p.b.fo kulturno - politično glasilo svetovnih in domačih dogodkov Poštni urad Celovec 2 — Vcrlagspostamt Klagenfurt l/ha ja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt LETO XIV. / ŠTEVILKA 38 CELOVEC, DNE 17. SEPTEMBRA 1964 CENA 2.— ŠILINGA Nemška politika na poti k stvarnosti? V Potsdamu so se pred 19 leti sporazumeli Truman, Stalin in Churchill, da naj bo Nemčija razdeljena na štiri zasedbene cone, katerih upravitelji pa naj sestavljajo nekako skupno vlado in se v njenem predsedovanju vrstijo od meseca do meseca. Ta dogovor je bil le delno izveden in je njegovo izvajanje šepalo že od samega začetka. Končno je z berlinsko blokado leta 1948 dokončno propadlo ■n zahodne tri zasedbene sile so svoje cone združile v „Nemško zvezno republiko” z glavnim mestom Bonnom, ki je leta 1949 dobila prvega demokratično izbranega kanclerja dr. Konrada Adenauerja. Sovjetska zveza je nato organizirala svojo cono v »Nemško demokratsko republiko”, ki ima sedež svoje vlade v Pankomi pri Berlinu. Berlin je ostal sani za sebe vsaj začasno še pod skupno upravo, končno je bil tudi ta razdeljen v dva dela, v Zahodni in Vzhodni, ki ju loči zloglasni „zid”. Zahodno-nemška vlada je bila izvoljena na svobodnih, tajnih, demokratičnih volitvah, medtem ko so v Nemški demokratični republiki na vzhodu prevzeli oblast komunisti. Zahodna Nemčija se smatra za predstavnico vseh Nemcev kot edina svobodno izvoljena nemška vlada in vlado v Vzhodni Nemčiji sploh ne mara priznati, kot tudi te same nt priznava za neodvisno državo, ampak jo smatra ^ vedno za sovjetsko zasedbeno cono. To politiko je vodil Adenauer, na njej vztraja tudi njegov naslednik Erhard, oba sta vztrajna zagovornika zedinjenja Nemčije na temelju zaliod-uega predloga o svobodnih volitvah, ki naj bi prisedle najprej do vsenemškega, svobodno izvoljenega Parlamenta, nato pa do vsenemške svobodno izbra-ne, demokratične vlade. »Združitev obeh nemških delov je osnovna pra-v'ca, toda v teh dneh noben dosegljiv cilj. Ce bi ga bilo nekoč mogoče doseči, ne vem; tudi se je °dveč o tem „če” prepirati. Cilj je danes ne dosegljiv, ker se je ruska moč rta meji Zone zakopala in ker druge Vcčje moči, ki bi jo s tega mesta pre guala, ni; se pravi, ker je neposred-Uo merjenje moči med svetovnimi * ■ 1 a m i v atomski dobi postalo n e-' *» 'sel. že dolgo so meje zamrznjene tam, kjer so leta 1945 nastale. Hruščcv ni noben samomori-h*. Zato ne mara nobene vojne; zato pa tudi ne ftorc dopustiti zloma ruskega političnega, gospodarskega, ideološkega in vojaškega sistema v Nem-demokratski republiki, ki bi ga resnično svo-bodne volitve prinesle. To bi pomenilo njegov »lastni konec!” — Tako ie označil trenutni nem- 1 položaj, boljše nemško stvarnost na zborovanju krščansko socialne unije v Munchenu na Bavar-skein nedavno tja povabljeni nepristranski opazo Valcc prof. Golo Mann. Nato je nakazal, kaj more Zahodna Nemčija v se-danjij, razmerah storiti za približanje v daljavi sto-kčemu cilju nemškega zedinjenja. Treba je ustva-r‘t' ined obema nemškima državama nove in tes-"ejse vezi, bolj odkrito sodelovanje, ki naj postopno Privede do sprostitve komunističnega pritiska in do zboljšanja življenjskih pogojev v Vzhodni Nemčiji. a,Wl smatra, da bi moral vsak resnični Zahodni eincc želeti, da pride do odstranitve napetosti med °bema Ncmčijama, ki tako otežuje življenje v nje-Uem vzhodnem delu. krojim rojakom svetuje Mann, naj se zavedajo, _ je Vzhodna Nemčija v ruskem sistemu trdnjava, .1 j° ni mogoče vzeti s silo, ampak se ^ "a njeno osvojitev treba pripravljati s slabitvijo Celotnega sistema nasprotnika, s podpiranjem sprememb v njem, ki si jih želimo. Častilce De Gaulla ^Požarja na dejstvo, da je francosko-nemška zveza 'bm^na le zato, ker je Nemčija razdeljena. Če bi bila Združena, bi bikda bila premočna in De Gaullc ne bi r sklepal z njo zveze prijateljstva in sodelo-^"■ja. j)e Gaullc nima nobenega interesa v nem-^ združitvi, ji je preje v svoji notranjosti naspro-’ ker bi njeno uresničenje podrlo sedanji od-,0* sil v zahodni Evropi in s tem nemara tudi pot bjeni združitvi. Nemški zgodovinar Mann opozarja nato svoje mjake, da je zgodovinsko pravo, na katerem teme-J ujihova zahteva po vzhodnih pokrajinah, ki so Otvoritev 3. zasedanja koncila Preko 2300 škofov zbranih v Rimu — Zanimanje osredotočeno na malo skupino — Prvič na koncilu tudi ženske Papež Pavel VI. je v ponedeljek slovesno otvoril v cerkvi sv. Petra v Rimu 3. zasedanje 2. vatikanskega koncila. ■ Preko 2300 članov koncilske skupščine se je zbralo v baziliki, ko se je papež ob 9. uri skupaj s 24 kardinali podal v cerkev sv. Petra in z njimi opravil božjo daritev. To so ibili: 3 kardinali, 15 nadškofov, 4 škofje in dva redovna predistojnika. Vsi ti našteti so z njim stali pri papeškem oltarju in na ta način nazorno prikazali enotnost Cerkve in papeža s škofi. Po pontifikalni sv. maši je imel papež pred zbrano koncilsko skupščino govor v latinskem jeziku, v katerem je označil škofe kot svoje »resnične brate“. Pokazal je na to, da neokrnjenost katoliške resnice zahteva sedaj razjasnitev nauka o papeštvu in postavlja vlogo škofovstva v njegovo najsvetlejšo luč. Prvi vatikanski koncil 1870, ki je predčasno prekinil s svojim delom, je pač definiral (natančno določil) primat (prvenstvo) papeža, rii pa prišlo do tega, da bi še definiral vlogo 'škofov. To nalogo pa je sedai prevzel 2. vatikanski koncil. Pri otvoritveni slavnosti je bilo navzočih poleg števila zgoraj omenjenih članov koncilske skupščine še velilko število nekato-liških opazovalcev in drugih gostov, kakor tudi prvič zastopnice ženskih redov in katoliških ženskih organizacij. Med otvoritvijo sejje koncila v cerkvi sv. Petra, se je zgodila tudi prva nesreča, ko se je kardinal iz Los Angelesa (ZDA) James Francis Mcintyre onesvestil. Oseminsedem-desetletnega cerkvenega kneza so nato odnesli na nosilnici iz bazilike. Papež je daroval sv. mašo v ponedeljek, verjetno prvikrat in zadnjikrat pred zbranimi škofi. Pred njimi se bo pokazal zopet šele, ko bo okoli 20. novembra zaključil koncilsko zasedanje. Koncilska skupščina mora v desetih tednih prerešetati ogromno delo. Obravnavati mora glavne točke cerkvene reforme in enotnosti kristjanov, ki so bile od papežev Janeza XXIII. in Pavia VI. skoraj v celoti prenesene v roke koncila. Majhna skupina v središču zanimanja Na 2. vatikanskem koncilu je zanimanje osredotočeno na majhno skupino kardinalov. To so: kardinal Julius Dopfner, 51-letni Nemec, odličen teolog, ki velja za voditelja naprednih; kardinal Augustin Bea, 83-letni Nemec; kardinal Leo iSuenens, 60-letni Belgijec in ožji zaupnik papeža; tudi on velja za naprednega; kardinal Josef Ritter, 72-letni Amerikanec iz St. Louisa, velja za naprednega; kardinal Francis Spellman, 75-letni Amerikanec iz New Torka, ki velja za bolj zmernega; kot zadnji je kardinal Alfrede Ottaviani, 73-letaii Italijan in skoro slepi tajnik svetega oficija (urada), velja za zastopnika konservativne struje. Opazovalci na 2. vatikanskem koncilu so mnenja, da je komaj verjetno, da bi zmogli v tej koncilski debi zaključiti vse delo. Računajo, da bo zmogla koncilska skupščina opraviti komaj nad polovico zastavljenega dela. K temu je treba 'še prišteti, da hočejo nekateri škofje razpravljati še o svojih dodatnih temah. Rusi iznašli novo strašno orožje Novo orožje bi pomenilo popolno iztrebljenje človeštva — Ostro svarilo na račun Kitajske — Kobaltna bomba s smrtnimi žarki Sovjetski ministrski predsednik Nikita Hruščev je v torek govoril pred japonskimi pravniki in jim pri tej priliki izdal tajnost, da so Rusi iznašli pred kratkim novo strašno orožje, ki ima tako rušilno in uničevalno moč, da bi pomenilo, če bi ga uporabili, »iztrebljenje in uničenje človeštva". To izjavo je Hruščev združil z nenavadno ostrimi napadi, na račun rdeče Kitajske. Istočasno pa je premier Hruščev zagotavljal japonskim pravnikom, da Sovjetska zveza tega orožja ne bo uporabila, temveč bo stremela za mimo koeksistenco (ustvarjalno sodelovanje dveh držav z različnim družbenim redom) in gospodarski razvoj, na kateri stavi današnje človeštvo vse svoje upe in nade. Ministrski predsednik Hruščev pa je v isti sapi svaril vodjo komunistične partije Mao T.se Tunga, ki si hoče s svojimi izzivalnimi protikomunističnimi parolami ter z vojno prilastiti sovjetsko ozemlje. Hruščev je primerjal zahteve Mao Tse Tunga z zahtevami Adolfa Hitlerja z njegovim »življenjskim prostorom". Premier Hruščev je pri svojih napadih na Kitajce rekel, da je žalostno, kar je Mao izjavil pred japonskimi socialisti. V tej izjavi je namreč zah- sedaj v upravi Poljske in Rusije, nekaj nestalnega, nekaj spremenljivega, odvisno od tega, za katero letnico se hočemo odločiti kot osnovno. On svetuje, naj Nemčija opusti svoje zahteve po Sudetskem ozemlju, — te označuje naravnost za smc&nc in nestvarne —, svojim rojakom pove odkrito, da je čas, da sc sprijaznijo z nemško vzhodno mejo na Odri in Nisi. Zavzema se za izboljšanje nemških odnosov tako do Čehov kot do Poljakov. Ti naj bi sc razvili v dobro sosedstvo in tako odprli pot k medsebojnemu razumevanju, v katerem bo mogoče spore reševati s treznim preudarkom in brez zle volje ter sovražnosti. V takem ozračju bo morda nekdaj mogoča vrnitev nekaterim nemškim družinam v njihova stara bivališča na Poljskem. Vsako misel na ponovno pridobitev teh predelov Nemčije je treba opustiti, ker bi bila prav tako združena z nasiljem in krivico, kot je bila njena priključitev Poljski in Rusiji pred 19 leti. Nemške politike in odgovorne vodnike opozarja na dejstvo, da mora resnični državnik, ko zahteva pravico za svojo državo, misliti tudi na morebitno krivico, ki bi jo izpolnitev njegove zahteve (pravice) povzročila sosedu. Profesor Golo Mann ni politik, je samo znanstvenik — zgodovinar, ki skuša svojim rojakom odpreti oči, jih povesti od njihovih želj in sanj v stvarnost, jih postaviti v atomsko dobo, ko je uporaba sile za dosego določenih političnih ciljev nesmiselna, ker ne spravlja v nevarnost samo teh ciljev, ampak obstoj celih narodov in morda vsega človeštva. Da je bil Mann povabljen na glavno letno zborovanje vodilne nemške politične stranke in so ga na njem mirno poslušali, je znamenje, da polagoma le prodira tako v nemško javnost kot tudi v nemško politiko stvarna presoja. Ta utegne v doglednem času privesti tudi do izboljšanja mednarodnega položaja v Srednji Evropi in odpreti pot k novemu popuščanju napetosti med svobodnim svetom in sovjetskim blokom, k cilju, ki ga zasledujejo Združene države od kubanske krize leta 1962 sem. URADNE URE Narodnega sveta koroških Slovencev Krščanske kulturne zveze Kmečko-gospodarske zveze Koroške dijaške zveze so v torek, sredo, četrtek in petek od 8.—12.30 ure, samo v četrtek tudi od 13.—18. ure. KRATKE VESTI ® Po zadnjih vesteh iz Južne Koreje je okoh 400 ljudi našlo smrt /v velikih poplavah in pri ulsedanju zemlje, nastalih po hudem tornadu, kakršnega že desetletja ne pomnijo. Tornado je divjal čez srednji del dežele in zajel tudi Seul, v katerem je bilo 70 mrtvih in več pogrešanih. Ujme, ki so prizadele deželo, so uničile domove 20.000 ljudem in povzročile nasploh veliko materialno škodo. O Pri vajah s padalom je našel smrt neki 23-letni ameriški pilot v Schwabisch Hallu, v Nemčiji. Pri skoku iz letala se ni odprlo glavno niti rezervno padalo. Pilot je skočil iz letala v višini 1200 m. • 26-lebni G. Rugoro je naredil samomor iz strahu, da se bo moral vrniti v norišnico. Pred samomorom si je dal narediti nekaj fotografij, da bi se »mati lahko spominjala nanj“. • V planinah Taurus v jugovzhodni Turčiji je padel potniški avtobus v prepad, globok 70 metrov. V tej nesreči je 11 ljudi izgubilo življenje, 41 potnikov pa je ranjenih. • Letalo P-2 »Neptun" ameriške morna rice je padlo v morje blizu Kitajske. Pet članov posadke od 13 ljudi, ki so bili v letalu, je izgubilo življenje. • Japonski izdelovalci mikroskopov so si zadali nalogo, da bodo napravili do prihodnjega leta največji mikroskop na svetu. Mikroskop bo lahko povečal sliko predmeta stotisočkrat. Visok bo 7 metrov in bo tehtal približno 15 ton. ® Barvo s sestavino, ki uničuje insekte, pa je hkrati neškodljiva za ljudi in živali, izdeluje neka britanska firma. Sestavina v barvi uničuje: muhe, bolhe, komarje, molje, mravlje itd. teval vodja komunistične partije Kitajske, da ima Sovjetska zveza zasedenega preko en in pol milijonov km2 (kvadrat kilometrov) kitajskega ozemlja, ki so si ga prej osvojili kitajski cesarji. »Naša meja je sveta in nedotakljiva," je dejal Hruščev japonskim pravnikom »in vsak poskus jo s silo spremeniti, bi pomenilo vojno." O nemlškem vprašanju je Hruščev dejal: »Združitev Nemčije ni samo narodna zadeva njih samih, ampak tudi zelo občutljiv politični in socialni problem. Nemški narod mora sam v miru odločati, kako hoče živeti." Japonskim pravnikom je Sovjetski premier še izjavil, da je njegova dežela pripravljena Japonski vrniti dva kurilsika otoka: Shikotana in Habomaia, če bi vrinile Združene države Amerike njih oporišča v Okinavi in drugih delih Japonske. V britanskih uradnih krogih je sprožila izjava sovjetskega ministrskega predsednika o novem uničevalnem orožju veliko presenečenje. Razglabljanje vladnih krogov in znanstvenikov v britanskem glavnem mestu Londonu meri na to, da gre pri novem orožju verjetno za kobaltno bombo s smrtnimi žarki (vodikova bomba v kobaltovem plašču; kobalt je kemična prvina, podobna železu). Kobaltna bomba velja danes za »največji strah" atomske dobe. Pri eksploziji te bombe se razvije smrtno radioaktivni oblak, ki je 300-krat večji od učinka ene uranove bombe. Politični teden Po sveto... STALIŠČE VATIKANA K SPORU MOSKVA—PEKING Vatikansko glasilo „L’Osservatore della Domenica“ je pretekli teden prvič zavzelo stališče do ideološkega spora med Moskvo in Pekingom. Omenjeni list označuje ta spor kot borbo za oblast in ozemlja. Prenaseljenost južnovzhodnih predelov Azije, posebno iše Kitajske, vodi že sama po sebi k tendenci širjenja na sever, Sibirijo. In Sibirija je redko naseljena. Razen tega nima Mao Tse Tung, vodja komunistične partije Kitajske, nobenih pravnih pravic do ozemlja Sibirije, razen pravice, da bi ga potreboval. Pri tem je treba omeniti zelo važno dejstvo v zadnjem času na izredno dobre od-nošaje med Japonsko in rdečo Kitajsko. Visoka tehnična raven Japonske bi bila v stanju gospodarsko pomagati še nerazviti Kitajski. Možnost zvezo Tokio^Paking je prav tako zanimiva kakor s skrbjo spremljajoče dejstvo, piše uvodnik vatikanskega glasila. KAHN ZOPET V SAJGONU ker je več afrikanskih dežel takrat obsodilo ameriško pomoč, ki je pripomogla Com-beju do oblasti. VOJNA PROTI IZRAELU — PREDRAGA ZADEVA Še ena konferenca je bila pretekli teden v Afriki. Poleg sestanka „črnega vrha“ so se sestali v Aleksandriji (Egiptu) tudi šefi arabskih držav. Na sestanku je bilo največ govora o načrtu za preusmeritev reke Jordana in o vojaških pripravah proti Izraelu. Tako so zastopniki: Iraka, Libije, Sirije, Jordanije in Egipta predložili podrobne načrte za vojni napad na Izrael. Vsak od njih pa je hotel, da bi bil sprejet njegov načrt. Ko pa je nazadnje neki šesti zastopnik ugotovil, da so vsi predlogi zaradi ogromnih finančnih stroškov praktično neizvedljivi, so debato zaključili. Veliki načrti arabske lige so se izjalovili predvsem zaradi pomanjkanja nujne vojaške zmogljivosti sirske in libanonske vojske. Nobeden od trinajstih članic te lige pa ni bil pripravljen doprinesti žrtve za 'kritje teh stroškov. Razen tega bi bila nujna na- stanitev egipčanskih in iraških vojaških enot v 'Libanonu in Jordaniji. Za ta načrt pa nista navdušeni niti Beirut niti Amman. DR. PITTERMANN PREDSEDNIK SOCIALISTIČNE INTERNACIONALE Pretekli teden je zasedal v Bruslju glavni odbor Socialistične internacionale, v kateri je včlanjenih 49 socialističnih strank iz vsega sveta. Med drugim so bile na dnevnem redu tudi volitve novega odbora. To je bilo potrebno zlasti zato, ker je bilo mesto predsednika nezasedeno po smrti (v decembru 1963) Ericha Ollenhauerja, ki je bil hkrati tudi vodja zapadnonemških socialistov. Pri volitVi za mesto predsednika je bil sedaj soglasno izvoljen avstrijski podkancler dr. Bruno Pittermann. V svojem pozdravnem nagovoru se je novi predsednik najprej spomnil svojega predhodnika pokojnega Ollenhauerja, nato pa se je zahvalil za izkazano zaupanje, priznanje in čast, katerih je z njegovo izvolitvijo deležna mala dežela Avstrija in njena socialistična stranka. Na tem zasedanju so socialistični delegati razpravljali o različnih perečih vprašanjih svetovne politike in gospodarstva, zlasti še o ohranitvi miru in reda na svetu ter o možnostih izboljšanja življenjskih prilik posebno v gospodarsko zaostalih predelih sveta. Ob priliki zasedanja je bila odprta zgodo-vinsko-pOlitično zanimiva razstava „Sto let Socialistične internacionale". . in pri nas v Avstriji General Khan, ki je nedavno odstopil, se je vrnil v Sajgon ter prevzel vodstvo vlade. Upajo, da bo s tem premostena anarhija zadnjih dni. Pri svojem prihodu je general zagotovil, da bo v deželi vzpostavil zopet red in mir. Povratek generala Kahna je pripisati diplomatskemu uspehu ameriškega poslani-nika v Sajgonu, Maxwella Taylorja. Ta je namreč pregovoril Khana naj se vrne. Takoj po prihodu generala 'Khana pa je odstopil obrambni minister general Thien Khiem in z njim cela vlada. Khan je obljubil, da bo sestavil novo vlado, v kateri bo več civilistov kot vojakov in da bo uživala zaupanje pri ljudstvu. Poročila iz Saj gona govorijo, da je dosegel general Kahn sporazum z vladi sovražnimi budisti. Khan sam je budist in si je dal celo brado obriti kot simbol, začeti popolnoma novo življenje, kajti glavna zahteva budistov je bila civilna vlada. KRALJ KONSTANTIN NA DANSKEM 8000 Dancev je priredilo pretekli teden grškemu kralju Konstantinu ob njegovem prihodu na letališče v Kopenhagenu navdušen sprejem. Njegova zaročenka in bodoča kraljica Helenov, princesinja Anne-Marie se ni mogla obvladati in je dobesedno tekla k letalu. Strastno je Objela svojega zaročenca, ne da bi se pri tem zmenila za tisoč-glavo množico gledalcev. Medtem ko je bil kralj Konstantin obdržal kraljevo dostojanstvo in je svojo zaročenko le nežno poljubil na obe lici. Šele tedaj se je znašla princesinja in napravila pred kraljem dvomi poklon. Grški kralj Konstantin je prispel na Dansko na zaključne slovesnosti njegove bodoče soproge, kajti ta bo morala kmalu vzeti slovo od doma. Kralj Konstantin pa se je vrnil v Grčijo v spremstvu danske prestolo-naslednice Margarete 10. septembra. Šele dan pozneje so prišli njegova zaročenka in danski kraljevi par z jahto „Danneborg“ v Atene. V naslednjih dneh, to je do poroke, ki bo 18. novembra, pa bodo za poročni par prirejali plese in druge svečane prireditve. Pri tem naj bi dali prebivalstvu priložnost spoznati njih novo kraljico, na katero že danes čakajo številna poročna darila. »ČRNI VRH“ PROTI BELIM VOJAKOM Organizacija afriške enotnosti, ki je kon-ferirala teden dni v Addis Abebi o zadevi Konga, je končala svoje delo. Na sestanku zunanjih ministrov je prišla do izraza enotna želja delegatov, da bi našli ustrezno rešitev kongoškega problema. Na neki seji so ministri te organizacije tudi obsodili bele najemniške vojake v Kongu. Kongoški ministrski predsednik Moise Combe je bil pozvan, da te najemniške vojaške enote razpusti in ponudi 'gverilcem v deželi širokogrudno amnestijo, seveda če bi bili ti pripravljeni se predati. Combe je označil konferenco Organizacije afriške enotnosti, to je »črnega vrha" kot uspeh Konga in s tem cele Afrike. Prvič se je pokazalo, da so njegovo vlado prizna le afriške države. Zakonitost njegove vlade je bila še pred enim mesecem dvomljiva, PAVEL VI. OBSOJA TERORIZEM Kljub povoljno uspelemu sestanku o juž-no-tinolliskem vprašanju med avstrijskim in italijanskim zunanjim ministrom zavzemajo neredi in nasilstva na Južnem Tirolskem vedno hujši razmah. Po eksplozijah prejšnjega tedna, pri katerih je bilo več orožnikov ranjenih, se je položaj zelo zaostril. Državna meja je na tem predelu strogo zastražena in obmejnim stražnikom je pri-deljeno še 5000 vojakov. Pokrajino pa kontrolirajo oborožene sile deset tisoč vojakov in karabinjerjev, pri čemer pride tudi do požigov in hišnih preiskav. V zvezi s terorističnimi dejanji na Južnem Tirolskem je papež Pavel VI. poslal mons. Gargitterju, škofu v Boznu in Brikse-nu telegram, v katerem poziva k opustitvi »neopravičljivega nasiftstva", ki se tamkaj izvaja in zahteva, da z miroljubnim pogajanjem rešijo tamošnja sporna vprašanja. Pa tudi zvezni kancler Josef Klaus je zadnjo soboto apeliral na vse prizadete in odgovorne, da prenehajo s terorizmom in prelivanjem krvi. Posebej pa apelira g. .zvezni kancler na one, „ki so prešli iz napačnega patriotizma h krivičnim dejanjem". Končno paziva teroriste, da takoj odložijo orožje, da s tem preprečijo nove rane na obeh straneh meje. DR. SCHLEINZER O KMEČKEM VPRAŠANJU Avstrijska ljudska stranka se dobro zaveda, da ima najmočnejšo oporo ravno v kmečkem stanu, zato je ona doslej v prvi vrsti zagovarjala stališča in zahteve kmetov v parlamentu. Vendar pa pri tem ni vedno uspela, saj je brezdvomno danes najbolj reforme potrebno kmečko vprašanje. Beg z dežele v tovarne, neurejeni delovm odnosi in zlasti prenizke cene kmečkih proizvodov so vprašanja, ki mučijo kmeta po vsem svetu. Naš kmetijski minister dr. Schleinzer je na zborovanjih in v parlamentu že večkrat opozarjal na ta problem, ki nujno čaka na rešitev. Tako je tudi zadnjo soboto govoril na sestanku deželnega vodstva stranke v Celovcu. Poudaril je, da je zdravo kmetijstvo najtrdnejši temelj državnega gospodarstva, zato je v interesu države in konsumentov, da se čimprej uredi to vprašanje. V državnem gospodarstvu mora veljati načelo pravilnega uravnovešenja med posameznimi panogami. Toda gospodarski razvoj v Avstriji pa žal drugače izkazuje. Kot ugotavljajo gospodarski izvedenci, se je v letih 1950—1960 ljudski doprinos v vseh ostalih gospodarskih panogah povečal za 88% povprečno, dočim je v kmetijstvu dosegel le 27% poviška. Iz tega je vsekakor jasno, da je kmečko vprašanje pri nas najvažnejši socialni problem. Prvi korak k izboljšanju položaja bo v tem, če bo vlada skušala izvesti notranjo uravnovešanje in kmetijskim pridelkom našla čimveč tržišč za izvoz. V tej zvezi je treba storiti vse, da se javnost seznani s pomenom kmetijstva, da bi moglo ono zavzeti mesto, ki mu pripada po svoji vrednosti. ZNI2ANJE CARINE Mnoge obmejne prebivalce, ki gredo pogosto v Trbiž ali v Slovenijo, bo sklep pa-ritetične komisije na Dunaju gotovo razveselil. Na predlog te komisije je bilo na ministrski seji prejšnji torek sklenjeno, da bo znižana carina na približno 80 blagovnih skupin, za nadaljnjih 10 skupin pa bo carina vobče odpravljena. Po tem sklepu bo carine prosto sledeče blago: oranže (na katere je bila do sedai določena carina 40 šil. za 100 kg), mandarine (40 šil.), grape fruits (25 šil.), mak in pomarančna marmelada (400 šil.), breskve v konzervah (400 šil.), in sokovi tropskih sadežev (11%). Tudi na druga živila je carina znatno znižana; tako na margarino od 22 na 18%, na ribe v konzervah od 530 na 430 šil, na kakao v prahu od 29 na 14%, na testenine od 36 na 27%, na čokolado od 32 na 25%, in na razne marmelade od 15 na 12%. Doslej je znašala carina na kavo 2450 šil., odslej pa le še 700 šil. in na čaj je pravtako občutno znižana od 3500 na 800 šil. na kilogram. Naij še omenimo nekaj drugih predmetov, ki so deležni tega znižanja kot pralni praški na 15%, razna oblačila na 20%, usnjati predmeti na 17%, talne obloge in linoleum na 26%, spodnja oblačila in perilo na 22%. Občutno znižanje carin so določili še na gospodinjske aparate kot na kuhinjske aparate od 30 na 18% vrednosti, na svetila za 20%, na hladilnike 13%, na pralne stroje 19%, na šivalne stroje 17% in na štedilnike 22%. Pa tudi vozila so deležna tega znižanja in sicer navadna kolesa od 34 na 26% vrednosti, igrače na 21% in pohištvo od 30 na 24%. To znižanje carin 'bo stopilo v veljavo še letos s 1. oktobrom. KONGRES KRŠČANSKO-DEMOKRAT- SKIH STRANK V SALZBURGU Krščansko -demokra tske stranke Evrope so med seboj povezane v zvezo, v kateri skušajo svoje delovanje koordinirati in tako svoj pokret v sodelovanju krepiti. Vsako leto se zato vsaj enkrat zberejo najvidnejši predstavniki krščanske demokracije in letos je to srečanje na gradu Klessheim pri Salzburgu. V soboto je v pozdravnem nagovoru deželni glavar dr. Lechner izrekel dobrodošlico krščansko-demokratskim politikom iz vse Evrope, med katerimi so belgijski predsednik Leferve, Schroder in Krone, ministra iz Bonna, ter avstrijski politiki kot kancler dr. Klaus, dr. Maleta in dr. Withalm. Na kongresu je med drugimi govoril tudi kancler dr. Klaus in poudaril, da je zgodovinska zasluga krščansko-demo-kratičnih strank, da na razvalinah druge svetovne vojne raste nova Evropa, ki je svobodna in demokratična. V 'bodoče pa je naloga krščanskih strank, da preprečijo sleherno 'sovraštvo in delajo za pomirjenje tako med socialnimi plastmi družbe kot med narodi. SLOVENCI d&nuL in po vneta Jubilej Cvetka Golarja Pesnik in dramatik Cvetko Golar, sopotnik modeme, osebni prijatelj Cankarja in Župančiča, praznuje 85-Ietnico svojega rojstva. Prav za ta jubilej jc izšla tudi njegova knjiga „Iz spominov in srečanj”, v kateri se spominja svojih velikih prijateljev, posebno Cankarja, s katerim sta si bila posebno blizu. Cvetko Golar je izdal mnogo pesniških zbirk, popularen pa je postal kot ljudski dramatik. Njegovo »Vdovo Rošlinko” le danes z uspehom uprizarjajo podeželski odri. Bil je tudi urednik številnih časopisov in revij, po vojni pa se je stalne naselil v Ljutomem. Smrt zaslužne slovenske učiteljice V svetoivanski bolnici v Trstu je umrla 27. avgusta slovenska učiteljica Pavla Zazula. Pokojna je službovala v Italiji, v Jugoslaviji, po vojni jc služila 17 let pri Sv. Ivanu in dve leti pri Sv. Križ«. Učiteljsko službo je izvrševala zelo vestno in dosegla v svojem poklicu velike uspehe. Pri pouku je uporabljala moderne didaktične metode, o katerih je imela tudi več predavanj, čeprav je bila v šoli natančna in stroga, so jo imeli otroci radi. Mladino je vzgajala l>olj z zgledom kot z besedo. Njenim učenkam in učencem ni bilo treba posebno pripo ročati sv. maše in sv. zakramentov. Videli so gospodično in so šli. Če kdo ni šel, so si ostali resno vzeli k srcu, da ga spravijo v cerkev. Doživela je marsikako bridko uro, sedaj pa je šla k svojemu Bogu, za katerega je živela in vzgajala mladino. Razstava Lojzeta Spacala Na Jesenicah je bila v delavskem domu razstava del akademskega slikarja Lojzeta Spacala. Umetnik je razstavljal štiriindvajset grafik. Med njimi so bile tudi tiste, ki so dobile nagrade na raznih medna-rodnih razstavah. Slovenski oktet na Dunaju »Slovenski vokalni oktet” je dosegel s svojim nedavnim gostovanjem na Dunaju zelo lep uspeh. O koncertu, ki je bil v razkošni dvorani palače Ra-sumovskv, so pisali dunajski kritiki nadvse laskavo in hvalili čistost intonacije, izbrane glasove, največjo preciznost podajanja in jasno artikulacijo tudi pri najhitrejšem tempu. Prvi del koncerta je obsegal pretežno stare mojstre — madrigale in motete Jakoba Gallusa, Wilaer-ta, Hasslerja, Palestrine, drugi del pa slovenske, slovaške, moravske, hrvatske in ruske ljud&e pesmi v pestri izbiri. Poslušalce je opajala mehkoba pia-nissimo-podajanja. Kritiki hvalijo posebno odličen tenor in bas. Ploskanje občinstva je naraščalo od točke do točke in končno je izsililo več dodatkov. »Mir na zemlji" v slovenščini Sporočajo nam, da je v Vatikanu v vatikanski tiskarni v tisku slovenski prevod znamenite papeške okrožnice papeža Janeza XXIII. ,JPacem in terris”. Za natis se je zavzel č. g. pater Anton Prešeren, generalni asistent jezuitskega reda za slovanske pokrajine. Občni zbor »Družabne pravde" Na praznik sv. Jožefa Delavca, 1. maja, je bil Y Buenos Airesu v Argentini občni zbor znane orga nizacijc za širjenje krščanskega družbenega nauka med Slovenci »Družabne pravde”. Za predsednika jc bil izvoljen Jože Jonke, za tajnika Rudolf Smersu, za upravnika Lojze Erjavec, drugi pa za razu* poverjeništva. Argentinski Slovenci romajo Vsakoletno romanje argentinskih Slovencev k Lurški Materi je velik dogodek za tamošnje izseljence. Nad 1200 vernih Slovencev se je letos ž* ponovno zbralo v nedeljo, 23. avg., pri Mariji n* argentinskih Brezjah. Zbrana molitev in mogočn* pesem je zopet s svežo vezjo povezala navzoče v občestvo enega duha in enega srca, kar jc zlasti v tujini tako potrebno. Iz ljubljanske nadškofije Ustanovljena je bila nova župnija na Grosupljem pod Ljubljano, pri Sv. Križu (pri Žalah) v Ljubljani pa nova ekspozitura. V času nadškofove odsotnosti na koncilu bo vodil ljubljansko nadškofijo generalni vikar dr. Stanko Lenič, sv. birmo pa bo delil v izjemnih primerih prelat Josip Šimenc. Kandidat za nagrado »Mladega pokolenja“ Ilustratorka Ančka Gošnik-Godcc jc kandidat J* letošnjo nagrado »Mladega pokolenja”, ki vsako k" to nagrajuje najboljša dela s področja domače ml*' dinske literature. Poleg nje je komisija slovenskih kulturnih delavcev predlagala književnike Kristin® Brenk (za dolgoletno delo na področju mladinske literature), Mirjam Steiner (za knjigo »Vojak z zl*' timi gumbi”), Marijana Tršarja (za knjigo »Indijanci, gusarji in detektivi”) in Lojzeta Zupanca (l> knjigo »Kamniti most”) ter ilustratorja Iva Šubic* in Maričko Koren. Srečanje slovenskih izobražencev v Celovcu V soboto, dne 12. septembra, je bil v Delavski zbornici v Celovcu sestanek koroških slovenskih izobražencev, za katerega so bile značilne zelo razgibane diskusije ter prisrčna domačnost. V okviru dopoldanskega sestanka je predaval g. profesor Janko Mesner o Prežihovem Vorancu, nato pa se je razvil živahen razgovor v zvezi z vprašanji sodobnega slovenskega literarnega ustvarjanja. Sestanka se je udeležil kot gost iz Trsta tudi g. profesor Jože Peterlin. Popoldan pa je spregovoril o naših narodnostnih problemih višji študijski svčtnik, ravnatelj dr. Joško Tischler, ki je vodil kot predsednik Zveze slovenskih absolventov s tajnikom, preč. g. Avguštinom Čebulom visokih, srednjih in višjih strokovnih šol srečanje naše inteligence. Govor dr. Joška Tischlerja „Zdi se mi, da je Mio gledanje na to zvezo nekam zgrešeno, ker so eni gledali v tej zvezi absolventov skupino neopredeljenih, ali skupimo svetovnonazomo nevtralnih ljudi. Meni se zdi ali vsaj jaz osebno si ne morem predstavljati neopredeljenega izobraženca, zdi se mi, da bi moral takemu človeku manjkati lastni jaz. Če pa sem opredeljen, tedaj' sem seve tudi odločen, da bom ta svoj lastni jaz branil, če je atakiran, da bom ta svoj lastni jaz tudi utrjeval s študijem. Mnenja sem, da je naša zveza slovenskih absolventov skupnost ljudi, z izkristaliziranimi jazi in ravno zaradi te svoje opredeljenosti smo v stanu, da se usedemo k isti mizi, da se pogovorimo o zadevah, ki so nam pri vsej opredeljenosti skupne in tudi o zadevah, v katerih smo različnih gledanj. Zdi se mi, da sta zadnja dva papeža Janez XXIII. in Pavel VI. na široko odprla vrata skupnim razgovorom z vsemi, ki so dobre volje, enako moramo ugotoviti, da je tudi svetovnonazorni kontrapol Hruščev enako odprl vrata za razgovore na vse strani. Reševanje socialnih in gospodarskih problemov ter ohranitev miru so tako veliki in talko odločilni faktorji v življenju vsega človeštva in tako odločilni, da zavisi obstoj človeštva od zdravega razsojanja položaja in reševanja problemov. Ce gledamo našo avstrijsko vladno koalicijo, tedaj se nam vsak dan pred očmi odpirajo novi jarki in gradijo tudi iz dneva v dan novi mostovi skupnega sodelovanja pri vsej veliki svetovno nazorni razliki pogledov. In sedaj pri nas! Mogoče je osnovna linija našega položaja, da vsi brez razlike najrajši tirjamo od naših obeh centralnih organizacij, da se zalagata v problemih naših skupnih potreb >n interesov, da pa se vsi vse premalo zavedamo, da je treba v pisker, iz katerega nekaj pričakujemo, najprej nekaj dati. Iz praznega piiskra ne morem ničesar vzeti. Ce Mrjam od centrale, pa naj si bo ena ali druga, tedaj moram najprej tej centrali tudi nuditi vso pomoč, kakor sem je sposoben. Ob strani stati in kritizirati — samo kritizirati, je premalo. Zdi se mi, da ima rojak, ki mi je pred nekaj dnevi hudo očital našo skupno slovensko napako, prav, ko je trdil, da se mi vse premalo pogovorimo, da vse premalo Predebatiramo skupne probleme, da debati-Mti sploh ne znamo, da pri vsakem razgovoru drugo mnenje načelno odklanjamo ali smatramo apriori za sovražno. Zato naj bo na sestanku možnoslt za odkrit razgovor dana. Prej pa moram še naglasiti nekaj osnovnih misli. 'Povsem jasno mi je, da moramo v svojem Poklicu biti na vsak način na mestu, da ta-ko vršimo svoje dolžnosti kot državljani in kot člani človeške družbe. Ce gledam naše slovenske prilike po drugi svetovni vojni, tedaj bi to obdobje razdelil na dvoje desetletij. Od 1945-1955, do-ka, ki je pomenila v našem notranjem in tudi zunanjem življenju hudo razgibanost, ^i je bila bolj sad svetovno nazornega razbijanja kot zadeva zdravega razuma. Preblizu smo temu desetletju, da bi mogli tre-in nepristransko soditi o teh problemih 'P teh dogodkih. Prav gotovo pa se bo o tem desetletju še mnogo govorilo in gotovo tudi Pisalo. Drugo povojno desetletje obsega čas °d 1955 do 1964. Uvod v to novo desetletje Pomeni brez dvoma skupna spomenica k e'enu 7 avstrijske državne pogodbe. O pohodnih bolečinah te skupne spomenice tu ne bi hotel govoriti. 'Na vsak način pa je ta skupna spomenica postavila nekako .temelje ^ korake, ki smo jih podvzeli v poznejših etih. Predaja te spomenice, 11. novembra ^55, jn tiskovna konferenca na Dunaju, sta brez dvoma dva močna koraka polne zave-sti. da državna pogodba v členu 7 ne govori o črnih ali rdečih, marveč samo o Slovencih. Če človek po devetih letih prebira tekst te spomenice, bi brez dvoma mogoče danes ta ali drugi stavek drugače formuliral, v bistvu pa je zadeta in usmerjena politična linija za naprej. Brez dvoma pomeni državna pogodba mednarodno jamstvo osnovnih pravic, če se zavedamo dejstva, da se pravica ne servira na krožniku, marveč vsak dan znova pribor: s skupnim delom, 'kar pa mora biti skrb tistih, ki so po državni pogodbi prizadeti in to so koroški Slovenci, to smo mi vsi in to je predvsem dolžnost nas vseh, dolžnost v prvi vrsti vseh slovenskih izobražencev. Ce je ta mednarodno zajamčena pravica za enega izmed nas prikrajšana ali izpodbita, velja to za nas vse. Prvi konkretni rezultat avstrijske državne pogodbe je bila slovenska gimnazija. 2e leta 1955, 1. septembra, so bili prvi razgovori in tudi načrt prosvetnega ministrstva, da takoj pričnemo z osmimi razredi. Vsakomur pa je bilo in moralo biti jasno, da je pričetek samo od spodaj, ne pa od zgoraj mogoč. To naše načelno stališče je zavleklo otvoritev šole preko leta 1956 v leto 1957. Dejstvo je pač, da smo jeseni 1957 pričeli s tremi razredi in skoraj 100 'Ulčenci. Kako je bilo tisto septembrsko jesen vzdušje, pa vemo najbolj tisti, ki smo tedaj stali na prvi fronti te 'šole. Gimnazija je zame, če smem toliko svojega lastnega izkustva dodati, najmočnejši dokaz, da Skupno stremljenje ustvari dejstva, ki mejijo na čudeže. Dobro se spominjam mnenj V 37. Številki „Našega tednika—Kronike” smo poročali o slavju ob 300-letnein jubileju župne cerkve v Medgorjah. Danes pa prinaSa-mo nekaj vrstic iz zgodovine te cerkve. Prva majhna cerkev v Medgorjah je bila sezidana in blagoslovljena leta 1359. Posvečena je bila svetemu apostolu Jerneju. Tedaj so bile Medgorje podružnica dekanijske cerkve v Tinjah. V letu 1628 so začeli z zidanjem sedanje župne cerkve. Tedanji deželni knez je dal v pomoč vprežno živino in vozove, da so skupaj spravljali potrebni gradbeni material, da so lahko začeli z gradnjo sedanje gotične cerkve. Delo je počasi napredovalo in je bilo za daljšo dobo let ustavljeno. Resno so poprijeli za delo leta 1661 in cerkev z zvonikom dogradili leta 1664. Zvonik pa je bil manjši za 8 metrov od sedanjega. Okrog cerkve so zgradili novo pokopališče, obdano s 5 metrov visokim obzidjem. Ko je bila cerkev posvečena, je še vedno ostala pod župnijo Tinje. Iz Tinj je prihajal vsak teden duhovnik-kurat, ki je ob nedeljah imel sv. mašo. Sele leta 1771 je bila ustanovljena samostojna župnija in prvi župnik je bil g. Jurij Piki Od tedaj pa do danes je imela župnija 34 dušnih pastirjev. Cerkev in zvonik sta zidana v gotskem slogu. Zakristija pa je bila prizidana leta 1728. Zvonik je krit s skrilavcem, streha cerkve pa z eternitom. Farna cerkev ima 4 lepo uglašene bronaste zvonove, ki jih je po zadnji vojni nabavila fara leta 1955. Po zadnji vojni je bila cerkev tudi znotraj obnovljena leta 1947, zunaj pa leta 1954. V zadnjih dveh letih so bila izvršena še druga obnovitvena dela, napeljana je bila na novo elektrika. Vsa napeljava je lepo vzidana pod ometom. S tem v zvezi je bila na novo obnovljena vsa notranjost z oltarji v cerkvi. Cerkev je dobila tudi nove klopi, novo spovednico in prenovljene so bile tudi orgle. Pod zvonikom so v preteklem letu odkrili veliko izredno lepo fresko svetega Krištofa, ki je sedaj lepo obnovljen, da jo lahko občudujejo obiskovalci cerkve. Potrebna je bila tudi obnova zidu na pokopališču. dvomljivcev, ki niso v to novo pot imeli prav nobenega zaupanja, da so na nemški strani bili tudi najvišji krogi prepričani, da pričenjamo iSisifovo delo in nosimo vodo v morje, je bilo nekam razumljivo. Pričeta in z velikimi bolečinami rojena stvar je najboljši dokaz, koliko zdravega gledanja je v slovenskem človeku na Koroškem. Ko bomo gimnazijo v ponedeljek zopet odprli s trinajstimi razredi in nad 350 dijaki, tedaj smo dokazali, da je bila šola potrebna, da je bila skozi desetletja velika krivica, da koroški (Slovenci nismo imeli priložnosti in možnosti višje izobrazbe v svojem materinskem jeziku. Kot ravnatelj te šole smem upravičeno naglasiti, da je vzdušje na šoli neka posebnost, kjer človek vsak dan znova doživlja, da profesorji nismo samo učitelji, marveč tudi ljubitelji naše mladine. Ob koncu minulega šolskega leta sem si vzel čas, da primerjam učne uspehe naše šole z učnimi uspehi drugih gimnazij in ugotovil sem, da smo lahko v vsakem pogledu zadovoljni. Mogoče si pri teh besedah marsikdo pač misli — je vedno isto, vsak kramar svoje blago hvali, tedaj moram pripomniti, da smo tako izpostavljeni žarometu javnosti, da ne moremo prikriti nobene slabosti na zavodu, da s priznanjem ne smemo računati, to pa se razume. Ko je bila leta 1957 ustanovljena slovenska gimnazija kot poskusna šola, je bil pouk slovenščine na koroških realnih gimnazijah avtomatično ulkinjen. V podeželju pa se je začela sistematična gonja proti dvojezični šoli, ki je obstajala na osnovi šolske odredbe iz leta 1945. Marsikdo ne vidi bistvene razlike med utrakvistično in dvojezično šolo. Utrakvistična 'šola v monarhiji in med vojnama v prvi republiki je v otrokovi materinščini videla le pomožno sredstvo za posredovanje nemščine, dvojezična šola pa je v vsej šol siki dobi obvezovala vse učence učenja obeh deželnih jezikov. Gonja proti dvojezični šoli pa ni imela samo namena slovenščino iz ljudske šole odpraviti, marveč kardinalni namen je bil, odrezati korenine slovenski gimnaziji. Prišlo je sep- (Nadaljevanje na 5, strani) Ker je zid ponekod visok 5 metrov in bi bilo delo pri obnovi zidu nepopolno, so najprej uredili kanalizacijo pod grobovi, tako da lahko sedaj voda, ki priteka s cerkvene istrehe, po kanalu teče iz pokopališča. Zato je sedaj pokopališče vedno suho. Cerkev je dobila nove žlebove, po katerih se odteka voda po kanalih iz pokopališča. Obnovljen je tudi ves zid Okrog pokopališča in na novo pokrit. Vse to je bilo združeno z velikimi denar nimi stroški. Cerkev nima nič premoženja, prav tako tudi župnišče, razen majhnega vrta. Za vsa obnovitvena dela pa nismo prosili nikogar za pomoč in jo tudi nismo iskali izven fare. Farani sami so bili tisti, ki so z lastnim delom in denarjem pripomogli, da smo mogli plačati vsa podjetja in dovršiti vsa obnovitvena dela. Iz zgodovine farne cerkve še pripomnimo, da je 7. marca 1880 cerkev v Medgor-jah pogorela. Tedaj so farno cerkev obnovili in zvonik še dozidali do sedanje višine. Avstrijska cesarica pa je ob tej nesreči podarila cerkvi v Medgorjah lep in dragocen zlati mašni plašč, 'ki je v čast in lepoto cerkvi in službi božji. Leta 1915—1917, julija, je umrl v Medgorjah Jurij Drobilnik, velik dobrotnik farne cerkve, prvi šolski učitelj v Medgorjah. 17 let je bil v fari, od teh je 12 let poučeval brezplačno, in nad 60 let cerkveni organist. Veliko je daroval in oskrbel naši farni cerkvi, obnoviti je dal veliko poškodovanih reči ob požaru cerkve, obnovil je orgle in veliko drugih potrebnih reči oskrbel in plačal. Ob vhodu v cerkev stoji njegov lep nagrobni spomenik. V letu 1963—1964 je župnija obhajala 300-letni jubilej. Začeli smo jubilejno leto na praznik Kristusa Kralja s slovesno sv. daritvijo in blagoslovitvijo farne cerkve po dokončani notranji obnovi. Sklep pa smo obhajali 30. avgusta 1964, ko je sam naš nadpastir daroval zahvalno sv. mašo in s tem povzdignil vso jubilejno slovesnost, za kar smo mu iskreno hvaležni. Ob 300-letnici cerkve v Medgorjah (Nekaj iz zgodovine župne cerkve) ICcatUc kuttuctoi v&dti SEZONA CELOVŠKEGA MESTNEGA GLEDALIŠČA Z avstrijsko premiero „Vater darf’s nicht wissen“ (Oče ne sme vedeti) Harolda Brook-sa in Kaya Bannermannsa je začelo komorno gledališče v petek, 11. septembra s predstavami. Obnovljeno veliko Mestno gledališče pa bo pričelo z uprizoritvijo Shakespearove tragedije „Kdnig Lear“ (Kralj Lear) 1. oktobra. Sledila bo 3. oktobra Mozartova opera „Die Zauberflbte“ (čarobna piščal), 8. oktobra pa bodo uprizorili Ziehrerjevo opereto „Die Landstreicher“ (Potepuhi). Premiero drame „Zeit der Schuldlosen“ (Čas nedolžnih) pa bodo uprizorili 10. oktobra. VISOKO ODUKOVANJE Deželni glavar Ferdinand Wedenig je v okviru posebne slavnosti izročil v Vidmu (Udine) nedavno dosedanjemu predsedniku Furlanije Candoliniju visoko avstrijsko odlikovanje, ki mu jo je podelil zvezni predsednik dr. Adolf Scharf kot priznanje za zasluge pri razvijanju kulturne izmenjav* med Koroško in Furlanijo. KOMEDIJA „OČE NE SME VEDETI« V tej očarljivi komediji gre za dva močno zaposlena očeta in njih nerazumljive, vendar zelo samostojne otroke. Režijo vodi Grete Bittner. ■< Scenarij je v rokah Hellmuta Winklerja. Predstave bodo še: 19., 20., 24., 26. in 27. septembra, kakor tudi 3. in 4. Oktobra. Oeltjen razstavlja v Deželnem muzeju Zopet nam kulturna izmenjava med Koroško in Slovenijo posreduje košček prave umetnosti z onstran Karavank. Tokrat je pri nas na Koroškem gost z likovno umetniškega področja. In sicer razstavlja slikar JAN OELTJEN iz Ptuja, v celovškem Deželnem muzeju. Ob navzočnosti 84-letnega umetnika osebno, sta ravnatelj Deželnega muzeja, dvorni svetnik dr. Moro in kulturni referent deželne vlade, dvorni svetnik dr. Rudan poudarila važnost kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo. Umetnika, slikarja pa je približal občinstvu v svojem jedrnatem govoru ravnatelj Modeme galerije v Mariboru, Branko Rudolf. Jan Oeltjen je bil rojen 1880 v Jaderber-gu, Oldenburgu. Kot 20-letni mladenič je študiral na Akademiji umetnosti v Berlinu. Tu se je seznanil s stvaritvami Hansa v. Marčesa. Iz Berlina ga je vodila pot v Miin-chen. Prvi pomembni uspeh je dosegel umetnik na razstavi v Bremenu. Po končanem štu-dijiu je šel sprva v Rim, potem pa v Pariz. Zopet ga srečamo v Italiji, kjer je spoznal kiparko in slikarko Elzo Kazimirjevo iz Ptuja, ki je postala tudi njegova žena. Tako je postal Ptuj s svojimi Vinskimi goricami njegova druga domovina. V prvi svetovni vojni se je boril na ruski in francoski fronti. Po vojni je prepotoval: Hercegovino, Dalmacijo, Norveško, Švico, Francijo in Italijo. Leta 1936 je znova razstavljal in sicer v Berlinu. Med ‘Hitlerjevo diktaturo pa so bile njegove stvaritve prepovedane, češ da je to spačena umetnost. 'Po drugi svetovni vojni je Oeltjen v svoji novi domovini Sloveniji razstavljal v 'Ljubljani, Mariboru in v njegovem domačem mestu Ptuju. V dveh dvoranah Deželnega muzeja razstavlja umetnik svoja olja, akvarele (slike z vodnimi barvami in grafike. Najvažnejši predmet njegovega ustvarjanja je lik človeka in živali. Umetnik se čuti priklenjenega na prirodo, pokrajino, z rožami, človekom in živaljo, čeravno se zrcali v njegovih motivih včasih mirno sožitje, vendar ne morejo njegove umetnine prikriti ekspresionističnega in impresionističnega vpliva. Njegov duhovni vzornik je bil Munch, medtem ko je tehniko iskal pri Kokoschki. Razstavo umetniških del Jana Oeltjena so otvorili v prisotnosti številnih gostov 9. septembra in bo odprta do 4. Oktobra. Na to izredno lepo slikarsko razstavo priznanega umetnika iz Ptuja, opozarjamo naše ljudi iz mesta in podeželja in naj ne za-mudč prilike, si jo ogledati. KAZAZE (104-letnica delavke) Resnično svetopisemsko starost 104 let v pravem pomenu besede je dosegla v Ka-zazah 15. avgusta t. 1. rentnica, gospa Marija Skok, ki je hkrati tudi najstarejša prebivalka na Koroškem in morda celo naj-starejši prebivalec Avstrije. Slavljenka, ki je slavila svojo 104-letnico pred enim mesecem je delala še s svojimi 68. leti kot navadna kmečka delavka in tudi kot gospodinja na raznih kmetijah v Ka-zazah, Metlovi ter bližnji dn daljnji okolici. Povsod so jo imeli radi in jo čislali kot pridno in zanesljivo delavko. Kakor pripoveduje sama, ni bila nikoli v svojem dolgem življenju resno bolna. Se danes šiva, bere časopise brez očal in se živo zanima za dogodke in pomembnosti vsakdanjega življenja v kraju in okolici. S svojimi sinovi, vnuki dn pravnuki živi zmerom v najlepši slogi in harmoniji, ki jo pa tudi v resnici ljubijo in jo imajo radi. Jubdlantki, najstarejši Korošici pa želimo, da bi jo Bog ohranil še dolgo zdravo v krogu njenih ljubih. MARIJA NA ZILJI Prav je, da se tudi mi enkrat oglasimo v »Našem tedniku". Poročati ne moremo veselih, ampak žalibog le žalostne vesti. V soboto, 5. septembra 1964, smo pokopali našega dolgoletnega in priljubljenega gospoda šolskega direktorja Romaucha Wolfganga. Rajni g. direktor je že dalj časa bolehal za zahrbtno boleznijo rakom. Zadnje leto je že s težavo opravljal svojo službo kot učitelj in šolski upravitelj na naši petrazredni ljudski šoli. Zato je sklenil, da gre letošnjo jesen v stalni pokoj. V svoji težki 'bolezni je iskal g. direktor pomoči zdaj pri tem, zdaj pri onem zdravniku. Sklenil je, da se da operirati na želodcu. Odpeljal se je v Wolfsberg v tamošnjo bolnico. Operacijo samo je gospod Romauch še kar dobro prestal. Na žalost pa so nastopile po prestani operaciji komplikacije in srce, ki je bilo itak slabo, je končno odpovedalo. Ogromno število pogrebcev, ki so prihiteli od blizu in daleč, da pospremijo rajnega na njegovi zadnji poti, je pričalo, kako ■ DRUŽINSKO PRATIKO ZA LETO 1965 I • že lahko dobite. Je že izšla. Naročite • jo lahko tudi naravnost pri Mohorjevi | • družbi v Celovcu. — Stane 7.— šil. priljubljen je bil g. direktor. Pokojni g. direktor je bil odličen šolnik pa tudi dober predstojnik podrejenemu učiteljstvu. Zato je razumljivo, da ga bo šola pri Mariji na Zilji težko pogrešala. Pokojni pa je bil tudi zelo resen katoličan, ki se svojega krščanskega prepričanja ni nikoli nikjer sramoval. Posebno hud udarec pa je zadala njegova prezgodnja smrt — saj je bil pokojni šele 63 let star — njegovo gospo soprogo, otroke kakor tudi vso faro Marija na Zilji. Ob težki izgubi g. šol. direktorja Romaucha izrekamo ge. soprogi, otrokom in vsem njegovim sorodnikom najgloblje sožalje. Nesreča Naslednji dan, ko smo pokopali g. direktorja Romaucha, pa se je pripetila nova nesreča. V nedeljo, 6. septembra 1964, okoli 19. ure je šel skozi Drobovlje po deželni cesti, ki pelje od Baškega jezera proti Beljaku, 80-letni rentnik, g. Napokoj Anton, doma iz Prosovič v marijaziljski fari. Ob istem času pa je privozil po cesti avto, ki je hotel prehiteti pred njim drveči voz. Napokoj se je izognil prvemu avtu, ker pa je bil nekoliko naglušen, je preslišal prehitevajoči avto, ki je podrl Napokoja na tla, mu prizadel poškodbe po telesu in mu 2-krat zlomil obe roki. Nesrečnemu Napo-koju, ki se zdaj zdravi v beljaški bolnici, želimo, da bi čimprej okreval in se vrnil na svoj dom. Nam vsem pa naj bo ta nesreča v opomin, da bomo na cesti, posebno še tam, kjer je velik promet, še bolj previdni. ŠMIKLAV2 OB DRAVI (Z drvečim avtom v Dravo) V ponedeljek, 7. septembra 1964, se je odpeljala trojica nemških letoviščarjev: 27-letni Bauer Manfred iz Bayreutha, njegova zaročenka 22-letni Wei8 Ute, iz Haunau-a in 25-letni nastavljenec Baoker Manfred iz Niinnherga po cesti, ki pelje iz Vrbe proti Baškemu jezeru, na .popoldanski izlet. Dober kilometer pred šmiklavžem v va- Scapineve zvijače v Št. Lipšu Pri lepem vremenu, 'ki vleče vse kam drugam kakor v razgreto dvorano, se je bilo čuditi, da se je preteklo nedeljo zbralo mnogo ljudi na odrski prireditvi, kakršne ne vidimo vsak dan. Navzoči mi bodo potrdili, da jim obiska ni bila žal, vsem drugim pa povemo, da so nekaj zamudili. Vsakdo seveda ne zna uživati besede; zato je treba pač nekaj zrelosti in resnosti, včasih nekaj poguma, vselej pa srčne kulture in značaja. Igro, ki smo jo gledali, je napisal znani francoski pisatelj Moliere (izg. moljer). Ako bi slovenski jezik ne bil kulturni jezik in enakovreden vsem drugim, kako bi bilo mogoče uprizoriti v njem svetovno znano dramo? Dejstvo pa je, da nam je nedeljska predstava francoskega dela v našem jeziku posredovala toliko užitka, da ga s kratkim poročilom v listu nikdar ne bomo mogli izčrpati. Ob sočni odrski besedi smo doživeli moderno slovensko besedo, ki spada v naš čas, kakor vse druge modeme pridobitve sodobnega časa. Doživeli pa smo tudi umetnost odrskega ustvarjanja. Naravnost .in originalnost dramskega podajanja sta nas izne-nadila. če je uvodoma č. g. župnik Nagele omenil, da se nikomur ni treba sramovati tega, kar je, je potek dogodka neizbrisno vtisnil to njegovo izpoved v dušo slehernega. Nisem še videl dekleta, ki bi se sramovalo svoje lepe obleke, pač pa sem videl ljudi, ki so se 'sramovali svoje besede. Ako bi ti ljudje poznali svoj jezik, ga študirali in iskali resnico, bi se tega kompleksa hitro znebili, če so jim mladjevci s svojim izvajanjem odkrili samo majhen kos bogastva našega jezika, so dosegli svoj cilj. Oder mladje se je s to igro prvič predstavil v Št. Lipšu. Mladi ljudje so se poleg izdajanja lastne revije »mladje" poleg pisanja, odločili še za posebno nego odrske dejavnosti. Jeseni 1962 so ustanovili svoj oder, ki ga vodi Erik Prunč. Bilo je že mnogo predstav, od katerih so bile mnoge na umetniški višini. Oder mladje je velika in zgledna šola dobre volje, ljubezni do materine besede in do koroških ljudi, žrtvovanja prostega časa za upodabljanje umetniških odrskih likov. Veseli študentje s kvalitetno odigranimi muzikaličnimi vložki niso dopolnili samo odrskih odmorov, temveč so z mladostno razigrano razposajenostjo doprinesli enakovreden delež k uspelemu popoldnevu. Ob doživljanju vsega tega nam res ni treba skrivati slovenskega porekla; prvič se ne da kar tako s primitivno tajitvijo izbrisati; in drugič je naša lepa pesem, slovenska viža in domača beseda le vse kaj drugega, kot naznanivka konca slovenske besede na Koroškem. Vsaka prireditev (in kdo bi jih mogel sešteti?) je nov dokaz, da nam je sojeno življenje; in to tudi tam, kjer nam je javno mnenje najmanj naklonjeno, kjer nas je bilo strah prijaviti svojega otroka k dvojezičnemu pouku. Scapinove zvijače! Občudovali smo jih in nasmejali smo se od srca. Pa se ob njih naučimo še imeti odprte oči za pravico ter plemenito mišljenje o življenju! 'Plemenitih zvijač se naučimo! V življenju obstane le tisti, ki je pošten in zvit, ne tisti, ki je zahrbten in se maje kot bilka v vetru. Ali smo opazili, da nimamo več humorja, da se smejemo morda samo ‘še surovim smešnicam? Vse preveč smo zlezli stran od duhovnega, v vsakdanje skrbi, ki so nas naredile čemerne in mračne. Tlači nas negotovost, kje bomo dobili kruha za vsakdanje življenje. Toda samo od tega kruha človek ne živi; brez plemenite in dobre besede, brez poštenosti in pravičnosti, brez kulture podivjamo in vsa skrb za dnevno hrano je brez smisla. Treba je obojega. Kdor krade kruh, je tat, in kdor zanemarja besedo, ni boljši od tatu! Igralcem, ki so predstavili našo besedo v praznični obleki, naj bo izrečena za ta pogum na j iskrenejša zahvala. Ne štedimo s priznanjem, kadar je na mesitu. Domača beseda, s katero se nagovorita soseda, ni prav nič manj lepa in vredna, kot beseda, ki smo jo slišali to nedeljo z odra. Prav ista je, samo da je na odru oblekla praznično obleko. Naša vsakdanja beseda pa je beseda delovriih rok, kmečkih žuljev, tihega garanja. Učimo se spoštovati obe in iz obeh sebe! Florijan Lipusch si Krošiče stoji Ušavnikova bajta. Ta hiša stoji takorekoč na sredi deželne ceste. Zato se cesta na tem mestu za dobro polovico cestne 'širine zoži. Okoli 16. ure zasliši Ušavnikova gospodinja, gospa Pirman Jožefa trušč In obupne klice: »Na pomoč!" Takoj gre gledat, kaj se je zgodilo. Nudi se ji strašen prizor. Rdeči avto s tremi izletniki je zdrknil čez 25 m visoko pobočje, potem, ko je odbil obcestni kamen in pomendral pred sabo nizko grmičje, v 5 m globoko Dravo. Videč, kaj se je zgodilo, hiti Ušavnikova gospodinja domov po dolg drog, da bi pomagala nesrečnim utopljencem. Na žalost pa se je rešil s plavanjem, samo 27-letni Bauer Manfred. Na kraj nesreče so prihiteli takoj orožniki iz Drobovelj, pod g. inšpektorjem Bod-nerje, dalje orožniški inšpektor g. Kofler iz Beljaka, gasilci iz Beljaka in iz Celovca, z vsemi mogočimi reševalnimi napravami, da bi našli v Dravi potopljeni avto z obema žrtvama, kar se jim pa žalibog v ponedeljek do 20. ure še ni posrečilo. Sele v torek na Marijin praznik je strokovnemu potapljaču, opremljenemu z odgovarjajočimi rešilnimi napravami, uspelo najti na nasprotni strani Drave nesrečni avto, a brez obeh utopljencev. Prvo žrtev, utopljenca Backer iz NUrnberga se je posrečilo v sredo, 9. septembra 1964, v Loga vesi iz Drave potegniti. Ni se pa še posrečilo.najti utopljene Ute WeiB iz Bayreutha. Zakaj je prišlo do nesreče? Nesreča se je zgodila najprej zaradi tega, ker je deželna cesta na tem mestu veliko preozka in strmo pobočje, ob zraven deroči, globoki Dravi, popolnoma nezavarovano. Drugi vzrok nesreče pa leži v tem, ker je šofer ponesrečenega avta najbrž prehitro vozil in proti nasproti prihajajočemu avtu ni mogel ustaviti svojega vozila. ŠKOCJAN (Kako je bilo letos?) Po dvomesečnem odmoru so se šolska vrata zopet odprla. Istočasno pa se zapirajo letoviška vrata. Doba sezone je končana in letoviiškli gostje odhajajo različno razpoloženi. Cestni promet pojema, živžav in vrvenje ob jezeru ugaša. Hoteli, restavracije, penzioni že samevajo na spldšno. Ostali so v njih le nekateri varuhi, da bedijo in čuvajo zgradbe. V začetku ni bilo bogve kako lepo in prijazno vreme in zato je bil dotok gostov počasen in skromen. Nekateri so bili nezadovoljni in so se jezili nad Jugoslavijo in Italijo, češ zakaj gredo vsi tja in ne ostanejo pri nas. Je li bilo to res, ne vem. Obiskovalci malega Klopinjskega jezera in njegove okolice so se le pokazali in število gostov je vidno naraščalo. Največ letoviščarjev je prišlo iz Nemčije, kar so nam povedala njihova vozila. Sodeč po načinu obleke in močne rjave polti, bi skoro rekel, da so bili nekateri gostje iz afroazijskih krajev. Cene so bile različne in mislim, da ne pretirane. Seveda kakor si je gost sam izbral. Vreme je bilo toplo in primemo tudi za one, ki so najrajši v šotorih. Takih ni manjkalo. Letovišča so navadno kraji, kjer ne manjka zabave in razveseljevanja itd. Letos se je med to razigrano okolico nepričakovano vtihotapil nezaželeni gost. Neka gospa, menda iz Gradca, je prišla v to letovišče, z namenom, da preživi nekaj časa ob jezeru in si okrepi rahlo zdravje. Toda nepričakovano je zapustila letovišče in se preselila v večnost. Nade polna se je poslovila od domačih, pa se je mrtva vrnila nazaj. Bolj kot prvo iznenadenje o hitri smrti, je presenetil naše goste velik požar v Škocjanu. Nastal je v župnijskem gospodar- skem poslopju. Nerazsodnost otrok ga je zanetila. Marljivim gasilskim društvom se je zahvaliti, da se ogenj ni polastil še drugih poslopij. V nevarnosti je bil celo zvonik farne cerkve. Je že začelo tleti, pa so ga le obvarovali. Stavba je bila starinska. Nova stavba bo gotovo nad vse modernizirana. Ta dogodek je podžgal radovednost letoviščarjev. Prihiteli so od vseh strani, tako da so skoro ovirali gasilce pri gašenju. Koliko gostov je bilo letos tukaj v Škocjanu, bi vam mogla povedati občina. Vedno več zidajo. Vsak, ki zida, napravi eno nad stropje nove hiše, za bodoče goste-letovi-ščarje. Novost letošnje sezone je bila tudi tako imenovana jahalna šola. (Reitpiferdeverleih). Bili so prikupljivi konji na razpolago proti plačilu. Spodbudno je bilo videti udeležbo letoviščarjev in slišati njihovo petje pri nedeljski božji službi. Tudi to je važno, da, celo najvažnejše. POTOČE V LABOTSKI DOLINI V naši vasi, ki je tik ob jugoslovanski meji in ob Dravi, smo v nedeljo, 23. avgusta, praznovali žegnanje z vso slovesnostjo. Mi smo že v dolnjem koncu Labotske doline in naša vas je pred prvo svetovno vojno spadala pod libeliško faro, ki je sedaj v Jugoslaviji. Ker je 24. avgusta naš patron sv. Jernej, apostol, je bilo to nedeljo, na dan pred godom sv. Jerneja veliko cerkveno in domače slavje. Veliko ljudstva se je nabralo. Poleg domačinov so prišli ljudje iz Suhe in Žva-beka, pa še bolj od daleč. Ni pa manjkalo tudi naših sosedov z onstran meje, ki sedaj ZA »NEDELJO NAŠIH STARIH" dne 27. septembra Vam Družba sv. Mohorja priporoča najnovejši molitvenik z velikimi črkami »SLAVA GOSPODU" (Z rdečo obrezo v platno vezan 44.— šil., v fino črno usnje z zlato obrezo 70.— šil.) Naredite veselje našim dedom in babicam s tem lepim darom! z obmejno propusitnico lahko pridejo v naš kraj. Bila je slovesna sveta maša in pa velika procesija. Številni venci so pokazali, da spoštujemo stare cerkvene običaje. Petje in obnašanje ljudi, vse je bilo v redu in lepo, da so tisti, ki so prišli od drugod, vse pohvalili. Seveda ni manjkalo streljanja, kot je to navada ob slovesnostih. Drugič pa še vabimo vse naše prijatelje, da pridejo k nam in nas razveselijo z domačim obiskom, slovenskim petjem in prijaznostjo. PRETRESLJIVA NESREČA SLOVENSKE DRUŽINE NA FRANCOSKEM Če živi človek več let v tujini, si zaželi, da bi pogledal, kako je v domačem kraju. Ljubo doma, kdor ga ima in dokler ga ima! Zato ni čudno, če se je tudi letos več rojakov, ki živijo na Francoskem, odpeljalo čez počitnice obiskat domače kraje na Slovenskem. Zbralo se jih je več vagonov in so tako skupno potovali, da bi jim bilo prijetneje in ceneje. Z lepimi spomini so se .potem vrnili. Ko pa že niso bili več daleč od Francije, se jo zgodila pretresljiva nesreča. Živahni 5-letm deček je neopaženo odprl vrata vlaka. Pa-del je iz vlaka ter mrtev obležal ob prog;-To je bil mali Edi Leban, nadarjen fantek, saj je znal dobro govoriti slovensko in precej dobro tudi nemško in francosko. Sedel je v vlaku očetu v naročju. Vožnja je bila dolga. Pa je prosil očeta, če bi se smel na hodniku malo igrati. — V trenutku je bil pri vratih — in nesreča se je zgodila-Oče je potegnil za zasilno zavoro, vlak se je ustavil. Oče je skočil z vlaka ter približno dva kilometra nazaj od tam našel svojega sina z veliko rano na vratu in glav-Zdravnik je ugotovil smrt. Ko so malega Edija fotografirali in mesto nesreče, so dovolili privoz malega na stanovanje v Fare-bersviller v Lotaringiji ob nemško-francoski meji. Tam je bil mali Edi s pomilovanjem celega mesta, zlasti pa slovenskih naseljencev v ponedeljek, 7. septembra pokopan. GALLUSOVI PEVCI, POZOR! Vsem pevcem sporočam, da bo prihodnj3 pevska vaja v soboto, dne 19. septembru 1964 ob 14. uri pri Heimlingerju. Obvestite se med seboj! Pevovodju „Senoe nad Karavankami" Pred nekaj tedni je izšlo novo delo koroškega pisatelja Valentina Justa, in sicer „Sence nad Karavankami". Naslov knjige nam že pove, da je do še nedavnega ležala zares nad dolinami pod Karavankami senca, ki je segala globoko v srca slehernega prebivalca južne Koroške. Usoda teh ljudi pod Karavankami je bila v preteklosti usoda človeka, ki mu ničesar ni bilo prihranjenega, posebno v zadnjih petdesetih letih ne. Pisatelj nas popelje v svojem romanu v kraje, ki jih je kot Boroveljčan neštetokrat obiskal. Selani, njih najožja domovina pod Košuto mu je prirasla k srcu, njih gosto-Ijublje, srčne dobrine, zvestoba do vsega, kar je domačega, do materinega jezika, zvestoba domu in ljubezen do domovine. Piša- Koroški pisatelj Valentin Just telj nas pelje v svet gozdarjev, drvarjev in divjih lovcev, v globeli .ter skrivnostne ste-2ice in poti vzdolž Karavank, v skalnati Svet; opisuje nam vsakdanjo .borbo ter v samoti in svojem svetu po tujcih, mestni gospodi mnogokrat ogrožene in v svoji samobitnosti prizadete ljudi. Pisatelj začenja svoje pripovedovanje z letom 1923. V romanu „Sence nad Karavankami" srečavamo dva svetova: domačega, polnega Planinske idile in lepote, skromnosti in borbe za obstanek, na drugi strani pa tujino, ki Sega z mestno gospodo v življenje gorskega prebivalstva. Tujina se nam prikazuje Predvsem v bankirju dr. Homu ter njego-Vem prijatelju profesorju Rossenu. Domačini pa stopajo v vsej svoji trdoživosti, borbenosti, klicu po pravici, celo maščevanju Pred nas predvsem po sinu kočarja Stineja Ogrina — Juriju. V njem srečavamo v mar-sičem podobo Cankaijevega Jerneja, ki pov-sed zaman išče svojo pravico, ko mu umo-r‘jo očeta. Koman je pisan v slogu domovinskih po-Vesti, v preprostem, lepem jeziku. Pisatelj je z veliko ljubeznijo in razumevanjem ^'vel v našega človeka, saj je končno sam rodu, ki mu je dodeljena domovina ob ravi — pod Karavankami. Da zmagajo v '0rnanu tujčevi nazori dr. Homa, je značil-n° za dobo, ki jo pisatelj opisuje. Da izreče ^i oblast po sodniji nad Jurijem besedo bsodbe, kaže, kakšna je bila usoda člo-Veka v preteklosti, prav v letih, ki jih opi-Suie pisatelj v svojem romanu. Koman, ki je izšel pod originalnim naslo-> „Sohatten iiber den Karawanken“, sili razmišljanju. Knjigo lahko dobite pri za-°^bi „Karntner Druck- und Verlagsgesell-cbaft", Celovec, Viktringer Ring 28. Nova sušilnica za žito ^ Veliki Britaniji so začeli prodajati novo I ^0 sušilnice za žito, ki v eni uri posuši j ko štiri tone žita. Novi stroj je izdelan ^ ko, da gre žito čez rešetke in pada potem ene na drugo rešetko. Močni ventilatorji 'Potem čistijo zrnje in ga hkrati suše. Na ^ibižji rešetki se potem žito „hladi“, po-v bni elevatorji pa potem žito „odpeljejo“ 2a to pripravljeni prostor. Srečanje slovenskih izobražencev v Celovcu (Nadaljevanje s 3. strani) tembra 1958 do ukinitve obvezne dvojezične šole, o kateri je celo komisija prosvetnega ministrstva dognala, da je bila v svojih uspehih izredno uspešna. Kar se je jeseni 1958 na podeželju .godilo, je nam še dobro v spominu im je interesanten drugi odlok deželnega šolskega sveta, ki dovoljuje učiteljem, da se v ustnem pouku lahko poslužujejo otroku lastnega dialekta, če k dvojezičnemu pouku ni prijavljen in nemščine ne zna. Ta akcija je brez dvoma oropala tisoče slovenskih otrok pouka v materinščini im učiteljem na podeželju naložila praktično nerešljive naloge, na vsem šolskem področju ustvarila veliko zmedo, vse to na škodo mladine. Manjšinski šolski zakon Marca 1959 je sledil manjšinski šolski zakon, katerega je dunajski parlament sprejel 19. marca. Ta zakon dma pozitivne in negativne strani. Uzakonil je šolske prilike po odloku iz leta 1958. Formalno je zasi-gural za vsaikega posameznega otroka polno šolsko oskrbo, če je prijavljen k dvojezičnemu pouku, dejansko pa je ostal kaos, kakor je bil. Otroke je bilo treba za dvojezični pouk prijaviti. 2e ta določba sama pomeni hudo kršitev enakosti pred zakonom. Mi imamo stare podobne določbe glede verouka. Ce starši ne želijo, da otrok obiskuje ure za veronauk, tedaj imajo pravico, da tekom desetih dni po začetku šolskega leta svojega otroka odjavijo in po 14. letu ima otrok sam pravico, da se odjavi. Naši starši pa morajo svoje otroke prijaviti, 'kar je bistveno druga stvar. Pravico staršev so to imenovali, vendar je to pravica, ki ima pozitivni in tudi negativni predznak — plus in minus —. Na nekem predavanju sem slišal o tej pravici staršev celo definicijo, da je ta pravica absolutna, da gre pred pravico Cerkve in pred pravico države, kar bi v praktičnem življenju pomenilo razpad vsake družbene oblike. Pozitivna stran manjšinskega šolskega zakona iz leta 1959 pa je prav gotovo uzakonitev slovenske gimnazije, če gledamo stvarno, tedaj vidiimo, da je uzakonitev gimnazije zaupanje do šole utrdila. Ta šola pa * v ni samo produkt šolskega zakona, ta šola je tudi viden odraz skupnega hotenja koroških Slovencev, če bi še rabili dokaz za skupne nastope v vseh zadevah, ki so nam skupne pri vsej samo ob sebi umevni ideološki ločitvi in diferenciaciji, tedaj nam mora dokaz gimnazije zadostovati. Jasno pa je, da mora šola tako zaupanje zaslužiti in tu je potrebna predvsem tudi podpora slovenskih izobražencev. Pri tem pa bi hotel poudariti še nujnost dijaških domov. Brez domov gimnazije ni. Nadaljnja pozitivna komponenta skupnega hotenja in nastopa je brez dvoma tudi državna podpora za slovenske kulturne potrebe v letih 1962, 1963 in 1964. Jaz ne gledam v tem vprašanju 'toliko vsote, marveč bolj načelno vprašanje, da je državna vlada z oficielno gesto priznala tudi kulturne potrebe slovenske narodne manjšine, ki si je morala v vsej pretekli dobi prihraniti vsako svojo kulturno ali gospodarsko ustanovo od ust. Leto 1964 pa je prineslo še dva dogodka, v katerih gledam nek pozitivni rezultat skupnega hotenja. Januarja smo dobili nadzornika za gimnazijo. To imenovanje je dokaz, da je šola svojo življenjsko sposobnost dokazala, in s tem izsilila tudi potrebo po nadzorstvu. Dodal bi pri tem še eno besedo, da smo brez nadzornika vestno delali in s tem vestnim delom nadzornika zaslužili. 2slimo pa, da bo ves njegov trud posvečen napredku tega zavoda. Tekom poletja je sledilo imenovanje okrajnega nadzornika za dvojezične šole. Tudi tukaj bi si dovolil ponoviti to, kar sem osebno g. nadzorniku ob njegovem imenovanju povedal: „časti-tam Ti ne, pač pa Ti želim obilo uspeha." Vem, da si marsikateri sedaj misli, da navajam zavestno samo pozitivne, negativne pojave pa zamolčim. Prav gotovo sem to tudi zavestno napravil. Mi moramo svoje zadržanje uravnavati po teh pozitivnih pojavih in iz teh napraviti tudi tisto pravilno konkluzijo, da ni nikakega vzroka za črnoglede, pač pa pobud zadosti, da vsi napne-mo vse sile v skupnem stremljenju za skupne potrebe in cilje. Nikjer pa ne vidim povoda, da bi pri tem svojega svetovnopolitič-nega gledanja ne priznali ali branili, če je potreba." Za naše gospodarje ---=----- Kako uničimo cimo pred izkopavanjem krompirja? Pri semenskem krompirju ugotavljamo zdravstveno stanje zlasti glede na virusne bolezni ves čas rasti. Po številu teh bolezni uvrstimo nasade v posamezne razrede oziroma jih izločimo. Pri ugotavljanju virusnih bolezni se opiramo na vidne znake, ki jih povzroče virusi, to so: zvijanje listov, črtavost, mozaik in kodravost. Ne moremo pa ugotoviti tistih virusnih bolezni, ki so že v rastlini, toda še brez znakov; od virusne infekcije pa do prvih znakov mine nekaj časa. Ta čas je krajši pri mladih rastlinah, ki 'bohotno rasto in daljši pri starejših rastlinah, ki so že pred fiziološko dozorelostjo. Virusne okužbe prenašajo z rastline na rastlino listne uši, ki so najštevilnejše prav med izkopom semenskega krompirja. Da preprečimo virusom pot z listov v gomolje, moramo prav v dnevih, ko je nalet uši najmočnejši, uničiti krompirjevo cimo. S tem da pravočasno uničimo okuženo cimo, preprečimo okužbo gomoljev in semenske nasade obdržimo zdrave, če uničimo cimo pozneje, kot je določeno, pustimo, da preide virus iz listov tudi v gomolje m naslednje leto bomo opazili veliko virusnih obolenj. Prednosti zgodnjega izkopa krompirja so razen tega, da preprečimo okužbo gomoljev z virusi, tudi v tem, da na takih gomoljih redko ugotovimo krompirjevo plesen, medtem ko je zelo pogostna pri izkopu zrelih gomoljev. Nadalje je pri zgodnjem izkopu krastavost gomoljev neznatna in slabša kot pri zrelih gomoljih. Prav tako je z drugimi krompirjevimi boleznimi, ki se prenašajo z gomolji. Ugotovili so, da je vznik semena iz zgodnjega izkopa zgodnejši, razvoj rastlin pa močnejši; v mnogih primerih je tudi pridelek boljši, število gomoljev pa večje. Krompirjevo cimo lahko uničimo na več načinov: najstarejši in najzanesljivejši način je, da pulimo cimo. To je stari način uničenja zelenega dela krompirjeve rastline, ki je bil včasih zelo razširjen posebno na selekcijskih, poskusnih in semenskih nasadih, ki pa je danes zaradi pomanjkanja delovnih moči le redko uporaben. Norma za puljenje cime je za enega človeka 12 do 20 arov na dan, odvisno od sorte krompirja, od vrste zemlje, od starosti rastlin itd. Na parcelah, kjer cimo pulimo, raste plevel nemoteno tako, da je izkop oviran, nimamo pa novih krompirjevih poganjkov in s tem ne novih okužb, tako da res preprečimo nove okužbe gomoljev. Drugi, najslabši način odstranjevanja cime je košnja. S košnjo ne moremo popolnoma uničiti cime, hkrati pa na pokošenih nasadih najhitreje poženejo novi poganjki, ki so najboljša paša za listne uši. V mladih poganjkih je razmnoževanje virusov najhitrejše, pot do kraja okužbe do gomoljev pa najkrajša in tako nastanejo nove-okužbe gomoljev, ki jih opazimo šele naslednje leto. V zadnjih letih se je močno razširil tretji način zatiranja krompirjeve cime s kemičnimi sredstvi. Delovanje kemičnega sredstva ocenjujemo po času odmriosti krompirjevih listov in stebel. Ta čas naj bo čim-krajši. Menimo, da je sredstvo dobro, če v 4 dneh odmre 90 do 95% listov dm najmanj polovica do dve tretjini stebla; v osmih dneh pa listi 100% in steblo 80 do 90%. Še važnejša ocena delovanja sredstva je opazovanje ponovnega vznika krompirja v 2 do 4 tednih po opravilu. Sredstvo je dobro, če ponovnega vznika ni oziroma ga je le zelo malo. 'Po poskusih je v zadnjih treh letih bil najučinkovitejši pripravek reglone. Na hektar potrebujemo 6 litrov reglone, vode pa 600 do 800 litrov; rastline maramo dobro in enakomerno poškropiti. S tem pripravkom dobro uničimo krompirjevo cimo in tako preprečimo nove virusne okužbe, ki so na poti iz listov v gomolj, preprečimo okužbe gomoljev s fitoftoro in drugimi glivičnimi boleznimi ter uničimo plevel, tako da je iz-Itop krompirja močno olajšan. Dela v septembru • NA NJIVAH izkopavamo krompir. Pospravljamo fižol, proso, koruzo in ajdo. Čistimo in razkužujemo semena. Začnem« s setvijo ozimnega ječmena, rži, pšenice. • NA TRAVNIKU tretjič kosimo. • V SADOVNJAKU obiramo jesensko sadje in ga odpeljemo čimprej na trg. Manjvredno sadje sušimo za zimo ali pa predelamo v marmelade in sadne sokove. Breskve in češnje obrežemo in redčimo pregoste veje. Priskrbimo si o pravem času mlado sadno drevje. 9 NA VRTU prelehamo izpraznjene grede in jih posejemo z motovilcem in zimsko solato. Sadimo zimski česen in šaloto. Delimo in presajamo rabarbaro in druge trajnice. Prikrajšujemo vršičke paradižnika ali pa potrgamo cvete in drobne nastavke. ® V SHRAMBI pregledamo, očistimo in umijemo lesene police in zaboje. Pobelimo in žveplamo sadne shrambe. © V ČEBELNJAKU opravimo zadnji pregled družin in ocenimo količino zimskih zalog živeža. Očistimo notranje dele panjev. Začnemo z dopolnilnim jesenskim krmljenjem. © V ŽIVINOREJI sestavimo načrt za krmljenje živine. Pripravljamo silažo. Kdaj razmnožujemo rabarbaro ? Rabarbara je zgodaj spomladi iskana ze-lenjadnica. Prijeten okus ima, zato jo uporabljajo predvsem za kompote. Vsebuje jabolčno kislino, limonovo kislino' in oksalno kislino. Te kisline delujejo osvežujoče, čistijo kri, pospešujejo prebavo in delovanje ledvic. Zato lahko uporabljamo kot dietno hrano pri želodčnih in ledvičnih obolenjih. Poleg kislin vsebuje rabarbara vitamin C, vitamin D, vode ima 88—94%, beljakovin 0,33%, maščob 0,1% sladkorja 2,2%. 100 gramov sveže rabarbare ima 16—17 kalorij. Za uporabo so najboljši mladi listni peclji. S starostjo narašča količina kislin, zato starih listnih pecljev ne uporabljajmo. Listov ne krmimo, ker vsebujejo mnogo ok-salne kisline. v Zelo zgodna sorta rabarbare je Viktorija, ki razvije rdeče, bele in dolge listne peclje. Sorta the sutton se odlikuje po izredno velikih pridelkih, dorašča pa pozneje kot sorta Viktorija. Rabarbara dobro uspeva na toplih in sončnih legah, kjer dobimo zgodnje pridelke; raste pa tudi v senčnih legah pod drevjem. Za kvalitetne visoke pridelke zahteva rabarbara veliko vode. Podtalna voda naj ima višino 0,75—1,5 m, pri niže ležeči podtalnici rabarbara ne uspeva dobro, čeprav potrebuje rabarbara veliko vode, ne prenese stoječe vode. Rabarbaro damo na vrt kot izločino, ker nasad uporabljamo 6—8 let, pri nekaterih sortah (ameriška orjaška) pa celo do 10 let. Rabarbare ne sadimo na zemljišča, kjer je prejšnje leto rastla lucerna, ker se bolezen morilka lucerne (Rhizoc-tonia violacea) prenaša z lucerne na rabarbaro. Rabarbare na isto mesto ne smemo saditi nekaj let. Za izdatno gnojenje je rabarbara zelo hvaležna. Novim nasadom pognojimo tla s 300 kg na ar hlevskega gnoja ali 600 kg na ar komposta, poleg tega pa najmanj 14 dni pred saditvijo ob oranju zadelamo v zemljo 15 kg na ar tomasovega fosfata, 20 kg na ar kalijeve soli. Spomladi, preden začne odganjati, pa ji gnojimo še s 6 kg na ar amonsulfata. Vsako leto ali drugo leto pognojimo rabarbari s hlevskim gnojem, ki ga lahko da-(Dalje na 8. strani) Vse za vodno Instalacijo (sanitarni material) dobavlja PODJUNSKA TRGOVSKA DRUŽBA Bratje RUTAR & Co. Dobrla ves-Eberndort tel. 04236-281 Dvojni obraz Pravijo, da imajo mnogi ljudje dvojni obraz in da so v tem pravi umetniki; tako se znajo pretvarjati, da bi jim prav nihče ne mogel odrekati iskrenosti in odkritosrčnosti. Zelo pa bi bili užaljeni, če bi jih označili za hinavce. V velikem podjetju je bil zaposlen mož, ,ki je vzbujal mnogo pozornosti med uslužbenci. S posebno spretnostjo, ki mu je bila kar prirojena, je dosegel v podjetju precej visoko službeno mesto. Bil je vodja nekega oddelka. Toda pri vseh souslužbencih in Se bolj pri podrejenih je bil brez ugleda, celo zasovražen. Imel je namreč grdo lastnost, da je bil skrajno nevljuden, oblasten in častihlepen do sebi enakih in podložnih. Nasprotno pa je bil do nadrejenih, zlasti pa do ravnatelja podjetja, kar sramotno uslužen, hlapčevsko vdan in ponižen. Kot predstojnik je hodil po svojem oddelku ponosno zravnan in samozavestno; pred nadrejenimi se mu je hrbet kar krivil, glava pa globoko sklanjala. Njegovi sodelavci so ga imeli za hinavca, čeprav mu tega nihče ni povedal v obraz, se je kar nekam opravičeval rekoč: „0, hinavec pa nisem. Da moram biti strog, zahteva pač moja služba, zato v službi res ne poznam ne prijatelja, ne sovražnika. Zato povem vsakemu v obraz, kar mu gre.“ Ko bi seveda bil ta mož tudi do nadrejenih tako odkrit in službeno natančen, bi mu lahko verjeli, a kot smo slišali, to je veliko potvarjanje resnice. Prava vljudnost je izraz plemenite duševnosti, globoke moralne vzgoje in resnične ljubezni do bližnjega. Vljudnost zahteva od človeka predvsem, da se zna premagovati, krotiti svojo jezo in strasti ter brzdati svoj jezik. Pri tem pa zares ne sme imeti dvojnega merila in ljudi opredeliti v dve vrsti: prijatelje in sovražnike. Povsem naravno je, da so nam nekateri ljudje ob prvem srečanju „simpatični“ ali prijetni, drugi pa nas odbijajo in kar težko prenašamo njih družbo. Še pogosteje pa se zgodi, da se nam je kdo ..pošteno zamerir in od takrat ga ne moremo več trpeti. Tudi se dogaja, da enemu z lahkoto odpustimo žalitev in krivico, dočim je drugemu za nobeno ceno ne moremo pozabiti in podobno ... In vendar je potrebno, da smo v vsakdanjem življenju vljudni tudi do tistih ljudi, ki nam niso ljubi ali so celo do nas zahrbtni in podli. Saj to je prav krščansko. Potrebno je, da take ljudi pozdravljamo in jim od-zdravljamo. Takšno dejanje nima prav nič hinavskega na sebi, marveč je dokaz plemenitosti, krščanske vzgoje in močne volje. Takšna je torej vljudnost, ki je potrebna v vsakdanjem življenju, če hočeš veljati za olikanega. Skozi življenje hodi brez krinke in ne pretvarjaj obraza! Iskrena beseda in dostojno zadržanje do vsakega — pa naj ti bo nadrejen ali podrejen — ti bosta pripravila častno mesto v človeški družbi. i prfiske fmde SO PISALI O PRVI SVETOVNI VOJNI Ker sem ravno dobre volje, Vam povem še to-le: Iz vojske Vam poročam, le žalostne reči. Drugače pač ne morem, drugače pač mogoče ni. — Kaj tu ljudje trpijo, popisat se ne da. Govorit le tisti more, kdor vojsko sam pozna. Tud’ Vi doma trpite, trpi pač celd svet — a, kdor v vojsko mora, ta je najbolj zadet. — Zatorej .potrpite, saj bo enkrat boljše še. Ko enkrat vojska mine, bomo rad’vali se. — Zame ne skrbite, sem vedno čvrst in zdrav, četudi včasih lačen, vedno mi je prav. Žalostno srečanje 49-letni posestnik Franc Kožuh iz Št. Lenarta v Slov. goricah se je prostovoljno javil k vojakom. Njegov sin se je nahajal na ZA MLADIM O ■ IN PROSVETO Strup brezbrižnosti Tisti „vse-eno“ je mnogim le na ustnicah, v srcu pa vsekakor ni vse-eno. Ta nedolžna besedica jim služi samo za krinko; ovčje oblačilo za volkove. Glede verskih vprašanj se taki „vseeno-ljudje“ imenujejo verski brezbrižnežl. Pa kot rečeno, so le-ti kar pravi verski sovražniki. O sebi trdijo, da so strpni, za vse enaki, spravljivi. Morda, toda do katoliške vere prav gotovo niso strpni, prizanesljivi. Versko brezbrižne ljudi najdemo na vseh področjih človeškega delovanja. Pri vzgoji se čudijo prizadevanju katoličanov za usta- navljanje lastnih šol in vzgojnih zavodov. V politiki zagrizeno zagovarjajo ločitev Cerkve od države in odklanjajo kakršnokoli veroizpoved, obvezno za vso državo. V družbenem pogledu predpisujejo tisoč napačnih načel, a po drugi strani odrekajo Cerkvi vsakršno pravico in pristojnost za odločanje v socialnih zahtevah. Cerkev bi se po njihovem ne smela vmešavati v vprašanje zakona, razporoke, javne nravnosti. Čeprav jim je „vse-eno“, bi bili silno veseli, če bi videli Cerkev ponižano, osramočeno, zapostavljeno. Otcošld UatiliU v ŠOLI „Ti tam drugi v šesti klopi! Koliko je šestkrat pet?“ Majhen mož na prste stopi: „šestkrat pet je trideset!" „Vrane družijo se rade, pet na smreki jih čepi. Puška poči, ena pade, koliko jih še sedi? Kaj se tebi zdi?" — „Nobena!“ „Kaj? To v glavo mi ne gre!" — „Ena pade ustreljena, druge štiri odletč." Sz gladko obritega in ko kava ožganega p^.mi ie z razprostrtimi rokami stopil na- »Dragi stari Petrie! Mene se prav gotovo •si nadejal!" Bil je moj prijatelj, o katerem eni roeni!, da je v Burmi. ^»Najdand Smith!" sem vzkliknil in mu j/sail roke," to pa je zares presenečenje! »Oprosti mi, Petrie!" me je prekinil in soh° utrn'' svetilko, da se je na mah vsa Potopila v temo. „Morda me imaš za prismuknjenega," je dejal strme skozi okno, „vendar pa mi boš priznal, še preden boš za nekaj ur starejši, da imam za svojo previdnost tehtne razloge. Ah! Nič sumljivega! Mogoče sem tokrat jaz prvi!" Vrnili se je k mizi in spet privil svetilko. „Se ti zdi zelo skrivnostno, ali ne?" se je smejal. Pogled se mu je ustavil na mojem nedovršenem rokopisu. „Roman? Videti je, da so prebivalci te četrti zelo zdravi. Mar ne, Pe-;trie? Torej, lahko ti preskrbim obilico gradiva, ki te bo, če ti je za pošastne skrivnosti, osvobodilo influence, polomljenih kosti in živčnih ibOlezni." Ostro sem ga motril, ali nič ni bilo v njegovem izrazu, kar bi potrdilo mojo domnevo, da ga zasledujejo prividne prikazni. Oči so mu bistro zrle in poteze so mu kazale mračno odločnost. Postavil sem na mizo whisky s sodo in vprašal: „Si li predčasno prišel na dopust?" „Nisem na dopustu!" Skrbno si je tlačil pipo. „Imam službo! Hudo službo!" „Službo!? Pa menda nisi premeščen v London?" „Sem na poti, Petrie, in ne odločam jaz, kje sem danes ali kje bom jutri." Nekaj grozečega je tičalo v njegovih besedah. Ne da bi pokusil pijačo, sem čašo spet postavil na mizo in ga ostro pogledal. „Zdaj pa na dan z besedo! Kaj naj vse to pomeni?" Brez pomisleka si je Smith slekel suknjič, si zavihal rokav srajce in pokazal grdo brazgotino v mesnem delu podlehtd. Bila je zaceljena, a dobre tri centimetre naokoli sumljivo progasta. „Ali si že videl kdaj kaj podobnega, he?“ „Ne,“ sem osupel priznal. „Videti je, kakor da bi bila rana globoko izžgana." „Točno! Zelo globoko! Puščica, ki je bila prej pomočena v strup neke hamadryade, je bila tu zapičena." Mrzla zona me je spreletela, ko je omenil to najbolj strupeno kačo Azije. „Za tako stvar velja le poseben postopek," je nadaljeval prijatelj, ko si je spet oblekel suknjič. „In sicer oster nož, vžigalica in zvita patrona za izžiganje rane. Tn dni sem ležal v najhujši vročici v nekem gozdu in še danes bi ležal, ko bi se bil takrat le sekundo obotavljal. To je bil vzrok te rane in nikakšna nesreča." „Kaj hočeš s tem reči?" „S tem hočem reči, da je stvar-bila merilen poizkus. In zdaj sem za petami zločincu, ki je potrpežljivo — kapljico za kapljico — jemal gadovim žlezam strup, v katerega je pomočil puščico in jo dal potem name izstreliti." „Kakšen vrag pa je to?" „Vrag, ki biva, ako se zelo ne motim, trenutno v Londonu in se bori s podobnim orožjem. Petrie, vedi, da nisem tu le po naročilu in v korist 'britanske vlade iz Burme, marveč v dobro in blagor celokupnega belega plemena, in zelo sem prepričan — dasi prosim nebo, naj bi ne bilo tako — da bo njegov nadaljnji mirni življenjski potek v prvi vrsti odvisen od uspešnosti mojega poslanstva." če pravim, da sem bil popolnoma zmeden, to niti približno ne daje slike o moji duševni zmedi, v katero so me spravila ta nenavadna pojasnila. Najdand Smith me je iztrgal iz enoličnega predmestnega življenja ter divje vzburkal mojo domišljijo. Nisem več vedel, kaj naj si mislim, kaj naj verjamem. ..Zapravljam svoj dragoceni čas!" Spraznil je svojo čašo in vstal. ,,'Pohitel sem po najbližji poti semkaj k tebi, ker si ti edini človek na svetu, ki se mu v tej stvari lahko zaupam. Razen načelnika tajne policijske službe si ti, vsaj upam tako, edina oseba v Angliji, ki ve, da je Najdand Smith zapustil Burmo. Zdaj moram neprestano imeti koga pri sebi, Petrie — to je brezpogojno potrebno! Smem torej stanovati tu in ali boš mogel žrtvovati nekoliko dni za nekaj tako nenavadnega, da še nikoli nisi kaj takega doživel?" Brez obotavljanja sem privolil, zakaj moji zdravniški posli žal niso bili preveč obsežni. ..Krasno!" Smith mi je po svoji navadi hlastno stisnil desnico. ..Pričnimo torej!" „Kako, mar že nocoj!?" „Ta!koj! Nameraval sem iti sicer k počitku, ker že oseminštirideset ur nisem niti četrt ure resnično spal. Toda tu je še nekaj, kar moram najprej opraviti. Nemudoma moram iti svarit sira Crihtona Daveya!“ „Sira Crihtona Daveya — od družbe Indija . . „Petrie, on je zapisan smrti! Ako ne bo brez ugovora poslušal mojih nasvetov in se po njih ravnal, ga — pri Bogu — nič ne more rešiti! (Dalje prihodnjič) In jeder Hinsicht perfekt A turnamat D Der fahrbare VVaschautomat mit dem bevvahrten Zwei-Laugen-Ver-fahren. Jetzt mit „D"-Effekt, der vvahlbaren VVaschkraftverstarkung. Jede VVasche konnen Sie in Ihm vvaschen, auch empfindliche Woile, denn er bat fur alle Gevvebearten passende Programme. Beeonders vorteilhaft ist der getrennte Wasch-und Schleuderteil. Lassen Sie sich denWaschautomat„AEG-turnamat,, einmal unverbindlich vorfiiiiren. AEG AUS ERFAHRUNG GUT Kdaj razmnožujemo rabarbaro ? (Nadaljevanje s 5. strani) Pri nas na Koroškem Velesejmske vesti Velesejem v Welsu mednaroden! Avstrija je dobila nov mednarodni velesejem, in sicer v Welsu. Vkljub temu da je ta institucija med „najmlaj5imi” v Avstriji, je v zadnjih nekaj letih dosegla zavidljiv vzpon. Na letošnjem, ki se je pričel 29. avgusta, je razstavljalo nad 2000 tvrdk iz 20 držav. Razstavni prostor obsega približno 400.000 kv. m. (večji kot v Miinchnu!). Velesejem si je ogledalo nad 1 milijon obiskovalcev. Zato sta se velesejmsko predsedstvo in glavni odbor odločila, naj se ta gospodarska prireditev v bodoče imenuje „Mednarodni velesejem — Avstrijski osrednji kmetijski velesejem v Welsu”. To pobudo je vsekakor treba pozdraviti! Pripomnimo naj še, da je že v prvih petih dneh obiskal« velesejem nad 800.000 interesentov. Jugoslavija na Dunajskem velesejmu jemo v jeseni im ostane kot zastirica čez zimo ali pa ga jeseni med vrstami zadelamo v zemljo. Februarja in marca približno 3 tedne pred poganjanjem pognojimo stare nasade s 6—-8 kg na ar 40% kalijeve soli, 6 kg na ar super fosfata in 3—4 kg na ar nitromonkala. če ne gnojimo s hlevskim gnojem, so doze gnojil za 1/3—2/3 večje. Poleg tega dognojujemo še od konca junija do konca julija z 1—1,6 kg na ar nitromonkala, in sicer v več obrokih. Zemljo za nov nasad globoko preorjemo. Zelo dobro uspeva rabarbara na rigolanih tleh, ki pa jih je treba dobro pognojiti. Rabarbaro navadno množimo vegetativno, ker iz semena zrasle rastline niso iznenačene in dajo manjši pridelek. Iz nasada, ki ga uporabljamo že več let, odberemo najlepše razvite rastline, ki jih razdelimo na 2—4 dele. Vsak del mora imeti najmanj 2—3 dobro razvite poganjke in dovolj korenin. Koreninska reznica mora tehtati okoli 0,25 kg. Ugoden čas presajanja rabarbare je avgust, lahko jo presajamo tudi septembra, oktobra ali celo spomladi. Sadimo jo po 1 m do 1,5 m X 1 m do 1,5 m narazen. Dober nasad rabarbare mora biti strnjen, zato je razdalja na suhi in slabši zemlji manjša kot na dobrih z vodo bogatih tleh. Presajamo z lopato tako, da izkopljemo jamo, vanjo položimo reznico, ki jo pokrijemo s 1—5 cm debelo plastjo zemlje. Zemljo okoli sadike je treba dobro pritisniti in sadike močno zaliti. Po presajanju tla pokrijemo s šoto ali hlevskim gnojem, da so topla in se rabarbara do zime dobro ukorenini. Prvo leto je treba nasad rabarbare pleti, ker se rastline še ne razrastejo dovolj, da bi prekrile tla. Naslednja leta se rabarbara že toliko razraste, da je potrebno le enkratno okopavanje zgodaj spomladi; pri tem zadelamo v zemljo gnojila. Za dosego velikega pridelka je treba nasad namakati. Zelo važno je redno odstranjevanje cvetnih stebel, ki poganjajo že od maja. S tem preprečimo, da bi cvetno steblo izčrpavalo rastlino na škodo listnih pecljev. Pri odstranjevanju cvetnih stebel je treba biti bolj pazljiv kot pri pobiranju listnih pecljev. Pri prvem odstranjevanju poberemo le 2—3 največja cvetna stebla, čez nekaj dni odstranimo vsa cvetna stebla. Pozneje zrasla cvetna stebla odstranjujemo pri pobiranju listnih pecljev. Odstranjevati je treba tako, da iztrgamo cvetno steblo, ne smemo ga odrezati ali odlomiti. Na rastlini naj ne odstanejo deli cvetnega stebla. Tudi listnih pecljev ne smemo rezati, ampak jih je potrebno odtrgati, vendar pazljivo, da ne poškodujemo majhnih .poganjkov. Peclje pobiramo od aprila do junija. Ena rastlina da na leto najmanj 3 kg pecljev na 1 ar. ŠKOCJAN (Lepa prireditev) Lepa farna dvorana je veselo sprejela v nedeljo, 13. sept., ‘.oder mladje“, skupino mladih, navdušenih študentov, ki se posvečajo na odru kulturnemu delu za narod. Saj so ravno gledališke predstave eden glavnih sredstev za omiko naroda. Igre so sredstvo za izobrazbo gledalcev. Koliko pomorejo človeku za javne nastope, ki so tolikokrat potrebni v življenju. — Kino-predstave, televizija imajo svojo vrednost, a vse to je nekaj mrtvega, dočim so odrske predstave nekaj živega, resničnega pred človekom. Slovenski študentje so posebej poklicani, da vršijo to plemenito kulturno poslanstvo. Prepričani smo, da bo njihov trud še žel kljub težavam in oviram, velike uspehe. To se je že izkazalo v nedeljo zvečer, ko so dovršeno uprizorili komedijo „.Scapinove zvijače“. Ta burka je prava umetnina, delo znanega francoskega dramatika Molifera. Pred skoro 300 leti napisano delo ima še danes nenavadno privlačnost. Dovršenost prednašanja smo občutili pri podajanju vloge zvitega Scapina, ki je bila odlično rešena, kar je izražalo dolgo ploskanje. Vse vloge so bile posrečeno razdeljene in rešene. Vse igralce moramo pohvaliti. Gledalci so bili izredno zadovoljni. „Ni nam žal, da smo prišli. Odlično so nas zabavali in tako lepa predstava je bila. Študentje naj nas večkrat obiščejo — tako je govorilo občinstvo. Nič manj pa ni navdušil zelo izurjen kvintet „Veseli študeritje“. Zavidljivo spretnost šolske sestre so nas povabile v prvih dneh septembra na tečaj za konzerviranje. Čeprav je tečaj namenjen predvsem absolventkam kot dopolnilo zimskega šolanja, je vendar potreben in koristen tudi vsem drugim dekletom in ženam. Splošen tehnični razvoj dvajsetega stoletja je odločilno posegel tudi v to panogo gospodinjskega udejstvovanja. To smo lahko spoznale na tečaju predvsem vse tiste, ki smo sprejele prvi pouk o konzerviranju pri svojih materah, ki so se tega učile v šolah v preteklih petdesetih letih. Kakor se povsod pri modernem načinu življenja čuti stremljenje po olajšavi dela, prihaja to stremljenje tudi pri načinih konzerviranja močno do izraza. Marsikaj od tega, kar so se učile naše matere, danes ne velja več, marsikaj pa je nepotrebno, ker so se metode in načini konzerviranja močno iz-prememli. Olajšave dela pri konzerviranju ne izvirajo samo od uporabe modernih sredstev in so pokazali pri igranju. Odigrali so več glasbenih komadov in jih spremljali z vzkliki ali petjem. Nadvse živahen je bil mladi klarinetist. Tudi drugod so s tem sporedom že želi uspehe in enako priznanje. Študentje so pokazali, koliko zmore idealist. Svojo zadovoljnost so gledalci pokazali z dolgotrajnim ploskanjem. _____Naše prireditve _ V BILČOVSU bodo gostovali v soboto, 19. sept. 1964 ob pol 8. uri zvečer pri Miklavžu študentje (oder mladje) z veseloigro »SCAPINOVE ZVIJAČE". V odmorih vas bodo zabavali „Veseli študentje". V SELAH bodo gostovali v nedeljo, 20. sept. 1964, ob pol 3. uri popoldan v farni dvorani študentje (oder mladje) z veseloigro »SCAPINOVE ZVIJAČE". V odmorih vas bodo zabavali „Veseli študentje". V SLOVENJEM PLAJBERKU v gostilni Serajnik bodo gostovali v nedeljo, 20. sept. 1964, ob pol 8. uri zvečer študentje (oder mladje) z veseloigro »SCAPINOVE ZVIJAČE". V odmorih vas bodo zabavali „Veseli študentje". pripomočkov: kot n. pr. pečice električnega štedilnika, sokovnikov raznih vrst, uporabe brzokuhalnega lonca (Kelomat), uporabe hladilne skrinje (Tiefkuhltruhe); tudi stare, a še danes uporabne metode, kot n. pr. v naših krajih najbolj znano „reksanje„ (steriliziranje z brezdušnim zapiranjem) so danes opravljene po zaslugah znanstvenih izkušenj veliko hitreje in lažje, kot še nekako pred 20 leti. Vse to smo spoznale in se naučile vse, ki smo se tega tečaja udeležile. (Bogati pridelki šolskega zelenjadnega vrta, (verjemite ali ne, da so tehtali posamezni paradižniki od 60 dkg do 1 kg) in šolskega sadovnjaka so nudili dovolj prilike za praktične vaje, za utrditev teoretičnega strokovnega pouka. Da smo se seznanile tudi s konzerviranjem mesnin, nas je ob prihodu čakal že zaklan prašič. Kar 44 različnih vrst konzerv smo naštele ob sklepu tečaja. Nič čudnega, da smo ob taki bilanci zaključile tečaj z velikim zadovoljstvom. Pa še nekaj je bilo na tečaju za nas, mlada dekleta. Zapele smo si veselo, tako kot v zimskem tečaju. Prav vse pesmi smo zapele, kar smo se jih pozimi naučile. Da, te naše lepe pesmi! Te povežejo naša srca! In kar dobro smo jih urezale, čeprav naš pevski zbor ni bil polnoštevilno zbran. Ob tem so oživeli naši spomini na blažene ure lepe mladosti! Skoda, da je minilo tako hitro! Udeleženke tečaja MALI OGLAS Denlislika HELENA GALLE, Celovec, Bahnhot-straBe 38/to se je vrnila n dopusta in zopet ordi-nira. Kot že več let sem razstavlja Jugoslavija tudi na jubilejnem 80. Dunajskem velesejmu (od 13. do 20. septembra 1964). Na njem je zastopana s približno 100 produkcijskimi oziroma zunanjetrgovinskimi podjetji. Razstavljene predmete bi lahko razdelili v tri skupine: 1.) industrijski izdelki (strojna gradnja, kovinska in elektroindustrija); 2.) blago široke potrošnje; 3.) prikaz možnosti tranzitnega prometa skozi Jugoslavijo in njen tujski promet. S sodelovanjem na tem velesejmu hoče Jugoslavija tudi na ta način pokazati dobro voljo za uspe šen nadaljnji razvoj gospodarskih odnosov s svojo severno sosedo Avstrijo. SLOVENSKE ODDAJE V RADIU CELOVEC 412,1 m PONEDELJEK, 21. 9.: 14.15-14.55 Poročila, ob jave. Pregled sporeda. — Za vsakega nekaj. — 10 minut za športnike. — 18.00—18.15 Za našo vas. — TOREK, 22. 9.: 14.15-14.55 Poročila, objave. -Iz ljudstva za ljudstvo. 2. del razgovora v Podgradu-- SREDA, 23. 9.: 14.15-14.55 Poročila, objave. -Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK 24. 9.: 14.15— 14.55 Poročila, objave. — Žena in dom. — PETEK, 25. 9.: 14.15—14.55 Poročila, objave. — Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh. -Solistična glasba. — Z gledališkega odra in galerijskih sten. — SOBOTA, 26. 9.: 09.00—10.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — NEDELJA, 27. 9.: 07.30—08.00 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glas bo pozdravljamo in voščimo. LJUBLJANA (327,1 m) NEDELJA, 20. 9.: 7.15 Narodni in domači zvoki. J 4.00 Koncert „Pri vas doma”. 20.00 Radijska pr'' redba baleta: Ukmar „Lepa Vida”. 21. Melodije. " PONEDELJEK, 21. 9.: 8.05 Domače viže. 9.10 Otroci pojejo. 12.15 Kmetijska oddaja. 18.10 Indonezijska in mehiška glasba. 20.50 Simfonični koncert orkestra radia Ljubljana. — TOREK, 22. 9.: 8.30 Zborovske pesmi raznih narodov. 14.50 Zvoki kitar-21.40 Veseli zvoki. 22.10 Plesna glasba. — SREDA: 23. 9.: 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb. 12.15 ® reji zajcev. 15.40 Pesmi slovenskih skladatelje''- 17.05 Slovenski solisti pojejo. — ČETRTEK, 24. 9-: 8.05 Slovenske narodne pesmi. 12.15 Inž. Čepii,: Koliko mleka naj dajo prvesnice? 14.35 Poslušale' voščijo. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi. " PETEK, 25. 9.: 9.25 Slovenski pevci zabavnih nte lodij. 15.15 Zabavna glasba. 21.15 Oddaja o morji' in pomorščakih. - SOBOTA, 26. 9.: 10.35 Korošk« narodne pesmi. 14.35 Poslušalci pozdravljajo. 17.3-' Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov. 22.10 daja za izseljence. © Tudi v Indiji so bile demonstracij6 zaradi visokih cen in vedno večjega P°' manjkanja živil. Tako poročajo iz Ne^' Delhija, da je policija zaprla 1100 pr1' Stašev gibanja upornikov, ki ga vodij0 komunisti. Organizacija je razširjena ' glavnih mestih obširne države. Najve0 demonstrantov je bilo aretiranih v mestu Madras. Izgrcbalniki za krompir - Sadne stiskalnice Parilniki - Drobilniki za krmo - Dvokolesa - Mopedi itd. Jshais Lomfek TI H O J A 2, P. Dobrla ves — Eberndori Telefon 04237 246 Zahtevajte cenike! Ugodni plačilni pogojil ... Mttntribe. s-voU, kozake. <& NAKUPU POHIŠTVA NAŠE IZREDNE PONUDBE v najsodobnejšo trgovino s pohištvom na Zgornjem Koroškem OMARE ZA DNEVNE SOBE Orehov les s poliestrom, vdelan bar in zasteklcna polica . . . NIZKE OMARE ZA DNEVNE SOBE, orehov les s poliestrom, predali in zasteklena polica . . BELJAK, GERBERGASSE, NASPROTI APOLLO-KINA 3450. 1580. GARNITURA ZA DNEVNO SOBO, prvovrstno blago, razne barve, velik prostor za posteljno OOIC perilo........................... Na tečaju za konzerviranje v Št. Jakobu v Rožu List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš tednik — Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. — Telefonska številka uprave in oglasnega oddelka 26-69. — Naročnina stane mesečno 7.— Šil., letno 80.— šil., za inozemstvo 6 dolarjev letno. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Zrelec. — Telefonska številka uredništva 43-58. — Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26.