnih imperialističnih vojn. Nekateri so iz te obupne preteklosti že postavili zakon: vojne so nekaj neizogibnega, človek je rojen zato, da se kolje s sočlovekom, nobena civilizacija in noben družabni red tega nagona človeku ne bo izkoreninil. Ljudje se bodo klali med seboj, dokler bodo lazili po tem našem okrvavljenem planetu.
Tako seveda ne mislijo milijoni onih, ki so trdno prepričani, da vojskovanje nikakor človeku ni tako v krvi, kot mu je n. pr. potreba po hrani, milijoni ljudi, ki so trdno prepričani, da so vse vojne in seveda tudi vse sodobne imperialistične vojne docela minljiv pojav v človeški zgodovini in da bodo v bodočnosti, za katero upajo, da ni daleč, končno veljavno zatrte in za vselej odpravljene vse vojne, ker bodo seveda zatrti in odpravljeni vsi vzroki zanje.
Ti milijoni namreč dobro vedo, kje je bilo in kje je leglo vseh vojn, dobro vedo, kdo vojne vodi in za čigavo korist, dobro vedo, kje so resnični režiserji sedanje imperialistične vojne, ki se vedno bolj širi v svetovno imperialistično vojno in prav tako dobro vedo, kako
se je treba proti tem režiserjem boriti, da se jim enkrat za vselej prepreči kovanje mastnih dobičkov iz milijonov in milijonov človeških življenj.
Ljudstva vsega sveta in mladina vsega sveta, torej tudi mladina malega slovenskega naroda na strani imperialistov tega ali onega tabora nima ničesar dobiti. Ljudstva vsega sveta in mladina vsega sveta, to je imperialistom obeh taborov samo pripraven material za poravnavanje medsebojnih računov. Toda ti računi se poravnavajo z neizmernim trpljenjem vsega delovnega ljudstva in vse delovne mladine, z neizmernim prelivanjem krvi. Zato je svobodoljubno ljudstvo in svobodoljubna mladina po vsem svetu odločno vstala zoper pokolj, ki ga prireja mednarodni kapitalistični imperializem. Akademska mladina Jugoslavije je na mirovnem kongresu v Beogradu odločno obsodila sedanjo imperialistično vojno in manifestirala svojo zvestobo idealom resničnega miru in resnične svobode, manifestirala svojo zvestobo onim, ki hočejo zgraditi v resnici svobodno Evropo, v kateri poedinei in narodi ne bodo uživali enakosti samo pred zakonom, ampak bo ta pravna enakost postala socialna in materialna enakost. In to svobodno Evropo je treba zoperstaviti imperialistom, bi bi radi zgradili Evropo po diktatu zmagovalcev, diktatu, ki bi neizbežno povzročil nova imperialistična klanja.
Ustvariti zrel in človeka vreden odnos do sedanje imperialistične vojne, razkrinkati vse vojne režiserje in vojne hujskače, razgaliti pravo vsebino in prave namene te vojne, to je naloga, ki jo mora izpolniti tudi slovenska mladina, če noče ostati brezbarven in uporaben drobiž za naklepe imperialistov. To je naloga, ki jo mora reševati slovenska mladina v teh težkih in usodepolnih počitnicah, ki so pred njo. To je naloga, ki se ji ne sme nimakniti nihče 'med nami, naloga, pred katero te ne odveže noben zlagan in bojazljiv »objektivizem«, ki je le beden izgovor za tvoj strah in obotavljanje, da bi se v odločilnem spopadu opredelil za one, ki se bore za zlom mednarodnega imperializma.
Počitnice v l. 1940. bodo torej vse drugačne od počitnic prejšnjih, kolikor toliko mirnih in varnih let. V teh počitnicah se bomo znašli sredi vihre, ki divja po zemlji in ki se neposredno tiče tudi nas, slovenske mladine. V tej vihri gre za našo bodočnost, za naš kruh in svobodo, gre za našo pravico do izobraževanja in študija, gre vsemu delovnemu ljudstvu za njegovo pravico do življenja. Zato se letošnje počitnice ne bomo izgubili v brezbrižnemu mini in poletni dremavosti kot morda kdaj poprej, ampak se bomo še zvesteje oklenili naše slovenske zemlje in našega delovnega ljudstva, za katerega srečo delati bo nam delovnim izobražencem naša lastna največja sreča. Ne, na naših slovenskih poljih in po naših slovenskih ya#eh, pod slamnato streho slovenskega kmeta, kjer bomo v počitnicah spali, ne bomo pozabili, da v Evropi tisoči in tisoči našili mladih tovarišev preliva svojo kri! V živem stiku z voljo našega delovnega ljudstva se bomo še bolj prekalili v zavesti in veri, da s svojimi skromnimi močmi delamo in ustvarjamo osnove naši svobodi, osnove onemu času, ko nas o počitnicah ne bo zasledoval na naših poteh po slovenski zemlji krvavi fantom krvave imperialistične vojne.
Anketa naše revije
O SLOVENSKI MLADINI
<». FRAN ALBRUCHT, tajnik medicinsko fakultete, je izročil našemu
uredništvu sledeči odgovor:
Govoriti o današnji mladini je prav tako težko in mučno, kakor govoriti o vseh današnjih stvareh tega sveta. Vse olcrog nas se maje ruši in podira. Stari svet še stoji, a je trhel in izpodjeden v svojih osnovah; obrisi novega sveta se črtajo v slutnjah jasnovidne j šili 'posameznikov, a v množicah so zabrisani in zatemnjeni s predsodki preživelega sveta. Kakor človeške ustanove, dozdevno zgrajene za večnost, kakor sodbe in pojmi ljudi, tako odmirajo tudi oblike, v katere je utesnjeno človeško sožitje. To, kar živi, živi danes bolj po mehaničnem načelu samoohrane in po zakonu trajnosti, Icakor pa po imanentni, iz plodnih tal večnosti izvirajoči elementarni življenjski sili. Šolstvo na primer, to prevažno osrednje orodje človeške družbe za oblikovanje mladega človeka v civiliziranega sodobnika, vežejo danes z dejanskim življenjem le še prav rahle in ohlapne vezi. Neskladnost in razkol med normami in zakoni, Ici izvirajo iz načel odmirajočega sveta, pa med dejanji odgovornih sodobnikov sta tako go-rostasna in tako porazna, da morata mladega človeka samo brezupno begati, tako da le z največjo težavo najde oporo v sebi.
Pa vendar — kje naj jo išče sicer, to oporo, če ne v sebi. Naš čas imperativno zahteva močnih ljudi, krepkih značajev, bistrih oči. Zato mora slovenska mladina, če se hoče spustiti v zavestno in učinkovito borbo z življenjem, zastaviti tam, kjer odpovedujeta današnja ne-dostatna šola in vzgoja, ta neprečiščeni konglomerat poluznanja, ki mladega človeka življenju pogosto bolj odtujuje kot pa mu ga približuje — začeti ■mora■ s s a m o v z g o j o. Začetek vsake samovzgoje Va je neizprosna kritičnost do samega sebe. Kakor si, mladi prijatelj, neizprosen do starejšega rodu ter kritičen do svojega učitelja in vzgojitelja, z istim merilom moraš skušati presojati tudi samega sebe, če 'hočeš pospešiti svojo notranjo rast.
Predvsem pa: treba se je korenito otresti predsodkov preteklosti!
Eden glavnih predsodkov, ki je težil predvojno mladino, pa tudi medvojno in še povojno, je bil po moji sodbi tisti umetno privzgojeni predsodek o nekakšni večvrednosti šolanega človeka, o nekaki njegovi privilegirani gosposlcosti. No, povojna doba, ki je poteptala marsikaj, j(' p razsodnem človeku ubila tudi to iluzijo, ko je srednji razumniški sloj socialno tako rekoč iznivelirala z ročnim delavstvom. Predsodka samega pa na žalost ni mogla povsem iztrebiti.
O	tem, kako je tudi še današnji mladi rod obremenjen s tem. podedovanim predsodkom, me je poučilo tole dejstvo: Pred meseci je pozval prosvetni minister brezposelne diplomirane filozofe in filozof ke, naj se začasno priglase na službovanje na osnovnih šolah. Rezultat je bil porazen. Kljub brezposelnosti in kljub viku o velikem gmotnem pomanjkanju prizadetih ter o dejanski krivici se je priglasi tako neznaten odstotek (posebno med žensko mladino), da je čin-
vek naravnost osupnil. Odkod to, zakaj? Je za akademsko izobraženega mladega človeka morda pod njegovo častjo, da bi začasno preizkusil svoje vzgojne sposobnosti pri otrocih svojega ljudstva ter tako stopil v neposredno zvezo s tem resničnim ljudstvom samim, namestu s tanko plastjo nekega imaginarnega naroda, plastjo tako imenovane mestne gospode?
Ne, prijatelji mladi, to ni pravo in sodobno pojmovanje življenja in njegovih nalog! življenje ubira dandanes trda pota in bo po vsej verjetnosti ubiralo v bodoče še trša.
Pa kakor ima vsaka doba svojo mladino, so bile vendarle mladini vseh dob oči zmerom uprte predvsem v bodočnost. Prerokovati danes, kakšna bo ta bodočnost, bi bilo seveda abotno in jalovo početje. Eno pa je jasno: če bo zmagalo načelo zdravja — in vsi upamo, da bo —, se bo moral stan preživeli red umakniti novemu smotrnejšemu redu, ki pa bo mogel biti zgrajen samo na demokratičnem principu tvornega dela. Nosilec te nove demokracije pa bo takisto mogel biti samo kultiviran in civiliziran umski in ročni delavec. Rod bodočega umskega delavstva bo izšel pač iz rodu te slovenske mladine, ki se danes šola. Od tega rodu je odvisno, kakšna bo moda njegovega ljudstva. Strniti vse svoje sile in sposobnosti ter jih stopnjevati do najvišjih mogočnosti, da bodo kdaj služile kot polnovredno tvorno delo v pro-speh slovenskega delavnega občestva, ustvarjati iz sebe sredi preživelih, a ne še odmrlih oblik starega sveta novega človeka, človeka bodočnosti, to je najtežja, a hkrati najčastnejša naloga današnjega slovenskega mladega rodu.
(J. Miško Kranjec, slovenski pisatelj, nam je poslal na naše pismo tale
oriKovor:
P. n. Slovenski mladini!
Šele zdaj Vam odgovarjam na Vaše pismo, ker prej nisem bil doma. Čeprav ste sieer nekako določili datum za odgovor, Vam moram sporočiti, da se Vaše ankete ne morem udeležiti. In to iz enostavnega razloga, ker ne vem, komu in v koliko naj taki odgovori koristijo, razen kot kronološka ali bolje kot konstatacija, kako je ta ali oni v tem času mislil. Povrhu je o vsem nemogoče govoriti. Tudi si ne morem predstavljati, kam naj mladina vtakne take več ali manj učene pogovore. Sin, ki se hoče upreti očetu, ne bo spraševal, kako naj to stori, če pa mu misli služiti, tudi ne bo spraševal. Ako stei sklenili navezati svoje delo na delo ljudi pred seboj, potem ni kaj spraševati. Ako pa ste likvidirali s preteklostjo, je vendar najbolje, če si sami poiščete poti in skratka prevzamete odgovornost za svojo delo nase. Generacije, ki so bile velike, so predvsem vedele, kaj hočejo in kako to dosežejo; rodovi, ki so se zatekali po nasvete k starejšim, niso .dosegli kaj več kakor vsakdanje povprečnosti. Življenje je tudi za mladega■ človeka dovolj razgibano, ideje dovolj diametralno -nasprotne, da si človek izbere pot.
Upam, da mi ne boste zamerili, da ne maram odgovoriti na Vaša vprašanja za anketo. Res ne vem, kaj boste počeli s tem arhivom. Mi, ki smo pred vami, borno veseli, če boste šli po poti, ki gremo po
njej mi; saj m tako shojena, niti tako ozka, da ne bi bilo novim rodovom mogoče po njej, niti je ne bomo sami priromali do kraja Dela je ogromno, ljudi jrremalo. — če pa boste krenili v drugo smer, tudi pravy sami si boste izb?ali, sami boste odgovarjali za svojo odločitev Ali hočete kaj novega, tretjega? To bi morali sami ustvariti, vendar Vas moram opozoriti, da si v zgodovini vse z natančno doslednostjo sledi. Danes vidimo šele v zametku nov svet; ne zdi se mi pa nujno iskati ideje za dobo, ki bo sledila tej, ki še ni nastopila. — če ste hoteli kontrolirati mnenja nas starejših in onih, še starejših, prav ni pa prav, (la se zatekate na vse strani po nasvete, kako pot naj bi ubrali. — Ali je ta anketa znak Vašega oklevanja? Ali pa ste si hoteli samo v resnici zgraditi plot, izza katerega bi gledali na življenje in kdaj pa kdaj izvršili kak »napad«? Ali ni to za mlade ljudi premalo ?
Bojim se, da me niste razumeli. Verujte, nihče bolj, kakor jaz, se ne bi veselil, če bi zasledil pri slovenski mladini vsaj majhno reakcijo na to grdo moralo, ki se širi poslednje čase pri nas. In še bolj me bo veselilo, če boste to Vi. Razumem, če se stari politiki prosti-tuirajo, bridko pa je za človeka, če mora spoznati, da se prodaja mladina. želeč Vam uspeha, Vas pozdravljam	Miško	Kranjec
G. Miško Kranjec je odklonil, kol je iz gornjega pisma razvidno, odgovor na našo anketo in je to svojo odklonitev podprl z razlogi, ki jih v celoti odobravamo. Ni tu mesto, da l>i razlagali, kakšen smoter nam je bil pred očmi, ko smo započeli našo anketo. («. Miško Kranjec tega nagega smotra ni odkril. Nif zatot Njegov odklonilni odgovor je za nas vendarle dragocen, ker dokazuje, kako odkritosrčno govori o prvi nalogi vsake generacije eden predstavnikov sodobnega slovenskega leposlovja, da se namreč ta generacija sama dokoplje do spoznanj i» po teh lastnih, od nikogar izposojenih spoznanjih uravnava svoje delo. 0 tem smo si bili že od vsega početka na jasnem in zato lahko Mišku Kranjcu in 'snkomur odgovorimo, da >ta anketa ni znak našega oklevanja«, ker sedaj •n tudi v bodoče no mislimo p r e d ničemer, kar se 11 a 111 z d i dobro in potrebne oklevati, le da se moramo večkrat temu ; dobremu in lepemu« približevati po različnih poteh. Ena teh poti je Miška Kranjca začudila, kar mu nihče ne more zameriti. Da nas bo vsakdo prav razumel, ponovno poudarjamo, da besede M. Kranjca v celoti podpisujemo. — UredniSki odbor.
SKLEP
Z gornjima odgovoroma zaključujemo nago anketo, ki je vzbudita »•'■nulo pomislekov in ugovorov, češ, čemu to, kaj mislite s tem, kaj se obotavljate in podobno. Nasa dolžnost je, da k njej napišemo nekaj sklepnih besed.
Nikdar nismo nase ankete pojmovali tako, ila bi nam dajala kopico nasvetov, iz katerih bi izluščili najpametnejše in se po njih ravnali. Vendar nas je zanimalo, kaj mislijo predstavniki starcjSe generacije o n,‘*i, kako si zamišljajo njene naloge in kaj pričakujejo od nje. In kaj "ploh vedo povedati o usodi slovenske mladine danes, in kako mislijo, da jo treba to usodo olepšati.
Da povemo niravnost: Nismo dosti pričakovali od teli odgovorov in 'iaSe pričakovanje se je izpolnilo. Malo, zelo malo imajo povedati stari "iladi generaciji. Nekateri se ogibljejo jasnim besedam. Morda jih niti ,l(' vedo. Drugi gledajo na mladinske probleme napačno in kajpak tudi
l,p vedo, kam z njimi. Tretji so režitev nakazali.
.Jalovost večino teh odgovorov jasno potrjuje, da mladina svoje probleme najgloblje občuti in da zna tudi izbirati najučinkovitejše poti za njihovo rešitev. In zato moramo ob zaključku te ankete poudariti, da zremo mi rešitev poglavitnih vprašanj (tistih vprašanj, ki tvorijo jedro današnje mladinske problematike in ki se večkrat reducirajo na eno samo vprašanje — vprašanje golega telesnega obstoja), samo v koreniti rešitvi vsega slovenskega socialnega vprašanja, ki se bo rešilo po politični poti. Dokler se to vprašanje zadovoljivo ne reši, je vse drugo drugotnega pomena. Vse se mora umakniti osnovnemu imperativu: strniti mladino ob strani naprednih sil, ki se za njegovo rešitev bore. Slovenska mladina je danes zavozljana v težak kompleks socialnih vprašanj, ki se kljub provincialni zamegljenosti vseli naših odnosov krvavo uveljavljajo tako na poedineu, kot na celoti. Na nase vprašanje: »katere so glavne naloge slovensko mladine v tem času«, odgovarjamo;
Boriti se za mir, kruh in svobodo slovenskega naroda, ki bo tudi mir, kruh in svoboda slovenske mladine!
Uredniški odbor.
Peter Kalin
oče
Moj
V vseh krčmah zakotnih (ja dobro poznajo, saj skoraj ves teden kar v njih preživi; le kadar na dot tj mu več iganja ne dajo prihaja domov in nad nami kriči...
Življenje se zdi vin strahotna idila, ki zanjo nikoli ne najdeš si leka; in vsi ideali le krinke — mamila, ki varajo ž 'njimi gospodje, človeka.
Edino v pijači še najde tolažbo, zato bi vsega se za žganje prodal; kaj njemu, če spravi vse skupaj na dražbo, saj ve, da bo kmalu med mrtvimi spal...
Ali mislile, da je res mogoče še dolf;o živeti v takem zraku — tako polnem laži in fraz, da se ne vidi preko ceste? Po takih dneh prihajajo Viharji.	Ivan Cankar
Malik
Šfefan O. E. Pograjskl
Zgodilo se je, da sem bil v teli strašnih dneh zopet tam, v tisti sivi vase zaprti veliki hiši z zamreženimi okni, skozi katera 'gleda groza’ Saj jo jjoznamo. Onkraj Ljubljanice, na Poljanskem nasipu stoji kakor trinog brez besed, a z bit i v rokah. Njena vrata, odvratno žolta s tenkimi rdečerjavimi progami, ki so kakor strnjena kri, zapiramo za onimi, ki jim pravimo, da so norci. Tudi moja mati je zaprta tam.
Velik vrt je pred hišo in poleti cveto na njem rože, največ rdeče Hazpo.-ajeni vrabci se )wde po pesku in zoperno čivkajo. Eden izmed teli ljudi, ki jim je prav na poseben način pokazal božji prst ljubezen, stoji napol l)os pri vratih in moli ptičem posušeno skorjo kruha. Čudno,' prav nič se ga ne boje, čeprav klati z drugo roko, kakor bi hotel nekaj ujeti. Morda pa so ga pogledali1 v oči in ga spoznali.
*
Stal sem v čakalnici in sprejemnici obenem. Star portir z debelušnim trebuhom in dobrodušnim obrazom, iz katerega sta gledali dve podganji očesci, je prebiral poročila z bojišč. Od časa do časa je privzdignil modro čepico z velikim okrajni kom, o kateri ni niti sam vedel, kje jo je dobil, in se popraskal med redkimi, belimi lasmi. Prmej dunej,« se je obrnil k meni, jih pa kar dobro mažejo tile Finci. Jaz, namesto njih, hi jo mahnil z letali kar nad Moskvo in tam vse zbil. Prmej, bi videli, če iii si potem še kaj upali ti	boJjševikarji ali	komun ista rji. Sicer pa,	saj so
menda vsi skupaj eno in	isto. .Jaz še sedaj nimam	pravih pojmov	o tem.
Kaj ne da res?«
>Mhm,« sem rekel brez zanimanja za njegovo razpravo, kajti težko že poslušani venomer, le eno in isto, milijon in milijonkrat prekleto besedo — vojna. Prišel bo človek z juga, s severa, z zapada ali vzhoda, blizu ali daleč. Ozrla se bodeta drug drugemu v preplašene oči pa bo rekel oni v jeziku, ki ga morda še nikoli nisi slišal, besedo, pri kateri s<‘ mu bo od groze razlezel obraz, lasje mu bodo vstali in vztrepetal bo.
I i ga boš razumel, ne da bi iskal besedo po slovarjih. Tudi tebi bodo vstali lasje in vztrepetal boš, kakor oni, prestrašena usta pa bodo kriknila: vojna! Pokimala si bosta obupno oba, se prijela za roki* in se drla, opotekaje se po klancu, kakor	pijanca, vsak po	svoje —	vojna — vojna.
Dedec je videl, da mi	ni do pogovora.	Nekaj je	zamrmral v stisnjene
ustne, si zvil cigareto in debelo grknil. Sklonil se je in pljunil v pljuvalnik.
Meni je razbijalo v sencih, gledal sem te — zaznamenovane. Gledal te ■zpite obraze, vdrte, nagubane z razmršenimi lasmi — joj, in gledal sem v ti' oči. Groza mi je trgala srce iz prsi. Ali ste že gledali kdaj norcu v oči? Vse, brez ra/.like so sive, ne več sive, temveč okoli zenice se pre-t«ka beljak. Včasih se stisne v temno progo, potem se raztegne in utone
v zenici, ki j dimi črna. Pa tudi ta ni popolnoma črna, sredi nje gori
nek žarek, bel plamen, ugasne za hip pa zopet zasije, kakor zlato v rečnem 1'latu. Vsi> ostalo zrklo je preprečeno s tanko kopreno krvavih žilic, ki vidno utripljejo pred tvojimi očmi. V kotih se združijo v krvav cvet.
l	o »o oči, zjokam* v večnih solzah, kajti ves čas, brez prestanka curljajo ' tenkih pa zopet širših curkih preko očesa. Na redkih trepalnicah s^ /,)irajo in kapljajo ob kotili po črnih, zarezanih podplutbah pod očmi.
Tam se strjujejo v gnusno rumeno skorjo. In vse le oči ne gledajo tebe, čeprav so vate uprte, gledajo nekam tja čez preko zidov, nekaj iščejo za njimi, strme v brezbrežje in misli hite tja. Ušesa ne slišijo tvojih od groze plahih, nespametnih besed, slišijo druge krike, zvoke, morda skrito pesem ali grozno kletev.
Treščilo mi je v možgane: »Vojna — vi vsi, ve krmežljave oči z zlatom v blatu, ali slutite?«
*
Vstopili sta dve elegantno opravljeni dami. Kljub vsemu bogastvu, ki je gledalo z njunih vratov, rok in oprave, sem po izžetih obrazih spoznal, da v temnih nočeh ljubimkata z jokom. Njune razpokane ustnice so kazale sledove pekočih poljubov solza, teh zlatih hčerkic, ki jih je redil brezsrčni ljubimec.
Portir se jima je nerodno priklanjal in ponujal stole.
>Pripeljite ga!« je hladno rekla ena.
Da, takoj — seveda,« je jecljal stari, »samo, danes ima precej hude napade!«
Vseeno,« je rekla druga. Kmalu se je vrnil z onim. Bil je še mladenič, krepak, finega, aristokratskega obraza, skratka — roža v raze vetju. Toda bil je roža, ki se je razcvela ob plotu gnojišča in sta nanjo kanili dve
umazani kaplji od tam. Imel je tiste oči, saj veste----------------in	plašan mu
je bil korak, oziral se je na vratarja in iz ust mu je kapljala slina doli na suknjič pa tudi gledal je tja Čez.
Cincajo je stopil k njima in gledal preko njunih ramen: »A, vidve sta. — — — Lp|>o to. Čakaj — ti, aha ti si...? No, oprosti!«
»Sestra sem, tvoja rodna sestra!« in solze so ji planile na oči.
Obrnil se je k drugi: »Gospodična — — ali smem, prosim, kdo...? Saj vas poznam, oh čakajte, spominjam se... to si ti, ljubica moja k
Ona druga se je zdrznila in tudi njej so stopile solze v oči. Niti besede ni mogla izdaviti.
»Čakaj! je hitel, »bral sem, da so zaljubljenci ob svidenju poljubijo, ne? Ali te smem?« in iz ust se je, kakor biserna nit spustila nova kaplja-
Nič ni rekla ona, le popolnoma okamenela je stala. Blaznež se je nerodno približal njenim ustam, prekritim z barvilom, nenadoma pa se j»* udaril j>o čelu: »Ho, oprostil Tvoja usta, tako lepa, čista — moja pu slinasta in umazana!«
Vsedel se je: »Dajta mi kavo in časopise!«
Nastal je mučen trenutek, rad bi bil stopil k onima dvema, kajti čutil sem z njima, a bilo me je obenem sram, da zrem vanji, kakor vsi ostali in ju delam silno nervozni.
S tresočimi kretnjami sta mu ponudili časopis in skodelico kave. Til je, da mu je kapljalo na hlače, z očmi pa se je vsesal v naslov »Tisoči in tisoči mrtvih«. Skočil jo pokoncu in vprašal vratarja: »Ali lahko stopim gori? Jima bom pokazal svoje delo,« in že jo odhitel.
»Kaj dela?« sta stopili obe k vratarju.
»Ja veste, prmej — no vein prav natančno. To so pravi, ne razumem kaj tisto pomeni, ampak je pa zelo lepo. Gospodu doktorju je pravil, da je študiral za umetnika pa mu je dal ta: les, papir, barve in vso orodje, ki ga jo zahteval. Sedaj pa dela, neprestano rezlja, kaj jaz vem, neke kapelice in nekaj slika! Veste, kar potolažite se, prmej — saj je čisto fajn poba!« je še dodal.
Nerodnih korakov je prihitel mladenič nazaj in na prsih je res tiščal prekrasno izdelano kapelico. Obstal sem ves začuden, kajli v to delo ie moral bili vložen ogromen trud. Vsaka opeka na strehi, in bilo jih e mnogo, je bila posebej izrezljana in pribita. Ograja spredaj je bi La sestavljena iz toliko prečudnih in fantastičnih zavojev, da bi jih ne mogel zlepa izrezljati vsak. Z roko je mladenič zakrival podobo v oltarčku. Stopil je k onima: »Prekrižajta se, kajti videli bosta sveto podobo!«
Potem se je obrnil k nam ostalini in visoko dvignil kapelico: »Prekrižajte se vsi, ki niste iz te zaklete hiše - - kajti sveta podoba ie za mojo roko!«
»Ali je svetnik? O ne, ta ni za vas dovolj svet — saj ni niti Kristus tudi ta vam ni dovolj svet. Ali je Devica? Da, je — ali ta devica ni mati' božja. Devica je — pa čeprav lega k vsakemu, čeprav poljublja vsakega. Za plačilo ne vzame denarja — vzame si nekaj hujšega, nekaj strašnega!
Grozno slišim jih, krike slišim izpod Sinajske gore, krike malika
valcev zlatega teleta.«
Obrnil se je k drugim iz te hiše, ki so z velikimi očmi zrli vanj in pokazal na nas: »Ali jih vidite? To so oni, malikovalci. Zlato so stlačili v žepe zato, da so ix>tem stopili pred oltar in z njega vrgli podobo Boga opljuvali so jo, oskrunili in na njeno mesto postavili vlačugo — svetnico' ki je kljub svoji ljubezni deviica. Vidite jih! Popadali so pred njeno podobo na tla in sedaj vpijejo k njej in jo časte. Ti kriki me bodo ubili — ubili.«
Zavpil je na nas: »Vi sami ste gradili to kapelico, ki jo držim v rokah in vi sami ste sestavili ono molitev, ki jo vpijete pred podobo malika:
,Tisoči in tisoči mrtvili, o mati naša, o devica, o pocestnica naša, poljubi še nas! Amen.* Pokleknite in molite, kakor tam zunaj!«
Visoko, še više je dvignil kapelico in potegnil roko s podobe. Na črni podlagi se je zarežala čisto bela, natančno izdelana, režeča se lobanja — Smrt. Nehote smo se prekrižali in okameneli. Vratar je snel čepico, neka ženska je hotela krikniti pa ji je krik zastal v prsih — popolnoma tiho
je bilo. Tam iz dalje se je začulo mrmranje: »Tisoči in tisoči mrtvih ___________
tisoči in tisoči, tisoči----------mrtvih,	mrtvih.«
Blazne/, je omahnil, kapelica se je skotalila im tla. Portir je skočil in 8» ujel. Mladeničev obraz je bil skoraj zelen, zakril si je oči in pričel tiho ihteti. Teklo mu je iz oči, ust in nosa med prsti na tla. Kakor udarec 6em začutil na sencih, iz vseh grl je planilo ne samo v ozki, zaprti čakalnici, iz vseli grl vsega sveta je zajokalo, stone so bile izginile. Se portir je izvlekel veliko rdečo ruto in pričel smrkati: »Zdaj pa razumem, o ja. Mladenič se jo ]>očasi osvestil, vzel zopet skodelico kave in pričel piti. Potem je stopil k zamreženemu oknu in pogledal ven. V dveh curkih mu i« tekla kava iz kotov ustnic po bradi. »Kakšni norci so ljudje tam zunaj.■ :
Jo rekel tiho in Se enkrat, »kakšni norci!«
Portir se je smrkajoč nagnil k meni: »Popolnoma blazen.« : Mlini, sem rekel, morda sem lagal.
Nenadoma jo fant skočil od okna, pobral kapelico in se zadrl: »Tako !>aredite!« Pričel je med prsti drobiti in trgati kapelico, da so se mu treske in žeblji zadirali v prste in dlani. Podobo je vrgel na tla in jo pričel tepsti: >Boš zaprla črno votline — boš!« A črne votline brez svetlih lis se !'i*o zaprle. Zbežal je preko veže po stopnicah v svojo celico. Vratarju •i“ med vrati dal nož, s katerim je rezljal, vpijoč: »Jaiz pa ne bom stal pod oltarjem malika!«
Vladimir Gačinovič
St. Klemen
IN NJEGOVA GENERACIJA
Kdo je Vladimir Gačinovič in zakaj piše »Slovenska mladimi- spominski članek o njem? Saj Gačinovičevo ime vendar ni v nikakršni zvezi z delom slovenske mladine, oziroma kdo ga sploh po imenu pozna, kaj šele da bi o njem vedel kaj več.
Res je, malo je med nami ljudi, ki bi vsaj po imenu poznali Vladimirja Čačinoviča. l*a saj jih tudi ni veliko onih, ki bi vedeli kaj prida povedati n. pr. o Gačinovičovem sodobniku, Avgustu Jenku, kot je sploh delo nase predvojne generacije med nami vse premalo poznano in vse preveč zanemarjeno. Nihče se pri nas še ni lotil kritičnega pregleda naših 1’reporodovcev, dasi je nujna dolžnost današnjega rodu, da oceni in opredeli svoj odnos do njihovega dela in da pove, kje so bile njihove vrline in kje napake. In to ne velja samo za Preporodovce, to velja za vse delo mladine pri nas, ki je sodobnemu rodu večinoma pogreznjeno v temo, zato pa je tudi nejasnost in nezrelost, ki vlada med širokimi plastmi mladine o osnovnih vprašanjih, velika, pa tudi nič začudljiva. Kajti rod, ki gradi mimo naporov in izkušenj svojih prednikov, najsi si Se tako domišljuje, da so mu te izkušnje nepotrebne, gradi na spolzka tla in nekega dne se mu utegne zgoditi, da bo spoznal, da je zn svoj idealizem zaradi svoje nevednosti bil kruto opeharjen. Skušnje sedanjosti, Se bolj pa bodočnosti bodo pokazale, kako hudo sc motijo oni, ki mislijo, da so dediči naše predvojne nacionalne generacije, čeprav so se najboljši predstavniki od bridkih razočaranj, ki jih je ta generacija bila deležna, umaknili v samoto, ali pa po poti, ki jim jo je narekovala vest, šli dosledno dalje in stopili na progresivni' pozicije z vsemi onimi, ki jim doživeti nacionalizem zapoveduje stopati z borci napredka.
»Zemlja je ostavljena, otndžbino, tebe prodaju Icao proatitutkul«
( V ladimir (1 ari novi t)
Ime Vladimirja Gačinoviea jo tesno zvezano /. dolom srbske revolucionarne mladine v Bosni pred prvo svetovno vojno. To je ona mladina, iz katere je izšel atentator Gavrilo Princip, ki je s sarajevskimi streli odprl vrata v krvav štiriletni račun med evropskimi imperialisti.
Usoda Bosne in Hercegovine nam je površno znana po podatkih iz šolskih knjig, nje prave vsebine pa nam niso povedali. Od leta 14(M., l'(j se je bosansko plemstvo predalo prodiranju islama pa do 187H., torej poln ih štiristo let, jo bilo bosansko ljudstvo na milost in nemilost izročeno raznim agam, begom, kapetanom in drugim turškim oblastnikom, ki vzdrževali najhujšo fevdalno vlado, kar jo morda premore ves Balkan. Na eni strani turška fevdalna gospoda, na drugi strani množica brezpravnih tlačanov, brez lastne zemlje. Povsod neznosna beda, kulturna zaostalost, skratka kolonialne razmere v najbolj kričeči obliki. Življenjsko vprašanje bosanskega kmeta je stoletja bilo vprašanje lastno zemlje in to vprašanje jo obstojalo tudi še po letu 1878., ko so |>° srbsko-turški vojni (berlinski kongres) velesilo dalo Avstro-Ogrski mandat za okupacijo Bosno in Hercegovine. Glavni socialni problem suženjstva kmetov je dobil novo nacionalno obeležje. Agrarni odnosi se pod Avstro-Ogrsko niso nič izpremenili. Kmet je tlačani! kot prej.
Poleg tega ne smemo pozabiti, da Bosna ni narodno enotna dežela. Hrvatskl kmetje so sicer prav luko občutili ložo fovdalstva, toda njo ,i< prebudil v borbo za njihove pravico šolo pokrot bratov Radičev. Me« muslimani je bilo največ ag in begov (fevdalcev), pa tudi najvei osvobojenih kmetov. Najbolj potlačen pa jo bil srbski kmet.
Zanimiv je tudi razvoj srbskega meščanstva. Sprva v ostri opoziciji, je začelo, cim je Avstrija jela ustanavljati kapitalistična podjetja (banke, ceste itd.), voditi vedno bolj oportunistično politiko. S kapitalizacijo Bosne so se temu meščanstvu odpirale široke možnosti. Avstrija je njegove profite pravno zaščitila, zato je umevno, da mu razbitje monarhije prav nič ni bilo po godu. Njegov smoter je bil v okviru sistema čim trdneje ohraniti in okrepiti svoje pozicije. Vsako revolucionarno stremljenje zasužnjenih kmečkih mas je temu meščanstvu (čaršiji) bilo tuje in zoprno.**
Inteligenca, ki je bila nacionalno preganjana in nezadovoljna z lažnji-vim patriotizmom meščanstva in njegovo karieristično politiko je bila brez globokega stika z ljudstvom, predvsem pa brez pravilnega spoznanja, na kakšen način je treba voditi borbo proti A v s t r o - O g r s k i. Ta inteligenca je začela stopati po lastni revolucionarni poti, kakršno si je izbral tudi Vladimir Gačinovič.
Tista sila, ki je prvoboriteljica vsega družabnega napredka, boriteljica za nacionalno in socialno svobodo, delavstvo, se je po rudniških in gozdnih podjetjih, ustanovljenih z avstrijskim in madžarskim kapitalom šele dobro razvilo, lidino ono je bilo sposobno začeti odločno borbo za lastno svobodo, tako tudi za svobodo vsega svojega naroda. Kajti prva in druga sta med sabo neločljivo povezani. Toda to delavstvo je prišlo pod vplive dunajskih socialdemokratov (avstromarksistov: Bauer, Adler in drugi), ki so dokazali svoje temeljito nerazumevanje vloge delavskega razreda v vsenarodnem gibanju. Ti nesposobni marksisti so dokazovali proletariatu, da narodna osvobodilna borba kali čistost njihovih »inter-nacinalističnih smotrov«. Ta oportunistična avstromarksistična taktika pa je, namesto da bi povezala potlačene narode (kar bi bil resnični inler-nacionalizem) v boju zoper osrednjega sovražnika (v slovenskem primeru
nemške hegemoniste v Avstriji in v bosanskem: dunajske in budape-štanske kapitaliste) povzročila, da je predstraža vseh osvobodilnih gibanj modernega časa, delavstvo v vsenarodnem gibanju stalo ob strani, bilo je >111 r t v a veja 11 a narodnem drevesu (Cankar), ni postalo srce in razum revolucionarnih mas. Takšni »socialisti« seveda niso mogli prodreti v široke delavske plasti in so v Bosni stali tudi daleč od rodoljubne in revolucionarne inteligence.
Brez tega dolgega družboslovnega uvoda ni mogoče razumeti Vladimirju Čačinoviča, ki je bil idejni voditelj tiste edinstvene skupine mladih, skrajno požrtvovalnih ljudi, ki jo poznamo pod imenom >Mlada Bosna«.
* Po anketah in poročilih zadnjih let je bosanskorhercegovska resničnost Sc 'lanen pravi evropski Škandal, /.a psvetlitev zdravstvenega stanja naj navedeni
1'Odatke za ...> tipičnih bosanskih okrožij, za travnifiki srez. L. 1933. je v tem
•'•"‘/.11 umrlo 12H0 ljudi. Od t<“h jih 70!» ni dweglo starost 5 let. V vasi Končani je umrlo I. 1032, 24 ljudi, od katerih je bilo 21 otrok. Sličnih dokumentov o zdravstvu j<‘ na pretek. Kdor hoče dobiti neizkrivljen pogled v sodobno bosansko-hercegov-"ko vas. ta naj bere izredno poučno knjigo dr. Rudolfa Hičanida Kako živi "h rod (Zagreb 108«.), kot tudi nekatere druge Hičaničeve razprave. Videl bo, kako bosanska vas pod pritiskom kapitalizma vedno bolj propada, kako morajo imetje, oil katerih nekateri nimajo niti lastnega poljedelskega orodja, iskati dela /•a neverjetno nizko plačo. Delo* na polju se plačuje okoli (i—8 din na dan, plača delavk pii se giblje od 8—5 din dnevno. Videl bo, da so cele vasi brez pismenega človeka, brez vode, ali pa morajo po vodo tudi (i ur daleč itd. itd.
** Približno polovica vseh erheklh kmetov v Boemi in Hercegovini je bida v začetku tega stoletja brez vsake lastne zemlje.
Kaj je pognalo te mlade ljudi, ki so v mladosti občutili najhujšo bedo in pomanjkanje (bili so vsi sinovi revnih popov, učiteljev in kmetov) v borbo na življenje in smrt z ogromnim in na videz skoraj nepremagljivim avstro-ogrskim državnim aparatom, kaj je tem mladeničem potiskalo v roke revolver in bombe, če ne neizmerna ljubezen do ubogega, zaostalega in zapuščenega bosanskega kmeta, če ne silno sovraštvo do vseh socialnih krivic, ki so jih sami s svojim narodom dan za dnem okušali.
*
Brez te globoke socialne korenike njihove revolucionarne dejavnosti ni mogoče razumeti in jo pravilno soditi. To je bila generacija, ki je v popolnem zlomu Avstro-Ogrske (nacionalni okvir, v katerem se je vršila socialna tiranija) videla edino pot nacionalnega in socialnega osvobojenja.
S tem (kakor bomo videli napačnim spoznanjem) je šla ta generacija na delo. Zbira se po tajnih krožkih po gimnazijah, razpravlja lačna cele noči po mrzlih sobicah o idejah ruskih nihilistov in anarhistov, razpravlja o metodah svoje borbe in se končno odloči za taktiko ruskih eser-jev (SR = socialnih revolucionarjev), ki so branili tezo, da junaki ustvarjajo zgodovino in da je treba z osebnimi terorističnimi dejanji razgibati narodne mase. V rušenju Avstrije se jim je zdela ta taktika najbolj učinkovita.
Prvič uporabi revolucionarna mladina to taktiko leta 1910. (ko je monarhija Bosni in Hercegovini diktirala na pol kolonialno usiavo). Mladi pravnik Bogdan Zerajič strelja na predstavnika avstrijske oblasti, generala Varešanina, in se, misleč, da ga je ubil, na mestu ustreli. Ta junaška smrt je globoko odmevala v vrstah mladih revolucionarjev in VI. Čačinovič jo je v spisu »Smrt jednog heroja« postavil kot primer za >n o v i s v i j e 11 i moral umiranja za s 1 o b o d u i okovani n a r o d«.
Čačinovič potuje* po deželi, ustvarja organizacijske vezi med revolucionarji, daje nasvete za teroristično akcijo, dokler ta ne dozori v odločilno dejanje, v sarajevski atentat, katerega potek in posledice poznamo. S tein atentatom ugasne delavnost večine mladih revolucionarjev, ki hirajo in mro drug za drugim po avstr, ječah. Oni, ki so ubežali avstrijskim ječam, stopijo v vrste srbske vojske, kjer prav tako nesebični umirajo za svobodo kot pred svetovnim požarom. Talentirani Vladimir Čačinovič umre dne 11. avgusta 1917. v Švici, po skoraj desetletnem neprestanem beganju iz Bosne v Srbijo, na Dunaj, v Hercegovino, Črno goro, švico, Francijo, Ameriko in končno zopet v Švico.
*
Brezkončna ljubezen do zatiranega ljudstva in brezkončna požrtvovalnost v l>orbi zanj, preziranje najtežjih žrtev in trpljenja, ta visoka lastnost približuje mlade bosanske in hercegovske revolucionarje tudi današnji slovenski mladini. Danes, ko slišimo na vseh koncih in krajih i z vrst meščanske mladino, odrezane od stremljenj slovenskega ljudstva, toliko prazne deklamatorike, ko na vseh koncih opažamo ogabne pojave karierizma, in najgrše zvrsti egoizma, denunčiacije, danes stoji ta mlada generacija, nacionalistična v najčistejšem pomenu besede (nacija je narod in narod jo ljudstvo), ožarjena s svetlim sijem junaštva in mučenlštva kot gigant med pigmejskimi pojavami onih, ki smisel svojega obstoja in vse
svoje delavnosti vidijo v napadih na sodobne progresivne mladinske vrste, ki so dejanski dediči vseh še danes neostvarjenih stremljenj te generacije in ki so zvesti čuvarji njenih idealov, dasi vedo, v čem je bila njena šibkost in po kakšni poti je ta stremljenja treba danes uresničevati. Mogočni srbski študentski pokret si zategadelj po pravici lasti Vladimirja Čačinoviča in njegove tovariše kot svoje predhodnike in utemeljitelje svetle tradicije napredne srbske mladine.
Iz junaške epopeje te mlade srbske generacije se tudi slovenska mladina lahko nauči marsikaj.
Slovenska mladina lahko v tej epopeji dobi nov dokaz za tisto, kar je že spoznala, da namreč globoka ljubezen do zatiranih in strastna mržnja do zatiralcev sama na sebi za dejansko pomoč eksploatiranim masam ne zadostujejo. Potrebno je jasno spoznanje o vsem družbenem sestavu, treba je vedeti, kdo mora stopiti na čelo osvobodilne borbe, treba je-vedeti, kje so zavezniki teh borcev in proti komu se je treba boriti. Samo generacija, ki ima pred sabo jasno razčlembo* vseh sil določene družbe, ki ima tudi jasne pojme o nalogah, ki so pred 11 j o in o metodah, katere je treba uporabiti, s a 111 o taka generacija bo na ruševinah starega znala graditi 1 e p š e 11 o v o.
Bosanska revolucionarna mladina tega jasnega spoznanja in jasnega revolucionarnega koncepta ni imela in v tem je njena najtežja zabloda. Ona ni vedela, da je delitev nacionalnega in socialnega osvobojenja na dve časovni etapi (najprej zlom Avstrije, potom socialno osvobojenje) težka in protirevolucionarna zabloda, kar je sama povojna stvarnost jasno izpričala. Ona ni vedela, da ima vsako narodno osvobojenje svoj pravi smisel in revolucionarno vsebino le tedaj, ko je ozko povezano, oziroma, ko koraka z roko v roki s socialnim osvobojenjem. Povojna stvarnost je jasno pokazala, da tudi največja revolucionarnost, največji idealizem ni kos praktičnim nalogam, če ni oprt na izdelano in jasno teoretično spoznanje o gibalnih silah družbe. In šele na teh teoretskih spoznanjih se lahko gradi pozitivna revolucionarna akcija.
H o s a 11 s k o - h e r c e g o v s k a revolucionarna mladina je 1» i 1 a brez pravilne revolucionarne perspektive!
Kljub tej teoretski in zgodovinsko opravičljivi teoretični zaostalosti l'a je ta mladina dala dokaze takšne iskrenosti in nesebičnosti, da zre danes srbska mladina na to junaško generacijo z upravičenim ponosom. Srbska mladina pa danes tudi ve, kje je ono dragoceno izkustvo, za katero je izkrvavela ta generacija. Ona tudi ve, da ji je to dragoceno izkustvo dragoceno orožje zoper frazersko retoriko onih protiljudskih ‘‘lenientov, ki so, kot se je izrazil eden predstavnikov srbskega student-akega pokreta, proglasili te velike narodne in demokratske borce za svoje in poželi plodove krvave in silne borbe za narodno stvar.
To izkustvo pa ni obogatilo samo srbske mladine, ampak ga pravilno pojmuje tudi napredna slovenska mladina. Zato se progresivna slovenska mladina ob petdesetletnici rojstva enega odličnih predstavnikov predvojnih srbskih revolucionarjev, obenem z napredno srbsko mladino klanja njegovemu spominu in želi, da bi v njenih vrstah klila prav tako globoka in vso premagujoča ljubezen do delovnega ljudstva, ljubezen, ki nas bo z zgoraj opisanimi spoznanji varno vodila v težki in kalni
sodobnosti.
Pefer Kalin
Pismo iz internata
Vse dni smo med sive zidove zajeti, med šolske klopi in uradne obraze, med svete podobe in same ukaze ... Težko, pretežko nam je tulcaj živeti.
Tam zunaj, pri vas, je trpljenje in boj, tovarne in polja in ritem življenja, tam zunaj bijo se ljudje za obstoj in pesmi so tamkaj in čudežna vrenja.
A, tu govorijo o drugih rečeh: o zvezdah in kraljih nam tu govorijo ... O trenjih tam zunaj in naših ljudeh pa vselej skrivnostno molčijo!
Orka
Moja Sneguljčica
Sneguljčica, jaz se tako bojim, da prišel bo kdo in te mi bo vzel, Sneguljčica, jaz si tako želim, du bi tvoj cvet vedno zame živel.
Sneguljčica, jaz toiilco trpim, ker dušu je moja kot pokopališče, Sneguljčica, toliko se žalostim, ker nihče na njeni več grobov ne obišče.
V parku
Anin
Lep je park v ničetu. l’o sredi k*’o široka, bela pot in od nje se cepijo bolj o« k e, z drobnim peskom posute. Vsepovsod rastejo košata drevesa, rdeče rože iz tujih krajev in na to lepoto sije sonce prav tako toplo kot na prašne ulice v predmestju. Na zelenih klopeh sedijo lepo oblečeni ljudje, mežikajo v sonce, govorijo prazno besede in nikdar ne pomislijo, da je ob robu mesta mračen, izmučen svet. Seveda, oni nimajo vzroka in potrebe, da bi premišljevali o žalostnih rečeh, saj v lepi park nikdar nt> zaide ubog človek, da bi se sprehajal in jih motil v uživanju pokoja.
bi i
od 11|U1 um. iii /.i 1111 suuumuij. ah ne Di potem park izgubil vso lepoto? ‘Io W, kot da se je sonce skrilo za oblak in je široka senca leda na
/Pllllm l//\l irolil/n fovl/a rllon
zemljo kot velika, težka dlan.
Joda to se ne zgodi. Ljudje v predmestju nimajo časa, da bi hodili v park. Vse dneve delajo, zato da se gospoda lahko greje na soncu. Delajo in držijo na plečih ves svet, ki je težak, zelo težak ...	-
Nekoč pa je zašel v ta park človek. Prav za prav je bil deček. Ime mu je bilo Mirko. Bil je eden izmed listih, ki stojijo včasih ob visokih hišah s cvetlicami v roki in beračijo, dokler jim tega ne prepove pravica Nikdar ni bil še v parku, nikdar si ga ni zaželel. Bil je vajen barak iti smetišč, kjer je brskal v družbi tovarišev za odpadki, ki so jih meščani zavrgli, pa so še vedno imeli svojo ceno. Tam se je še najbolje počutil in včasih je celo na lakoto pozabil.
Znašel se je v parku. Odprl se mu je nov svet, prelep	svet,	ki	ga,	je
včasih slutil in ni verje! vanj. Ozračje je bilo prepojeno z	vonjem	cvetov,
vsak kos zemlje je dihal srečo> in oko se je spočilo, kamor je pogledalo'
Mirko jo gledal z odprtimi očmi. Toliko je bilo lepote, toliko sonca.
Z rokami v žepih je lagodno koračil po pesku, ki je škripal pod nogami. Ljudje so se delali kot da ga niso opazili, včasih pa je vendar vrgel kdo nanj pogled, češ, kaj pa delaš, dete, tukaj? Videl je otroke vseh starosti lepo umite in negovane, ki so se igrali z dragimi igračami. Pogledal je nase in kar sram ga je bilo umazanih hlač, strganih čevljev in prašnih nog.
Sedel je na klop, ki je bila prazna in žvižgal pesmice. Blizu njega sta s<* igrala fant in deklica, njuna mama pa je dremala na klopi in na kolenih jo imela časnik, da bi se zdelo kot da bere. Fantek in deklica sta se žogala z veliko, s jiodobanii okrašeno Žogo. Mirko ju je gledal, rekel pa ni nič, ampak se je naredil pametnega, kot da je vzviišen nad vsem, kar se okrog njiffa dogaja.
Žoga so je zakotalila predenj in 011 jo je pobral. Oko 11111 je obviselo »a podobah, ki so bile narisane na njej: Smešni ljudje, ptiči in velika ladja. 1-astnik žoge pa je bil takoj pni njem in jo je hotel nazaj.
■Saj je ne bom ukradel, ga je zavrnil.
Seveda ne, ker bi te vzel stražnik.«
No, potem mi jo pa pusti! Ali jo bo kaj manj, če jo bom gledal?«
Deček jo bil dobrega srca in je odnehal. Še razložil je Mirkotu, kaj podobe predstavljajo. Ladja je bila najbolj zanimiva. Ljudi vozi čez morje 'n je velika kot pet hiš skupaj. Seveda-, ko gre pa toliko ljudi vanjo. Mirkota jo h; skrbelo, kje so vrata. Okna so bila, ampak ljudje ne bodo skozi okna hodili v ladjo. Mesini deček je bil mnenja, da vrat 111' zaradi vode, ki bi vdrla noter, če bi jih kdo pomotoma odprl. »Ali pa so zadaj in ho ne vidijo na sliki, je menil Mirko. Da, najbrž bodo zadaj,< je IH)trdil deček. Poleni je hotel žogo.
Na, je rekel Mirko, lopa stvar.
Ali ti nimaš žoge?
Ni je imel. Toda lega ni hotel, povedati. Zakaj se ne bi malo pobahal l”'od tujini dečkom?
Imam jo, še večjo in lepšo,« pokazal je z roko njen obseg in 11111 |K>tem Pripovedoval od koga jo je dobil, kaj je žoga vso že pretrpela — in vse
si je izmislil, do besede si je izmislil. Vendar, ko je nehal čvekati laži, je malo i>omolčal in rekel s popolnoma drugim glasom: »Saj nimam žoge!«
»Nimaš?« se je zavzel mestni fantek. Debelo ga je gledal in ni razumel. Kaj naj mu verjame? Ali ono, kar je prej povedal, ali to, kar je na koncu iztisnil iz sebe.
»Torej si lagal —.« Laž je imel za veliko hudobijo. Odkar se spominja, so mu dopovedovali, kako grd je človek, ki laže in 011 si je to zapomnil; nikdar ni lagal.
»Kaj bi to!« je Mirko zamahnil z roko. »Nimam je in konec!«
»Pa reci doma, naj ti jo kupijo.«
»Ti si neumen,« mu je odgovoril Mirko in ni ga bilo več volja o tem Izgubljati besed. Gledal je deklico, bila je sestrica dečka z žogo, ki je čebljala s celuloidno punčko. »Kako ji je ime?« je vprašal.
»Isa.«
»I11 tebi?«
»D it rili.«
»Nisem še slišal takih imen. Čudna imena.«
Ditrih jo stiskal k sebi žogo in je povabil Mirkota, da bi se z njim igral.
»Nočem,« je rekel Mirko. »Domov grem.«
»Odkod pa si?«
»Od daleč.«
»I11 so vsi tako raztrgani tam?« »Vsi.«
»In bledi?« »Tudi.«
; Koliko jih je?« »Nihče jih še ni štel.«
Ditrih je stal pred njim, ga gledal in čutil, da je Mirko z drugega sveta. Čudno se mu je zdelo, da jo nekje še kraj, kjer so taki ljudje. In da jii> je mnogo.
Tudi Isa je prišla bliže. Čisto počasi kot bi se lwila vsake stopinje. Imela je oči kot sonce.
Gospa se je prebudila iz dremavice. S |H>gledom je iskala otroka in ko ju je videla v taki družbi, je bila zelo vznemirjena. Poklicala je otroka k sebi. Sinček pa je prijel Mirkota za roko in zaklical: »Mamica, ]>oglej, reven fantek!«
Mamica pa ni razumela nežnih čustev svojega sina. »Fuj, Ditrih, kaj ti pride na misel! Pusti ga, dobil boš garje! Ditrih, Isa!«
Otroci so se čudili. Kako to, da mamica nima rada ubogega otroka, ki je nekje od daleč doma? Isa je ubogala in je zbežala k materi. Ditrih pa je bil trmast in je ostal.
»Pojdi,« mu je rekel Mirko.
>Na, žogo. Lahko je za zmeraj tvoja,« je velikodušno vzkliknil Ditrih.
Gospa je še vedno govorila s klopi: »Oh, ta otrok! Tak neubogljivec! Kje je stražnik, da bi odgnal tega postopača?« Potem je s težavo vstala in odtrgala sinčka od Mirkota. Vzela je tudi žogo in rekla: »Pojdi proč in pusti moja otroka pri miru.«
»Saj grem!« je sklenil deček iz predmestja in velika kaplja grenko žalosti je bila v teh besedah. Razločno jo začutil prej>ad med sel>oj in temi ljudmi. Čez ta prepad ni bilo mostu, še glas se ni slišal od one strani, tla bi ga razumel. Težko mu jo bilo, da je rojen na senčni strani, toda kar je, to je. Hitel je domov; težko je že čakal, da bo 1111 smetišču s tovariši zopet brskal za koristnimi odpadki.
M. Š. M.
Iz pomladnih sonetov
Da, res je, draga, tako te 'poznam kot sem te videl, gledajoč na cesto, ko vsa si rožnata hitela v mesto, a jaz ob oknu bil sem bled in sam.
Ne veš, da rad bi bil takrat s teboj, da bi od blizu gledal tvoj smehljaj, da bi bližino tvojo čutil vsaj; tako težko je, če si sam s seboj.
Zamrl lahno tvojih kril je vzdih in se izgubil je v pomladni dan kot se zgubi nasmeh otroških sanj;
a jaz ob oknu bil sem sam in tih, le veter mi pošiljal je svoj dih, objel mi dušo je nemir neznan.
Franc Primc
Krik preko gora
Vsak dan priplava, vsak dan pri j oče od Zile, od Soče strašen krik preko gora:
»O, kje je sonce?
Strašna je noč ...
Bratje, pomoči Bratje ... Bratje ...«
Vsak dan priplava, vsak dan prijoče od Zile, od Soče strašen krik preko gora.
Ne pokaži ljudem, «1« ni drugačen od njih, no povej jim nikar, da jo daleč za hribom, drugačen in svetlejši svet! Komaj bodo spoznali, nisi iz njih testa, pa te bodo kamenjali!	ivan	Cankar
RAZGLEDI
MLADEGA RODU
PEDAGOŠKE METODE
Naše srednje šole niso nikoli stale izven političnega boja, katerega valovi so vedno pljnsiiili tudi vanje. Spomnimo se na čase Živkovičeve diktature in na trganje Cankarjevega teksta. Od kar se družba deli ua nasproti si stoječe razrede, je bila šola ideološka obramba nazadnjaštva. Iz nje so se rekrutirali najzvestejši hlapci obstoječega sistema. I/. nje je prihajala inteligenca, ki so jo ljudstvu sistematično odtujili, jo zaplankali pred njim in jo porabljali kot orožje v borbi za obrambo lastnih pozicij. Zategadelj o »objektivnosti« šole rajši ne govorimo.
Dobro vemo, da slovenska srednja šola ni izvzeta iz te družbeno zakonitosti, vendar nas to ne moti, da no hi protestirali v imenu najbolj preproste etike in človečanskih čustev proti postopkom, ki so jih deležni napredni slovenski srednješolci zadnje čase. Nič zato, če se že sedaj seznanijo s policijo! Pač pa je čisto navadna samovoljnost, ali recimo protipostavnost, če šolske oblasti srednješolce, ki jim policija ni dokazala prav nič obremenilnega, navzlic temu disciplinsko kaznujejo iu jih eelo izključujejo. Imamo dokaze, da je šolska oblast kaznovala dijaka z najvišjim ukorom brez vsakega stvarnega vzroka. Sličnih primerov je več.
Tovarištvo nam veleva, da opozorimo na te, ne samo nepedagoške, ampak nečloveške metode, s katerimi bi radi zatrli glas vesti progresivnim dijakom. Vemo, da prizadetim ne ubeži nobena prilika, ko je treba progresivne dijake eksemplarično kaznovati, če je dokazni material na razpolago, vemo pa tudi, da je brez dokazov Študente \preganjati več kot nekrščansko, je z a d e v a u a j o 1 e m e ntarnejše č 1 o v e š k e pravičnosti.
In v imenu te pravičnosti (v nobenem drugem imenu!) »Slovenska mladina« protestira zoper neutemeljena preganjanja progresivnih dijakov, ki so že tako v skrajno neugodnem položaju!
MLADINA PRI NAS IN NA TUJEM
MIROVNI KONdltHN AKADEMIKOV JUUOSLAVIJE V BKOUKADI'
V	času, ko je po Evropi zopet vstala pošast mednarodnega klanja, j«' “"''j domska mladina Jugoslavije priredila mogočen mirovni kongres v Beogradu, *
■	azguli naklepe imperialistov in izpove svojo odločno voljo, onemogočiti '■ vsem silami poskuse imperialistov, da pritegnejo balkanske narode v vojni požar. Odnos, ki so ga akademiki jugoslovanskih narodov zavzeli do sedanje vojne in do vojni ' hujskačev je najbolj jasno orisan v njihovi Deklaraciji, ki jo zato prinašamo v prevodu. Deklaracija govori sama tako jasno, da nam ni treba k njej I"'1' pisovati nobene razlage. Tiče pa s e ne samo akademske mladine, ampak so n j e 11 e jasne formulacije potrebne vsej mladini, tudi v s e j slovenski mladi 11 i.
DEKLARACIJA
prvega kongresa akademikov Jugoslavije I.
Vojna je zajela že nad polovico človeštva. Navzlic borbi vseh narodov sveta, navzlic vsem naporom mlade generacije našega časa, je mednarodnim vojnim zažigalcein, sovražnikom miru in svobode ter sovražnikom srečnejšega življenja mladine in narodov, uspelo znova vreči zemeljsko oblo v vojne plamene in znova potegniti nesrečne narode v vrtinec nesmiselnega klanja.
Med prvimi so prignali na pozorišče smrti, v vojno klavnico, milijone mladih ljudi, ki bi hoteli živeti, cvet mladine in naroda. Postavili so jih v strelske jarke in zahtevajo od njih, da ubijejo svoje mlade brate z druge strani fronte. V nekaj mesecih, v nekaj letih, naj bi bili poklani in pobiti, naj bi pustili svoja mlada življenja po številnih krvavih bojiščih Evrope in sveta. Narodi naj bi ostali brez svoje mladine, brez svoje* prihodnosti.
'Poda mladina te vojne ni hotela.
Kdo je tisti, ki terja milijone mladih življenj, kdo je tisti, ki zahteva to vojno?
Ta vojna, ta sedanja vojna, ki je potegnila v svoj krvavi ples tudi osrčje kulturne Evrope, ni vojna za interese mladine in narodov, la vojna je krivična, imperialistična vojna. Ta vojna je vojna za dobičke in za koristi denarnih mogotcev, za denarne in industrijske1 kralje, za trgovce s topovi, za verižnike in naj-različno ide ljudske* izžomalco. Dva velika iinperialistiuia taboia, an£jIesko-franco-ski in nemški, sta začela boj za novo razdelitev sveta, za kolonije in tržišča, za nova zasužnjevanja milijonov potlačenih narodov. I udi druge impei lalisticne skupini' so zainteresirane v ti*j vojni.
Ti ni«, mobilizirali za fronto smrti in uničevanja samo vseh sil svojih narodov, ani|tak si z vsemi močmi prizadevajo, da bi v ta krvav, metež imperiaJietač-nega obračunavanja potegnili tudi druge narode ki so doslej ali. izven vojne. Videli smo že in dan,s jasno vidimo (na severu)* post d.ce teh zločmsluh spletk. Zaradi lega so pmtali ogroženi tudi drugi narod, .n seveda tudi balkanslu narodi. Tako se -tudi mladini Jugoslavije in mladi.. vseh balkanskih narodov pripravlja strašna prihodnost bede, lakote in smrti po krvavih bojnih poljanah.
To vojno bi radi prikazali kot vojno za interese narodov in obrambo svobode. To,la narodi te vojne niso hoteli. Mladina je ni hotela In v srečo mladine in vseh
narodov sveta se v .o bolj zbirajo sile narodov .n mladine, sile miru in svobode,
ki se bore za to, da se preprečijo zločinski načrt, razširjanja vojne da se zaustavi blazno medsebojno pobijanje narodov in da se vzpos a\i imn m, <	.i*><	1 "■■	( l
temi silami je tudi močna Sovjetska Zveza.p.'° >01 1 1 J" <	- • '	11	i'/.„!!!
svobodo narodov, nepremagljiva sila in velika moč k tudi narodom Balkana .	,	i	j	V • •	•>	i	vi	i<	‘	n	ia	n rod strahotami imperialistične vojne,
pomada ohranjevati naš nur in naša zivijc uja
Mladina vsega sveta, bodisi vojskujočih se, bodisi nevojskujočih se držav,
, • i	.	.. ti voin proti krvavemu ubijanju m 11111-
združuje danes svoje moči v l.orbl piotl vojni, u	Mladina noče živeti
/.,»uzuje iianes svoje mo, v	i	■	di	Mladi|1|l no{e živeti
čevanju ... zahteva, da se ,Ul o 3', ...ilijoni njenih vrat puslili -.oje kosti na bojiščih,Ostalo'nekaj tlsočev novih milijonarjev. Mladini ni potrebna razrušena in krvaveča Evropa, Evropa z uničenind
Ijena R.n, ‘/ razbito 'dvilizncijo in uničenimi pridobitvami človeškega uma in človeškega dela. Mladina se bori, da lega m ><»•
II.
.,	,	,	....	„u„i, vseučilišč v Jugoslaviji, zbrana po svojih pred-
Akademska mladina• ' v |j,.0„rm|u izjavlja, (la ostaja zvesta svojemu Mavnikih na I • veni Kongre	VM,|n	narodom	Jugoslavije	z	novo vojno, ki
nar,slu. Videč nevarnosti,, k I	,	n)enlh nl0?ii (ln st> skupno z drugo
grozi zajeti tud	11! im rodov bori proti tem nevarnostim in da se ohrani
mladino v okviru nvojlli narod m	i	intorosi*
mir tem narodom, ki ko doltfo prelivali Ki	i
Danes pa tudi Že na zapadi. I (Opomba uredništva.)
Vojna, ki divja po Evropi, je že tako zadela akademsko mladino. Napadene so njene ekonomske in kulturne pravice, začela so se preganjanja v vrstah akademske mladine, okrepljena je militarizacija in vojaške priprave, že preti lakota, že se je pričel natezati jarem, pripravlja se vojna, pripravlja se strašna prihodnost. Že je padlo nekaj akademikov kot žrtev vojno politike.
Vse to nam jasno dokazuje, da tudi pri nas reakcionarni krogi hite, da bi tudi našo državo povlekli v vojno na strani zapadnega vojnega tabora in da tudi naši mladini pripravijo usodo naših mladih bratov, mladine iz vojskujočih se držav, ki je že začela prelivati svojo kri.
Mi akademiki protestiramo zoper tako politiko. Mi nočemo iskati svojo življenjsko pot za žičnimi ovirami in po blatnih jarkih. Mi nočemo ubijati svojih mladih bratov, sinove drugih narodov, ker nam oni niso ničesar storili. Mi enako ljubimo vso mladino sveta, ker so to naši tovariši, to so naši bratje po mladosti, po idealih, ki nas vodijo in po stremljenjih, ki so nam skupna.
Mi hočemo, da naši narodi ohranijo mir. Zahtevamo, da se čimprej konča krvava imperialistična vojna, in da po zemlji namesto pesmi smrti in uničevanja zadoni pesem dela in veselja, pesem sreče in blaginje.
Mi se hočemo razvijati v miru, hočemo, da v miru delajo naše šole in knjižnice, hočemo uživati kulturne vrednote človeške družbe, hočemo graditi novo življenje srečo in človeškega napredka.
V borbi za te naloge zbira akademska mladina Jugoslavije vse svoje vrste, zedinja vse svoje sile in ustvarja trdno enotnost vseh svojih vrst. Tako zbrana in zedinjena akademska mladina bo priključila svoje moči borbi druge mladine. Z enotnostjo akademske in vse druge mladine se bo zgradila krepka nepremagljiva fronta hrvatske, srbske in slovenske mladino ter mladine drugih narodov in pokrajin Jugoslavije, ki se bo borila na strani narodov proti pritegnitvi naše državo v vojno, za čimprejšnji konec sedanjega imperialističnega klanja, za mir, v katerem bodo poraženi imperialistični povzročitelji vojn, za ustvaritev pravičnega mednarodnega roda.
Mladina narodov Franclje, Nemčijo, Anglijo! Mi smo solidarni z Vašim bojem proti tistim, ki so vas s silo pognali v medsebojno klanje! Vedite, da tu na Balkanu živi hraber rod, ki jo pripravljen, boriti se proti nečloveški vojni za boljšo prihodnost vse mladine!
Mladina velikega ameriškega naroda, slišali smo Tvoj »Glas miniti Mi bomo z našo strani storili vse, da naše brate iz vojskujočih so držav rešimo iz strelskih jarkov in da mi sami ne gremo vanjo!
Mladina vseh narodov sveta, tudi tebi naš pozdrav in naša roka!
Mladina narodov Jugoslavije, akademska mladina	jo s tabo	v	borbi za mir
in	boljše življenje! Nič nas	110 bo ustavilo	v	borbi za	ideale	vse mla-
dine, za boljšo bodočnost narodov!
Mlado akadoiničarke, zbirajte svoje vrste v borbi za vaše pravice, za pravice vaših tovarišev, za prihodnost vašega naroda!
7. i v (> 1 a enotnost vseh a k a d o 111 i k o v J u g o s 1 a v l j o v l> o r l> > protivojni!	.
7.1 v e 1 a o u o t n o s t 1111 a d i 11	o v s o h naši	h	11 a r o d o	v	z a	m ir 111
p r	a v i c o m 1 a d e g a r o d u !
V Beogradu i). aprila 1040.
Tajništvo Kongresa Akademikov Jugoslavije v Zagrebu.
SOVJHTSK V MLADINA
I)a nit Uri j e mladims ne moremo razumeli, le ne pronik-nemo v zgodovinske hi gospodarske razmere, v katerih ne ]<’■ (a mladina porajala in iz katerih izvira njena onentac*) > njeno funtvovanje1 in njena stremljenja. Pisati o mladini, ne zato pravi pisati o globokih socialnih izpremi» hah, ki tvorijo okvir, iz katerega je ta mladina tzila, < v katerem se reiujejo njeni problemi.
Oktoberska revolucija jo zgodovinsko dejanje organizirano voljo naprednega proletariata, ki izpremluja v resničnost nauke klasikov znanstvenega socializmi-
Nalogo mlade revolucijo, kakor sta jih zarisala žo Marx iu Kngols v osnovne tekstu marslstično teorije, Komunističnem manifestu«, so bile v glavnem to
1. Organizirati proletariat v vladajoči razred-
2. Podružabiti proizvajalna sredstva;
3. Zgraditi socializem (povečati kar se da hitro produktivne sile)
Revolucija je postopala točno po tem načrtu:
1. Takoj po zmagi revolucije, je vseruski kongres delavcev voiakov in
r^etfriaUc	"	^ kme,°V’ *° je blla prva ob’lik“ »diktatu, e
2. Na istem kongresu je bil izglasovan odlok, ki odreja nacionalizacij zemlje. Naslednje leto so 28 junija 1918. dobili zakonsko moč odloki o nacionalizaciji najpomembnejših podjetij iz vseh strok industrije
3. Ireba je bilo izvršiti še tretjo veliko nalogo: povečati čimprej proizvaja ne sile, graditi socializem.	1	J	111C
#	* #
Graditev socializma v Sovjetski Zvezi je bila naloga, ki je zahtevala ogromnih naporov 111 samozatajevanja ljudi, ki se zavedajo svoje zgodovinske vlotre Pomislili moramo, da je v razdobju 1918.—1928. bilo treba šele obnavljati industrijo uničeno v imperialistični in državljanski vojni. Danes je Sovjetska Zvezi Drva industrijska sila v Evropi.	'
Sovjetska literatura nam daje lepe dokumente o tej junaški dobi graditve ki je zadevala na tisoče ovir. Solohov pripoveduje o težavah, ki je ob njih trčila kolektivizacija zemlje. Dnevi in noči so potekale v razburjenih razpravljanjih med kmeti, ali bo kaj s kolhozom, ali ne bo nič.
V	tem razdobju borbe za zmago prve proletarske države i e rasla prva sovjetska generacija.
Katero so glavne pravice, ki jih po zaslugi najdemokratičnejše ustave sveta uživa mladi državljan Sovjetske Zveze?
Predvsem tele: pravica do dela, pravica do počitka, pravica do šolske izobrazbe, pravica do starostne p r e s k r b e , kot tudi zavarovanja za bolezen ali delov n o 11 e s p o s o b 11 o s t. Te pravice l>a niso formalne. V našem zakoniku ni nobenega člena, ki bi ti jemal pravico <!<> dela, do počitka in do izobrazbe. Sovjetska ustava pa pravi: pravica je zajamčena z gospodarsko možnostjo, da jo lahko uporabljaš. Pravica do dela jo torej jamstvo, da boš dobil delo, po čigar količini in kakovosti *i bo odmerjeno tudi plačilo. Pravica do šolske izobrazbe je zajamčena s popolnoma brezplačnim poukom in s posebnim sistemom štipendij, ki omogočajo tudi najvišjo izobrazbo vsem sovjetskim državljanom.
#	# #
4(1% vsega sedanjega prebivalstva Sovjetske Zveze tvorijo mladi ljudje, ki so
rodili po I. 1917.
Tl mladi ljudje, ki so se rodili po revoluciji, niso živeli v družbi, ki se deli •>a razrede, na izkoriščevalce in zatirance. Le v šolah in v knjigah slišijo ti mladi •Judje o socialnem redu, ki je kraljeval pred revolucijo.
Ukinitev lastninske pravice, ki je dajala rimskemu patriciju pravico, da je razpolagal z življenjem in smrtjo svojega sužnja, ki je dajala graščaku pravico, da j„ živel od tlake, in kapitalistu pravico, da sesa z mrežo svojih trustov iz ljudstev njihovo narodno bogastvo in jih požene v vojno — ukinitev te pravice, dojstvo, da je sovjetska mladina ne pozna, to je osnova novih moralnih v r *“ d 11 o t.
Mlada sovjetska generacija se v polni meri zaveda, da je graditeljica novega «'ota. Zaveda se, da svoje moči in svoje delo gtavlja v službo splošne stvari. K®ko bi sicer razumeli, odkod pokret slahanovcev, če ne občutimo tega novega čustvovanja, nove* socialne zavesti, ki navdaja Človeka!
Ta mlada sovjetska generacija je lista generacija, iz katere so izšli prej '.oznani junaki dela, graditelji mest, ogromnih električnih central, velikanskih i-zov ju prekopov. To je generacija, iz katero so izšli najdrznejši letalci sveta, mladi učenjaki in mladi umetniki. To je generacija, ki odkriva samo sebe, ki ,Hft' izraza svojim Čustvom, ki si prisvaja vse kulturno bogastvo, ki ga je človeštvo nakopičilo v stoletlih. V romanu mladega Avdejenka »ljubim« se s silovito "ločjo Izraža nova kolektivistična psihologija.
Sovjetska mladina napeto zasleduje vse, kar se dogaja preko meja njene domovine. ()l> vsaki priliki je izpovedala svojo solidarnost z napredno mladino vsega sveta, ki se bori proti mednarodni reakciji. Žrtvovala je vse, kar je mogla, da podpre junaško borbo Španskega naroda. Združena v Zvezi komunistične mladine SSSH, ki šteje vei milijonov članov, je s svojo delegacijo, ki ji je načeloval Kosarjev na mladinskih kongresih izpričala svojo željo, da se mladini vsega sveta ohrani mir.
*	* #
Slovenska mladina mora poznati značaj in delo sovjetske mladine, ker je sovjetska mladina kot mlada generacija SSŠH danes izredno važen faktor miru. Ona je mlada generacija tiste velike silo, ki iskreno dela za mir med narodi In se bori proti sedanji imperialistični vojni. Ta skupna vez želje po miru in srečnem razvoju mladega rodu spaja v današnjem krvavem času preko vseh meja tudi mladino malega slovenskega naroda z mladino velike S. Z.
#	# *
Da vsaj nekoliko pripomoremo k temu spoznavanju, podajamo kratek in bežen oi is življenja sovjetske mladine doma in v šoli.
Oglejmo si najprej vzgojo najmlajših. Z vzgojo v javnih otroških domovih se začno že pri otrocih do tretjega leta. Čeprav še tako majhne, jih potem igre in zabave seznanjajo s prirodo, s produktivnim družbenim delom in tehniko. Vodijo jih v kraje, kjer delajo starejši in jih polagoma navajajo k samostojnemu delu, poleg tega pa budijo v njih ljubezen do delavcev, kmetov in vojakov. Razen tega služi za njihovo vzgojo glasba, lutkovno gledališče, otroški kino ter ritmične vaje.
Otroci od treh do osmih let se vzgajajo v otroških vrtcih, kjer so smernice vzgoje enako prejšnjim, sredstva pa so prilagojena za zrelejšo otroško dobo. Otroci se ukvarjajo z resnejšimi igračami, tako n. pr. z letalskimi modeli, učijo se slikama, pesmi, glasbe in poskušajo sami igrati v otroškem gledališču.
Seveda pa ni vzgajanje v teh javnih otroških domovih obvezno za vse otroke. Tu st> vzgajajo h' otroci, ki jih starši sami pošljejo v domove, dalje nepreskrbljeni, težko vzgojljivi, pohabljeni in duševno bolni otroci. Zanimivo v teh domovih je vzgajanje mladine s praktičnim delom v delavnicah in delom na vrtu, da se priuči deln in nauči kako obrt. Ko dosežejo I I let, gredo v tovarne, kolhoze (skupna zadružna kmečka gospodarstva) ali dalje v Solo.
V šolstvu jo bil dosežen v Sovjetski zvozi ogromen uspeh, saj si' približuje SZ /e popolni likvidaciji analfabetizma. Da bo ta porast šolstva bolj nazoren, naj navedemo nekaj številk. V caristični Rusiji je* obiskovalo šole 8,187.000 otrok, v današnji SZ pa je v šolah 33,864.000 otrok, in sicer v osnovni Soli tkzv. pjatiljetki, nižji srednji šoli (semiljetka. Sola ki traja 7 lot) in dosjatiljetki ali višji srednji šoli. V Kazakistanu je v toku drugo gospodarske petletke od 1033 do 1037 naraslo število učencev od 56.000 na 1,000.000, v Lonjingradu pa se jo povečalo število šol od 207 in učencev od 121.000 leta 1024. na 101 Sol in 107.055 učencev v letu 1038.
V sovjetskih srednjih šolah je zvezan teoretični pouk s praktičnim delom v delavnicah, z ekskurzijami v tovarne, kolhoze, razstave in muzeje. Poleg tega J** Sola tesno povezana z mladinskimi organizacijami, in sicer so organizirani učenci od S do 10 lel v organizaciji otroci oktobra , pionirji so od 10 do Ki lot in komsomolci (zveza komunistične mladine) od Ki do 21 lot. V teh organizacijah so inbi-dina vzgaja tako v duševnem kot v telesnem pogledu. Zlasti mnogo pažnjo so posveča telesni kulturi. Mladini so na razpolago telovadnice, športna igrišča, bazeni, posebno priljubljen šport pa je letenje in skakanje s padali, pri katerem se deklice enako odlikujejo kot fantje.
Eden glavnih problemov današnjo Sole j«' zvišati kvaliteto dela in poglobiti disciplino. Važen Činitolj discipline jo nekaka samouprava, ki jo ima mladina ' Soli. V vsakem razredu deluje dijaški komite, ki ga izvoli razred sam. Na Čelu mu jo starosta, a ostali člani odbora skrbijo za posamezne panoge dela, za kulturno delo, za učenje in proizvodnjo, za ekonomski ter sanitetni sektor. Mod njimi vlad« zavest skupnosti in tako ne dopustijo, da bi slabši učenec padel, temveč mu pomagajo doma in v Soli k boljšemu uspehu. Mod učenci so vrši socialistu no
tekmovanj« za boljši uspeh in vestnejše delo, enako pa se vrši tako tekmovanie tudi med posameznimi šolami.	J
Kljub temu, da se je v poslednjih IS letih zgradilo toliko šol kot prej v 200 letih, obstoji še vedno hudo pomanjkanje zgradb, tako da se vrši ponekod pouk v dveh ali celo v treh izmenah.
Šolsko leto traja devet mesecev, do konca maja. Sredi zime so semestralni prazniki, ob priliki katerih se vršijo velike svečanosti, združene z lastnimi dijaškimi predstavami, s športnimi in šahovskimi tekmami, s karnevali in izleti, še bolj svečano pa se proslavlja konec šolskega leta.
Enako kakor osnovne in srednje šole so tudi univerze doživele izreden porast in vsestranske napredek. Danes ni naroda v SZ, ki ne bi imel svoje univerze celo najmanjši narodi, ki preje niso imeli niti svojih osnovnih šol, imajo danes že najvišje učne zavode. V caristični Rusiji so bili študentje večinoma sinovi plemičev, uradnikov, trgovcev in industrljalcev, ostali sloji so tvorili komaj 2'8% vseh študentov. Danes pa je slika obratna. 42% študentov so bivši delavci, 28% nameščenci uradov in 20% iz kolhozov. Zena je moškemu popolnoma enakopravna, saj študira na unlverzal 43,1% študentkinj, v poklicih pa je že 60.000 zdravnic in 100.000 inženjerk in tehničark samo v težki industriji, študij na univerzi je popolnoma brezplačen, študentje dobivajo od države celo štipendijo, da so materialno docela preskrbljeni. Od vseh študentov je le 11% takih, ki se preživljajo na stroške roditeljev, vsem drugim daje štipendije država.
Delo na univerzi obsega predavanja, delo v seminarjih, laboratorijih in praktično delo. Akademski dan traja 0 ur od i). do 3. ure popoldne. Poleg glavnih predmetov se seznanjajo študentje z osnovnimi načeli moderne družbene teorije, kajti cilj sovjetskih univerz ni vzgojiti le človeka-specialista, temveč človeka, ki je istočasno javni delavec, ki se živo zanima za usodo svoje zemlje, ki pozna zakone družbenega razvoja in se zna z njimi okoristiti in ki želi aktivno sodelovati pri političnem upravljanju dežele.
Priredila P. M-ik in P. P.
MED KNJIGAMI
PREŽIHOV VORANC: SAMORASTNIKI
Izdala Naša založba. 1940. Novele. Str. 220.
l*o romanu 1'ožgauica, ki je dvignil v naših kulturnih krogih oblake prahu, se je pojavila na slovenskem knjižnem trgu druga Prežihova knjiga: Samorastniki. Ta novelistična zbirka je eden najznačilnejših pojavov poleg Kozakovih Mask« v novejši slovenski pripovedni literaturi ter spada med vrsto onih knjig, ki jim ]*■ treba brez vsakih neutemeljenih predsodkov (politični, idejni, verski) priznati veliko in trajno literarno vrednost.
Prežihov Voranc je nedvomno najtipičnejši slovenski socialni pisatelj. Njegova socialnost ni patetično in idealistično popisovanje bede in zla, ampak široko ejisko realistično, kar daje delu pomen in življenje. Socialno snov zgnete Prežih s tako silo in priroduo svežostjo, da se nehote spomnimo (lOtkega. In lesnično Postaja Prežihov Voranc Gorki slovenskega delavca in kmeta. Pri tej osebni komparaciji ne postavljamo zgolj idejne sorodnosti, ampak tudi sorodnost ustvar-Jonja, ki se kaže pri popisovanju doživljenih življenjskih pojavov in posebno značilnost sloga in frazeologije, ki jo Gorki kakor Prežih v veliki meri črpata v
0,’iginalni obliki iz ljudske zakladnice.
Prežihov Voranc se je pojavil v Javnosti že pred svetovno vojno in sicer s Pftivlm imenom. Oglatail se je v Domačem prijatelju, oil '1.1913. pa je. priobčeval Prozo v Ljubljanskem Zvonu, nakar se je po svetovni vojni pridružil socialnodemokratskemu mesečniku Pod lipo. Prva njegova zbirka Povesti je izšla
■	1925. Kritika ga je proglasila za najboljšega slovenskega delavskega pisatelja.
1935. pa se je pojavil pod imenom Prežihov Voranc v Sodobnosti z »Bojem "n požiravnikiM. S tein delom je postavil Prežih temeljni kamen novi slovenski književnosti, zdravi po ideji in snovnem oblikovanju. Lansko leto je izšel njegov 'Koilovinski roman P o ž g a n i c a , za katerega je dobil literarno nagrado Mestne (ll»Mne ljubljanske (glej Sl. m. 1940. str. 117). Ta dogodek je povzročil na zeleno cv‘,točlh pokrajinah slovenskega nazadnjaštva (I. Cankar) hripave glasove, ki 1,11 H" se kmalu polegli. Najnovejša njegova knjiga so že omenjeni Samo-
'""tniki.
Če primerjamo prejšnje Prežihovo delo Požganioo, s Samorastniki in delom v Sodobnosti, ni mogoče prezreti njegovega velikega napredka. Snov je ostala ista: slovenski oz. koroški kmet in delavec, a kar je bil nekoč le hladen posnetek življenja, je danes njega mojstrska slika in kar jo bilo resnično poročilo razmer, je danes sociološko in psihološko poglobljena umetnina.
Kar je Miško Kranjec za Prekmurje, to je Prežihov Voranc za Koroško. Koroški in prekmurski kmet in delavec sta dobila v obeh pisateljih mogočna vodnika in borilca za njih pravico. Prežihov Voranc je kot pristen hribovec nekoliko bolj plastičen, njegove osebe so ostreje označene in obdelane knkor pri Kranjcu, epiku prekmurske ravni, ki je pri opisu Često liričen in ravninsko zasanjan (ne idealistično). Nov dokaz za to, da če hočemo razumeti pisatelja in njegovo delo, moramo poznati tudi njegovo okolje (Goethe).
Vseh osem kmetskih povesti ali novel, katere je sprejel v zbirko, so vtisi iz detinske dobe. Prvič je tu objavljena le Ljubezen na Odoru. Vse ostale so bile že objavljene v Sodobnosti (1935.-1939.), razen novele Vodnjak, ki je bila objavljena v že omenjenem mesečniku Pod lipo 1. 1925.
Spoznanje in občutenje ponižanja in krivice mu je v zgodnji mladosti iztrgalo vse idealne misli in utvare, zato jo njegova vera v nujnost boja proti krivici nasilja močna in velika. To je glavna in vodilna misel Prežihovega ustvarjanja. On sam je prepričan, da sta beda in ponižanje njegovega rodu posledici družabnega reda. Sam pravi: »Na te stvari mislim: Zakaj? Ker diha prav v teh posameznih zgodbah toliko močnega, pristnega, sočnega ljudskega življenja, da nam je treba samo narahlo prisluhniti, pa že čujemo odmev razpada gorskih selišč, življenja celih rodov, ki so živeli in še živijo po Koroškimi. Brez poznavanja tega notranjega življenja je... teorija le suha, topa veda, ki nas ne more nikoli zagrabiti s tisto srčno silo, da bi nas potegnila za seboj, kakor nas zgrabi, če jo povežemo z vsemi odtenki našega vsakdanjega človeškega življenja.. .<
V	njegovih delih nikjer ne najdemo dolgoveznega razpravljanja in filozofiranja. Čemu, ko pa neposredno življenje učinkuje močneje.
Boj na požiravniku je nedvomno odličen spis, do potankosti dognan in po vsebini mogočen in pretresljiv. Ta tekst predstavlja eno izmed najboljših slovenskih epskih del sploh. Za vsem pa tiči menda njegovo najmočnejše mladostno doživetje. Delo zasluži prevod v tuje jezike. Po njem se da sklepati na snov in idejo cele zbirke, je kot nekak veličasten motto zbirke. V drugih novelah le razširja tu nakazano problematiko. Posebno močan je tudi Prvi spopad s težko gonljivo mlatilnico. Tako naslikanega in opisanega boja človeka s strojem, ki mu izsesa moč in življenje, menda zlepa no najdeš v domači in svetovni literaturi. Prav sorodna ji je novela Jirs in Bavh. Silno zgrajeno nasprotje med mladim dovzetnim otrokom in gospodo-krvososi.
Prav mojstrsko je orisana izpoved Metine hčere v noveli Samorastniki Vsa izpoved se strne »v globoko molitev in kletev iz osrčja visoke in široke obirsko goreč.
Tudi ostalim novelam ni kaj očitati, iz vsako izmed njih resnično zaslišimo kletev in molitev preganjanih in umirajočih rodov. Prežihov Voranc ne koraka preko grobov svojih dedov sklonjene glave, ampak z borbo in kljubovanjem v srcu, kajti on je znanitelj boljše bodočnosti, Samorastniki pa so nosilci nove in pravičnejšo vere, ki se razrašča po domači zemlji.
Socialna snov, realistična obdelava in kmečka epika, vse to je" značilno za Prežihovega Voranca. Samorastniki so k svojimi nepotvorjenimi podobami koroškega življenja ena onih knjig, ki bodo živele v slovenski literaturi. Koroški p11*'1 pa so je uvrstil mod najboljše slovenske pisatelje, borce za resnico lil pravico.
Knjigi je napisal uvod .losip Vidmar, ki natančneje razčlenjuje Prežihovo delo. Nenavadno lepa in smiselna oprema Je delo grafika Milana Mlakarja.
Peter Novljun-
SLOVENSKA KNJIGA
Seznam po stanju v prodaji dne 80. junija 1939. Izdala in založila Organizacija knjigarjev dravske banovine v Ljubljani. 1939. 392 str. M. 8°. S prilogo za knji-garje: Seznam založnikov. 1940. 10 str.
i?P f '11Vei!!,Sl? tridesetletnem zastoju rednega izdajanja slovenske celotne letne bibliografije bodo ta nujno potrebni seznam našega še živega knjižnega trga hvaležno pozdravili vsi, ki imajo kakor koli opraviti s slovensko knii™ /.las i knjigarji in knjižničarji Zadnji splošni katalog našega knjištva je izdala jubijanska knjigarna Nova založba ob desetletnici svojega obstoja 1. 1927. Posamezna založništva so sicer po svoje skrbela za propagando lastnih publikacij vendar pa je postajal celotni pregled o naši stalno naraščajoči knjižni produkciji od dne do dne težji, lako je bila Organizacija knjigarjev dravske banovine v astno korist končno primorana, da zbere po svojili Članih vse še nernzprodano knjižno gradivo. Da to ni bilo lahko delo, nam priča urednik kataloca prof Niko Kuret.	1
Vsebinska ozir. strokovna razdelitev gradiva v 24 skupin je posneta po tedenski izdaji nemške nacionalne bibliografije, ki jo izdaja borzno društvo nemških knjigarjev v Lipskem. l’o tem vzorcu sta dobila mladinsko slovstvo in dramatika posebni skupini, dočira so jih pri nas uvrščali med pododdelke leposlovja. Nov je oddelek »15. Vojno slovstvo«, ki je v nemški književnosti seveda bogat, pri nas pa šteje le skromne štiri naslove. — V rabi značnic, kjer niso osebna imena, vlada v katalogu precejšnja nedoslednost. Tako so n. pr. številne
ii/.Ilire* fsfr. 11—14^ Tinvprlnnft nrnvilnn '/nntfrnVn	n	 i	•
*	uuiiguoivi, /aipancicev ..di unu uvrstili pou znucnico >£DonuK<, up pa pod njihove urednike. Prva skupina navaja v naslovu tudi »časopise«, toda zaman iščemo v njej našo vodilne leposlovne in znanstvene revije. To preobčutno vrzel bo treba pri prvem nadaljevanju kataloga temeljito izpopolniti.
Svoje kratko poročilo in opozorilo na to pomembno publikacijo zaključujem z urednikovo željo: »Naj bo izid tega seznama, ki so ga omogočile znatne žrtve naših knjigarjev, začetek nove dobe v organizaciji slovenskega knjižnega trga«.
Z. H.
gledališče
lepa VIDA V UPRIZORITVI »GLEDALIŠČA MLADIH«
»Kdo, ki ni bil močan in nežen in irronikuv kakor ti, naj bi ti sledil v vneli tvojih razglabljanjih.«
(Župančič: Ivanu Cankarju)
Nedavno smo v Ljubljani dobili »Gledališče mladih«. Ustanovljeno je z namenom, da manifestira stremljenja nekaterih mladih ljudi, da uveljavi ^novo pojmovanje gledališča, ki ga je prinesel iz Prage prvi režiser tega teatra, '“' onimi r Sintič; to novo pojmovanje se je pojavilo v Pragi in drugih Hfednjeevropskih centrih kmalu )>o vojni, so razmahnilo in so preživelo. Tako smo K' oglodali prvo uprizoritev Btlchnerjevega Vojčka z dokajšnjim zanimanjem kot eksperiment in zelo pozen pojav ekspresionističnega teatra pri nas. t r‘igedijo, od ekspresionistov odkritega dramatika Bilchnerja jo skušal Sintič z “njrazličnejšimi pomagali poživiti, jo napraviti razumljivo in predvsem sodobno. Namera vtisniti Vojčku pečat žgoče aktualnosti pa je popolnoma izpodletela; delo J'' učinkovalo neživljenjsko in nepropričevalno in je pustilo gledalce hladne. Vendar la prva uprizoritev »Gledališča mladih«, jo bila vsaj kot primer nove Kceoske obdelave Se dokaj zanimiva.
Zalo smo s tem večjim zanimanjem pričakovali uprizoritve domačega dola v Gledališču mladih prav tako v režiji Zvonimirja Sintiča. Sintič si je izbral, '"'iiiežnojše iu tudi najobčutljivejše Cankarjevo delo, poetsko dramo »Lepo Vidov. Lepa Vida, o kateri jo Cankar sam rekel, da ni drama, ampak pesem, je ‘‘pičen otrok svojo dobe in ima vse, nekoliko bolne čare »fin de sičcla« in njego-k' U'1* simbolizma. Velika pesem rodu, iz katerega je izšel, vsemu prešinjenemu kol*rnenJa in cukrarniškega sanjarjenja, ki jo dalo dva najplemenitejša cveta "•oveiiske umetnosti, Kettejevo in Murnovo pesom, jo privrela Cankarju tako l"l>o«redno iz srca, da mu ni bilo moči zajeti jo v natančno določeno dra-nialsko formo, ampak je nastala pod njegovim peresom blesteča pesem samega
koprnenja — od brega k bregu«. Nastala je vrsta blestečih podob mladostnih sanj, ljubezni in hrepenenja, odkoder so vzrasli vonjivi cvetovi, tistih prvih, res nekoliko dekadentnih pesmi slovenske Modernfe. Tukaj se je pri Cankarju prvič izpolnilo hrepenenje v ljubezni in ne samo v smrti. Zato je Lepa Vida : ^obračun s preteklostjo, okret v bodočnost«. (Zupančič).
Dosedanje uprizoritve Lepe Vide« večinoma niso uspele. Čeprav Cankar med Slovenci sploh 6e nima režiserja (morda deloma lahko izvzamem Skrbinška), je bil problem z »Lopo Vido- dvakrat težak. To, iz najtanjših niti spleteno pesniško delo potrebuje predvsem režiserja in tudi igralcev, ki imajo enako fin občutek in znajo ujeti vse tresljaje in drhtenja duše v svojo besedo in svojo kretnjo. Tega do danes še nismo doživeli in v res popolni meri najbrže sploh nikoli ne bomo. Vendar smo videli v delu vseh Cankarjevih režiserjev napor in trud, predvsem pa dolžno spoštovanje velikemu umetniku.
Kako je bilo z uprizoritvijo, ki nam jo je pripravil Zvonimir Sintič. G. Sintič se predvsem zateka k režiserskim trikom čudne vrste. Kot je bil Vojček en sam eksperiment in vrsta več ali manj zagonetnih domislic, tako naj bi postala tudi Lepa Vida« torišče takih reševanj odrskih problemov. V tem svojem stremljenju po originalnosti pa je šel g. Sintič daleč čez dopustne meje. Brez pomisleka Je črtal del teksta »Lepe Vide« in jo postavil tako izven živega odrskega dogajanja. Brez vsakega rešpekta do Cankarja in njegovega dela je v samovšečni 'duhovitosti pristrigel Cankarjev tekst in tako oskubljeno delo na čuden način postavil na oder. Videli smo dramo brez naslovne vloge in namesto nje nam je g Sintič postregel z lučjo in godbo. Imam občutek, da g. Sintič ne pojmuje resno ! ne gledališča, ne Cankarja m ne Lepe Vide . Malo težko se Človek sprijazni z mislijo, da lahko vsakdo vzame v roke katero koli delo iz dramske literature, ga pristriže, odbije glavno ali stransko vlogo in vse skupaj nadomesti z reflektorji in gramofoni.
Iz tega lahko izvajamo, da je, kolikor moremo ugotoviti po teh prvih rezultatih, delo »Gledališča mladih , nezdrav pojav v našem kulturnem življenju. Nezdrav pojav je tudi to. da je večina ljubljanskih časopisnih kritikov z nekim pokroviteljskim priznavanjem beležila uprizoritev »Lope Vide«. Nihče od gospodov kritikov nima v sebi toliko poštenosti, zlasti pa poguma, da bi rekel g. Sintiču, da je to vendar malo preveč drzna šala — po svoje maličili in prenarejati Cankarjev tekst. Zato mislim, da je dolžnost mladine (skupina si je nadela ime: Gledališče mladih), da obsodi tolikšno neokusnost. Da mladina tako ravnanje z besedilom našega največjega pisatelja odklanja, se je pokazalo na premieri, ko so se proti koncu predstave iz njenih vrsl začuli klici in žvižganje, kar je izreden pojav med mlačnim in nerazgibanim ljubljanskim občinstvom, najsi tudi tenkočutni filistri takšen način kritike ostro zavračajo.
Dokler bo »Gledališče mladih« na ta način manifestiralo svoje pojmovanje gledališča, mu njegovega del« nikakor ne bomo mogli priznati, kot so to že sedaj neobjektivno storili skoro vsi ljubljanski Časopisni kritiki. A. H.
DOKUMENTI
PRAVDA D »HLAPCIH« IN NJIHOVI CENZURI
Zaradi demonstrativnega ploskanja ob premieri Cankarjevih Hlapcev je F (ran) K(oblar) v Slovencu (dne 7. II. 1089.) zapisal, da ji' bilo s tem ploskanjem Cankarjevo delo... vrženo iz višin čiste umetnosti v dnevni krohot .
Ta 8 ta v ek dosega |m> svoji — da .-e milo izrazim — originalnosti v.-»' j"’1 bekove apokaliptične trebuhe, vse do Anton Trstenjakove samostate, podsta 1 > vsebljanja i. pod., ki strašijo po straneh Dejanja (revija za kulturo, gospodarni'** in politiko), groteskne podružnico pariškega personalističnega Ksprila in robo' niče zagrebške reakcionarne llrvatske straže .
Ta Koblarjev stavek je bil signal. Gg. Oton Zupančič, Josip Vidmar, *,'1.1 Debevec in France Koblar so bili prisiljeni pristati na nekatere črte, da resij** uprizoritev dela . Sedaj je bila tudi mladina prisiljena začeti akcijo zoper črte, da resnično reši Cankarjevo delo. Mladina je uspela: Cankarjevo delo si igrali neokrnjeno, ploskanje pa je bilo prepovedano, da ne bi zopet Irpe resnoben mir in človeška prizadetost (F. K., S. II. 7. I9U9.).
Ob vseh teh dogodkih je Drago Šega napisal gloso Ploskanje prepovedano« ( Sodobnost-, Vlil., str. 258). France Vodnik mu je odgovoril ( Dejanje II. 291) in povedal da so bili gg. cenzorji v podobnem položaju kot Matija Čop, ko je reševal »Čbelico«. Za nameček in v opravičilo onim, ki so prisilili imenovane gospode, da cenzurirajo Hlapce« je pa še napisal besede nekega maturanta: ■Hvala Bogu, da igrajo »Hlapce1, vsako drugo Cankarjevo delo bi že po prveni dejanju doživelo finsko- . Drago šega jo odgovoril ( 'Sodobnost , Vlil., str. 548). Očital je Vodniku, da skuša opravičiti cenzorje, da primerjava s Čopom ne drži, da hoč<‘ javnosti sugerirati, da se svet od Metternichovih časov še ni nič spremenil] in da s tem želi tako rekoč, naj bi se kolo napredka ustavilo. (France Vodnik sicer more imeti takšne namere, uspelo mu pa že ne bo.) Poleg tega je Šega ugotovil, da tiste besede ne veljajo za ves oni del publike, ki je ploskal Hlapcem , ampak da so značilne izključno le za tistega, ki jih je izrekel. France Vodnik je zopet odgovoril ( Dejanje« III. str. 48).
Ustavil se bom samo na tem zadnjem Vodnikovem članku, ker je v njem zgoščena vsa vsebina polemike okrog cenzure »Hlapcev . Prej pa moram poudariti, da nimam namena braniti I). Šege, ampak da hočem samo osvetliti moralo in miselnost Franceta Vodnika.
France Vodnik se odločno brani očitka, da je skušal opravičiti cenzorje, trdi namreč, da je cenzorje sicer obsodil, vendar pa da je tako ravnanje po svoji v e s t i moral — ne opravičiti . ampak le omiliti z dostavkom >ne preostro«, zn kar som navedel tehtne dokaze.' (I). III. str. 39.)
Vodnik je torej cenzorje obsodil, moral pa je to sodbo po svoji vesti omiliti. Po Čigavi vesli pa je tedaj France Vodnik obsodil cenzorje, ali po svoji ali po neki tuji? To ostane vprašanje.
Da je omilil sodbo, ki jo je — sicer ne po svoji vesti — napisal o imenovanih gospodih, jo imel Fr. Vodnik tehtne dokaze. Za obsodbo pa kakor so zdi, ni imel nobenih razlogov, ker prvič o takih razlogih sploh nikjer ne govori, drugič, |>a, ker pristavlja:	predvsem moram ugotovili, da so se Hlapci igrali — NE-
<»KRNJENI (podčrtal D. I’.). Dokaz za to jo ne le premiera, ampak tudi nadaljne predstave, saj je bilo besedilo OKRNJENO (podčrtal D. P.) samo začasno. (I). III. str. !$».)'
? ? ? ? ?
Kako so se igrali Hlapci ? — Neokrnjeni.
Torej niso bili cenzurirani. — Igrali so se neokrnjeni I
—	Dokaz za to? — Premiera in nadaljne predstave (pri teli nndaljnih predstavah Vodnik ni omejil število, zato je logično, da je mislil na vse nadaljne predstave).
Zakaj so premiera in nadaljne predstave tak dokaz? Ker je bilo besedilo le začasno okrnjeno.
Hlnpci so so igrnli neokrnjeni, besedilo pa je bilo začasno okrnjeno. Hlapci so so torej kljub temu, da je bilo besedilo sicer samo začasno okrnjeno, igrali neokrnjeni in to kar sami od sobo, neodvisno od časa, kraja, gospodov cenzorjev in Franceta Vodnika. (Vodnikova logika je logika vojnih poročil: Naši pode sovražnika v divjem begu za seboj!)
Imenovani gospodje, ki so bili prisiljeni cenzurirati Hlapce , dejansko torej sploh niso ničesar cenzurirali, saj so Hlapce igrali neokrnjene, /daj lazumemo, zakaj jih France Vodnik ni obsodil po svoji vesti, ampak je to sodbo samo omilil po svoji vesli. Imenovani gospodje so torej nekaj cenzurirali, česar dejansko niso cenzurirali in kar so vendar cenzurirali. Logika Franceta Vodnika ^•e prestopa mojo mod sedanjostjo in večnostjo ter so potaplja v tianscedentaluost. Franco Vodnik se, kakor vidimo, ne pretepa samo z Bogom, ampak si je tudi z logiko temeljito v laseh. (Fr. Vodnik:	Borivec z logiko , Ljubljana 1940. Vse
pravico pridržane. (’opyright by Franco Vodnik.)
Pustimo soda j Vodnika iu njegovo logiko ter si oglejmo druge slvaii, predvsem liste Vodnikove TEHTNE DOKAZI'..
Vodnik trdi, da so bili imenovani gospodje v podobnem položaju kot Matija ('(>l>, ko jo reševal »Cbolico . Sega to primerjavo izpodbija in trdi, da hoče Vodnik 'lokazati, da se svet od Metternichovih Časov ni še nič izpremonil. Vodnik se očitku čudi- Niti zavračati pa nočem čudno logiko, češ da si želim, »naj !’i so življenje nič no spremenilo , kor preprosto ugotavljam, da so Mettornichi vedno na svetu! (D. III. sir. 3»)
— Kje pa je Fr, Vodnik to ugotovil?
— France Vodnik ni tega sploh nikjer ugotovil!
Kes je, Metternichi so Se vedno na svetu in bodo še toliko Pasa strašili, dokler bo po zemlji razsajal rod Francetov Vodnikov, ki ugotavlja nekaj, česar ni nikjer ugotovil. Potrebno pa je, da si zadevo s Čopom pobližje ogledamo. Pribiti je treba, da je primera s Čopom popolnoma neumestna in še posebno tedaj, če se spomnimo na ironične Prešernove besede o »strahopezdljivem cenzorju Čopu«.
Če po naši domovini še vedno strašijo Metternichi, Pavški, Hreni, Jegliči in pod., če med nami še vedno visi kot težka mora k. u. k. dvoglavi mrhovinar, pa se je stvar z našo kulturo temeljito spremenila. Slovenska kultura ni nič več stvar nekaj izbrancev, ampak stvar ljudskih množic, ki čakajo na svoj dan in ki bodo prevzele nekoč namesto Franceta Vodnika skrb za kulturo v svoje roke. Samo iz te perspektive moremo gledati Vodnikovo »omiljevanje«. Zavedni slovenski delavec in slovenska mladina, ki jima je Cankar iz dneva v dan bližji, nista mislila na Čopa, ampak sta se zavedla samo tega, da dvajset let po Cankarjevi smrti ne moreta svobodno poslušati njegove besede.
»Gospodar se menja, bič pa ostane« — kakor prekleto resnične so te besede. »Saj sem ja/, tudi to poudaril, ugovarja France Vodnik.
»Res, vse res, gospod profesor, ampak vi ste to podčrtali samo zato, da bi mogli omiliti cenzuro »Hlapcev , jaz pa ugotavljam resničnost teh Cankarjevih besed zato, da poudarim potrebo borbe zoper takšno stvarnost in da pokažem, kako je cenzura »Hlapcev* odstopanji1, da celo sabotaža te borbe, v kateri krvavi vse človeštvo in z njim tudi slovenski narod nad tisoč let.« — — —
Imenovani »strahopezdljivi (sit venia verbo)« gospodje so bili prisiljeni cenzurirali. Prisilila jih je oblast.
»Sicer pa v teni primeru ne moremo cenzuro a priori in brez pridržka očitati niti oblasti, saj jo le-ta uprizoritev Hlapcev — dovolila. To je dejstvo, pa tudi če bi bila ravnala nasprotno, bi ne bila zakrivila nič drugega, nego je zagrešil na primer sovjetski kulturni komisar Maksim Gorki, ko je iz polltično-ideoloSkih razlogov prepovedal uprizoritev Dostojevskega.«
Ne glede na to, da jo tudi ta primera že v bistvu zgrešena, kajti primerjati Slovenijo in SSSR jo že skorajda predrznost in ignoranca, moram ugotoviti, da Gorki ni bil nikdar noben komisar, najmanj pa kulturni in da kot tak ni nikdar mogel ničesar prepovedati. France Vodnik je torej to pravljico o Gorkem kar s a m s p ra vi ji čil, najbrže zopet po svoji vesti in s pomočjo svojo priznane logiki*. Kes jo h> to, da jo Gorki 13. nov. 1913. (štiri lota pred veliko proletarsko revolucijo) v »Reči* protestiral zoper uprizarjanje »Besov«, 8efi da širijo bogo-iskateljstvo itd. O tem je pisal tudi Lenin v enem izmed svojih znanih pi*®in Gorkemu. Svetujemo Vodniku, da drugič pazljiveje prebira Leninova pisma; škodovalo mu najbrže ne bo.
2o dejstvo, da je prišlo do začasnih črt po premieri prepričevalno govori za to, da je moralo priti nekaj vmes, kar jo dalo oblastem povod, da so postavile imenovane kulturne delavce v resnično neprijeten položaj.« (D. III., str. 39.)
In kaj je prišlo vmes: »DEMONSTRATIVNO PLOSKANJU«.
Kaj pa je dokaz, da je bilo to ploskanje »demonstrativno ?
1. izjava maturanta,
2. deputacija« za kulise.
O IZJAVI MATURANTA
2e Sega jo Vodniku pravilno povedal, da je la izjava značilna samo za človeka, ki jo je izrekel, ne pa za ves oni del publike, ki je ploskal. Vodnik ugo* varja in pravi, da tisti maturant ni bil kdor koli, ampak predstavnik >progi< sivite« mladine.
Kdo pa je dul temu maturantu predstavniško legitimacijo? Nihče drugi, ko France Vodnik. Da mladina gleda n« Cankarja pravilneje kot oni maturant i pravičneje kot France Vodnik (Fr. Vodnik:	K pravdi za Cankarjevo podobo«,
D. III. str. II) pričajo članki v letošnji in lanski »Slovenski mladini . Progresivn mladina pa odreka Francetu Vodniku sleherno pravico, govoriti o njenih P"!1 stavuikih, ker gospod profesor nima niti najmanjšega pojma o tem, kako la m i dina živi in dela; kako in kaj misli.
O DEPUTACIJAH
Kdor je bil tedaj navzoč na premieri in razen tega priča razgovor nekeci dela sodobne mladine, ki jo pošiljala celo .deputacije' za kulise —
(D. III. str. 40.)	-
Pri premieri,ni imela mladina nobenega razloga pošiljati d e p u t a c i j e« za kulise, k e r j e bil Cankarjev tekst ne-o k r 11 j e n.
ENOSTRANSKO PRITRJEVANJE
Stvar se začenja s Francetom Koblarjem, ki je zapisal, da je »del občinstva to priliko (premiero) izrabil v enostransko pritrjevanje in demonstrativno poseganje v potek dejanja. (Cit. po Fr. Vodniku. D. III., str. 40.)
Vprašanje je samo, zakaj se zdi Koblarju in Vodniku to ploskanje »enostransko pritrjevanje in demonstrativno poseganje v potek dejanja«? Pri tem ni nikakor važno, ali je ploskalo vse občinstvo ali samo del — jasno je, da »Hlapcem ne bodo ploskali oni, zoper katere so pisani in ki imajo za danes še večino med gledališko publiko.
Ta inkriminirani del občinstva je ploskal pri vsakem Cankarjevem stavku, kjer si- je Cankar uprl reakcionarnosti, omejenosti in hlapčevstvu in kjer je pokazal pot naprej, pot, po kateri moramo iti, da se že nekoč dokončno izkopljemo iz blata, da dokončno pokončamo to žalostno slovensko stvarnost, ki je kla-verna dediščina političnega intrigantstva, spekulacij in breznačelnosti, v kakršni sta vodili politiko obe naši politični stranki. Nismo mi krivi, če oba omenjena avtorja pripadata onemu izmed obeh taborov, ki sta sokriva teli naših revnih krčmarskih razmer, katerim se je Cankar tako vehementno in žolčno uprl. Pod tein zornim kotom prav dobro razumemo, zakaj se zdi Koblarju in Vodniku tisto ploskanje »DEMONSTRATIVNO«. Čudna ironija pa je pri vsem tem dejstvo, da se vsi zagovorniki teorijo o tem »demonstrativnem« ploskanju tako zelo navdušujejo pri »Hlapcih« za zadnje dejanje, ki je prav tako zgovoren protest zoper našo družabno stvarnost. (Tudi pri tem zadnjem dejanju je tisti del občinstva pri odprti sceni »demonstrativno pritrjeval«). Človek se nehote spomni na zanimivo dejstvo, »la vsi ti »pristaši« skoraj zamolče »Grešnika Lenarta , oziroma ne vedo o njem kaj povedati, ko je vendar »Grešnik Lenart« po svoji tematiki popolnoma Identičen z zadnjim dejanjem »Hlapcev«.
Tendenca je jasna! Zadnje dejanje Hlapcev s sistematično propagando čimbolj zaviti v mistiko, ga obdati z vsemi rekviziti, ki jih premore propadajoča meščanska literarno-zgodovinska šola, ga obdati s čini svetlejšo gloriolo in sploh postaviti težišče vsega doga janja v zadnji akt, prve'štiri pa po možnosti razkrivati za osebne Cankarjeve izpade. Kot dokaz za to, bi lahko postregel s številnimi citati.
Kako torej zdaj stvari stoje? Pokazalo se je:
1. da sodbe o cenzorjih »Hlapcev« ni mogoče omiliti s primerjavo s čopom.
2. da lahko oblasti prav »brez pridržka« očitamo cenzuro, ker je poslalo jasno
a) da jo zgodbo o Gorkem Vodnik kar sam ustvaril,
b) da je zadeva z izjavo maturanta popolnoma neodločilna,
c) da mladina ni pošiljala na premieri nobenih »deputacij« za kulise.
Pii vsem tem pa smo spoznali tudi, zakaj se zdi Koblarju in Vodniku ploskanje Cankarju demonstrativno«.
Če gledamo stvari skozi prizmo teli delitev, tedaj ne moremo več »podpirati Nko o samem čistem Vodnikovem navdušenju za Cankarja.«
II koncu samo Se to! Vodnik protestira:	Kam pa prid o, če bo med pred-
:,avo »mol sleherni vernik katere koli konfesije manifestirati za svoje prepričanje ..	(|) m str. 10.) V tem se z Vodnikom slednjič le strinjam, kajti kam
l’11 pridemo , Če bi še smel prepirati z avtorjem« na primer kakšen pristaš 'konfesije Franceta Vodnika!	.
KAKO SO SODILI?
Kot blisk je sinilo v razred in odjeknilo kot močno grmenje, ko je Jože javil, da bo preiskava in so se fantje zbirali okrog njega.
Zakaj l)o preiskava? je planilo od povsod.
Zaradi onih dveh vendar, ki jili je Mrož zalotil, da sta kadila.«
Kaj Se vedno tista stvar?*
No to so pa vztrajni.«
Vse kaže, da bo Ficko letel.«
Zaradi kajenja pa že ne!<
Kako, da ne, Je so ga pa že drugič dobili in ima že ukor po direktorju.<
No potlej je pa sam kriv. Zakaj pa gre dvakrat vraga skušal.
Kakvi kriv, tepec je, ker se Mrožu ni znal izmuzniti.
Tako je.«
Ampak saj za Ficku Se niti ne vedo.«
Kaj pa potem kvasijo, da bo že letel.«
Saj v tem je ravno vsa stvar.
V čem?«
V tem, kako ga hočejo dobiti?«
Kako?!«
Mrož je dobil samo Ribo, Ficko st' mu je pa zmuznil.
Sem vedel, da je mož na mestu.«
Čakaj, naj pove do konca.
Včeraj ji* Mrož nagovarjal Ribo, naj mu pove, kdo	je bil	oni zmuzne	—	ji'
rekel — ki nima toliko korajže, da bi sc sam javil.
In Riba ni hotel povedati?
Jasno, da ne! Taka tapca pa tudi ni.
Tega pa nisem pričakoval od Ribe. Lepo od njega!
Kakvi lepo, to se vendar samo po sobi razume, da	ne bo	temu	arhajskemu
pedagogu izdajal tovariša, ki je poleg tega Si' kandidat za letenji'.
Cukajte vendar, da končam! Ker si- Riba na noben način ni hotel vdali grozil mu je seveda z ukorom po celokupnem in celo z letenjem je Mrož za čas prenehal s takim gnavljenjem.	Nato pa je,	stegnivSi svojo	ogromno spodnjo
čeljust, začel nagovarjati Ribo, naj	gre vsaj v	dotičnl razred,	pokliče	onega	-
medtem je seveda že davno zvonilo in ga skuša pregovoriti, da bi se sam javil, z obljubo, da ga bo doletela zato manjša kazen. Riba je, videč razneženo kretnjo Mroževe čeljusti, pokimal in se napotil v drugo nadstropje proti Fickovemu razredu. Toda ni še preskakal prve stopnične polovice, ko se je že obrnil in se Se hitreje vrnil k Mrožu ter mu izjavil, da tega tudi ne more storiti, ker bi s tein tovariša vendar izdal.
Jasno!
Ne razumem, zakaj bi bilo to tako jasno?
Cepec, Mrož bi vendar lahko	vprašal vse	profesorje, kdo je bil	takrat	n*
takrat od nekoga klican iz razreda,	pa bi imeli	Ficka.
A ja!«
Ima ljudi koji teško ehvačaju.
Ampak so ti, kaj?
Ali kaj bi to! Jaz se le čudim, da je Mrož prišel na tako zvito misel.
Kaj misliš, da je prišel sam? To so sluhtali vsi skupaj v konferenčni.
Saj prav to je tisto. Kvasijo in pridigajo o neki poštenosti, odkritosti in m vem Se o kakšnih vrlinah, na drugi strani ie pa lovijo s takimi podlimi limanicami. In lt> samo zato, da bi zadostili mrtvim črkam paragrafa 27.
Krasno zadoščenje! Za eno cigareto ukor po direktorju, za drugo odstranite' iz Šole. Naravnost edinstvena vestnosti
Vestnost, ja; navadna birokracija.
In kakšne obrabljene fraze tisto o odkritem priznanju in samoizpovedi ra« milejše kazni.
Poznamo mi listo milejšo kazen.«	,
To naj bodo pedagoško metodi' v dvajsetem stoletju? Takole nas uce zi ,41vljenje‘?«	.
Tovariš, ti ne upoStevaš realnih dejstev. S takimle upiranjem se ne m samo pokorščina, temveč kar celoten disciplinski red današnje Sole.
v . rAJ"l,«k1 s tem še tli rečeno, da se profesorji lnhko napram dijakom poslužujejo takihle zahrbtnih fint.«
Ali res ne razumeš, da l>i padla z izjalovljenjem takšne preiskave avtoriteta na kateri pa vendar počiva ves ta šolski sistem. Od tod predvsem tudi ta nii-hova vztrajnost.«
Mogoče? Toda o tem me ne l>o nihče prepričal, da so take metode dopustne ali celo pravilne.
Saj te tudi nihče ne prepričuje! Hočem ti samo dopovedati, da so tudi profesorji sami vklenjeni v ta sistem in da pač danes kakor v marija-terezijanskih časih tudi tu le namen posvečuje sredstvo.«	Janez	Šinku.
UREDNIŠKI PABERKI
N iko: Črtica Pomladno jutro , dragi tovariš, ti ni uspela. Zakaj? Predvsem zato, ker imaš prešibak izraz, ki ne sega nad povprečno šolsko nalogo, v kateri je s poetičnimi besedami opisana prebujajoča se pomlad. Nekaj pa je temu tudi vzrok okoliščina, da si si v tem primeru izbral zelo kočljivo, za mladega začetnika preveč kočljivo snov. Kajti reševati najbolj načelna in osnovna vprašanja, v katerih mimo, z lirično impiesijo, za to bi bilo v resnici treba Cankarjevega peresa in njegove pesniške sile.
Aleksej: 'rudi tvoja reportažica »Sončnega poznopomladnega popoldneva., ko se predmestno žene in služkinje pogovarjajo pred vrati in ko leži v prvem nadstropju milostljiva z migreno in z ledenimi obkladki na razgretem čelu, ni uspela, kljub temu, >la ji ne gre odrekali razgibanosti iu tudi duhovitosti. Vendar je vse skupaj prebanalno, brez prave pointe in zaokroženosti. Ljubljanščina, v kateri govore tvoji ljudje, ni priporočljiva; že zato ne, ker je nje transskripcija težavna in pomanjkljiva; pa tudi iz načelnih razlogov, kajti dialekt je na mestu le izjemoma in le tam, kjer je pri karakteristiki nujen in neobhoden.
Orka: Draga tovarišica! Tvoja samokritičnost, l<i jo razbiram iz pisma, katerega si priložila svojim pesmim, mi je všeč. Nemara je prav ta lepa in redka lastnost porok, da se boš nekoč povzpela do zrelejših in bolj polnih plodov. Oceno si si sama napisala v pismu: Izražanje je še premalo prepričevalno in tudi ritem ni dovolj tekoč, toda globoko so doživete in tudi to je nekaj. K tej jedrnati sodbi nimam kaj dodati. — Za poskušnjo smo eno pesem izbrali. Pošlji spet kaj!
(J.... k liojze: Tvoji pesniški poskusi so slabi. Ne obvladaš uiti slovenščine, kaj ;(.|(. verz! Tudi motivi so obrabljeni. Prebiraj naše novejše pesnike!
Mik: Tvoja osmrtnica,	posvečena	spominu umrlega	tovariša,	ne razodeva
pesniškega talenta. Verz je	slab, ali	bolje povedano: ga	sploh ni.	misel se ne
dvigne dosti nad običajno frazeologijo osmrtnic iz dnevnega časopisja.
(iojko P.: Tudi tvoje pesmi ne poznajo verza. Si brez vsake iznajdljivosti. Najbolj obrabljene motive i/. metafore še vedno zilova premlevaš. Socialnost tvoje pesmi je solzava in hlinjena.
Ithiih* OI>MiiVhki: Tvoja	pesem jo	naivna, vendar mi	dokazuje	pesmica Ob
dvojem grobu , da jo tudi	v tej svoji	naivnosti lahko ljubka. Več	skrbi moraš
posvečati izrazu, zlasti ritmu, brez katerega ni pesmi. — Pošlji spet!
Karz^ilski Marjan: Kazumski način pisanja, ki sem ga že zadnjič opazil pri
je tudi to pot očiten, dasi jo tokrat nevarnejši. Kajti, če gre za stvarco, ki je *koro neko vrste razmišljanje, potem ji jo duhovitost in razgibanost misli samo v prid, medtem ko jo stvari, katero teža sloni ua zgodbi, pretirano razvita intelektualistična nota le v škodo. — Zgodba, ki jo opisuješ, jo opisovana s prevelikim Patosoin iu pretiravanjem; samo da bi ustregel tezi, ki si si jo postavil na za-•etku, delaš nasilje nad življenjem. Sposobnosti so ti nedvomno no da odrekati, toda vprašanje jo, če jih boš kdaj uveljavil v literaturi.
Slav«: Tvojo pesmi so Šibko. Tudi ti prebiraj naše novejše pesnike. Pismo P" le pošlji kmalu!
M. m. M.: Prvi sonet smo priobčili, drugi pa je So potreben pile, in sicer bi '^o treba nadomestiti I. verz z manj banalno metaforo in precizirati v i). in Ki. v,,|,zii ohlapna simbola ( Koprena svetla , »hrame). Co ti bo popravek uspel, pošlji
spet. — V prozi nisi tako doma kot v pesmi. Tvoja črtica »Starine* sicer kaže, <la se znaš gladko in tekoče izražati, vendar manjka v njej prave psihološke izostritve. En sam, izoliran dogodek raztegneš na dolgo in široko. Iz razmeroma majhnega konflikta hočeš napraviti psihološki problem prve vrste. Posledica tega je, da pritiraš stvar preko roba verjetnosti in da je branje mučno.
Jurjov: Draga tovarišica, ne bi si upal trditi, da nimaš talenta, nasprotno, zdi se mi, da jo v tvoji Črtici Maronk smisel za epično pripovedovanje kar otipljiv. Zgodbica bi bila kar vredna tiska, če ne bi bilo v njej tiste pogubne delitve na črno in belo: na eni strani pridna in revna Marjule, na drugi pa njene hudobne sošolke. Skušaj se bolj približati življenju, kot je v resnici. — Nakar se spet oglasil
Jože Kruli: Tvoje »Tri fotografije s ceste* kažejo prijeten, lagoden, nekoliko igriv način pripovedovanja, ki spominja na Miška Kranjca in ki priča, da imaš prijem, kot je potreben pripovedniku. Čudil pa sem so tvoji izbiri sujetov. Čemu opisovati same norce, megalomaue in umsko izkrivljeno tipe? Ali ni zdrav, navaden človek zanimivejši in bolj vreden oblikovanja? — V prihodnje morda razmisli o tem in spet kaj pošlji!
Zinka Kovač: Tvoja črtica >Tat , draga tovarišica, kaže marsikatere odlike, čeprav v celoti šo ni uspela. Poudariti je treba zlasti, da imaš smisel za zaokroženost zgodbe in da znaš tudi pripovedovati dovolj živ6 in plastično, kadar opisuješ prizor, ki se godi pred našimi očmi. Medtem ko je tvoj uvodni oris, ki nas vpelje v zgodbo mnogo bolj ohlapen. Tudi jezik je često banalen. — Pošlji šol
1). S.
Ptujčan: Tvojo šolsko nalogo 'Naš razred., v kateri razmotrivaš lastnosti sodobne študirajoče mladine in na kratko očrtaš pomanjkljivosti današnjega srednješolskega pouka, bi priobčili, čeprav ni takšna, kot si je želimo. Priobčujemo je ne zato, ker v naši razpravi o srednji šoli dovolj obširno govorimo, oziroma bomo še govorili, o stvareh, ki se jih dotikaš.
Kekel sem, da naloga ni taka, kot bi si jo želeli. Puščam ob strani dejstvo, da ne ustreza podnaslovu poizkus stanovske ocene. Ali si ti analiziral lazred s stanovskega ( razrednega) vidika? No! Zagrešil si občutno napako, ko si zapustil edino pravilni tir, ki ti ga je začrtal bistroumno sam profesor. Kajti analiza razreda brez dosledne uporabe tega vidika je nemogoča, ker razred ni iz enega kamna izsekana gmota, ampak edinim, v kateri st' prepletajo naj-raz.novrstuejši pogledi na svet njenih članov (učencev), ki koreninijo prav v njihovi razredni diferenciaciji. Co tega sociološkega elementa v analizi, kakršne si se skušal lotiti, ne upoštevaš, se tvoja analiza nujno neha ob golih ugotovitvah, da je mladina egoistična, nepoštena itd. Analiza pa mora povedati tudi zakaj stoje stvari tako in tako. Analiza ne sme ostati na površini, ampak mora seči v globino. Kot jo psihologija poedinca rezultat najrazličnejših komponent, med katerimi so prvobitne ckonomsko-sociološke ‘(razredna pripadnost, milje, tradicija dotičnoga razreda, družine itd.!), ki se v zapleteni krivulji odražajo v duševnosti poedinca in so preobražajo po zakonitosti njegovo psihofizične konstitucije, tako je treba tudi razredno psihologijo kakor mladinsko psihologijo sploh razčlenjati ne zgolj po površnem opazovanju, ampak je treba na ravnanje razreda kot celote, na njegovo postopke, skratka na njegov obraz zreti s pravkar opisanega zrelišča. To kajpak ni lahka naloga, zato pa še nikakor nimamo pravic' uporabljati druge, toda popolnoma jalove metode! Jalove, pravim, kor nam v resnici no razjasni ničesar. Resnična analiza pa je vedno revolucionarna! Iz spoznanja, kje so vzroki nekega stanja, raso tudi vedno spoznanje poti in sredstev, s katerimi Je treba negativnosti odpraviti.
Prav bežno sem napisal nekaj opomb k glavnemu uedostatku tvojega spisa-Priobčujem te opazke kar na tem mestu, ker 1)1 bilo prav, da jih tudi drugi bero. Razumljivo pa je, da se taki spisi, kakršen je tvoj, ne dado pisati mehanično po enem receptu. Prvo pa je, da si s študijem neposredne stvarnosti prisvojiš dialektično gledanje nanjo, da na pojave ne gledaš okostenelo, ampak si jih tolmačiš iz prepletanja in trenja nasprotujočih se silnic, katerih rezultat jo svet sam in vse kar po svetu lazi. To pot je trobu ubrati tudi tedaj, kadar govorimo o srednješolskem razredu.
Z. Z.: Za Tvoje poročilo z ljubljanskega učiteljišča velja isto, kar sem napisal Slavinu I
Slavin: Oprosti, da Tvojega zanimivega poročila zaradi pomanjkanja prostora poročila?™0	Odpasti so morala zaradi nujnejšega gradiva skoraj vsa
Fra. Pi.: Tvoj uvodnik je sicer nekoliko nejasen, ima pa lepe misli Citiram en odstavek na tem mestu: s Mladinci! Sklonimo glave in pojdimo z narodom Ta naj nam bo vodnik, da ne bomo zašli in omagali. Prisluhnimo njegovemu utripu v katerem se še ni poleglo bobnenje topov in se še ni razblinil smrad razpadajočih trupel zadnje svetovne vojne. Prisluhnimo mu in zaobljubimo se: Z narodom, četudi bi to stalo življenje, v njegovi borbi za mir, kruh in boljšo bodočnost«. Priobčili bi ga v celoti iu na uvodnem mestu, če ne bi imeli drugega, ki je po vsebinski strani aktualnejši. Oglasi se kaj tudi ob počitnicah!
St. Klemen.
Slovenskemu abiturienfu
Ko boš letošnjo jesen prestopil prag slovenske univerze, ki si jo je Tvoj narod priboril po desetletjih vztrajnega boja in jo že dobri dve desetletji vzdržuje s svojini delom, se vprašaj, kaj univerza temu narodu pomeni, oziroma, kaj bi niu morala pomeniti! Vprašaj se, ali je ta univerza, ki jo vzdržuje slovensko delovno ljudstvo, v resnici njegova last, ali je odprta slovenskim delovnim množicam, in koliko je v teh dvajsetih letih storila, da bi naš človek užival sadove njenega znanstvenega dela. In vprašaj se končno, po kaj si prišel na univerzo, kako pojmuješ njeno nalogo in kaj boš iz svojih moči storil, da jo boš približal potrebam in težnjam delovnega ljudstva, katerega sinovom so vrata nanjo v ogromni večini zaprta!
Ali se Ti ne zdi, da hi bilo prav, ko bi univerza, na katero sc boš vpisal, ta tako težko pričakovana univerza malega naroda, v resnici postala žarišče znanosti, toda znanosti, ki ne stoji daleč proč od ljudstva, ki mu je pripravljena vsak čas služiti, obogatiti ga z vsemi svojimi zmagami in izkušnjami. l>a bi bila žarišče znanosti, ki služi ljudstvu, ne po diktatu, ampak svojevoljno iu z veseljem, znanosti, ki se ne zapira v mir kabinetov in predavalnic, ampak odpira svoja vrata mladini slovenskim silam in jim daje možnost, da si pridobe vrhove znanja •er jfa porabijo v prid množicam, iz katerih so izšli. In da bi bila tudi žarišče znanosti, ki se ne obotavlja pomesti s predsodki in ukoreninjenimi prepričanji, kadar postanejo ta prepričanja ovira napredku, ampak ustvarja nove norme in nova načela!
In slovenski akademik? Ali bi že ne bil čas, da se zave, kakšne nalogo je prevzel nase h tem naslovom? Ali bi že ne bil čas, da se zave svoje težke moralne odgovornosti iu svoje odKovornosti v slovenski družbi? Ali naj slovenski akademik ostane zaprt pred težkimi sodobnimi pretresi, pred dogodki, ki obličijo tudi njegovo usodo? Ali naj slovenski akademik ostane slep tlačan sovražnikov Ijud-stva. ki so si ga za skorjo kruha vdinjali v svojo nečastno službo? Ali bi ne bil že čas, da slovenski akademik vrže s sebe la sramotni jarem in se prekali ' realistično voljo, hoditi pot, ki si jo ji' izbral po svoji zreli zavesti5 Slovenski akademik, ki bo vse svoje vsakdanje delo. ves svoj študij, vse svoje zamisli 111 načrte podredil hotenju, se z vsakim svojim naporom bolj približati tisti svetli podobi slovenske domovine, ki jo nosimo vsi, globoko zakopano v naših srcih?
Kdor je motril obupno karikaturo akademskega življenja, kot se je razšopi-Hla zadnji čas na univerzi, ta je moral grenko vzklikniti s t ankarjem:
»Ali jaz vidim, kako gremo vsi skupaj navzdol, v neskončno blato, jaz vidim, da'so nam laži in fraze vzele se tisto malo, kar smo imeli dobrega in •'■cpkeita v sebi! Kdor bi gledal to življenje od daleč, bi se mu smejal; kdor ga "•»ra živeti in je pošten, je najboljše, da se obesi... Ničesar si 110 sme človek '•‘leti, ničesar želeti!... Ali jaz bi rad gledal ljudi, ki bi govorili brez strahu '•• brez ozirov in brez sebičnosti; rad bi gledal ljudi, ki bi pljunili pod mizo. Prodno hi izgovorili eno tistih fraz. od katerih zdaj živimo in ki so cilj in konec J^ega našega neumnega in brezpomembnega delovanja... In to Iu vendar ne '>•><» težko, ne bilo hi tako težko! Samo oči bi bilo treba odpreti... Nič dru-*"Kn l.i ne I  treba: - samo oči odpreti, dokler jih prah popolnoma ne za-
,,, Zrak bi ho izfintil in mi vni l>i dihali • •• dihali...<
Slovenska mladina* svojim tovarišom-abiturientom ne more dati na aka-deuisko pot pomembnejših besed ...
KRATEK PREGLED
AKADEMSKEGA ŽIVLJENJA IN STRUJ NA UNIVERZI
( e si morda nedavno opazoval, kako je združena fronta nacionalističnih in klorikalnih akademikov .složno preprečila progresivni akademski struji njen mirovni miting in dvakrat s pestmi planila po njej, si se najbrž začuden vprašal, kakšna jr la toliko livalisana akademska raven, da se tu pred Tvojimi očmi vrši nekakšen gostilniški pretep druge vrste. Vprašal si se tudi najbrž, kaj slovenske akademike tako deli med sabo, da morajo svoje račune poravnavati s skrajno neakademskimi argumenti s pestjo, in sploh, kako je danes z našo akademsko mladino, med katero se boš imel Čast prištevati letošnjo jesen?
Ce si kaj prida opazoval naše tako imenovano javno, oziroma politično življenji', si gotovo spoznal, da smo Slovenci obdarjeni z dvema precej starima političnima strankama, ki sta, skoraj nekako od tedaj, ko so Slovejici politično zaživeli, imeli malone Izključen monopol slovenske politike. Desetletja se je naša politika vršila v znamenju boja klerikalci—liberalci. Preglej malo politično časopisje teh dveh slovenskih strank, pa se li bo odkrilo njih idejno bogastvo in kulturna ravnina! Poglej sodobne slovenske razmeri' pa boš znal zasluge naših klerikalnih in liberalnih politikov pravilno oceniti po oni stari latinski prislo-vici Facta loqunturk
• » *
Ne bom se spuščal v nadaljnjo analizo te slovenske politike in ne mislim raziskovati njenega socialnega izvora, taktike in vseh postopkov, ampak bom skušal prikazati njun inteligenčni podmladek, kakršnega lahko zreš na slovenski univerzi.
Najprej se bom na kratko dotaknil dedičev slovenskega liberalizma, katerega letargijo in odrezanost od širokih ljudskih mas je dovolj krepko označil naj-bistrovidnejša slovenska glava tega stoletja Ivan Cankar. Ti dediči se zbirajo pod zastavo jugoslovenskega nacionalizma v akademskem klubu Jugoslaviji . Kot je za predvojne slovenske liberalce bilo značilno pomanjkanje vsakega jasno formuliranega političnega programa, ki so ga nadomestili s pogrevanjem nekega brezkrvnega svobodoumja, ki je našel svoj najlepši izraz v znameniti farški gonji, tako izpričuje tudi sodobna jugoslovanska generacija, da so ji osnovni problemi našega časa popolnoma zamegljeni in da si ne zna konstruktivno odgovoriti niti na eno konkretno vprašanje. Na krvave probleme, ki teže slovensko ljudstvo in slovensko mladino ni dala niti enega jasnega odgovora. Pa saj si ga ne more dati, če zaradi svoj«' socialne pozicije in zaslepljenosti ne zna brez sentimentalnosti pogledati na veliki socialni spopad sedanjosti. V začetku maja letošnjega leta so izdali nekakšno poslanico, ki jasno zrcali njih popolno jalovost, idejno zmedenost in nepoznavanje tistega, kar bi v njej radi pobijali. Čeprav so debelo natisnili, da so jugoslovanski realisti , je vsakomur jasno, da o kakšni realnosti nimajo niti pojma in da jo seveda tudi niso zmožni izpreminjati. (V se sociološko ozremo na 'te socialne progresk-Me (podčrtali oni sami), |K>lem nam bo jasno, odkod črpajo svoj »socialni, kulturni in politični program (kje neki g11 imajo?!), kot imenujejo svoje jugoslovanstvo. So to sinovi slovenskega malomeščanstva, sinovi zvestih uradnikov in uslužbencev in vseli onih, ki so bili zainteresirani, da unitaristični državni aparat deluje po predpisih, /.a slovenstvo je bila ta plast vedno popolnoma mrtva, ker je od slovenskega ljudstva docela odžagana in bi v njem kvečjemu rada videla maso poslušnih ovčic, ki bi stopicala za od neba poslanimi voditelji. Svojevrstna je njihova oznaka demokracije (docela papirnata), ki jo sicer označujejo med drugim tudi kol priznavanje svobodnega govorjenja, pisanja in zborovanja . pet vrstic za tem pa že svečano zatrjujejo, da v demokraciji ne bodo trpeli »nikakršne .ideje, ki je protinarodna in proti-državna itd.
S socialnimi progresisti takega kova kajpak resnično progresivna slovenska mladina nima nič skupnega, ker ve, da se s tako bledo in frazersko ideologijo v lej in taki realnosti ne da napraviti prav nič. Omembe vredno je še to. tla so li Jugoslovani postali v zadnjem času vsega upoštevanja vreden prirepek klero-tašističnlh akademikov v borbi proti naprednim študentom in jim služijo (slepi kot so!) za navadno Itafažo
Jalovost zgoraj opisane skupine se kaže tudi v tem, da se nacionalno obarvani Študentje, ki jih ne zadovoljuje popolnoma neizoblikovani socialni koncept
»Jugoslavije«, zbirajo v »Edinstvu«, ki je akademska podružnica znanega
*	a Ljotiča, ki mu pa ne bo nikdar uspelo, spraviti se na pleča delovneca l|udstva. I udi ti »zboraši« so verni zavezniki svojih bratov v fašizmu — klerikalcev.
#	* #
Zanimivo je vprašanje katoliške mladine, v katerem moramo ločiti dva tabora, ki pa se v odločilnih trenutkih vedno bratsko združita, če je na obzorju skupni sovražnik. Globlja analiza te ločitve bi me zavedla predaleč, zato ju bom očrtal prav bežno.
Pokretom, ki so hoteli naše povojno katolištvo razživeti, ga sprostiti forma-
I Ul I / *	O rt	1	/	\	n	l	M	a	«	n	'	1	■	ili	■	t	>	»	n	£	v	/v	1	#\	1	v	•	4	■	M	«	S	n	n	1.	■■■	»	«	_	Z	   ...	1	TF	1	1
metodah in načinu pisanja nima enakega v vsej dosedanji slovenski publicistiki. Okoli tega lista se zbira najbolj zakrknjena slovenska reakcija, ki je podrejena vodstvu cerkveno hierarhije in se mu slepo pokorava. Ta list predstavlja prednjo stražo klerikalizma na Slovenskem. Obravnavanje vseh problemov, ki se jih ta list dotika (resnična vprašanja slovenskega akademika so mu prav malo mar), jo aprioristično, po tonu pa skrajno neakademsko, da ne rečem prostaško, kajti le g tem imenom se da krstiti ogenj in žveplo, ki ga ta list bruha na vse, kar mu stoji nasproti. Vsekakor zanimivo — kako svojo krščansko miselnost uveljavljajo v praksi! Ostro jih je treba označiti, ker se legitimirajo kot nekakšni prvo-boritelji slovonstva, so pa v resnici prvoboritelji cerkvene oblasti in njenih političnih eksponentov. Njihov raison d’6tre je, dvigati poplah zoper Sovjetsko Zvezo, ki jo sovražnik št. 1 vse naše klerofašistične in »napredne« soseske, in ki jim požene mraz v mozeg, da le slišijo njeno ime. Seveda bodo svoje poglede nanjo mornli pod težo razmer slej ko prej navzven temeljito korigirati, ce še pripomnim, da je večina študentov, ki nosijo na univerzi svojo idejo v obliki >grčave slovensko pesti« (njihov terminus technicus za fizično izpade na akademskih tleh), primerno preskrbljenih in da njihov pokret uživa posebno podporo in naklonjenost »Vodje slovenskega naroda«, popularnega politika, bivšega republikanca in večkratnega ministra v framasonskih vladah, ki danes v prav tem listu grmi zoper »republikance, framasone in komuniste«, potem sem, mislim, dovolj razločno povedal, da je služba interesom, ki jih brani tu skupina, vsekakor precej obrcHtonosna. Zato pa jo raven teh mož, kar je iz diletantskega pisanja njih lista razvidno, popolnoma ničova in naravnost neakademska celo v slovenskih
razmerah.
Z eno besedo: izrastek svetovne Katoliške Akcije, ki bo nudil bodočemu slovenskemu zgodovinarju in psihologu pripravno sinov za oznako slovenske neumnosti.
Druga skupina, ki sloni na katoliškem svetovnem nazoru, je skupina Darjanov«, ki jo bom opredelil kot skupino, ki nasproti borbenosti in nasilnosti Stražarjev« zagovarja tudi v praksi primat krščanske ljubezni. Tej bistveni ločitvi zaradi pomanjkanja prostora 110 morem dodati popolnejše razlage. Omenjam le še to, da jo »Zarja« pod očitnim vplivom »Dejanja«, ki naj bi bil neka aplikacija personalizma na slovensko konkretnost, ki pa doslej, kot je bila pričakovati, "i dala pomembnejših rezultatov. Signum temporis pa tudi nujno dopolnilo k označbi te skupine je še to, da so jo postavila v svojem letaku čisto določno na "tran francosko-angleških imperialistov iu da je bila zastopana tudi pri napadih "n napredne akademike. To jo zaenkrat za nas najzanimivejše in najtehtnejše dejstvo.
• # #
Obravnavali moram še miselnost akademikov, ki stoje v ostri opoziciji z *Roraj označenima skupinama. To so akademiki, ki se zbirajo v »Slovenskem
* I U b u«.
Prvo, kar Je treba poudarili jo to, da ta skupina ni zrasla iz nikakršne Politične tradicije, ki bi bila vsaj od daleč podobna preteklosti gornjih dveh s|t,ll»in in vsej ideološki dediščini, ki sta jo ti dve skupini mehanično prevzeli, ""'Pak je vzraila iz one svetle tradicije, ki jo ponavadi označujemo s premico
* roiern*Lov»tlk-Cankar, to je iz tradicije najboljših slovenskih duhov.
Prva osnova teni akademikom je realen, na študiju sloneč odnos tiste konkretne družabne realnosti, ki jo imenujemo slovenstvo. V to realnost so vključeni vsi življenjski problemi slovenskega ljudstva, ki je plen vedno večjega obubožanja, vsi problemi slovenske mladine, ki mora danes bedno životariti. To so v bistvu globoki socialni problemi, ki se jih ne da reševati z nobeno metafiziko, z nobenimi enostranskimi hipotezami, Se manj pa z zmedeno in protiljudsko liberalno ideologijo. To so problemi, ki se jih da reševati edinole z moderno znanstveno metodo in njej ustrezajočo politično dejavnostjo. To je tista krvava življenjska realnosti, ki ji mora vsak dan trdo doživljati slovensko ljudstvo in pred katero se slovenska mladina le prerada zateka v varne pristane svojih očetov. Zato se ta skupina akademikov trdovratno bori proti vsem lažem, ki bi rade prikazale v napačni luči naše socialne probleme. Očitajo ji anacionalnost, treba pa je poudariti, da je globoko nacionalna, ker je zakoreninjena v tem toliko preizkušanem, opeharjenem in revnem slovenskem narodu.
Slovensko delovno ljudstvo* vprašanje njegove boljše bodočnosti, njegove blaginje in svobode, to je tisto izhodišče, s katerega vrednotijo ti akademiki vsa dogajanja okoli sebe. Zato so odločno proti imperializmu, ker njegova končna zmaga pomeni konec svobode, če no uničenje slovenskega naroda, zato so iskreni boritelji za resnično demokracijo, za demokracijo, ki bo dala poedincem popolno socialno enakost, za demokracijo, ki bo zgradila zvezo svobodnih narodov, za demokracijo, ki bo utirala človeštvu pot k vedno večjemu napredku. Zato se ti akademiki odločno upirajo vsem protiljudskim poskusom, ki se pojavljajo na slovenskih tleh, ker vedo, da stoje na tem in tem odseku velike svetovne fronte, na kateri bosta tudi slovenskemu narodu in slovenskemu akademiku priborjena svoboda in kruh. Svoboda, neodvisnost in srečen razvoj slovenskega naroda so tesno zvezani 7-zmago sil napredka v svetovnem merilu.
Delo teh akademikov na univerzi je veren izraz teh teoretičnih spoznanj-Horili so se za popolno univerzo in za pravice slovenskega akademika, za neodvisne akademske ustanove, ki bodo omogočile akademski študij revnim akademikom, ki morajo prodajati danes svobodo svojega prepričanja za materialne ugodnosti.
Končati moram. Bežno sem orisal položaj na slovenski univerzi. Označil sen; nacionalno in klerikalno skupino kot za napredek slovenskega naroda negativni in ideološko oslabeli ter dejansko preživeli. Očrtal sem poglede akademikov, k| stoje izven teh dveh skupin in ki stoje ob strani tistih sil, ki se bore proti vsakemu zatiranju tako poedincev, kot narodov za enakopravno zvezo vseh narodov, brez ozira na barvo kože in kulturno stopnjo.
Onemu, ki je pazljivo zasledoval delo »Slovenske mladine« ne bo težko določiti, na kateri strani barikad stoji. Mlade ljudi, ki se zbirajo okoli nje, vodijo isti visoki ideali pravične ureditve Človeške družbe, isti globoki slovenski patno-tizem, ista velika mržnja do telesnega in duhovnega zatiranja Človeka, kot akademike okoli »Slovenskega kluba . Izbira torej ne bo težka.
Ne more biti težka tistemu, ki je spoznal vso laži" nesposobnost današnjih voditeljev slovenskega n a r o <1 a . tistemu, ki noč in d a n v Živo občuti k r v a v e r a n e t e s I o v enake resničnosti, in ki j e trdno odločen v e s s v o j i d e a 11 z *' in vse svoje zmožnosti postaviti v boj proti m r a č 11 j a s k e n imperializmu, ki kolje brez smisla 111 i I i j o n e 1111 n d iih 1 111	'
proti v s e 111 njegovi m d o 111 a Č i m p o 111 o č n i k o 111 in z a t i r a c e m , v boj za ljudsko, demokratično Slovenijo!
St. Klemen.
Ti L. 25-»
f *	.j!-**'1"'
"Knjige, brošure, časopise, uradne, trgovske in vsakovrstne druge tiskovine. Eno- in večbarvni tisk. Stereotipija. Pri večjih nakladah rotacijski tisk. V lastni založbi tiska Službeni list kralj, banske uprave dravske banovine. Zbirko zakonov in uredb in razne druge leposlovne knjige. Lastna knjigoveznica. Zahtevajte proračune I
VSA DELA HITRO, LlCNO IN PO ZMERNIH CENAHI
TISKARNA MERKUR a
LJUBLJANA / GREGORČIČEVA UL. 23 / TELEFON 25-52
f>I<zčczjie iczlcof naročnine ?
Vse tehnične, kemično čiste in analitične kemikalije Oprema za laboratorije, laboratorijski porcelan in steklo Zdravniške instrumente, urejevanje ambulanc in ordinocijskih sob
Za dijake znižane cene
D? A. KANSKY
KEMIČNA TOV A R N A KREKOV TRG 7	LJUBLJANA	TELEFON	20-88
ENCIKLOPEDIČNE ZBIRKH
POGLEDI
Zahtevajte prospekt, oglejte si prve knjižice.
Vsaka Storilka 12 din pri
AKADEMSKI ZALOŽBI
T vrše »a cesta 2 (Hotel Slon)
Najmoderaeje urejena lekarna
D1 G. PICCOLI
LJUBLJANA, TYRSKVA 6
(Nasproti »Nebotičnika«)
Velika zaloga tuzemskih in inozemskih specialitet. Oddaja zdravila na recepte za vse bolniške blagajne. Priporoča malinovec, pristen, naraven, na malo in veliko. Norveško ribje olje, naj finejše, sveže, vedno v zalogi.
Naročilo točno proti po vretju.
URAH
barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puh
TOVARNA
„0S. REICH
LJUBLJANA
la pomlad.
kupite blago za obleke in manufakturo vseh vrst najceneje
m*
i/fnOMifaUfariPlOi/crfc
LJUBLJANA, KONGRESNI TRG 15