158 Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45 Recenzije Glavna vrednost dela Hannah Arendt je, da ob tem, ko razgrinja proticivilizacijsko naravo totalitarizma, ki je s svojo te‘njo po popolnem predruga~enju sveta sku{al spodkopati same njene temelje, opozarja na pomen aktivnega dr‘avljanskega anga‘maja in dru‘bene inkluzivnosti, kajti le dru‘ba, ki se je sposobna uspe{no soo~ati s politi~nimi, socialnimi in ekonomskimi problemi in krivicami, je imuna pred klicami totalitarizma. V tem smislu pomeni tudi implicitno kritiko (ultra)liberalisti~nih pogledov na dru‘bo in polo‘aj posameznika v njej, saj dokazuje, da lahko skrajna individualiziranost (v smislu atomiziranosti posameznikov) predstavlja podlago radikalnega kolektivizma in s tem izgube svobode. Toma‘ Boh Donatella Della Porta: Temelji politi~ne znanosti. Ljubljana: Sophia, 2003 277 strani (ISBN 961-6294-50-4), 4.991 SIT prevod Marjan Sedmak, spremna beseda Igor Luk{i~ Pri zalo‘bi Sophia je iz{el prevod knjige Donatelle Della Porte Introduzione alla scienza politica ali po slovensko Temelji politi~ne znanosti. V delu avtorica prina{a pregled razvoja politi~ne znanosti ter temeljnih politolo{kih konceptov. Kljub temu, da je namen knjige predstaviti teme, ki so najpomembnej{e za razumevanje politike v sodobnih demokrati~nih ureditvah, se avtorica ni »odpovedala« klasikom politi~ne znanosti, ki jih je predstavila tako poglobljeno, kot je dopu{~al koncept knjige. Uvodno poglavje avtorica posve~a miselni povezavi med politiko in znanostjo. Jasno lo~evanje od drugih znanosti ter kolikor je mogo~e enozna~no opredeljevanje klju~nih pojmov, kot so npr. dr‘ava, oblast, politi~ni sistem in podobno, so klju~ni za pravilno razumevanje politi~ne znanosti. Predmet preu~evanja politi~ne znanosti je politika, predvsem v lu~i stvarnih procesov, in mnogo manj v smislu formalno-pravnih pravil. Politi~no znanost avtorica opredeljuje kot: »{tudij ali raziskovanje razli~nih plati politi~ne stvarnosti z metodologijo empiri~nih znanosti v prizadevanju, da bi to stvarnost kar se da celovito razlo‘ili« (str. 4). Nadaljevanje poglavja je posve~eno opredelitvi predmeta preu~evanja. Kratek oris razvoja pojmovanja politi~ne znanosti se kon~a z izpostavitvijo {tirih to~k, ki so pomembne za politi~no znanost. Vpra{anja kdo, kje, kako in zakaj so tista vpra{anja, ki omogo~ajo razumevanje zna~ilnosti politi~nega vedenja, kljub temu, da se je potrebno ‘e na za~etku odpovedati idealu enotnega, za vse sprejemljivega odgovora nanje. Znotraj {irokega polja preu~evanja, se kot klju~na elementa, katerima politi~na znanost posve~a najve~ pozornosti, nahajata mo~ in dr‘ava. Prva je rezultat vsakokratnih odnosov v dru‘bi, tudi slednja pa se je skozi zgodovino spreminjala, tako da kljub navidezni enostavnosti pojma ni mogo~e opredeliti popolnoma nedvoumno. Njegov osnovni namen je poimenovati teritorialno zdru‘bo, katere atributi so po Webrovi opredelitvi teritorialnost zapovedovanja oziroma centralizacija odlo~itev, monopol nad legitimno silo in brezosebnost zapovedovanja (str. 8). Nacionalna dr‘ava, dr‘ava blaginja in dr‘ava na~rtovanja so nekatere izmed oblik dr‘ave, ki jih avtorica podrobneje predstavi, saj so ravno te odlo~ilno vplivale na podobo sodobnih demokrati~nih dr‘av. V ~asu, ko se zdi, da se spreminja odnos nacionalne dr‘ave do njenega zunanjega okolja pa vse bolj prihaja v ospredje »multilevel governance«, ki se odra‘a v kompleksnem vzajemnem u~inkovanju razli~nih dejavnikov ne samo v sistemu znotraj dr‘ave, marve~ tudi v sistemih tako na lokalni kot na nadnacionalni ravni, kar je {e posebej zna~ilno za delovanje v EU (str. 11). Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45 159 Recenzije Po opredelitvi »kaj je« politi~na znanost in »kaj preu~uje«, se poglavje nadaljuje z vpra{anjem »kako oziroma s kak{no metodologijo« to po~ne. Na kratko se dotakne temeljnih metodolo{kih prvin in se nekoliko ustavi pri dilemah, ki se ob njih pojavljajo. Drugo poglavje je posve~eno eni najpomembnej{ih prvin sodobnih politi~nih sistemov. Gre za vpra{anje demokrati~nosti in demokracije. Demokracijo opredeljuje kot oblast iz ljudstva, oblast ljudstva in oblast za ljudstvo: izvira iz ljudstva, pripada ljudstvu in jo je treba uporabljati za ljudstvo. Dahl je demokracijo opredelil kot »zmo‘nost oblasti, da v okviru politi~ne enakosti trajno ustre‘ejo prioritetnim zahtevam dr‘avljanov« (str. 34). Pri opredeljevanju klju~nih konceptov in tipologiji politi~nih ureditev se avtorica naslanja na dela Roberta Dahla, »klasika« preu~evanja demokracije. Prek klasifikacije razli~nih dru‘benih ureditev je prikazan razvoj do dana{njih demokrati~nih ureditev (poliarhije). Splo{na in enaka volilna pravica je ena temeljnih predpostavk demokracije, nikakor pa {e ne zadosten razlog zanjo. V sodobnem pojmovanju demokracije se namre~ politi~nim pravicam pridru‘ujejo {e civilne in socialne pravice, ki skupaj tvorijo kompleks »dr‘avljanskih pravic«. Te pravice so v mnogo~em vezane na pojem dr‘avljanstva, ~esar se avtorica v nadaljevanju temeljito loti. Pojav nacije in njen razvoj ter preobrazba podlo‘nikov v dr‘avljane je element, ki je omogo~il {irjenje dr‘avljanskih pravic na ni‘je sloje prebivalstva. Pravice kot take, predvsem pa njihov obseg, se je razvijal vzporedno z razvojem dru‘benih ureditev. Posebna pozornost je namenjena socialni dr‘avi (welfare state), ki se nana{a na pravico dr‘avljanov, da si zagotovijo dolo~eno ‘ivljenjsko raven, ki je neodvisna od njihovega polo‘ala na trgu (str. 45). Toda kljub razvoju demokrati~nih politi~nih sistemov in uveljavitvijo z njimi povezanih dr‘avljanskih pravic je mnogo svetovnih ureditev {e vedno izven demokrati~nega okvirja. ^e je demokracija opredeljena kot ureditev, v katero so vklju~ene politi~ne institucije, ki so dol‘ne polagati ra~un pred dr‘avljani, pa imamo, ko gre za odsotnost tak{nih institucij, opraviti z nedemokrati~nimi ureditvami, ki so bile in so tudi {e dandanes ve~inske med ureditvami, kakr{ne vladajo v ve~ini dr‘av sveta in kakr{nim se podreja ve~ina prebivalcev sveta (str. 49). Avtorica opredeli razliko med razli~nimi nedemokrati~nimi ureditvami, za~enj{i z avtoritarno ureditvijo, ki ji sledi totalitarna ureditev, poglavje pa se kon~a s tradicionalnimi ureditvami. Dru‘beni sistemi seveda niso stati~na kategorija, nenehno se namre~ prilagajajo tako zunanjim vplivom kakor tudi notranjim te‘njam in neravnovesjem. Zato je proces demokratizacije sistemov oziroma demokrati~na tranzicija eden tistih pojavov, ki zaslu‘ijo podrobnej{o osvetlitev. Kot klju~ne dejavnike, ki vplivajo na demokratizacijo avtorica opredeljuje modernizacijo ter politi~no kulturo. Poglavje se zajklju~uje z vpra{anjem o sodobnih izzivih v demokraciji. ^e je za preteklost veljalo, da se demokracija in spo{tovanje dr‘avljanskih pravic zagotavlja predvsem v okviru nacionalne dr‘ave, pa se s pojavom globalizacije razmerja spreminjajo. Vpra{anje dr‘avljanstva, kot temeljne kategorije, potrebuje novo osmi{ljenje, razmisliti je potrebno tudi o napetostmi med posameznimi na~eli, na katerih temelji demokracija. Kljub demokrati~ni ureditvi in zagotavljanju pravic ter zmo‘nosti sodelovanja pri odlo~itvah vsem dr‘avljanom, se le-ti svoje pravice poslu‘ujejo zelo selektivno in zelo razli~no. Temu vpra{anju je posve~eno poglavje o politi~ni participaciji, za katero avtorica trdi, da je selektivna, saj {tevilo dr‘avljanov, ki so udele‘eni v politiki, ni le omejeno, marve~ so nekatere skupine udele‘ene bolj kot druge (str. 63). Rush participacijo definira kot »vklju~enost posameznika v politi~ni sistem na razli~nih ravneh dejavnosti, segajo~ih od popolnega nezanimanja do zasedanja politi~ne funkcije« (str. 64). Empiri~ne raziskave podro~ja so posku{ale razjasniti predvsem kdo, koliko in zakaj participira. Del odgovora ponuja ‘e Milbrath, ki s svojo klasifikacijo razmejuje predvsem »koli~ino« participacije. Intenzivnost in na~in se spreminja, odvisen je v veliki meri od dru‘benega polo‘aj, politi~ne neenakosti. Poleg konvencionalnih na~inov sodelovanja v dru‘bi pa so se v zadnjih desetletjih mo~no raz{irili tudi nekonvencionalni na~ini participiranja, ki se mo~no razlikujejo med razli~nimi dru‘benimi skupinami. Pri vpra{anju »zakaj« participacija je avtorica izpostavila prisotnost postmaterialisti~nih vrednot v dru‘bi, ki so posameznika sprmenile iz »materializiranega« dr‘avljana v politi~no ozave{~enega ~lana politi~ne skupnosti z ve~jimi zahtevami po sodelovanju. 160 Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45 Recenzije Dr‘avljan pa v politi~nem procesu najpogosteje ne sodeluje kot atomiziran posameznik, temve~ preko razli~nih skupin. Le-te se med seboj v mnogo~em razlikujejo, med drugim tudi po organiziranosti, {tevilu ~lanstva, naravi interesov, ki jih zastopajo ter tudi relaciji, ki jo imajo do dr‘ave, saj so nekateri zaradi svoje dobre organiziranosti in posedovanja ekspertnega znanja vklju~eni v stabilne odnose usklajevanja z dr‘avo, ki se pogosto ~lenijo v neokorporativisti~ne oblike (str. 89). Avtorica obravnava razli~ne skupine ter njihove iz tega izhajajo~e dru‘bene funkcije. V povezavi s predstavljanjem interesov sta prikazana pojma pluralizma in neokorporativizma, analizirani so tudi vzroki, ki so pripeljali do specifi~ne konstelacije dru‘benih interesov ter posledice, ki jih le-to prina{a. Poleg interesnih skupin pa so klju~ni oblikovalci politi~ne stvarnosti politi~ne stranke. Njim je posve~eno peto poglavje, kjer opredelitvi strank in njihovih vlog sledi njihovo razvr{~anje v ideolo{ke dru‘ine. Poglavje se dotika tudi znotraj strankarskega tekmovanja, posega pa tudi na podro~je vpliva dru‘benih cepitev na strankarski sistem. Kot idealno tipske cepitve definira {tiri, izmed katerih sta dve produkt nastajanja nacionalne dr‘ave (cepitev sredi{~e – periferija, ter dr‘ava – Cerkev), dve pa sta proizvod industrijske revolucije (mesto – pode‘elje, kapital – delo). Sodobne demokracije so zaradi svoje velikosti nujno predstavni{ke demokracije. Razli~ni interesi, so predstavljeni v parlamentu. Vendar parlament ni odsev dru‘be, saj se njegova struktura v marsi~em razlikuje od strukture v dru‘bi, predvsem pa gre za opredelitev, »da je sleherni ~lan parlamenta predstavnik cele nacije in opravlja svoje naloge brez mandatne obveznosti«. To na~elo nevezanosti mandata je prisotno v domala vseh ustavah demokrati~nih dr‘av. Klju~nim opredelitvam predstavni{tva sledi pregled zgodovinskega razvoja parlamentov in parlamentarizma, ter pregled tipologij predstavni{kih teles (enodomnost versus ve~domnost). V zaklju~nem poglavju sledi pogled na »ve~nivojsko vlado« (multilevel governance), ki predstavlja odmik od klasi~nega pojmovanja nacionalne dr‘ave. Politi~na znanost je primorana {iriti svojo pozornost iz dr‘avne tudi na poddr‘avno (subnacionalno) in nadnacionalno raven. Zaradi razli~nih igralcev, ki se pojavljajo na prepletajo~ih si nivojih, razli~ne intenzivnosti njihovih medsebojnih odnosov te‘ko govorimo o enotni formi, javne politike se med seboj namre~ izredno razlikujejo. Avtorica opredeli in predstavi tipe politik. Na kratko se loti tudi pregleda klju~nih faz javnopoliti~nega procesa ter zna~ilnosti javnopoliti~nih omre‘ij. V zadnjem delu se avtorica dotakne tudi kompleksne tematike Evropske unije in z njo povezanim procesom evropeizacije. Slednjega definira kot »poglavitni primer kompleksnega procesa odstranjevanja notranjih meja in risanja novih meja navzven. Spremljamo lahko tako proces izgradnje evropskih institucij, kot njihove u~inke na notranjo politiko«. Slovenski izdaji knjige je na koncu dodana spremna beseda Igorja Luk{i~a, ki obravnavano tematiko osvetli {e z zornega kota Slovenije. Tematika, ki je skozi knjigo prikazana iz perspektive razli~nih evropskih dr‘av, je v tem delu nadgrajena z izku{njo Slovenije, kar bo slovenskemu bralcu omogo~alo la‘je razumevanje obravnavane tematike in vpliva posameznih procesov na slovensko dru‘bo. Ta del sledi tematski zasnovi osrednjega dela knjige. V prvem delu predstavlja razvoj politi~ne znanosti v Sloveniji, nato pa se loteva pogleda na slovensko dr‘avo s perspektive interesov, politike in morale ter zna~ilnosti politi~nih strank in politi~nega predstavni{tva. Prikazana je evolucija iz nekdanjega socialisti~nega sistema v sedanjo demokrati~no ureditev. Knjiga je napisana v logi~nem sosledju tematik, ki na razumljiv na~in omogo~ajo »informativni« vpogled v politi~no znanost, saj prina{a nekak{en pregled podro~ja politologije. Delo je zasnovano kot u~benik, saj se na koncu vsakega poglavja nahaja seznam klju~nih izrazov, seznam priporo~ene dodatne literature ter nekaj vpra{anj za preverjanje pridobljenega znanja in razumevanja. Zato bo knjiga dobrodo{lo gradivo za {tudente politologije, nenazadnje pa tudi za druge {tudente dru‘boslovnih usmeritev in {ir{o javnost, ki jo zanima politi~na znanost oziroma politika kot predmet znanstvenega preu~evanja. Izpostaviti je potrebno {e en prispevek, ki ga prina{a slovenska izdaja knjige Temelji politi~ne znanosti. Strokovni jezik na podro~ju politologije v Sloveniji je na nekaterih mestih neenoten, Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45 161 Recenzije zaradi ~esar se pogosto uporabljajo angle{ki izrazi. V obravnavani knjigi pa so vsi strokovni termini prevedeni v sloven{~ino, kar sicer na trenutke zveni nekoliko okorno, vendar pa tovrstno delo zagotovo predstavlja dobro izhodi{~e za nadaljnjo strokovno razpravo in oblikovanje konsenza o slovenskem izrazoslovju na polju politi~ne znanosti, ~emur bo potrebno v prihodnosti posve~ati veliko pozornost. Ma{a Filipovi} Miroljub Ignjatovi}: Dru‘bene posledice pove~anja pro‘nosti trga delovne sile. Ljubljana: Zalo‘ba FDV, zbirka Znanstvena knji‘nica, 2002 242 strani (ISBN: 961-235-089-2), 3.200 SIT Za dana{nji ~as nekateri analitiki uporabljajo pridevnik fluidna moderna (Bauman) ali pa pravijo, da ‘ivimo v dru‘bi tveganja (Beck). Ti opisi dana{nje dru‘be ponazarjajo, kar mnogi avtorji menijo, da je glavna zna~ilnost dana{njega ~asa - to je negotovost. Danes naj bi bil vsak posameznik soo~en z mno‘ico izbir, brez vodila, katera izbira je prava, brez trdne opore in brez oprijemljivih identifikacijskih sredi{~. Delo, ki je v preteklosti predstavljalo mo~no identifikacijsko to~ko za posameznika, ter hkrati posamezniku dajalo tudi eksisten~no varnost, postaja, tako kot ostale stvari v dru‘bi, vedno bolj polno tveganj in negotovosti. Te spremembe na trgu delovne sile lahko pove‘emo tudi s konceptom fleksibilizacije trga delovne sile oziroma s pojavom fleksibilne zaposlitve. Tako Bauman pravi, da je fleksibilnost dana{nji slogan, ki na trgu delovne sile ozna~uje »konec zaposlitev, kot smo jih poznali«, in oznanja zaposlitve za dolo~en ~as, brez pogodb ali za~asnimi pogodbami, zaposlitev brez vgrajene varnosti in z dolo~ilom »do nadaljnega«. Delovno ‘ivljenje je tako danes nasi~eno z negotovostjo (Bauman 2000: 147). Fleksibilizacija kot pomembna dru‘bena sprememba, ki se ne ti~e le trga delovne sile, ampak vpliva tudi na dru‘bo kot celoto ter njene segmente (kot je dru‘ina) oziroma na vsakega posameznika v njej, je tudi osrednja tema monografije Miroljuba Ignjatovi}a. Monografija je nastala na podlagi doktorske disertacije, narejene pod mentorstvom Ivana Svetlika, in za katero je avtor dobil na Fakulteti za dru‘bene vede tudi fakultetno priznanje za najbolj{i doktorat v letu 2002. Avtor dela je zaposlen kot znanstveni sodelavec na Centru za prou~evanje organizacij in ~love{kih virov, na Fakulteti za dru‘bene vede. O delu oziroma zaposlitvi bi lahko govorili z dveh vidikov: makro in mikro perspektive. Tako iz mikro perspektive lahko opazujemo pomen dela za posameznika, za njegovo pre‘ivetje, kot identifikacijsko sredi{~e, kot vir samouresni~evanja, vir stresa, itd. Po drugi strani pa ga lahko opazujemo z makro vidika in analiziramo, kako spremembe na trgu delovne sile vplivajo na spremembe v dru‘bi (in obratno). Pri~ujo~a knjiga obravnava spremembe na trgu delovne sile in procese fleksibilizacije predvsem z njihove makro perspektive, vendar pa tudi mikro pogled ni izpu{~en. Tako avtor v prvem delu knjige zari{e okvir, znotraj katerega se je sploh razvijal sodobni trg delovne sile (tj. sistem socialne varnosti in dr‘ave blaginje). Avtor obravnava predvsem evropske trge delovne sile, katere na podlagi kriterijev, kot so demografske zna~ilnosti trga delovne sile, izrabe delovne sile in strukture brezposelnosti, razdeli v {tiri modele. Na podlagi te razvrstitve avtor ugotavlja, da v Evropi obstajata dva idealnotipska modela delovanja trga delovne sile, in sicer fleksibilni model (kamor spadajo Danska, Velika Britanija in Nizozemska) ter tradicionalni ali industrijski tip trga delovne sile (sem spadajo Irska, Portugalska in Slovenija), medtem ko se ostale dr‘ave ume{~ajo med oba idealna tipa, in sicer v kontinentalni (Belgija, Nem~ija, Avstrija, Luksemburg, Francija, [vedska, Finska) in mediteranski tip (Gr~ija, Italija, [panija).