No. 213
Ameriška Domovi m
/l-n/l'El ■«=/!' HI— HQjWl g
;■	> V;' r-r -	1 -	•- -: •	.» ,	. viV : y ^. U
AHCIUCAN IN SMftfT EOROON IN LANGUAG« ONLY
ITattaoal and International Clrenlatlen
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, NOVEMBER 4, 1959
SLOVCNUM
MORNING N€W$f>AP€R
8TEV. LVm.-VOL. LVHL
Washington naklonil Tiiovini novo pomoč
thewa, brat Therese Markish in. stari oče. Pogreb bo iz Golubo-vega pogreb, zavoda na 4703 Superior Ave. v petek ob devetih dop. v cerkev sv. Pavla na E. 40 St.
Novi grobom
Valentine Poturicek
Umrl je 71 let stari Valen tine Poturicek s 6018 Granger •V Beogradu SO se začeli raz- Rd., Ashtabula, Ohio, rojen na govori O novi anfariški po- Hrvaškem. Pokojni je bil mož moči jugoslovanskemu gos- Barbare, oče Johna in Mat-podarstvu.
BEOGRAD, FLRJ. — Pretekli teden je prišel sem Perry Nart, poddirektor Sklada za gospodarski razvoj Združenih dr-žav. Razgovarjal se bo z vod-j ^iki jugoslovanskega gospodar- j slva in si ogledal dela pri izjava-riJu načrtov, za katerih opremo ■ le imenovani sklad odobril kredite za nakup opreme v tujini in ! orie, za katerih izvedbo se vrše Pogajanja za dodelitev ameriških kreditov.
Združene države so dovolile Jugoslaviji kredite za uvoz opreme za tovarno dušikovih Sonetnih gnojil v Pančevu pri Beogradu, za nakup dieselovih železniških strojev, za kalorično elektrarno na Kosovu in za hi-drocentralo na reki Trebinjšči-ei.
Tekom sedanjih razgovorov bi Jugoslovani dobili radi še kredite za nekatere nove načrte, ki bi Th že dolgo radi izvedli. Izgloda, da bo uprava Sklada njiho-vlrn željam ustregla, v kolikor se bo prepričala, da so načrti gospodarsko zdravi.
Charles Van Doren le -znamenje našega časa
Evangelijski pridigar Graham sodi, da so sedaj razkrite prevare na televiziji le znamenje propadajoče ameriške morale.
fenfagon bo zmanjšal števila opodišč v Evropi
Washington, d. c. — z
°zlrom na pasivnost naše plačilno bilance in na težave, ki jih ni£> vojaška uprava z raznimi ev-l0pskimi drjavami, so v Penta-6°nu sklenili, da bodo imeli v ■^Vropi samo tri velika oporišča rakete na srednjo daljavo, v Arigliji, Italiji in Turčiji.
Nočasi bodo opustili oporišča ^ Maroku, ker je maroški sul-nu proti njim. V Zapadni j ernčiji jih nočejo imeti, ker JaJe tam ni nobene vojaške po-!ebe zanje. Izpade tudi Grčija, a se ne bi Amerika preveč za-y^’ila balkanskim komunisti-Criirtl državam. V Franciji jih te De Gaulle noče.
^ Ta nova obrambna politika v Vr°pi je tudi v skladu z vedno težjim pomenom, ki ga dobiva-rakete na velike daljave, in željo naše administracije, naj te1 epske države malo bolj skr-za svojo varnost, saj se lah-°’ ker gmo jih spravili na noge.
KANSAS CITY, Kan. — Nastopi Van Dorena in drugih na takozvanih vprašalnih sporedih televizije so pritegnili silno pozornost javnosti. Ta jim je napeto sledila misleč, da so v celoti pristno tekmovanje, ne pa dogovorjena igra, kot se je sedaj izkazalo. Van Doren, najslavnejši udeleženec na sporedu “21,” je pred kongresnim pododborom razkril, kako je bilo vse skupaj pripravljeno in v naprej dogovorjeno, priznal je, da je bil zaradi tega varanja javnosti nemiren ves ta čas in da bi rad vse dal, kar ima, če bi mogel te stvari izbrisati iz svojega življenja.
Javnost je odkritje in priznanje Charlesa Van Dorena sprejela različno. Večina ga obsoja, pa mu tudi oprošča, ker je na kraju le izpovedal vso bridko resnico. Evangelijski pridigar, znani William Graham je zadel nemara resnico, ko je dejal: Dvomim, da bi smeli mnogi A-merikanci zagnati kamen v Charlesa Van Dorena. Prevare so dandanes vsepovsod v poslih kot v oglašanju!”
kanadski zun. minister se vrača domov
London, Vel. Brit. — Kanad-
1 2Un. minister Green se je po te§0vorih v Parizu, kjer ga je k reiel tudi predsednik republi-e Le Gaulle, ustavil tod, se raz-
V Iraku vse čaka na nove polilične zadeve
BAGDAD, Irak. — Generalu Kasemu se nekam čudno počasi celijo rane, ki jih je dobil pri zadnjem atentatu. To je seveda dalo povod za celo vrsto sluhov in govoric, kar ga je prisililo, da je kar v postelji dal par tiskovnih konferenc, ki pa na njih ni povedal ničesar novega. Njegova okolica širi govorice, da je baje policija polovila že vse atentatorje. S sodno razpravo najbrže čakajo, dokler ne pride primerna politična prilika.
V javnosti pa govorijo več o neki drugi stvari. Kasem je še lani obljubil, da bo obnovil začetkom prihodnjega leta “svobodno demokracijo”, to je, da bo dovolil strankam, da se nanovo organizirajo. Ako bi se to
Indija je sposobna braniti svoje meje
Predsednik indijske vlade Nehru je izjavil, da je Indija ne samo odtečena, ampak tudi sposobna braniti svoje meje pred Kitajci.
NEW DELHI, Ind. — Po zadnjem spopadu z rdečimi Kitajci v Ladakhu, kjer je padlo devet Indijcev, 11 pa je bilo ujetih, je vlada izročila varstvo meje proti Kitajski vojaštvu. To je bilo sicer odgovornost za mejo prevzelo že preje, pa jo vršilo preko mejne policije, sedaj so poslali na mejo samo vojaštvo in mu naročdi, naj poskrbi za njeno varnost. Vlada je med tem poslala v Peiping novo noto, v kateri zahteva kitajski umik s svojega ozemlja in predlaga, naj se spor reši potom razgovorov.
Predsednik vlade Nehru je poudaril, da mejni spor s Kitajsko ne bo vplival na indijsko zunanjo politiko. Temu se je odločen upreti z vsemu razpolož-jivimi silami. Indija bo hodila udi v bodoče
Anthony Celebrezze je bil izvoljen četrtič za župana z veliko večino
Iz Clevelanda in okolice
Irak ju skrbi
Jordanijski in iranski vladar sta se sestala, da se pomenila o nevarnosti, ki preti njunima državama iz Iraka.
BEIRUT, Lib. — Za prve dni novembra je bil določen obisk iranskega vladarja šaha Reze Pahlevija v jordanijski prestolnici Amanu. Iranski vladar se čuti z razvojem komunistične moči in vpliva v Iraku prav ta-kof ogrožen kot jordanijski kralj Husein.
Iranski vladar je v svojih načrtih previden, ker se zaveda, da tudi njegova lastna država notranje ni tako trdna kot bi rad. Jordanijski kralj Husein je baje odločen za slučaj, če bi
se skušali komunisti v Iraku po-svojo neodvisno polnoma polast-ti oblasti, nasto-pot, pa prav tako odločno brani-I piti z oboroženo sUo, posebno a svoje ozemlje. Nehru je svo- (če bi ga Iračani “povabili” in zaje sodržavljane zagotovil, da je sesti čim večji del države, ki ji ndija ne samo odločena braniti je do Kasemove revolucije vla-svoje meje, ampak da je za to dal njegov bratranec Fejsal.
ludi polno sposobna. Vsak dvom tem je po njegovem odveč.
Po besedah Nehruja utegnejo
Poznavalci položaja trd jo, da Huseinova vojska ni tako trdna in močna, da bi mogel v slučaju
jTvarjal s predsednikom vlade
LlriCl?^anom’ Zun' mWistrom S. | zgodilo, je verjetno, da bi se , ydorn in bil sprejet tudi pri aljici Elizabeti.
Vo reeri je bil povsod ljubeznijo! Z vserW svečanostmi spre-bih P°leš P°BNčnih in obramb-kot razpravljal tako v Parizu ^.Londonu tudi o gospodar-dnl vBrašanjih. Snoči se je po-bb pot domov.
r”
Vremensk
prerok
pravi:
jUt^.e^norna deževno danes in
■ Najvišja temperatura 55.‘njim.
vrgle na delo najbolj komunistična stranka in pa nacijonali-stična, ki bi simpatizirala z Egiptom.
Kasem bi v tem slučaju obvisel med dvema stoloma in Bog ve, ali bi bila njegova priljubljenost Še tako velika, da bi držala stranke na vajetih. Zato namerava nekaj njegovih pristašev ustanoviti posebno Kase-movo stranko. Ker hoče general plavati nad strankami kot na primer De Gaulle, bi nova stranka vzela samo Kasemovo ime v svoj program, dočim bi general sam ostal zunaj stranke. Nihče ne ve, ali so začeli Kasemovi pristaši s to akcijo na svojo roko ali v sporazumu z
citajski napadi na ind:jsko ozem-1 resnosti računati na kak uspeh, je zavzeti v bodočnost večjo Sodijo, da bi z vojaškim nasto-važnost in obseg, zato je potreb- J pom proti Iraku 'Spravil v nevar-io, da Indija misli'ne' samb na.nost obstoj svoje lastne državi-lanes in jutri, ampak tudi na j ce.
Jaljšo bodočnost, da b0 lahko j Pazljivo zasleduje razvoj raz-adgovorila na vsak napad z vso mer v Iraku tudi egiptovski Na-rvojo močjo.	ser Ta je poslal v Sirijo svoje-
ga najzanesljivejšega sodelavca maršala Hakima Amerja in mu dal tam dejansko v roke vso oblast. Amer ima zbrane čete v bližini meje za slučaj, če bi se ' ponudila priložnost razširiti gradili malo hidroelektrarno v vpliv Naserja.
/oyulhissarju v severovzhodni Turčiji. Gradnjo je imelo v rosah podjetje Rade Končar, tur- Amerika bo pomagala bine za elektrarno pa je izdela-' Italiji postaviti prvo la tovarna Litostroj v Ljubljani., atomsko elektrarno
Pozdrav iz Kalifornije—
Mrs. Jennie Resnik in Mrs. Novak pošiljata svojim znancem pozdrave iz Kalifornije.
Seja—
Društvo St. Clair Grove No. 98 W.C. ima nocoj sejo v navadnih prostorih. Vse članice vabljene.
Demokratski županski kandidat Anthony Cele- Anna brezze je zmagal nad svojim republikanskim tekmecem Irelandom v razmerju dve proti ena, neodvisni demokrat Metrakos ni pokazal nobene posebne privlačne sile. — Predlog za hotel na 1 Mallu je propadel, prav tako tudi predlog za novo okrajno ustavo. — V Euclidu zmagal Sims.
CLEVELAND, O. — Včeraj se je udeležilo volitev1- ~T .	.
precej več volivnih upravičencev, kotf so pričakovali. V me- j» 2Z3H flMprSVii l6idl0 stu je pritegnila posebno pozornost borba za hotel na Mallu k nnvratlrii na lalalicea in predlog za novo ustavo okraja Cuyahoga. Oba sta ^ \ ^Hcovver B c - L poražena. Zavrnjen je bil tudi predlog za podaljšanje po- I, ... C yVER; B- c- \eh’ slovne dobe župana in članov mestnega sveta od dveh na šti.	^ 0
ri leva. Od treh županskih kandidatov je zavzel demokrat- iPac J'AirI,nes.Fi‘a™'a ** Je skl kandidat, sedanji župan A. Ce'ebrezze od vsega začet- I v nade‘J° *>"»*> dvI?nh na »<* ka vodstvo. Svojega republikanskega tekmeca je porazil 1 ' 0J1 laa u pj 0 a" z več kot dva proti ena, med tem ko neodvisni demokrat |zana'
Metrakos ni dobil niti ene desetine oddanih g’asov. V mestnem svetu so demokrati dobili en glas več, tako je novo razmerje 25 demokratov proti 8 republikancev.
V novem mestnem svetu imamo -----------------------
Slovenci dva rojaka, Johna Kovačiča v 23. vardi in Johna Fa-kulta, ki je z lahkoto zmagal v 32. vardi.
Jugoslovani zgradili slekirarno v Turčiji
ANKARA, Tur. — Jugoslovanski tehniki in inženirji so
Župan A. Celebrezze
Ko je bilo preštetih nad štiri petine glasov, je dobil Celebrezze 116,100, Ireland 52,285,
Ostali izidi volilev
CLEVELAND, O. — V borbi za mestne sodnike so zmagali Conway nad B. Krupansky, Corrigan nad Kovachyem in Jaffe nad Gerityem. Med tem ko je zadnji zmagal v razmerju dve proti ena, .sta bili prvi dve borbi odločeni z zelo malo razliko.
Pilot je takoj ustavil motor, v katerega se je fazan zaletel, se dvignil višje nad Georgia Strait, odvrgel 3,000 galonov bencina in se spustil nazaj na letališče.
Štirje črnci posilili belo dekle v New Yorku
NEW YORK, N. Y. — štirje črnci, dva stara 19 let, dva pa samo 16, so zgrabili brhko, 17 let staro belo dekle, ko se je vračala s Halloween plesa, jo | vlekli v neko zapuTčeno poslop-
Od predlogov za bonde okra- j Je in jo po vrsti posilili. Njeni ja Cuyahoga so oni za povečanje tovsrišici je uspelo uiti.
stavbe okrajne uprave, za popravilo palače okrajnega sodišča in za mladinsko sodišče propadli, prav tako davčna naklada za Metropolitan Park District, nled tem ko sta bonda za izpopolnitev bolnišnic prodrla.
V Parmi je republikanec S. Augustine zmagal nad dosedanjim demokratskim županom Kaderjem s komaj 15 glasovi in je določeno že ponovno štetje.
Demokratski župan F. Ceieste v Lakewoodu je premagal svo-
Ker je nekdo črne nasilneže videl in poklical policijo, jih je ta zajela po vrsti, ko so bežali iz poslopja od kraja zločina.
brezze se je kmalu potem, ko je Ireland priznal zahvalil volivcem in sodelavcem
,	,	. _ cnn ~ . lega republikanskega tekmeca.
Metrakos pa komaj 7,528. Cele- -tr T ,	• ou- ,	.. . x
__w V Lorain, Ohio, kjer živi tudi
dosti naših rojakov, je zmagal
^ Boraz’ dosedanji župan Jaworski.
Voyulhsisar je prva vodna '	zahvalil volivcem in sodelavcem | Od splošnih izidov v deželi je
elektrarna od 23 malih, ki so' RIM, It. - Italija je do sedaj v njegovi volivni kampanji za pcsebno značilna republikanska predvidene v načrtu za elektri- edina evropska država, ki bo po- podporo in obljubil delati z vso zmaga v Columbusu. prestolici fikacijo Turčije. Podjetje Rade stavila svojo atomsko elektrar- vnemo Za napredek mesta. On Qhia, kjer je dosedanji demo-Končar bo prihodnji mesec kon- no z ameriško pomočjo. V ta ,ie Poleg T. Burke in Johnsona kratski župan Kaltenbruner ža-čaloše eno izmed njih —Tesmik namen bo naša Izvozna in uvoz- Wdini četrtič izvoljeni župan v lostno propadel, nič manj pa po-
na banka posodila $34 milijonov, zgodovini mesta.
dočim bodo Italijani sami prispevali $30 milijonov. Elektrarno bodo postavili v
v vzhodnem delu dežele.
Novi nemiri v Kongu
STANLEYVILIE, Belg. Kongo. — Varnostna policija je aretirala vodnika afriških naciona- severni ItaliB’ v obrat bo šla
čez nekaj let. Postavljena bo po
vzorcu naše atomske elektrarne v Shippingport, Pa. Njena zmogljivost bo 165,000 kw, pozneje pa 225,000 kw. Stroški kw ure bodo za kakih 20% večji od stroškov ža navadno vodno elektrarno.
listov Patrice Lumumbo, ki je domačine pozval, naj ne poslušajo belgijskih oblasti, da jih bodo s tem prisilili, da dajo Kongu takoj neodvisnost in ne šele postopno v nekaj letih, kot je napovedala belgijska vlada. Lumumba je naznanil, da se Kongoško nacionalno gibanje, ki | ga on vodi, ne bo udeležilo pri- j hodnji mesec volitev.
Ko so oblasti pretekli petek slušale Lumumbo prijeti, je prišlo do spopadov med oblastmi in domačini, pri čemer je bilo nad
Zah. Evropa oborožuje Srednjo Ameriko
WASHINGTON, D. C. — Združene države se trudijo, da bi
V Euclidu Sims
O. — Tod
raz republikanskega županskega kandidata Harolda Stassena v
EUCLID, O. — Tod je bila Philadelphia, Pa. Tega je de-volivna borba posebno ostra, mokrat R. Dilworth s svojo velikansko zmago, dobil je nad
Koalicijska stranka je kandidirala dosedanjega župana Kennetha Simsa, med tem ko so neodvisni demokrati delali za Edwarda E c k a r t a. Kljub vsem naporom se jim ni posrečilo omajati administracije, ki vodi mesto že preko dve desetletji. Sims je zmagal v razmerju tri proti ena in Eckart je že ob 9:30 priznal svoj poraz.
V mestni svet sta bila izvo-
200,000 glasov več, politično nemara končal za vedno.
Dobili bomo podporno društvo za senatorje in kongresnike!
JOHNSON CITY, N.Y.—Mr. Austin, star in bogat ravnatelj v pokoju, je odkril poseben na-
čin, kako preganjati dolgčas Ijena oba slovenska kandidata p°gnal je, da se mnogim sena-na Simsovi listi Maks Gerl in
A. Šuštaršič.
70 oseb mrtvih, okoli 200 pa ra- preprečile oboroževalno tekmo
njenih.
med nemirnimi državami Srednje Amerike. Same ne dovolju-
Angleski uspeh V borbi jejo izvažati tja nobenega oro-Z boleznijo	jžja, tudi na svoje zaveznike on-
NEWCASTLE, Vel. Brit. — stran Atlantika skušajo vpliva-
Skupini angleških zdravnikov je uspelo doseči nekaj začetnih uspehov v borbi proti bolezni
ti v istem smislu.
Zavezniške vlade v Zah. Evropi v glavnem ustrezajo ame-
j I Upi V glctVIiCIlI UOVA'-Z.dJU cilllC-
razkroja mišičevja (muscular ■ riški želji, toda privatniki poši-dystrophy), ki napada tako otro. iljajo v velikih množinah orožje ke kot odrasle.	, na sbrivaj preko Atlantika, če
Zdravniki poudarjajo, da so ga le kdo dobro plača. Tiho-šele na začetku poskusov in da tapljenje orožja v tem delu sveta je zavzelo v zadnjih mesecih kar zelo velik obseg.
še ni računati s kakimi uspešni-Jmi zdravili.
torjem in kongresnikom godi krivica in da jih po nedolžnem preganjajo razne organizacije, ker se jim nočejo podati.
Organizacije so navadno zelo bogate, senatorji in kongresni-
Jugoslavija nudi pomoč tudi Kasemovemu Iraku!
BAGDAD, Irak. — Jugoslo-vanski poslanik tod Nijaz Dizda- kl pa vellkokrat zelo revni in se revic je izjavil, da želi njegova ne morejo braniti proti neupra-vlada razširiti ^trgovinske posle Wcenim kampanjam v časo-z Irakom in da je pripravljena P*sju-
dobaviti tej deželi industrijsko I Takim politikom, ki nekaj opremo ter . pomagati vežbati tve§ajo za svoja načela, je treba tehnike in delavstvo.	j113 vsak način pomagati, pravi
Poslanik je poudaril, da je Mr. Austin in zato je ustanovil Jugoslavija pripravljena Iraku podporno društvo, ki mu bo na-pomagati brez vsakih pogojev men, da priskoči na pomoč vsa-kot je to storila in še de- kemu senatorju in kongresni-la v Sudanu in drugih državah ku, ki bi ga mogočni nasprot-Srednjega vzhoda.	niki po nedolžnem preganjali.
Južna Afrika noče TV
JOHANNESBURG, Juž. Afr. — Minister za pošte in brzojav je izjavil v parlamentu, da je njegova vlada proti temu, da bi dežela imela televizijo. Skušnje v drugih državah kažejo, da je skoraj nemogoče, da bi država kontrolirala televizijske oddaje in da bi mogli starši ubraniti otrokom, da ne bi gledali, kar bi hoteli.
Južna Afrika bo potemtakem edina država, ki je uradno proti televiziji.
MJNOVEJšE VESTI
WASHINGTON, D.C. — Vrhovno zvezno sodišče je včeraj razpravljalo o Taft-Hartleye-vem zakonu kot sredstvu z& končanje jeklarskega štrajka. Svojo odločitev bo nemara objavilo še ta teden.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Eisenhower bo prihodnji mesec na svoji poti v Evropo obiskal poleg Pariza tudi Rim in Atene, pa odletel dalje v Ankaro, prestolnico Turčije, in se oglasil tudi v Pakistanu in Indiji.
PANAMA, Pan. — Včera j so praznovali tod dan neodvisnosti. Pri tem je prilšo do ostrih demonstracij proti Združenim državam in njihovi oblasti nad kanalskim pasom. Demonstrantje so sneli in raztj-gali ameriško zastavo pred poslaništvom Združenih držav. Washington je ostro protestiral, nato pa odredil naj prevzame čuvanje kanalskega pasu v nemirni,h predelih vojaštvo.
Ustanoviti hoče podružnice po vsej deželi; trdi, da že ima med svojimi pristaši veliko odličnih Amerikancev.
Ameriška Doiioviiva
- *	»i# i<-»x-
6117 St. Clair Aye. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week in July
Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Zedinjene države:
$12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United (States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4-00 for 3 months Canada and Foreign Countries :
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year
Entered as second class matter January Sth, 19C8, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3r,d, 1879.
No. 213 Wied., Nov. 4, 1959
Jeklarne in jeklarski štrajk
Sedanji jeklarski štrajk je posledica napačnega političnega računa naših vodilnih industrijcev. Unije so jim že vsa leta trn v peti. Zmeraj so gledali, kako bi našli priliko, da jim stopijo na prste. Prva leta sedanje republikanske administracije se niso mogli odločiti za taktiko. Po 1. 1956 so večkrat mislili začeti z odločnim odporom proti unijam, toda je zmeraj kaj prišlo vmes. Ni se jim mudilo. Šele volitve 1. 1958 so jim pokazale, da nimajo več dosti časa. Te volitve so jih naučile, da je politična sreča opoteča in da ni izključeno, da v 1. 1960 ne bo več republikanskega predsednika v Beli hiši. Ako bo tam demokrat, potem je malo upanja, da bi v boju proti unijam dosegli zaželjen uspeh, kajti demokratska administracija bo verjetno držala z unijami.
Ker so previdni, so morali računati, da imajo na razpolago samo še zadnji dve leti Eisenhowerjeve administracije, in te je treba izrabiti. Mislili so letošnjo pomlad, da se jim nudi tako ugodna prilika kot še nikoli. Unije še niso prebolele gospodarske krize 1. 1957-1958, njihov ugled je v javnosti padel radi rezultatov preiskav senatnega McClellano-vega pododbora, republikanska administracija je simpatizirala z njimi, vsaj tako so si domišljali. V Kongresu je dejansko vladala konservativna večina, ki jo sestavljajo repu blikanci in južni demokratje, časopisje in drugi ustvarjalci javnega mnenja so bili po večini na njihovi strani.
Vse to je industrijske kroge pripravilo do tega, da so podžgali voditelje jeklarske industrije, naj začne boj proti uniji, ne samo v vprašanju mezd, ampak še bolj v vprašanju delovnega reda in draginjske klavzule. Obljubili so jeklarnam svojo pomoč. Vse to je zapeljalo jeklarne, da so nastopile preveč samozavestno in bile prepričane, da imajo zmago nad unijo že v žepu. Politična spekulacija s pritiskom na unijo se je ponesrečila in nihče ne ve, kaj naj temu poskusu sledi. Težko bo pa sledilo nekaj, kar bi služilo jeklarnam v njihovem bodočem bojevanju z unijo.
V.
Industrija je napravila še drugo napako, ki se ji kruto maščuje ravno te tedne. Ni mislila na nobeno alternativo, ako se ji njen načrt ponesreči. Računala je s tem, da bo štraj-ka tako ali tako vsaj začasno konec sredi oktobra. Ali bo do takrat štrajk že končan, ali bo pa federalna administracija s pomočjo sodnije v smislu Taft Hartleyevega zakona pognala delavce nazaj v jeklarne. Zato je imela precej točno preračunano, da bodo zaloge jekla v deželi zadostne do srede oktobra. Do takrat so bile po programu založene z jeklom vse velike in vojne industrije.
Zgodilo se je drugače. Štrajka do srede oktobra še ni bilo konec. Velikim odjemalcem je začelo primanjkovati jekla. Morali so začeti odpuščati delavce, kar se posebno čuti v avtomobilski industriji. Odkrili so pa tudi, da so ostale vse vojne industrije brez zadostnih zalog. Tajništvo za trgovino je moralo radi tega zaseči vse še obstoječe zaloge in jih dodeljevati vojnim industrijam po važnosti njihove proizvodnje za narodno obrambo. Na ta način civilne industrije niso mogle iskati niti na svobodnem trgu tistih zalog, ki so slučajno ostale še neizrabljene.
Ta napaka se bo poznala že dolgo časa, ne samo do konca leta, kot so prvotno mislili. Prve večje količine na novo produciranega jekla bodo v večjih količinah prišle na trg šele začetkom decembra, torej ravno mesec pozneje, kot so računali tekom poletja. Ne bodo pa trgu na svobodno razpolago. Zopet bodo vojne industrije tiste, ki bodo imele prednost. To se pravi drugi odjemalci, pa naj bodo še tako veliki, kot so avtomobilske tovarne, bodo dele,žni novih dobav v jeklu šele v drugi vrsti. Metalna industrija se bo torej borila s pomanjkanjem jekla vso zimsko dobo, kar bo seveda vplivalo na našo gospodarsko konjunkturo.
Vse kaže, da so bili pogrešni tudi računi o dobavi železne rude. Računali so, da bodo dobave prišle v poln tek že začetkom novembra, ako ne preje. V tem slučaju bi bil dovoz po vodi mogoč vsaj kakih 4 do 6 tednov. Dobave bodo pa prišle v tek šele tekom novembra in jim bo grozil led, morda celo preje kot druga leta, ak0 nas namreč obišče zgodnja in huda zima, kar ni izključeno.
Jeklarne so prvotno trdile, da imajo na zalogi do 50 milijonov ton rude, pokazalo se je pa, da jo imajo samo kakih 30 milijonov. Zaloge so torej za 20 milijonov ton manjše od normalnih. Res je, da je dovoz rude mogoč tudi po železnici, toda tak prevoz je veliko predrag. Jeklarne se ga bojijo, ker pomeni zanje ne samo zmanjšanje zaslužka, ampak celo možnost zgube. Med tem lahko pride do železniškega štrajka, kajti tudi železnice zahtevajo spremembo delovnega reda, proti čemur se bodo železničarske unije ostro borile.
Jeklarne in ostala industrijska podjetja, ki rabijo jeklo, so torej v precejšnjih škripcih. To so v veliki meri same
zakrivile. Zapeljala jih je pač prevelika samozavest in nič manjše zaupanje v na videz pravilno, toda v bistvu pogre-šeno računico.
| BESEDA IZ NARODA
Joliet, 111. — Niti malo nisem sanjal, da bom moji sosedi ustregel z mojim dopisom, ko sem omenil v njem lunine spremembe za oktober. Pa se ji je ravno isto najbolj dopadlo, tako se je sama izrazila. Za tem pa me je s šaljivo opazko “dobrosrčno” pobožala in je dejala: “Pa še to bi bil moral “mrha” zapisati ob kateri lunini spremembi njega najbolj luna trka!”
Ob tej ‘dobrosrčni” opazki se mi je kajpada malo zaletelo, da sem kar glasno zakašljal. Druge nesreče pa ni bilo.
No, bom danes še za november nekaj povedal, kako se bo luna spreminjala, da bo vedela soseda kedaj žehto pripraviti in prati, da bo potem perilo dobro sušila. Saj to menda je ravno vzrok, da se ji to dopade, ker z luninimi spremembami si potem vreme napoveduje. Soseda je pač brihtna žena in to si ji mora priznat.
* V NOVEMBRU ALI PO NASE V LISTOPADU, se bo luna zdaj, ko pravijo, da so jo ruski “kozaki” nekaj obstrelii ta-ko-le gugala in vozila po vse-mirju:
V	soboto 7. novembra bo prvi krajec in bo nam le samo en “firkelc” svojega obraza pokazala.
V nedeljo dne 14. novembra bo pa nam ves svoj obraz pokazala in bo z njim na nas “zijala.”
V	ponedeljek 23. novembra si bo pa pol obraza zakrila in bo na nas “špegala” s svojim zadnjim krajcem in koncem.
V	ponedeljek dne 30. novembra, bo pa vse svoje okna zaprla, luči vpihnila in se bo šla menda kopat in preoblečt. To bo njen mlaj.
Tako se bo naša stara znana soseda naše stare Majke Zemlje rihtala v novembru.
— Zgodovina našega slovenskega naroda beleži, da sta se Slovencem v tem mesecu pred leti rodila dva velika Slovenca.
Dne 26. novembra leta 1800 se je rodil na Slomu pri Ponikvah pokojni slavni slovenski škof Martin Slomšek.
Dne 27. novembra leta 1865 pa je zagledal luč sveta pokojni krščanski socialec Dr. Janez Ev. Krek.
Oba sta bila slavna slovenska voditelja, ki jih naša slovenska zgodovina ne bo nikoli pozabil^. Slava obema!
* O POSOJILIH IN OBRESTIH. O tem smo govorili pred par dnevi pri prijatelju Juretu, ko sva mu z rojakom Nikom pomagala mleti sladke grozdne jagode, iz katerih bo letos Jure zopet iztisnil dobro in sladko božjo pijačo. Pa o tej robi bom drugič kaj povedal. Zdaj naj nekaj zapišem o posojilih in obrestih. Ko smo razpravljali, kako si zdaj razne stranke izposoju-jejo denar in da stranke nimajo posebnih težav dobiti posojila, je Jure o teh problemih povedal svoje mnenje. Tako-le je začel: “V starih časih so konservativni ljudje učili ljudi varčevati. Dopovedavah so neprividnim potrošnikom, da dolgovi vodijo ljudi v gospodarski propad. Tudi znani stari pregovor pravi: ‘Da dolg pravi: začni me, delal se bom sam . . .” Kako resničen pregovor je to!
Danes živimo pa čisto v drugih časih. Danes ljudje “uživa-
jo in jedo” že tiste dolarje in cente, ki jih bodo še le čez leta zaslužili. Mladi pari kupujejo hiše, plačajo doli kakih $1,000. ali $2,000. gori in ostalo gre na obroke. In to na hiše, ki stanejo okrog $20,000. Potem plačujejo mesečno, zraven odpla čila na glavnico tudi obresti, po tem plačevati morajo za zavarovalnino, vzdržavanje hiše v dobrem stanju, da se škoda ne dela in drugo. In to vse z dolarji, ki jih sproti služijo ali jih še bodo v bodočnosti. Če je v dru žini zdravje, zraven stalna služba, že gre. Če pride pa bolezen ali kaj drugega, se vse podere. Upniki zarubijo hišo, blago vse na kar morejo položiti roko in zadložena prizadeta družina odide s praznimi žepi in s praznimi rokami ven v svet. In takih slučajev ni malo.
Tisti, ki jim gre življenje pa po sreči, da delajo vse skozi in nimajo kakih nezgod, pa plačujejo po 10 do 20 let dolg in obresti in druga bremena, številke takih slučajev večkrat pokažejo, da taki dvakrat plačajo take hi' še.
Ali mislite da razne posojilnice in denarni zavodi zastonj ta ko oglašajo in ponujajo posojila, če bi ne bilo zraven dobrega zaslužka? Zastonj se z busineš som, pa naj bo kakoršenkoli nihče ne ukvarja. In v sedanjih časih pravijo, da veliko rajši prodajo bodisi hiše, ali automobile na odplačila, kakor pa za gotovino. Zakaj ? Pri odpla čilih več dobijo, tam dobijo zraven tudi provizije obresti in to večje, kakor pa kje drugje.
Ni dolgo tega je nekdo izraču nal, da je kupu automobila, ki ga je kupil na odplačilo prišlo skoro 19% obresti. Kako? Družbe, ki nudijo taka posojila računajo pri naročilu posojila okrog $4. do $4.50 provizije pri $100. Obresti pa po % do 1% mesečno, kar se plačuje z plačevanjem odplačila mesečno. Provizijo odbijejo že kar v naprej ko nakažejo posojilo.
Po nekih takih pravilih računajo za stroške in obresti tudi razne veletrgovine, ki prodajajo blago na odplačila. Toda ljudje so se tako privadili kupovati na odplačila, da se je te vrsta trgovina in kupčija silno dvignila. Leta 1951 še, so gos podarski statistikarji ugotovili da je tedaj bilo v Združenih državah za okrog $3,357,000,000.00 takega kredita izstavljenega ljudem na odplačevanja. Zdaj trdijo, da taki krediti presegajo v vsej deželi vrednost $9,000 000,000.00. Z besedo: devet tisoč milijonov dolarjev. Od te ga se stekajo raznim posojilnicam in posojilnim družbam silno visoke svote v obrestih. Dobiček in dohodki rastejo, kakor koruza po ilhnoiških in iowskih farmah.
In javnost, to je ljudstvo? Enim to kar ugaja. Uživajo nekaj, kar bodo še le v bodočnosti odslužili. Na en način je res dobro. Zakaj bi se ne privoščil dobre klobase, če se da, že danes? Plačal jo bom kadar bom mogel. Klobasa se poje, plačilo pa čaka, kaj bi prelivali solze radi tega? Za oblizniti se je, pogladiti mustače in zahvaliti Boga, drugo pa prepustiti dobremu namenu in času. In kar srečen je kdor se mora sukati in voziti v takem mnenju po svetu. Vesela rajža je to.
Seveda, kdor pa le rad na “svojem” sedi in je zadovoljen kadar uživa le svoje, taki pa gledajo s skrbjo na zadeve takih problemov. Vidijo sicer, da drevo tega gospodarstva sicer lepo raste višje in višje, toda zdi se jim da prehitra rast ne ustvarja dovolj čvrstega in močnega debla, ki naj bi bilo kos teži razraščajočega vevevja in razi-
rastkov. Kaj če vihar pride, tedaj se bo zazibalo in drevo bo padlo, da se zna pod njim vse zmleti. Tudi ti imajo nekaj prav. Previdnost je vedno dobra in na mestu. Kajti nobeno
Marijino Oznanjenje na odru pri Sv. Vidu
Cleveland, O. — Skupina kratni idol med profesorji je bil
igralcev iz Toronta pod vodstvom režiserja Vilka Čekute, nam je v soboto-, dne 24. okto-
drevo večno ne raste. Vsako se bra zvečeI. v veliki dvorani j enkrat ustavi m jenja rasti.
Leta 1929 na tisti črni petek na borzah je vihar podrl teda-
nje naše tako drevo. Saj veste, kako so zapirali denarne zavode. Vzelo je dolga leta, da se je gospodarstvo opomoglo. Novi rodovi, ki so zdaj v sedlu se tistih dni malo spominjajo. A tisti, ki so jih okusili, se jih pa dobro spominjajo, In ti so tisti, ki imajo pri vsem tem svoje po-mislike. In med temi sem tudi jaz,” — je zaključil Jure.
Napeto sva ga z Nikom poslušala. Jure je kar dobro povedal. Res smo na nekem vrtilni-ku na neki veseli rajži. Lepo se vozimo in lepo se vrti, ali se bo vedno tako vrtilo, to je pa drugo vprašanje. Dnevi bodočnosti bodo nam povedali, kako bo.
Prihodnjič o čem drugem morda že o “novi kapljici,” če jo bo sv. Martin dobro “požeg-nal.” Do tedaj pa vsi lepo pozdravljeni!
Tone s hriba.
Zahvala darovalcem
Cleveland, O. — Za obnovo naše cerkve v Podgrajah pri Ilirski Bistrici so darovali po $10.00: Jože in Anton Jaksetič; po $5.00: Ludvik Prosen, Frank Iskra, Louis, John in Mike Hrvatin ter Rudolf Tibijas; $2.00: Mrs. Mary Bežek; skupaj $62.00.
Vsem darovalcem se župnik v imenu faranov prisrčno zahvaljuje. Kdor je pripravljen še kaj prispevati, naj denar pošlje na moj naslov:
Mrs. Jennie Jaksetič, 19703 Arrowhead Ave,. Cleveland 19, Ohio.
Zlatoporcčsnca Škrabe se zahvaljujeta
Brooklyn, N. Y. — Ne vem, kako naj začnem, da bi se vsem in vsakemu posebej mogla zahvaliti za častitke in darove ter druge prijaznosti ob priliki najine zlate poroke.
Ljubi Bog nama je dal zdravje, da sva dočakala 50-letnico najine poroke.
Hvala g. Capudru, ki naju je peljal za to priložnost v cerkev in nazaj domov, hčerki Anici pa za okrasitev avtomobila. ,o. g. župniku Richardu hvala za tako lepe obrede in govor v cerkvi ter dvorani. P. Johnu hvala za podeljeni papeški blagoslov po naročilu najinega duhovnega sina, d služi kot vojaški kaplan v Nemčiji. Hvala p. Kalistu za poslane čestitke. Najlepša hva-a cerkvenemu pevskemu zboru za tako lepo petje pri sv. maši in za prelepo “Ave Maria,” ki jo je zapel Charles Guardia. Jack Žagar je pozdravil goste v lepi slovenščini, prav lepa hvala!
Hvala vsem in vsakemu pose-aej. Nisva vedela, da imava to-..iko prijateljev, saj so kar napolnili tako cerkvico kot nato dvorano. Posebno vesela sva bila najinega nečaka- in njegove žene Mr. in Mrs. Louis Gracnar, ki sta prišla iz Kanade, nečakinje Marije Fajs iz Nemčije in Mr. in Mrs. Bokal iz Clevelanda.
Hvala kuharicam, ki so vse tako lepo in okusno pripravile, hvala Mr. Vojski, ki je tako pridno stregel, hvala prijateljicam, ki so napekle potice in kro-ter poskrbele za vse drugo, xar spada k taki proslavi. Hva-Mr. Klunu za fotografiranje. Vsem naj ljubi, dobri Bog obilo povrne, midva se vas bova vseh vedno spominjala.
Joseph in Theresa Škrabe.
■-----o------
Kdo ga je poznaš?
sv. Vidu v Clevelandu podala Paul Claudellov misterij Marijino Oznanjenje.
O pisatelju misterija:
Veliki katoliški pisatelj gotovo zasluži, da; mu posvetimo nekaj misli. — Paul Claudel (rojen 1868 v Villeneuve-sur-Fere v Franciji, je umrl 1955 leta), stoji osamljen v francoski in najbržfe tudi v evropski književnosti. Pisatelji, kakor Peguy, Barres in Mauriac so na različne načine branili kpščan-sko tradicijo; Claudel edini, u-pirajoč se močnim tokovom modernega materijalizma, je posvetil vse svoje leposlovno delovanje v to, da bi dal francoski literaturi dokončno krščansko smer. Dvignil se je nad vse svoje vrstnike. V vsej evropski književnosti stoji Claudel kot velikan tvorec enih najlepših del katoliškega leposlovja, iz katerih žari na edinstven način zanosna apostolska gorečnost.
Ko so se njegovi starši 1. 1881 preselili v Pariz je zgubil stik z vero. V spisu “Moje spreobrnjenje” pravi, da je bilo prvo sveto obhajilo krona in konec njegovega praktičnega katoličanstva.
V Parizu v liceju Louis-le-Grand se je Claudel šolal. Ta-
meriki smrtno ponesrečil v rudniku dne 25. junija 1904, tedaj je bil star 54 let. Njegova hčerka Julija bi želela zvedeti, v katerem kraju Amerike se je oče smrtno ponesrečil. S tem lepo prosi'rojake za sporočilo, če jim je kaj znano. Njegov sin Jakob Tomšič je bil tudi v Ameriki in se je tudi smrtno ponesrečil pri veliki rudniški nesreči 4. julija 1917 v Hastings, Colorado. Mogoče je bil oče Janez v istem kraju in istem rudniku zaposlen. Sporočilo pošljite na naslov:
Julija Tomšič,
238 E. 19. St.,
New York 3, N. Y.
Želeli ste ... Pridite!
Cleveland, O. — Ko smo se preteklo pomlad razhajali po prvi prireditvi operete “Mežnar-jeve Lizke,” se nam znanci in prijatelji ponovno izrazili svojo željo in upanje, da bomo opereto čimprej mogoče še enkrat zaigrali na šentviškem odru. Hvaležni za toliko priznanje in ponosni na svoj uspeh, smo se odločili, da ustrežemo splošni želji zadovoljnega občinstva ter “Mežnarjevo Lizko” še enkrat zaigramo.
Tako se bo drugo soboto, 14. novembra, zvečer s šentviškega odra spet glasila šegava pesem turista Krofa: ... ja brez ženice, saj to ne gre . . . Mežnarjev in Lizkin dvospev: ... tu pri tebi ostanem, moja sreča si ti . . . policaja Lipeta modri ukaz: . . . mora valček bit!” ... in tista prelepa vodilna melodija, ki jo pojeta Lizka in Marjan: “Glej, nebo Ijubav pošilja!” Vmes bo
brezbožni Renan, ki je napisal znano delo — na indeksu —“Jezusovo življenje”. Tam je Claudel srkal moderni materij ali-zem. Sv. pisma ni nikdar bral.
—	S studom se je kasneje spominjal na Renana in na druge brezbožnike. L. 1886 je pod vplivom Rimbaudovih del začutil, da nastaja v njegovem: materi jalističnem nazoru razpoka
—	začutil je z vso gotovostjo nadnaravni svet. Na božični dan istega leta je doživel spreobrnjenje. Šel je k veliki božični maši v Marijino cerkev Notre-Dame v Parizu, da bi našel pobud za nek spis. Zvečer se je vrnil k večernicam. Slonel je ob stebru pod korom,
je zbor pel “Magnificat” (on takrat ni vedel kaj pojo). Nenadoma ga je prevzelo neznano čustvo notranje svetlobe in jasno spoznanje, da veruje. Še isto noč je bral sveto pismo. Pod lepoto božjih resnic se je v njem drobil v prah ves materij ali-stični nazor. Misel, da je umetnost pesnikovanja božji dar (kasneje je napisal tudi delo “Muza, ki je milost”) mu je dajala še večji pogum, saj bo mogel to svoje umetniško nagnjenje poslej gojiti še močnejše. Spovednica in obhajila sta bil3 pot iz materijalizma.
To spreobrnjenje je doživeli ko je dokončal diplomatsko šolo in bil na pragu blesteče ka-rijere. Diplomatska pot je vodila Claudela po treh kontinen-t^h: Amerika, Azija, Evropa-Res je Claudel po spreobrnjenju še velikokrat zapadel človeškim slabostim, a se je vedno mogel dvigniti v sončno lu3 božje milosti, ki mu jo je v dušo vlivala presveta Evharistija. Umaknil se je v pokoj kot francoski poslanik v WashingtonU«
Claudelovo iskanje — “za nekom v meni, ki naj bi bil bolj jaz, kakor jaz sam”, — ni bil° samo znak njegovega spreobrnjenja, ampak znak prebujenj3 katoliške umetnosti v Franciju ki jo je on s svojimi deli povedel do vrhunca.
Svoja spoznanja in verska doživetja je prelival v svoja pesniška dela.
Najbolj je zaslovel s svoj0 veliko epsko dramo “Svileni čevelj”, ki jo literarni kritiki štejejo kot največje književno delo katoliškega svetovnega nazora v 20. stoletju. Čudovita le' pota jezika, patos, ki ga najdemo podobnega le še v himnabi lirična uglašenost tudi dog3' janj, globoka verska vsebin3' dajejo njegovim; dramam z119”' čaj misterijev.
Napisal je čez 20 del, med katerimi sta; najbolj znani “Svileni čevelj” (1924 1.) in Marijino Oznanjenje (1892 L, 1900 !• in 1912 L).
Kdor more brati “Marijin0 Oznanjenje” v francoščini, očaran ne le radi vsebine, ra0 čudovite notranje povezave i!’ apostolskega nadahnjenja, ga izžareva ta misterij, amp3^ tudi radi blestečega jezika. R0' življanje te mojstrovine pa b° gotovo še povečano, ako P1’^ merjamo dokončno izdajo (D^ dblikami iz 1. 1892 in
New York, N. Y. — Janez Tomšič, doma iz Bača, župnija Knežak na Krasu, št. 66 se je v A-
paradirala požarna bramba, turisti se bodo vzpenjali na strmeli.) z _____________- - _____
vrhe, profesor Artur se bo obna- 1900. Težko je drugače občutib šal, da bo kaj, vodnik Janez in dr. s kakšnim okusom in s kakšnim Marjan pa bosta vodila tiho, bor-j notranjim ognjem in pogledom bo za ljubezen Mežnarjeve Liz- je pesnik ustvarjal izdajo za izdajo. (Delo je bil uprizorjen0 prvič na božični večer 1912 L Parizu, z velikim uspehom.’
Zdi se, da se je muza, ki se n3 krstno prireditvijo. Vsi nasto-1 vadno p0 prvem	njnab
pa j oči so prezaposleni in v resni-|ne; kmalu vračala in ga še m ci žrtvujejo čas, potreben za po-U navdihovaia. Prva izdaja cenovno vpNzoritev. Zato smo!Ko Petra Craonskega nim3-
Ponovitev “Mežnarjeve Lizke” ni zvezana z nič manjšimi težavami, kot je bil to slučaj s
prepričani da bo naša javnost z Dmgai izdaja postavlja igro
istim navdušenjem prihitela na;seda“nj: ča ^ ima že osebo Peto priljubljeno opereto, s kakr- Craonskega. Prvi dve ir en,m Se je odzvala našemu vabi-	naslov „Mlada dek,i;
lu preteklo spomlad, zeleh ste — pridite!
Združeni igralci
dokončn'
ca Violana”. Šele v izdaji je misterij dobil naslc‘v (Dalje na 3. strani)
/'I i



.AV,
f

v
&
ss»
pR. MILČINSKI:
Mladih zanikarnežev lastni životopisi
Tako se je privlekel tudi v Ljubljano, baje obiskat svojo Sestro, ki je pa že ni bilo več tu- Ljubljana mu je bila všeč,
9 dni se je vrtel po njej in be-račil, slednjič je ukradel kolo hi bil prijet.
Šola je poročala o njem, da ie nadarjen, da ga je pa doma-ea vzgoja pokvarila popolnoma, ^panstvo pa je odgovorilo, da Se je fant “spoznal za enega
Potepuha.”
V preiskovalnem zaporu je Popisal svoje življenje tako-le:
“Popis na vprašanja.
Moji starši so ubožni. Oče so levo nogo, zato hodijo pro-sit. Mati hodijo s kramo. Jaz sem r°jen leta 1897, 1. marca. Jaz som hodil v šolo v D., drugam uikamor. Jaz sem prišel v Ljubljano k sestri, a sedaj je ni v Ljubljani. Kar sem šel od do-ma, je 14 dni, v Ljubljani sem 9 dni. Preživel sem se, da sem Prosil, dobil sem tudi denar. V Lrčrne nisem šel, ali kupil sem si kruh in sladkor, tudi sem se Poljal po vrtiljaku. Blizu sod-nije sem vzel kolo v 1. nadstropju in učil sem se tudi voziti P°d Golovcem, ali učil se nisem Sam, učil me je neki deček.”
Loren in okoren je naročeni ta životopis in sila kratek; pisanje ni šlo fantu od srca in ne izpod rok. Crez tri dni se je pa 2oPet oglasil, to pot iz lastnega Ilagiba, preiskava mu je že predolgo trajala in poslal je sodniku sledečo prošnjo za hitro sod-ko. V tej prošnji je spretno porabil svoje strokovno znanje v beračenju in zato je prošnja tudi daljša in ni tako suhoparna kakor životopis.
“Prošnja.
Prečastiti gospod sodnik, jast lih prosim za eno prošnjo, če bi Lila uslišana. Najprej jih prosim, če bi mene obsodili, ker bi ®el rad domov. Jest jih tako le-P° prosim, kakor se Bog prosi, ^uj bi mene obsodili. Jest bom grulil za njih pri vsaki sveti ma-^i> da bi jim Bog dal zdravja ^a duši in na telesu in da bi jih
BREZ LJUBEZNI DO SVOJCEV Oče je bil obrtnik, mati tvor-niška delavka; oba pridna in poštena, sta pridobivala in varčevala za stara leta. In ko se jima je rodil drugi sin Stanko, je bilo materi bolj žal svojega zaslužka nego otroka in dala je Stanka v rejo k teti na Dolenjsko, da ji ni oviral zaslužka. Tako se godi pogosto, toda kupčija je slaba: otrok je brez pravega doma; kakor rastlina brez rorenin je omahljiv in vsak ko-likajšnji zunanji vpliv ga podere in premaga. Prebridke izkušnje s takimi otroki v poznejših letih uverijo pač starše, da oddaja otroka v tujo rejo prinaša izgubo in ne dobička, toda ta izkušnja prihaja prepozno . . .
Tako je bilo tudi s Stankom. Deležen zgolj brige in ljubezni svoje tete, je samo njo poznalo njegovo srce. Pa tudi roditeljema ni bilo dosti zanj, kajti prava, prisrčna ljubezen staršev do otrok ne izvira iz krvi in rojstva, ampak iz one neprestane osebne skrbi in brige, ki jo potrebuje nebogljeno bitje:, iz trpljenja se rodi ljubezen.
Ko je torej Stanko, star šest let, prišel zopet k roditeljema, sta mu roditelja bila tuja, on pa roditeljema in ni bilo med njimi ljubezni, ki bi jih vezala s potrpljenjem na eni, s pokorščino na drugi strani.
Vleklo ga je nazaj
Bi
smrti.
°g obvaroval nagle in nevide Saj vidijo, tudi jest re-Vež saj se bom zdaj poboljšal, 1)6 bom več tako hudoben, mi °0 že Bog dal pravi um in pa-Meni je tako hudo, da ne vem kaj početi tukaj notri. Ma-rLa je bila tudi žalostna, ko je ^Mela svojega sina, kako je na *ri?u umiral. Usmilite se me, ®aJ vidite, da nimam drugega Lskor Boga v nebesih in dobre ^uhi. še enkrat prosim s po-^zdignjenimi rokami in s klečeči nogami, naj me obsodijo, akor hitro je mogoče. Ali pa ^red njih me pokličite, da bom Ve^el, kaj bo.”
. Prišel je v vzgajališče salezi JaHcev, kjer se je izkazal prid-marljivega, zadovoljnega ln veselega.
fettammttimmnummnnntmnnmg
POPRAVLJAMO
fenderje in ogrodje
SUPERIOR BODY & PAINT CO.
6605 St. Clair Ava.
EN 1-1633
P• iz Green Rd., South Euclid, 3°. stara 65 let, pravi: “Počutila a s?. trudna, izčrpana, nesrečna in j. .‘križna do vsega. Pa sem od neke slišala o “LOVIAN CAP-tr ” in jih začela jemati. Že v,...!1 dan sem občutila, kako se m; daiCa vioja stara energija in od te-- 1 sem zonet. kot sem bila nekdaj,
I A N
stara
2ah,s?.m z°Pet, kot sem bila
C^SlJUiiES’MUd0Vitim “L ° V
LOVIAN CAPSULES
Mandel drug co.
Waterloo Rd., Cleveland 10, O. 25 » Razpošiljamo vsepovsod!
28 51.95, 50 za $3.69, 100 za $6.49
k teti in komaj star 7 let, je ušel z doma in k njej. Teta ga je poučila in poslala zopet domov; doma je bil tepen. Ko se je drugipot zaradi slabega šolskega naznanila bal očeta, se ni upal k teti, ušel je na drugo stran; črez poldrugi dan ga je glad prignal domov, tu je dobil zopet svoj delež v leseni veljavi.
13 let star jo je iz strahu pred peticami ob šolskem sklepu pobrisal peš v Trst; zavedel je s sabo sošolca, pridnega dečka; preživljala sta se z beračenjem, šele črez pet dni sta se vrnila.
Ko je dovršil ljudsko šolo, se je šel učit najprej v trgovino, in ko je odtod ušel, se je pri očetu učil očetovega obrta.
Ko je pa bil star 14 let 9 mesecev, se je zgodilo, da je s sekl ro ulomil v očetovo omaro, u-kradel roditeljema vse prihranke nad 2000 kron, zraven še delavsko knjižico pomočnika in pobegnil v Trst, kjer je v par tednih zabil ves denar. Živel je pod imenom pomočnika, ko ga je slednjič oblast izsledila, ko je brez sredstev že obleko prodajal z života. Prišel je pred sodnika v Ljubljano.
Zdrav, krepak mladenič, toda mrk, apatičen, obupan sam nad sabo. Brez ovinkov in olepševanja je priznal dejanje in izjavil, da mu je vse eno, kaj se zgodi z njim; očeta ne mara prositi odpuščanja, saj mu itak ne bi odpustil, matere pa še manj. Naj ljubše mu je čitanje romanov . . . najrajši ima teto. Pri izpovedi že dolgo ni bil ker mu ni nikdo .rekel, da naj gre. — Tako je pravil na vprašanja in gledal v tla.
Sodnik ga je z usmiljenimi besedami bodril, češ: Mlad si, še si lahko ustvariš pošteno, srečno bodočnost, premisli in popiši svoje življenje, skesaj se, trdno skleni, se poboljšati, in preudari, kako si boš uravnal življenje, ko prideš iz zapora.
V samotnem, tihem preiskovalnem zaporu so se mu umirili zbegani možgani in napisal je svojem življenju sledeče.
(Dalje prihodnjič.)
MARIJINO OZNANJENJE
NA ODRU PRI SV. VIDU
(Nadaljevanje z 2. strani)
“Marijino Oznanjenje”. (Misterij ima predigro in 4 dejanja.) Vsebina igre:
Predigra nam predstavi Vio-lano, mlado kmetsko deklico, in Petra Craonskega, graditelja velikih katedral, ki je v surovem požel jen ju nekoč napadel deklico in jo celo ranil na roko. Ona mu vse odpusti. Ko ji Peter zaupa, da je gobav, se ji srce zasmili in mu v svojem srečnem razpoloženju — kajti poročila se bo skoraj z Jakobom ■ podari prstan, da ga porabi za okras cerkve in ga poljubi L slovo. To vidi Mara, njena sestra, ki ljubi Jakoba. Oče Vio-lane gre na romanje v Jeruzalem. Popreje uredi vse za poroko Violane in Jakoba. Jakobu izroči skrb za gospodarstvo. Mara pove materi o poljubu Violane in Petra in prisili mater, da prepreči poroko Violane. Ko Violana postane gobava, ko to pove Jakobu, jo ta zavrže. Violana odide v kraj za gobavce, kjer živi od miloščine ljudi. Mara se poroči z Jakobom. Rodi otroka — deklico, ki kmalu nato umre. Na božični večer poišče Mara z mrtvim otrokom: Vio-lano v njeni votlini in jo prosi, da izprosi od Boga, da bi otrok ‘oživel. , Violana je od gobavosti oslepela. Obe molita. Otrok čudežno oživi. Otrokove oči so bile črne, po čudežu so plave, kakor so bile oči Violane. — Mara, ki ni mogla prenesti, da svetost tiboge Violane vpliva na Jakoba, uredi tako, da Violano zasuje voz peska.
Umirajočo Violano najde Peter Craonski, ki je medtem o-zdravel od gobavosti, radi svoje vere v Boga in radi katedral, ki jih je gradil v božjo čast. Oče Anne Vercor se vrne iz Jeruzalema domov. Igra se konča s pogrebom -.Violana. Njena smrt naj reši dušo njene sestre Mare.
Nekaj o pomenu in značaju igre in oseb:
Violana predstavlja resnično krščansko življenje, usmiljenje in samožrtvovanje. Ona zado-ščuje in sprejema božjo voljo s polno vdanostjo. Mara simbolizira meso, človeške slabosti. Jakob člove<š!ko previdnost. Anne Vercor je pravi krščanski oče. Violanino usodo in smrt sprejme vdano. Peter je poduhovljen graditelj — očiščen gob na duši in telesu — veren izobraženec, ki svoj talent uporablja v božjo slavo.
S tem, da je pisatelj postavil vse dogajanje v dobo konca srednjega veka, je mistično o-kolje še povečal. Peter je graditelj velikih cerkva — ni kak navaden zidarski mojster — Anne Vercors poroma v sveto deželo — ne na bližnjo božjo pot, in Violana pridobi v svoji svetosti in lepoti z bližino Device Orleanske. Mojstrsko je namreč Claudel povezal v tretjem dejanju v božični noči tri teme: družinsko dramo, kronanje in božič, ko oživi mrtev o-trok. Mara roti Violano, da oživi otroka, istočasno trombe naznanjajo sprevod francoskega kralja za kronanje v Rheims — vodi sprevod Devicai Orleanska in božični zvonovi naznanjajo rojstvo Kralja kraljev. Vse to nam približa čudež otrokovega oživljenja.
Peter Craonski je protagonist vsega dogajanja. On je že v predigri poln verskega navdah-njenja^in napove pravzaprav ves misterij, ko govori o nečem “kar je bilo skrito,” kar tukaj pomeni, da notranje čednosti svete duše morejo po božji volji postati vidne. Sveta duša je Violana, katere svetost še ni bila dokazana in je še nevidna. Ta svetost postane vidna ob koncu igre in zopet je Peter o-zdravljen na duši in telesu, ki jo slavi in razglaša. Govori na koncu igre o obhajilu. Ne smemo misliti pri tem naravnost na obhajilo. Vse se dogaja v četrtem dejanju zvečer, zvonovi oznanjajo Angelovo češče-nje, pozvone devetkrat (za obhajilo le trikrat). Kakor daritev sv. maše konča s sv. obhajilom, prav tako se konča Viola-nina žrtev, v kateri prejmejo obhajilo Anne Vercor, Peter Craonski in Jakob.
Na koncu jdrugega dejanja mati sama prosi Violano, naj reši Maro — “ali naj mar pustimo, da se pogubi .	.” Violana
podari vse svoje, tudi poročno obleko Mari in odide v samoto, kjer ji je edini prijatelj Bog. Da odreši Maro, umre. Pred smrtjo blagoslavlja roko, ki jo je vodila v smrt.
Anne Vercors, ki se je vrnil z romanja, je našel svojo hčerko Violano mrtvo. Čustva očetova so človeška, a nič manj krščanska. Spominja se Violaninih o-troških let, z naj večjo nežnostjo in ginjenostjo, a obenem sprejme vdano odlok nebes. In igra se konča vsa prežarjena poetičnosti in blagoslova z zvoki zvonov, ki oznanjajo večerno Angelovo češčenje, kakor se je začela z jutranjim. — Odtod
naslov Marijino Ozanjenje.
Moč tega končnega prizora, resnost, ki jo izražajo verzi, lepota te slike, — ki ni ne preprosta in ne preizumetničena, so resnični znaki naj višje umetnosti.
Značaji oseb: Značaji Jakoba, Mare in matere so prav realni, Violana, njen oče in Peter so realno simbolični. O pomenu imen ni prostora, da bi govorili. — Imena krajev so resnična; iz bližine Claudelove-ga rojstnega kraja.
Temu velikemu delu P. Claudela se vsak bralec približa z nekim strahom, kaj šele igralec. Izvesti to delo v Claudelov! zamisli je dano velikim odrom. Sama scenerija je po Claudelov! zamisli v vsakem dejanju silno mogočna in je nekak zunanji okvir globočini in veličini idej tega misterija, že predigra sama začne na taki višini, da vso trajno vrednost starih grških pesniških stvaritev (Aeshylus). In vsa ostala pesnitev je na visoki ravni prologa. Vse nastopajoče osebe v igri so enako važne. Njihove vloge so tako tesno medsebojno povezane, da bi vse delo razpadlo, ako bi eno odvzeli.
Vsa pesnitev je kakor veličastna gotska katedrala sama, naj čistejšega sloga, popolne barvne harmonije, ki jo ustvarja sonce skozi barvna okna cerkve in preliva vso notranjost v slavospev Bogu samemu; — prav tako žari sonce božjega razodetja, milosti božje, v tej veliki katoliški pesnitvi in nujno dela vsakega, ki ga obsije, tako igralca, kakor gledalca, sodelavca v slavospevu božjem in v duhovnem obhajilu, ki ga to delo daje. (Avstrijska kritika dr. H. Kindermann in dr. M. Dietrich imenujeta P. Claudela strastnega — gorečega apostola.)
V okviru, kakor si ga je Clau-I del zamislil, delo ne moglo biti izvedeno. Toda, kakor je bilo izvedeno z vsemi okrajšavami, s črtanjem oseb (kakor služinčadi na Vercorjevi kmetiji, delavcev v gramoznici Petra Craonskega, nun iz bližnjega samostana v zadnjem dejanju itd) je ohranilo vendarle prečudovito vsebino in moč in dalo slutiti, občutiti in tudi razumeti vse dogajanje tega misterija.
Predstava je bila izredno dobro obiskana — med njimi pre-vzvišeni škof dr. G. Rožman preč. gg župnik L. Baznik, msgr. M. Škerbec, J. Martelanc, dr. Miha Krek, zastopnik A.D. prof V. Lipovec z gospo in nešteti drugi Slovenci.
Take uprizoritve so kakor sveti obhodi, v katerih človek okop Ije svoje misli in dušo. Videl
uprizoritev tega j Sedaj ga ostro napadajo in mu Od treh slovenskih, ki sem očitajo zasebne škandale in ga
Priporočamo vedno in pov-tod veliko pazljivost, to ni dobro samo za drace, ampak prav tako za nas samel
sem že nekaj dela.
jih videl, se mi zdi, je bila ta najboljša.
Ponekod je povezava teksta v dvogovorih nekoliko trpela. V splošnem pa so igralci ustrezali kljub temu, da so čisto gotovo bili neprijetno pretreseni, po hudi nesreči, ki jih je dan preje doletela na poti iz Toronta in ki bi se lahko končala s smrtjo nekaterih igralcev.
Morda bi bila Peter in Violana v predigri lahko glasnejša. Violano (Danica Meglič) si je pesnik mislil v predigri boso kmetsko deklico, čistega veselja, vso prežeto od sreče bodoče poroke z Jakobom.
Sprememba v Petrovem (Lojze Oražem) značaju po ozdravitvi od telesne in dušne gobavosti bi morala biti bolj opazna.
Sicer izvrstno podani značaj Mare (Milena Čekuta) bi nekoliko manj trd morda pridobil. Saj Mara, ki se je toliko trpinčila in grešila radi Violane, v kateri je čutila nenavadno, njej nerazumljivo moč, ki obvladuje vse osebe, okoli nje, nazadnje obleče Violano za pogreb v njeno poročno obleko, in v Violani-ni žrtvi najde svoje Odrešenje.
Posebnost značaja Anne Ver-corja (Stane Brunšek) — včasih lirično zasanjanega in zopet čisto realističnega je bila kar dobro podana, le tu in tam beseda dovolj spretno stekla. Ne lahka vloga Jakoba (Vilkp Če-tuta) je bila dobro rešena. Tu-mati (Tjaša Lenardova) je podala dober lik — morda bi bila lahko vlogo zajela še bolj realistično —-žena velikega kmeta. Obleke so bile kar primerno iz-Drane, čeprav niso povsem odgovarjale nošnji 15. stol. v Franciji.
Zdi se mi, da bi cel hleb kruha, ki ga oče reže, preden odide na romanje, bolje odgovarjal kmečkemu okolju, v katerem se prizor dogaja, kakor pa že narezan kruh.
V zadnjem dejanju, ki je prav za prav razglašenje Violanine svetosti, ki je sicer najlepše učinkovalo, bi morda bilo treba bolj intenzivno, bolj pazljivo izpeljati, povezavo vseh pogovorov nastopajočih v smislu, da bi bila Violanina svetost in nje Evharistični pomen še bolj jasno stopila v gledalčevo dušo.
Scenerija je bila zelo dobro zamišljena, bila je učinkovita in je primerno podčrtavala vsebino tega misterija.
Vse podajanje je bilo za naše razmere na dostojni višini; resno nič izumetničeno nič pobož-njakarsko in gledalci so z velikim zadovoljstvom — v dvorani je vladala naravnost sveta tišina — dojeli veličino in lepoto te Claudele ve mojstrovine.
Mladinska Marijina Legija, ki je bila prireditelj te predstave, zasluži vse priznanje za trud, ki ga je imela s pripravo gostovanja torontskih igralcev.
Naj bi pesem Marijinega Oznanjenja stalno odmevala v srcih vseh Slovencev od jutra do večera, da bi se tudi naša življenja bočila, kakor loki vznosnih gotskih katedral, v katerih je božja svetloba.
Ing. Jože Sodja.
označujejo kot izdajalca delavskega razreda. Kot se vidi, mu Hruščev ne more odpustiti, da je tudi njemu kot Mikojanu povedal, kar mu je šlo. Naši kapitalisti so bili pa bolj pohlevna čreda, zato jih sedaj Moskva pusti pri miru.
— Morgani povprečnega odraslega človeka tehtajo okoli tri funte.
Ženske dobijo delo
Dekleta in ženske Dekleta, 17 let stare in starejše dobijo delo v pralnici.
MENK BROS. LAUNDRY 643 E. 103 St.
. (215)
HALI OGLASI
Stanovanje se odda
Oddajo se štiri sobe s kopalnico, na novo dekorirano. Vprašajte na 1052 E. 62 St. (215)
MODERNO — OKROGLO — Znani TV zvezdnik Jackie Gleason ima na griču pri PeeKskill, N. Y., vteliko okroglo hišo. Zgornja slika kaže njeno zunanjost, spodnja pa stopnice v notranjosti. Moderni dom zavzema tri ravni.
Naprodaj
Gostilna D-5 in prenovljeno poslopje, 2 stanovanji. Lepa o-kolica. Za več pojasnila pišite na Box 234, American Home Publishing Co., 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
-(215)
Stanovanje se odda
Tri neopremljene sobe s kopalnico in vročo vodo se oddajo odraslim ali novoporočencem, na 1028 E. 7,0 St. Kličite EN 1-0606.
'	—(3,4, 6 nov)
Bonna Cafe naprodaj
Gostilna z licenco za vino, pivo in za sladki liker, odprto sedem dni na teden, v soboto in nedeljo ples. Vprašajte v Bonna Cafe, 1401 E. 55 St.
-(216)
Naprodaj
Dvodružinska hiša na Grove-wod in E- 168 v izdelavi, zidana: z garažo, v lepi okolici, blizu šole. Poceni. Kličite gradbenika od 7. do 9. zj. in od 6. do 10. zv-GL 1-8586.
,4,6,11,13,18,20,26 nov)
V	najem
Oddam pet na novo dekori-ranih sob zgoraj, plinska kurjava, na 13608 Earlwood Rd., blizu E. 140 St. in St. Clair Ave. Kličite HI 2-3018.
-(215)'
V	najem
Oddajo se 3 sobe v Collin-woodu, kakor tudi 6 sob, kopalnica spodaj in garaža. Kličite PO 1-7988.
(215)
Nepričakovana posledica obiska tovariša Hruščeva
WASHINGTON, D. C. -Pred obiskom Hruščeva v Ameriki so bili ameriški kapitalisti posebna tarča ruskega komuni stičnega časopisja, saj se v smislu moskovske propagande med njimi nahaja največ vojnih huj skačev.
Po obisku so napadi na naše kapitaliste kar potihnili, zato pa so moskovski časopisi začeli veliko gonjo proti voditelju avtomobilskih delavcev Reutherju. Mož je bil 1. 1935 kot navaden delavec v Moskvi in tam tudi delal. Ni mu padlo v glavo, da bi tam tovarišem solil pamet dajal jim je kot gost prav, povedal pa tudi, da ostaja pri svojih mislih.
Sobe se odda
Odda se 6 sob v najem na 15814 Trafalgar Ave. v Collin-woodski okolici. Pokličite po 5. uri IV 1-6597.
-(215)
Pri E. 200
Blizu bulevarda, 6 sob, 3 spalnice, zidana Colonial hiša, velika stanovanjska soba, jedilnica, 9 let: stara. Se proda za samo $15,900.
Pri E. 200
41/2 sobni zidan bungalow, 2 spalnici spodaj, zgoraj za razširjenje, 21/2 garaža, samo 10 let star. Samo $16,900.
Blizu Marije Vnebovzete Lesena s 3 spalnicami, davki $90 na leto. Polna klet, plinski furnez. Samo $8,800.
PAGE REALTY GO.
455 E. 200 ST.	KE 1-1030
Vprašajte za JOHN LAURICH N.EM.L.S.
(214):
Hiša naprodaj	‘
Proda se 6-sobna hiša s 3 spalnicami nasproti cerkve sv. Kristine v Euclidu. Kličite MU 1-3729.	(X)
na 1028 E. 70 St. Kličite EX 1-2673.	;	f
;	—(3,4,6 nov)
i **

' ‘a •>■"

HANDEL - MAZZETTI:
J
f, »
Junakinja iz Štajral


Župan je prebral imena. “Notranji in zunanji svet za leto petnajsto in petnajst je izvoljen polnoštevilno.”
“Gospod Joahim Hendel!” je vzkliknil sedaj Adler, dober katolik in načelnik železninar-jev, ki je s sovražnimi pogledi od zadaj sem stopil k mizi. Hendel se je okrenil.
“Je-li res, da ste prodali de-
vangelija, cel mož, Hendel, Hendel, volite Hendelna!”
S stolpov je bila ura 'četrt na eno. Stari svet, novi svet in vsi volilci so že bili v posvetovalnici, kjer so prisegli in oddali svoje glasove.
Kakor zajezena reka drvi nazaj v staro strugo, so možje s
potnimi čeli in hohotajočimi, rdeče razvnetimi obrazi udrli |bere tih0; nejevo]jno;
“‘Gospod Joahim Hendel.” “‘Gospod Joahim Hendel.” Overjevalca sta na svoje pole jp> j delala pike.
“Stoj!” kliče nekdo. ““Kdo o-veruje? Zakaj ni zraven nobeni nega katoličana? Moral bi ove-^ rjevati po en protestant in po J> en katolik.”
2^1 “Kdo zopet gobezda? Jezik za zobmi!” se jezi Gifing. ‘Mežnarji ne overjujejo in Čehi se ne volijo, basta!”
Kako je z Oiverjevalci?” je vprašal Hendel župana, da se je slišalo daleč po dvorani.
Ljudje imajo prav. Dajte jim še katolika Radlmajerja.”
Stoli so se premaknili. Radl-majer se je približal in je rekel Hendelnu:	“Čast mi je, go-
spod —•”
Pisar razgrne deveti listek in
vleklo šest rumenih, zlatoo premljenih konj, ni bilo na šta-!
ki je vedno zapel pred in pol vrhu. Gospod je, Štajer je nje-jseji. Vsa okna se odpro. Pijana gov. ulicah takega navduše-jsvetloba in divji 2rak se vlijetal “Meč! Prinesite meč!” kriče
-»nvUr-cnrlmmo Irnlrrir no!	..	.,,,
v dvorano, da zavihrajo plašči! možje. Prinesite mu mec!
jerskih
nja in pozdravljanja, kakor ga je doživela danes mestna dvorana.
Pisar je imel samo še tri lističe pred seboj.
“‘Joahim Hendel.”
In zagromelo je, kakor bi se bil oglasil gromovnik na Taboru.
“Joahim Hendel.”
In zahrumelo je in zabobnelo, kakor puške na bojnem polju.
črnih gospodov.
župan je bolj gromel kakor govoril:
“Pozdravljeni! To so glasovi častivrednih štajerskih meščanov. Tristo glasov. Od tej jih je dobil gospod Joahim Hendel dvestoenointrideset. Nikolaj Pravnfalk šestinšestdeset, Konrad Travnar dva, po en glas pa
Prastara navada je v Štajru, da prinesejo mestni svetovalci
meč novoizvoljenemu sodnik*1 na slovesnem sprevodu v njeg0' vo hišo. Toda kdo bo čakal drugega dne? Kaj nas brigajo stare navade! Hendel je sodniki (Dalje prihodnjič)
Bitka je dobljena. PremagancL £,0SP0C^e Nikard, Tan in doktor srepo zro kakor strahovi. Izgub-1 Iazar Holc. Vsled tega je go-
ljen je dan. Kdo, kdo izmed nas ni storil svoje dolžnosti ?v Pisar je prebral zadnji list: “Joahim Hendel.”
Sedaj je buknilo veselje, da se je tresla dvorana, kakor se
spod Joahim Hendel izvoljen za mestnega sodnika v štajru. Bog ga čuvaj v njegovi službi!” “Veliki Bog, mi te hvalimo!!” je zapel doli v mestnem parku glas, čist kakor orgelska piščal.
set centOiv jekla, stare šare, zopet nazaj v veliko dvorano, cent po enajst goldinarjev? To Gospodar sveta in Mozes s svet-
“Nikolaj Pravnfalk.”
“Kdo je ta opica?” zašepeče
je oderuška cena, za katero se hmi rogovi, Filipina z robcem Bertold svojemu sosedu “Jeli del! Radui se> Stajer! Hendel "“**'"* ---- - -	-	J...•"	' ’	------ •'	'	lima meč.”
dobi dvestbdvajset funtov go-J v desnici in njen nadvojvodski zapisa2 ,sebe samega? vejega mesa. Je-li res, da ste soprog z nageljnom v levici so za yso: to šaro skupaj dali sa- strmeče zrli s starih podob doli mo 30 goldinarjev?”	na veliko množico volilcev. Že
Kakor grom je zabučalo po ! trideset let sem jih ni bilo toli-dvoranr: “Glejte, kako se zade- ko v tej dvorani kakor danes.
Pa osovraženo ime je sledilo še šestkrat.
Sedaj so dvignili katoliki svoje glave ter so začeli ponosno
tresejo prastare gore, kadar z ž njim se je grmeče združilo ti-njih drvi plaz v nižave.	j s°č in tisoč glasov v dvorani in
“Hendel, Hendel! Živijo Hen- na mestnem trgu, ki so se zlili
v mogočen hvalospev, kakor ga še ni slišal noben božji hram. ki bi ga tudi noben ne mogel dose-dči, razen neskončnega božjega hrama, ki je zgrajen nad šta-jerjem, nad celim svetom.
Tristo volilcev tišči preti mizi. Neprestano vriskajo, skoraj besne veselja, mahajo z belimi
robci kakor z zastavami, dviga-
rajo kričači v leva. Drugega Pod se je zibal pod težkimi ne morejo!”	koraki meščanov, leseni strop
“Gospod Adler,” je odgovo- s slikanimi nimfami se je tresel ril Hendel, namrš*! obrvi, ki so votlega govorjenja in glasnemu kakor črnojeklena bodalca ga hohotanja. Nazadnje, za ko-sršela nad temno švigajočimi oč-1 šatimi korenjaki je prišel suh,
mi. “Moja reč, moja šara!”
Sedaj se je Adler obrnil proti volilcem in je zaklical:
“To je tvoj dobrotnik, štajer!”
“Saj je!” je gromel Gifing; divje kakor volkovi so zrli Štajerci. “Kdo je knapom, ki so pogoreli, sezidal sedemnajst novih hiš? Vi ne, gospod Adler! Vaša zadolžena družba tudi ne!”
“Volitev sodnika se začne!” je s povzdignjenim glasom klical župan. Vrteča se dvorana se je razdelila, in široka reka ljudi se je zagnala proti mali posvetovalnici, kjer je že čakal pisar, da bi zaprisegel vsakega volilca posebej in zapisal njegov glas.
V veliki dvorani, ki se je na pob spraznila, je zavladala tišina. Ni bilo težko slišati šuma, ki je prihajal s trga gori, in razumeti posameznih besedi. Sli šalo se je:
“Kdo je Pravnfalk? Papežev prijatelj, ki dela nemir, hinavski Čeh, sovražnik čistega vangelija.”
“Kdo je Hendel? Prijatelj ljudstva, oče revežev, cesarjev ljubljenec, prijatelj čistega
slaboten možiček, ki je nosil v rokah kelih, podoben stolpiču.
V tem kelihu je bilo nad sto listkov. Mali možiček s kelihom je bil mestni pisar.
Stopil je k zeleni mizi, da bi prebral imena. Postavil se je na desno od visokega sodnikovega sedeža. Župan mu je dal dva overjevalca. Sedaj so od-..	,
prli stolpičasti kelih. Globoka Jo katollcane-
zreti okoli sebe. Od nasprotne J° 'svoJe č'rne Peresne k)cbuke. strani pa se je čulo: “Ha, ha, se- Svečano- mirno’ z neizpreme-dem oslov za enega.”	* nJenim obrazom daie Hendel
Tedaj pa se je Joahim ozrl o- znamenle- naJ počakajo razgla-rkoli ter mogočno zaklical: “Pi- Sltve- Pa že je skočil Gifing, sar, stoj! Ki se tu obnašajo ka- mestni stotnik- ven na balkon-kor v gostilni, naj gredo k vra-1 odkoder Je kakor svetl° bakli° gu; imajo dopust.”	jvrgel nQV1C0 med
„	.	,	. ‘“Večina
Tan je zavpil: “Gospod, res m Hendel!»
lepo. Toda, ali naj pravim šta-1 jercem ne zavre kri, če se najdejo ljudje, ki volijo nesramnega Čeha?”
je naša! Joahim
“Zakaj nesramnega?” ga jezno zavrne Hendel. “‘Nesramni niso. So pač katoličani in voli-
tišina je zavladala po dvorani.
Novoizvoljeni svetovalci so sedeli okoli mize. Samo Hendel se ni usedel, stopil je h glavni steni in je pazil na vse, kar se v
Pisar pa je bral naprej tri-I desetkrat zaporedoma ime Hendel. Takrat se je polegel vihar, postalo je tiho, da se je slišalo,! I če se je premaknila noga, če je
In v tistem hipu je zapel boben mestne kompanije, trobenta je zadonela. Pa nepopisljivi krik veselja, ki se je liki orjaški grom razlegal po trgu, je udušU bobne in trobente. Župan je vzel overjevalcem listke. Nekdo je potegnil za zvon,
Hendel, ki mu je donela pesem, je z roko zasenčil svoj o-braz, potem se je prevzetno in predrzno oziral okoli sebe. že dolgo je vedel, kako bo izpadla volitev, saj pozna svoje prijatelje. Vendar se mu sedaj, ko je dosegel novo čast, širi srce Podoben je človeku, ki je splezal na visoko goro in sedaj stoj. kakor gospod gore na solnčrem
CHICAGO, ILL
SUBURBAN
REAL ESTATE FOR SALE
ADDISON — 3 bedroom brick tri-level, wall to wall carpeting; finished basement;, screens and storms, awnings; patio, 2V2 car garage, landscaped. Low taxes. Neear shopping and schools. TErrace 4-3414 evenings.	(213)
WINSTON PARK
PRICED FOR IMMEDIATE SALE CORNER 7 ROOM TRI-LEVEL HOME. — Large carpeted living room and dining room. 3 big bedrooms, family sized kitchen with built-in electric oven, range, double sink with disposal. Recreation room, 2H ceramie tile baths, attached garage, full basement, gas heat. 'Landscaped.
Call
Fillmore 5-5233 or Fillmore 5-6937
(213)
Palos Heights — Attractive 2 bdrm. face brick Ranch, Well landscaped, 120x132 ft. lot, 4 yrs. ola, I VŽ bath, alum, storms, screens, att. 2 car gar., screened porch with Anderson casement windows. By owner, being transferred. 12032 S. 75ih Ave. Phone Gibson 8-7665.	(215)
HELP WANTED — FEMALE
2 — ANESTHETISTS REGISTERED
For Newly Constructed Anesthesia and Surgery Dept. Department
•	SALARY OPEN
•	EXCELLENT WORKING CON-. DITIONS IN A PLEASANT
GROWING COMMUNITY
•	Please Write
. Or Phone TEMPLE 5-1131 H: J. SEMINGTON, Administrator
^ TJUNIJX-HOSBJTAL- --
MINOT	NORTH DAKOTA
(214)
dvorani godi. Pisar je začel bra-1zašumela plaščeva svila. Pisar ti. Glasovi so sledili tako-le “Joahim Hendel iz Vogeisan ga.”
“Joahim Hendel.”
“Joahim Hendel.”
“Joahim Hendel —”
“No, ta pa dobro začenja,” jezno vzklikne Adler.
“Pride še boljše, pusti ga,” ga od zgoraj zavrne Gifing.
Okoli Gifinga, slovitega mest-
napravi kratek odmor, potem zopet bere večkrat ime Hendel, potem zopet Hendel in Pravnfalk menjaje okoli štirideset-krat. In zopet se je katolikom vzbujal nov up, veselo so zrli na Čeha, ki ni nobenega pogledal, vendar se je smehljal. Toda kmalu se je spremenilo v žalost njegovo in njegovih prijateljev (veselje. Kajti pisar je bral od-
nega stotnika, so se zbrali pro- 3lej samo le še Hendel in nobe-
testantovski volilci, okoli Adlerja, načelnika žel.ezninarjev, pa katoliški. V ponosnem pri-
nega drugega imena. Ko je vedno in vedno počasi, skoraj s spoštovanjem bral to ime, so
čakovanju s0 zrli prvi na Joa- zazareli obrazi P° dvorani, kakima Hendelna, ki je stal mir- kor bi notri šorel skrit 0genl-no ob steni; drugi so ga merili Kakor se bliskajo meči, če se
spoprimeta nasprotnika, so se bliskali nasproti pogledi nasprotujočih si strank. Samo enkrat je še prišlo ime Pravnfalk, potem nikoli več.
“Joahim Hendel.”
“Joahim Hendel.”
“Joahim Hendel.”
Nakrat je eden izmed svetovalcev vrgel kvišku klobuk in zavriskal: “Hendel, živio:” To BOHNER’S LAKK^Burlington, wis |je bilo znamenje, ki je pretrga-
z jeznimi pogledi.
Pisar je nadaljeval: “Konrad Travnar.” “‘Gospod Joahim Hendel.’
CHICAGO, ILL
REAL ESTATE FOR S/iLE WISCONSIN
Semi - completed 4 room house tišino.
Odslej so vsakikrat
on beautiful lot. Basement. Well ] Hendelnovo ime pozdravljali z already dug. Selling as sacrifice for quick sale, at reasonable °f- , , v
dušenje je rastlo in kipelo od
trenutka do trenutka. Ko se je cesar pripeljal v vozu, ki ga je
fer. ŠPring 7-5282.
(213)
V	blag spomin
PETINDVAJSETE OBLETNICE SMRTI MOJE LJUBLJENE SOPROGE
Marije Pinculič
ki je izdihnila svojo blago dušo dne 4. novembra 1934
V	raju prosi zdaj Boga,
da raj nebeški vsem nam da! Tam bomo zopet združeni pri Bogu v srečni večnosti.
Tvoj žalujoči
SOPROG in OSTALO SORODSTVO
Cleveland, Ohio, 4. nov. 1959.
SE« %
V blag spomin
DRUGE OBLETNICE SMRTI MOJE LJUBLJENE SOPROGE IN NAŠE DOBRE MATERE
Mary Železnik
ki je vdano v voljo Stvarnika zapustila nas in se preselila v nebeški dom dne 4. novembra 1957
Žena ljuba, mati mila, zakaj si nas Ti zapustila?
Kako je življenje prijetno bilo, sedaj pa je vse neutolažljivo.
Vemo, da bi rada še živela, saj si želela, da bi ozdravela, pa božja volja je bila ta, da prezgodaj si šla iz sveta.
V nebesih sedaj Ti stanuješ, in k nam na zemljo pogleduješ. Prosi za nas vse Boga, da vsi pridemo k Tebi v nebo.
Žalujoči:
ANTON ŽELEZNIK, soprog ANTHONY, JR., sin MARY HOBOWAN, hči
Cleveland, Ohio, 4. nov. 1959.
MUST SELL — ILLNESS. — By owner. Income prop. 1 y2 story frame, 5 rooms down, 4 up. Oil heat. 61st and Wood. Near schools, churches, transp., shopping. Sac. at $13,400. PRospect 6-7820.
(214)
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1033 East 62 St.
17002 Lakeshore Blvd.
Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088	KEnmore 1-63C0
Moderno podjetje — Zmerne cene
NE BO LAČNA! — Mlada Ann Ferran v Silver Springs v Floridi se je vsedla na morski breg, 'da použije svojo malico. Po velikosti sendviča sodeč ne bo trpela gladu.
GNEČA NA PLATNU — Clark Gable in Sophie Loren se držita tesno drug drugega v prizoru novega filma "Neapeljski zaliv.”
GA NE ZANIMA -- Možak v ospredju mirno sedi in bere svoj časopis, ko govornik v Hyde parku v Londonu na Angleškem razlaga svoje misli velikemu krogu poslušalcev-

BUSINESS OPPORTUNITY
Sedajni časi so drugačni, kot so bili leta 1903, ko smo
SCHOOL SUPPLY STORE
with 4 room apartment in rear Near) two schools. Only $1,100 includes stock. Call LAkeview 5-9889 be-1 f6re 8 p.m.	(213)
trgovino začeli!
Od tistih časov pa do danes je naša domovina napredovala ogromno na vseh poljih javnega in domačega življenja!
TAVERN — or tavern with build-1 ing — with 5 room flat. Also another building in rear. Located in Berwyn. Call GUnderson 4-96101 after 12-noon.	(214)
LIQUOR STORE and TAVERN — Far West side location. Established 10 years. Excellent business. Priced low for. quick sale. Call EUclid 6-7267.	(213)
Tučti naša trgovina, ki Hetos začenja svoje 57. LETO OBSTOJA IN DELOVANJA, je v teh letih napredovala — ZAHVALJUJOČ VAM, DRAGI ODJEMALCI, ki ste nas obiskovali, kupovali in bili vedno zadovoljni z predmeti, ki ste jih kupili in z njih cenami!
ZATO JE PRAV, da se VAM VSEM JAVNO ZAHVALIMO ZA VAŠE ZAUPANJE V NAS!
Vedno smo se trudili, da Vam damo pošteno in dobro kvalitet«) vseh predmetov. Vedno smo cene prilagodili VAŠI kupni moči!
TAKO BOMO DELALI TUDI V BODOČE!
Sedaj smo dobili NOVO, MODERNO POHIŠTVO iz Chicago pohištvenega trga in iz Jamestown pohištvenega trga* — PRIDITE IN SI GA OGLEJTE!
Imamo pa še starejšega pohištva na zalogi, ki ga prodajamo z DOBIM USPEHOM!
Prepričani sme, da nam boste ohranili VAŠE ZAUPANJE tudi bodoče in vas vabimo, da nas obiščete in si ogledate, kar imamo na zalogi!
ANTON GRDINA IN SINOVI
FUNERAL DIRECTORS 15301-03 Waterloo Road
FURNITURE DEALERS
KEnmore 1-1235
ODPRTO: v ponedeljek, četrtek in petek do 9. ure zvečer! V torek in soboto do 6. ure — V sredo zaprto cel dan DAJEMO EAGLE ZNAMKE
rrxxxrrm
LXXXXXXXXXXXXXXXXXX2