februar 19 P Konrad 20 T Vilfrik 21 S Feliks. ♦ 22 Č Washing, roj. 23 P Peter Dam. + 24 S Matija 25Jj 3. Postna 26 P Porfirij 27 T Baklomir 28 S Gabriel + 29 Č Svetniki brezi. amerikansk! Slovenec PRYI SLOVENSKI LIST M AMERIKI fgetl*:: ETc vero t* narod — m pravico in retnko — od boja do tvuwl GLASILO SLOV. KATOE. DELAVSTVA V AMERIK! IN URADNO GHASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V XOOETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA SI CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH, (Official Organ of four Slovenian Organizational NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH 'AMERIŠKIH.. tev. (NO.) 39. CHICAGO, ILL., TOREK, 27. FEBRUARJA — TUESDAY, FEBRUARY 27, 1940 LETNIK (VOL.) XLIX. ■' ------^ ----- * , - —... ~ ---------------" --------' ■ ^ I I......... ■ II M................. M'Ml'.................................................I pilili ..........I............................................................—........ ...................... I..——- Obe strani pričakujete zmago - Posta se ogne Angležev - i ----—---- - --—-----—----— ^ Monakovem grmel Hitler in povdarjal, da se Nemčija • ne bo dala več preslepiti k nepravičnemu miru, v Angliji isti dan trdil Chamberlain, da je pravica na strani zaveznic. — Vsak trdi, da je zmaga na njegovi strani. Berlin, Nemčija. — Zadnjo Soboto je imel svet priliko slišati po radio vodilni osebnosti °beh strani, ki si stojite točas- 110 nasproti v veliki borbi za Prvenstvo; v Nemčiji je govori Hitler, v Angliji Chamber-ain- Njuna govora sta bila v Slavnem taka, kakor se je "iPglo pričakovati, namreč, da ^ vsak od njiju povdarjal pravičnost borbe svoje strani 111 gromadil obdolžbe na na-slJ1'otno s t ran; oba pa sta P°vdarjala, vsak za svojo stran, gotovo zmago. Hitler je govoril v Monako-Vein, in sicer ob proslavi 20 ^tnice, kar se je započelo na-2|jsko gibanje. Njegov govor 111 bil v naprej naznanjen in 11 ^i to se ni objavilo, da bo sPloh šel v Monakovo; v vse P^več živem spominu je nam-reč še bil napad, ki je v istem ^estu bil nan;enjen zanj me-Sfica novembra. Skoraj polo-v'co svojega govora je posveti temu, cla je dokazoval, ka-»le bila v letu 1918 Nemčiji osleparjena, da je verjela esedam Anglije in Francije sprejela mir, pričakujoč, c'a bo zavladala pravičnost. Kaj takega se ne bo ponovilo več, je povdaril, in Nem-Clia se ne bo nehala bojevati, dokler ne bo izvojevala tega, ^ar zahteva, namreč "živ-'■ienjKki. prostor" v Evropi in kolonije zunaj, češ, da "Bog ustvaril sveta samo za Anglijo." Zagotovil je tudi, da je (^našnja Nemčija dosti močnejša kakor je bila v letu 3914, zlasti še, ker ima točas-na svoji strani kot "dobrohotni nevtralki" Italijo in Japonsko, ki ste se v zadnji vojni bojevali proti njej. Chamberlain pa je isti dan govoril v Angliji v enakem duhu za svojo stran ter podarjal, da je pravica v sedanji borbi na strani zaveznic, Anglije in Francije, češ, da se borite "za temeljne principe krščanstva." Zatrdil je obe-^em tudi, da s sedanjo vlado, ki jo ima Nemčija, ne bo mo-^če sklepati nobenega miru. Nasprotno pa je omenil, da bo njškimj Po vojni Nemčija deležna angleške pomoči v gospodarjem oziru, da se bo lahko z°Pet postavila na noge. I ZAHTEVA NAPAD NA RUSIJO Bivši angl. vojni minister priporoča odkrito vojno. London, Anglija. — V nekem govoru, ki ga je ime! zadnji petek, je bivši vojni minister Ilore-Belisha nujno priporočal Angliji, naj takoj podvzame pravo vojno proti sovjetski Rusiji, češ, da bi se s tem ne samo pomagalo Finski, marveč bi se tudi pospešil konec vojne. Ako bo Rusija zmagala, je dejal, se ne bo zadovoljila samo s Finsko, marveč se bo skupno z Nemčijo polastila tudi skandinavskih držav. ——o- RUMUNIJA IN BOLGARSKA SE ZBLIŽUJETE [ Sofija, Bolgarska. — Med tukajšnjo državo in Rumunijo se utegne končno poravnati spor, ki ju razdvaja že od leta 1913, ko je Rumunija vzela Bolgarski ozemlje Dobrud-žo. Znamenje za spravo se je videlo v izredno prijateljskem prizoru, ki se je odigral zadnji petek na tukajšnjem kolodvoru, ko je odhajal domov po dvadnevnem obisku rumun-ski finančni min. fonstantti- ZA SPRAVO DELAVSTVA Zastopstva treh verskih skupin apelirajo za spravo. Washington, D. C. — Na obe delavski organizaciji, CIO in del. federacijo, se je poslal zadnji teden od treh verskih skupin skupen apel, naj se razkol med njima čimprej poravna. Od teh skupin je ena katoliška, katero je zastopal Msgr. Ryan, znani izvedenec v socijalnih zadevah. Druga skupina je protestantovska in tretja judovska. V pozivu se povdarja, da na milijone delavcev trpi zaradi tega spora, ter bi bilo v korist delavstva, kakor tudi javnosti, da se doseže sprava. Naj se torej takoj obnove pogajanja med obema organizacijama, priporoča apel, in naj se pri tem upošteva predlog za skupno konvencijo, kakor ga je nedavno stavil predsednik CIO. -o-- PRESENEČENI OD NEZNANEGA DOBROTNIKA Sprmgi'iei'd, 111. — Popolnoma nepričakovano je te dni par tukajšnjih družin prejelo od neznane roke darila v čekih, znašajočih $100 in več. Čeki so prišli iz sosednje države Missouri in dobrotnik, ki se očividno ravna po reku, naj ne ve levica, kaj dela desnica, je priložil zraven listek brez KOMUNISTI ODSTAVLJENI IZ SLUŽB Pariz, Francija. ->- Justične ministerstvo je v petek podpisalo odredbo, po kateri bo v raznih francoskih mestih odstavljenih od njih-služb 61 mestnih odbornikov, >ki so znani kot komunisti. UDAREC ZA ^ANGLIJO Ameriški clipperji, ki vrše zračni promet preko Atlantika, se ne bodo več ustavljali na Bermudi. garija!" na kar so od vseh strani, med metanjem klobukov v zrak, zadoneli podobni vzkliki za Rumunijo. Kakor trdi, se je na konferenci iz-gladila pot, da bo Rumunija vrnila del Dobrudže, ako ne boste istočasno tudi Ogrska in Rusija zahtevali od nje svojega izgubljenega ozemlja. —o- podpisa, na katerem so stale nescu. Pred odhodom je ta di- besede. «Porabite to in sku-p lom at vzkliknil: "Živela Bol- šajte kogft drugega osrečiti tako,kakor je to osrečilo vas." -o- MRTVI SE BODO LAHKO POROČILI Pariz, Francija. — Parlament je odobril zadnji petek svojevrsten pi-edlog, ki ga je stavila vlada, namreč, da se bodo tudi mrtvi vojaki lahko poročili. Ako je kak vojak pred smrtjo izrazil namero, da se bo poročil, se bo, glasom sprejetega predloga, lah ko izvršila poroka tudi po njegovi smrti. Na ta način bodo morebitni otroci progla šeni zakonskim in vdove bodo imele pravico do pokojnine. -o- PO KATLSVETU — Vatikan. — \v. Berlina se je koncem tedna ; poročalo, da namerava tamkajšnji pa-peški nuncij, Msgr. Orsenigo, kmalu odpotovati na poljsko ozemlje, da se pouči, kake verske razmere vladajo tamkaj. — Guthrie, Oka. — Pred kratkim je bila tukaj sprejeta v benediktinski samostanski red neka Miss Kath. M. Sheldon. Zanimivo pri tem je, da je oče nove nune pastor neke protestantovske cerkve v Milwaukee. Miss Sheldon je postala katoličanka pred petimi leti. — Washington, D.i C. — Od 14 milijonov dol;, rje v. katere je nakazala narodna mladinska ad^inisiracija raznim šolam za iel-čoce leto, bodo dobile katoliške univerze in kolegiji nekaj nad en milijon. V poštev bo prišlo 176 takih šol. — Milwaukee, Wis. — Za ukajšnjega nadškofa Str itch a se pripravlja javna poslovilna slovesnost, ki se bo vršila prihodnjo nedeljo zvečer v Auditorium. Nadškof, kakor znano, je prestavljen v Chicago.' Iz Jugoslavije V bližini Škofje Loke na Gorenjskem se je zopet utrgal plaz snega, ki je zasul sedem moških in štiri konje. — Iz peči uhajajoči plini so zahtevali svojo žrtev. — Še . drugo iz domovine. ZGUBLJENI SIN SE VRNIL BOGAT New York, N. Y. — Od °ktobra 1936 naprej je polici-Ja Poizvedovala za nekim ^genom Kraussom, ki je te-j aJ Pobegnil od doma, star 16 ^ Zadnji petek pa,je mati °ovestila policijo, da se je sin !vni' ter»obenem omenila, da svojo odsotnostjo ni vo- med; ^ Potepuškega življenja.Pri-je namreč nazaj s premo-~enjem $1000. Tekom tega da^a Je, kakor pravi, dve leti v raznih državah za kjer si je prihranil p zadnje leto pa je bil za-n v nekem restavrantu, Jer gj je prjs]ugji drugega po1 tisočaka. RUSOM SE NAČRT NI URESNIČIL Moskva, Rusija. — Sovjetska Rusija je zadnji petek obhajala 22. obletnico, kar je bila ustanovljena njena rdeča armada. Dan se je praznoval z običajnimi vojaškimi para-| dami širom dežele in z govor-programi, v katerih se je proslavljala moč sovjet ske armade. Vendar pa so o eni točki govorniki molčali, namreč,da se načrt glede Finske ni povsem posrečil. Kakor namreč trdijp poročila, je bil načrt ta, da bo do omenjenega armadnega dne finska Mannerheimova linija docela prebita ter zavzeto mesto Viborg. Res je sicer, da so Rusi oddaljeni od Viborga le še nekaj milj, toda mesto je tako utrjeno, da se njega zavzetje utegne za vleči. -o- 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA JANEZEK SE JE UDOMA-ČIL V KINO Philadelphia, Pa. — 14 let starega Johnnya Masgai so zadnji petek ponoči našli spečega v nekem kino gledališču. Odpeljan je bil na policijo,in, ko je bil tam zaslišan, je izpovedal, da to ni bilo prvi krat, ko je v gledališču prenočil, marveč je to storil kar 22 noči zaporedoma. Kakor je dejal, je pobegnil od doma 1. februarja in od tedaj je čez dan beračil ter vselej nabral toliko, da se je preživel, a prihranil si je vedno dovolj, da je imel za zadnjo predstavo v kino, kjer je potem tudi ostal čez noč. New York, N. Y. — Družba Pan American Airways je v nedeljo izdala objavo, da se aero-plani, ki vrše redni zračni promet med Ameriko in Evropo, ne bodo več ustavljali na angleškem otoku Bermudi. Odredba bo stopila v veljavo s 15. marcem. Brez dvoma je nagnilo družbo k temu koraku veliko ogorčenje, ki se je pojavilo v Ameriki nad načinom, s katerim vodijo angleške oblasti na Bermu di cenzuro nad ameriško pošto, o čemer je bilo že zadnjič poro-čano. Vendar pa se te kočljive točke družba ni dotaknila, marveč je v svojem proglasu omenila le, da se bo postanek na Bermudi opustil zato, ker se dobe zdaj lahko bolj točna vremenska poročila, da bodo clipperji mogli voziti piravnosUlo Azovov S tem se bo ameriška pošta izognila angleški cenzuri na Bermudi. Azorslci otoki, na katerih bodo v naprej delali aero-plani vmesni postanek, so namreč portugalska vlast. Ta vozni red, namreč polet naravnost do Azorov, je bil v veljavi do meseca oktobra. Tedaj se je odredil postanek tudi na Bermudi, in sicer, kakor se je navajalo, zato, ker se zaradi vojnih razmer niso mogla dobiti zadosti natančna vremenska poročila; baje pa so tudi Angleži sami za prosili za ta postanek, češ, da bo dobila Bermuda s tem boljšo zvezo z ostalim svetom. To uslugo so Angleži nato plačali uvedbo cenzure. 1 Vendar pa je možno, da se zračna pošta kljub novi odredbi ne bo povsem ognila cenzuri Clipperji namreč vozijo samo do Portugalske. Ako se od tam pošta prevaža z vlakom preko Španije in z ladjo preko Sredozemlja V/ Italijo, bo še vedno lahko padla v roke Angležem ali Fran cozom. Edina rešitev bi bila, ako bi se prevažala pošta tudi iz Lis-bone v Italijo potom aeroplanov. Žrtve sneženega plazu Škof ja. Loka, 25. jan. — Danes dopoldne je mlinar in Žagar Jurij Stan on ik v Logu 4 z dninarjem Fr. Mrakom in petimi hlapci peljal na šestih sankah hode iz grape. Ob 10 dopoldne se je s strmega brega pod Sv. Filipom in Jakobom utrgal nad 100 m širok snežen plaz in zasul vse. Gospodar in en hlapec sta se takoj izkopala iz snega in rešila enega konja. Gospodar je hitel v vas po pomoč. Iz Loga je prišlo nad SO1 moških in čez eno uro so po napornem iskanju in kopanju rešili tri žive hlapce in štiri konje. Po dve-urnem iskanju in klicanju so bili prepričani, da je njihov trud, da bi ostala dva hlapca dobili še živa, zastonj. Kljub temu so. kopali še naprej in v-;-Y'ftb''*'m\i'eteli dve -.intpii* Poskušali so z umetnim dihanjem, a je 'bilo vse zastonj. Poklicani zdravnik iz Gorenje vasi, g. dr. Gregorič, je mogel ugotoviti le smrt. Tako nesrečno sta končala 24 letni samski hlapec iz Poljan in 34 etni dninar France Mrak iz L-oga, ki zapušča štiri otročič-tce in mlado ženo, s katero je bil poročen šele pet let. -o- Dve nesreči Greifoner Jožef, 50 letni delavec s Spodnjega Brega v Ptuju je nesrečno padel, ko je nosil premog in se nevarno poškodoval. — V vasi Ivuka-ve, občina Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah je 15 letni posestnik Alojz Kralj čistil s strehe sneg in pri tem po nesreči zgrmel v globočino ter se nevarno pobil. Oba sta morala v ptujsko bolnico. --o- Smrtna kosa V Škofji Loki je v uršulin-skem samostanu umrla m. Ivana K al an, ki je dolga leta poučevala na uršulinski vna-nji šoli in več let na notranji vadnici. —~ V Ljubljani je umrl Jakob Leder, nadzornik proge v pokoju star 66 let.— V Mariboru je umrla Marija iSi>..... > >; let. -o- Tudi Maribor se hoče "kriti" Kakor se poroča iz Maribora, bo pobreška občina uredila dve zaklonišči za svoje občane, da jih obvaruje pred morebitnim bombnim n a p, a-dom. Stroške računajo na 100.000 do 150.000 dinarjev. -o- S sani je padla Štiriindvajsetletna služkinja Terezija Kim iz DraveIj pri Ljubljani je sedela na saneh. Nenadoma sta konja naglo potegnila, tako da je Kirnova padla s sani in so jo morali zaradi poškodb odpeljati v ljubljansko bolnico. Mraz preganja gozdne živali Mraz in sneg ki je zapadel, tako poročajo iz Celja, je prisilil divjačino iz košenskih gozdov, da je prišla v bližino naselij. Kmetje so videli večje skupine srn, kar po 30 skupaj, ki so se približale hišam, ne da bi se kaj bale. I' Ponoči so jo zadušili plini iz peči Maribor, 24. jan. — Tragičen smrtni slučaj se je primerila v Lormanju pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Posestnica Antonija Tavžiče-va je zakurila v prostoru, kjer spi, staro kmečko peč. Proti večeru je v peči ogenj že pojemal. Zaradi tega je postavila Tavžičeva v peč drva, da bi se posušila. Drva so bila v bližini pojemajočega ognja. Kmetica je zaprla peč in tudi vse odvode. Drva pa so začela tleti. Ker so bili vsi odvodi zaprti, so nastali v peči strupeni plini, ki so potem Večjo skupino srn so opazili STRELSKI TARKI TEČEJO SKOZI VAS KANADSKE ŽENSKE ZAHTEVAJO PRAVICE Toronto, Ont. — Neka tukajšnja ženska organizacija je poslala min. predsedniku Kingu pismo z zahtevo, da imajo tudi ženske dobiti mesta v vladnem kabinetu. Ako se jim ne ugodi, groze, da usta nove žensko politično stranko. skozi luknjice peči uhajali v sobo, kjer je spala Tavžičeva. V spanju je Tavžičeva začuti-a, da jo duši. Bila je pol v zavesti, pol v nezavesti. Revi-ca ni mogla niti poklicati na pomoč, saj jo je tako dušilo, d!a si je v smrtnem strahu na-grizla jezik na več mestih. Našli so jo nezavestno naslednje jutro v postelji. Zdravniška pomoč ji je podaljšala življenje le za nekaj dni. Zdaj je revica umrla. V sosedni sobi je spala neka sorodnica. Tudi v njeno sobo so prodrli strupeni plini. K sreči pa se je pravočasno zbudila, odprla okno in prezračila sobo. Ni pa niti slutila kako je s Tavžičevo v sosedni sobi. Letos je bilo nekaj primerov zadušitve. . Ljudje si v hudi zimi morajo kuriti spalnice, pa ne vedo* kakšni nevarnosti se izpostavljajo, če tudi v Liscih in Pohilah. Dobrota je sirota K posestnici Mariji Weisovi v Framu je prišla 21 let ,a Marija L. in jo prosila" za službo. Weisova jo je vzela k sebi za služkinjo, toda pokazalo se je, da je bila tudi to pot dobrota siyota. Weisovi je zmanjkalo 19 zlatnikov in 2000 dinarjev gotovine. Skupno je bila oškodovana za več kot 5500 dinarjev. Zaradi zime Neki nedeljski večerni vlak, ki prihaja v Maribor v smeri iz Slivnice, se je na postaji Orehova vas—Slivnica pretrgal. Štirje vagoni z lokomotivo so nadaljevali pot proti Mariboru, ostali železniški vagoni pa so morali počakati na postaji, dokler ni prispel drugi vlak, s katerim so se lahko vrnili v Neka francoska vas ob zapadni fronti, v kateri so izkopani strelski jarki tik zadaj za hišami. Civilno prebivalstvo se je bržkone moralo izseliti. Ko je bila slika vzeta, je pokrajino..pokrival debel sneg. ravnajo tako, kakor kaže gor- Maribor. — Pravijo, da je tu lnji primer. I di tega kriva huda zima. ENSKIH HAS m^Ti Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: Za celo leto Za pol leta -----------------------------------2.S0 Za Četrt leta __________________________________ 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto_____________________________________$6.00 Za pol leta ____________________________________ 3.00 Za četrt leta ..................................... 1.75 Posamezna številka _____________j--——- 3,c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891 Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak, Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year __________________________________$5.00 For half a year ..........................2.50 For three months __________________________ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year _________________________________$6.00 For half a year ____________________________3.00 For three months ______________________1.75 Single copy........................................ 3c j ska inteligenca za Panevropo? Nekaj je bo, velika veči- Ne™ Yoi;k> ali drufa velika na pa gotovo ne, ker tudi med inteligenco je kakor med navadnimi plebejci, pasja pokorščina vsled služb in eksistence. Za temi težavami se pa dvignejo tisočere nove težave. Kdo bo praktično spravil pod en klobuk Panevrope n. pr. del zapadnih demokratičnih držav in zopet del fašističnih držav in zopet del monarhističnih držav. Ali se bodo demokraciji na ljubo odpovedali svojemu programu fašisti in monarhije, ali bo morala demokracija popuščati na vseh koncih in krajih? In zopet strah pred idejami, kot jih predstavljajo fašišem, socializem in komunizem in proti tem zopet druge miselnosti. To je le nekaj predvidenih težav, kje so pa še druge? Ali kdo že vidi jasno pot. Skozi te goščave? Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act 'z starega kraja žalostno sporočile, da ji je v vasi Bizovik pri Ljubljani umrl brat Štefan Tukaj za-puš?a poleg že omenjene še eno sestro Katie Bartol, dva nečaka in bratranca. Doma iz bolnišnice . So. Chicago, 111. — Mr, John Lustig z Avenue M., U je bil pretekli teden operiran v So. Chicago bolnišnici, je operacijo srečno prestal in se že nahaja na svojem domu, kjer se mu stanje polagoma izboljšuje. — Prav tako je srečno prestal operacijo nas organist Mr. Joseph Sterbentz in se tucli nahaja že d'oma. — Obema želijo prijatelji skorajšnjega popolnega okrevanja' Rojenice Cleveland, O. — Pri družini Mr. in Mrs. Frank YonteZ so se ustavile prijazne vile rojenice in jim podarile hčerko. — Potem so se oglasile tudi pri družini Mr. in Mrs. Anthony Sulak na Mohawk Ave. in tudi pustile hčerko. Dekliško ime matere je bilo Vera Kushlan, hčerka Mrs. Frank Somrak. 1 * '"""........*............'.' ";■■,"" '•"", - 1 1 "-"— živi v miru na svetu in trikrat srečen, če tudi tako umrje, to šteje največ! Počivaj v mi" ru blagi in dragi prijatelj naš!' Naj Tvoj spomin za dolgo ostane med nami! Tvoj ih Tvoje družine iskreni prijatelj. Anton Grdina TARZAN IN OGENJ V THORU (60) «rer -1 ■. (Metropolitan Newspaper Servlcfl) Napisal: Edgar Rice Burroughs WNITED »TURE SYNDICATE ' § . , ' v Končno je Athea, ki je bila' močno razburjena nad Tarzanovim odgdvp-rom, rekla: "Jutri ob sedmih dobi ž moj odgovor." — Na to je poklicala stražnike, ki naj odvedejo Tarzana in. Kitajca v njihov oddelek, i'redho So o'd§li, se je pa 'Kitajec Dr. 'Wong obrnil k njej: "Samo trenutek, o hči-mesta Tohr." , "Ali moreni izgovoriti vprašanje — rudniki, odkoder izhaja vse to bogastvo, ti biseri in to zlato — ali so v bližini?'' Athea je na to vprašanje odgovorila s smehljajem: "V obzidju mesta Tohr so, Wong Tai, rudniki neprecenljivega bogastva in če- pojde vse po -sreči, si jih boš lahko'ogledal." Ko se je Dr. Wong pred kraljico še globoko-priklonil in ji izrazil svojo u-danclst, so odšli. Prišedši zopet do svojih prijateljev, je Taiy.au- povedal kaj je govoril s kraljico. Dr. Wring je pa strmečim pripovedoval samo od fail-nega "bogasty_a, zakladnice, draguljev in najbogatejšega rudnika. - Podali so se k počitku in se dobro naspali. — Noč je prešla in dan je že Silil skozi okna. Ob sedmi uri novega dne je že zopet stal divjaški velikan Muftgo pred zamreženimi vrati. "Vsi ljudje pridite k Athet," je naznanil slovesno. — Tarzan je takoj vedel, da je prišla odločilna ura. Btran 2 ______________AMERIiCANSRl SLOVENEC_______ ' 27. februarja 1940 BALADI Poglei Ra številke poleg naslova in \ g l/ZlUK! imena- Ako ]e naročnina potekla, ...........,WLm m«i obnovi jo in pomagaj listu! NA POTI V EVROPO POROKA ENEGA ROOSEVELTOV P. Kazimir Zakrajšek Nedeljski kotiček PO DVANAJSTIH LETIH (Spomini is mojega obiska Amerike.) J. M. Trunk, Državni podtajnik Welles, ki točas-no potuje v Evropo, poslan od preds, Roosevelta na mirovno misijo. del kake tri metre globoko. Pobil se je tako nesrečno, rja je kmalu nato umrl. Zapušča ženo in dve mali hčerkici. V Celovcu so izsledili tolpo malih vlomilcev, ki je kradla po raznih celovških izložbah. Njen vodja in obenem najstarejši član je star šele 17 let. V Kračah' pri Mariji na Zi-Iji se je ob padcu iz gumna ubil 88 letni užitkar Tone Ga-šperšič. Ženin, ki na gornji sliki pomaga nevesti po stopnicah navzdol, ko sta odhajala vo poroki iz neke cerkve v Louisville, Ky., je Theodore Rcossvelt, vnuk bivšega predsednika istega imena. Dekliško ime neveste je Anne Babcock, iz Louisville. IZ DOMOVINE Kaznovan oderuh Sodišče v Kosovski Mitrovi-ci je obsodilo milijonarja lia-denka Mačiča zaradi oderu-štva na dve leti zapora, dve leti izgube častnih pravic in 10.000 dinarjev globe. Mačič je v nekaj letih izredno obogatel. Začel je z majhnim kapitalom, ki ga je posojal kmetom na visoke obresti po 70 in 120 odstotkov. S svojim početjem je spravil celo vrsto dobrih gospodarjev na boben. Prvi ga je tožil njegov kum, ki ga je pravtako spravil na beraško palico in ko se je raznesla vest o njegovi pravdi, je bilo pri sodišču takoj vloženih še okolu 40 tožb. IZ GORIŠKE, PRIMORJA IN ISTRE ustvarile močno italijansko e kolonijo, ki se sedaj seli v j Italijo. Selitev teh italijanskih r. družin se izvaja v okviru akci- v je, ki jo je nedavno pokreni-la italijanska vlada z name- j nom, da bi se čim večje števi-lo italijanskih emigrantov vr- r nilo iz inozemstva v domovi- -no. Prihodnje dni se bo vrni- c la v Italijo še ena, najmanj prav tako številna skupina r Italijanov iz Jugoslavije. j -o-. ^ Pogubna burja j V torek, 9. jan. je preko \ vse Julijske Krajine začel di- j vjati nenavadno močan sever, s ki ga je preko Nanosa še I učinkovita podprl hrvaški I vzhodnik. V sredo je toplo- j mer občutno padel in vetrovje t je brilo in bučalo od ure do i ure strahotnejše. V noči od < srede na četrtek je razsajal : po vsej Krajini orkan, kakor i ga ne pomnijo najstarejši lju- i dje. V tolminskih in idrijskih ! gorah se zaradi ozkih dolin in i kotlin divja vihra ni mogla prav razpasti, zato pa je njena razdiralna sila lomastila tembolj po Brdih, Vipavski dolini, Krasu in Tržaškem. V gorah je povzročila v glavnem samo nov mraz, ki je šel do 11 stop. pod ničlo; v Brdih, zlasti v vzhodnem predelu, je prizadejala pa občutno škodo. V Števerjanu in njegovi okolici je razkrila mnogo hiš, razkrila nekatere povojne barake, podrla vrsto dreves in spravila mnogo revnih družin v hudo nesrečo in v strah. Škoda, ki jo trpe premnogi, je ; prav občutna. Prav tako je 1 burja tudi po Vipavski dolini 1 rogovilila z do sedaj nepozna-' no togeto. V Ajdovščini je odkrila orožniško vojašnico in poškodovala mnogo drugih streh; strešniki so letali s slemen in nosili smrtno nevar-; nost. Izruvana drevesa so ovi-t rala promet, prekopienjeni ■ električni drogovi so ustavili ) litorine in ukinili električno j razsvetljavo ter brzojavni in i telefonski promet. Avtobusne 3 vožnje so postale do skrajno-- sti nevarne, zveza Ajdovščina •j — Črni vrh — Idrija je bila [) zaradi silnih 'viharnih zame-, ,i tov ukinjena. Tudi v Gorici in d v Solkanu je peklenski vetrovki ni ples napravil precej škode, n V okolici severne goriške po- Nenavaden dogodek pri US pogrebu ki Ob izredno velikem sprem- ^ stvu smo na novega leta dan ^ v Črnem vrhu nad Idrijo po- 16 tožili k zadnjemu počitku ko- ^ J vača Franca Rupnika, po do-fnače Bižarja iz Zadloga. Po-kosila ga je zahrbtna bolezen n $ v zreli moški dobi 48 let. Za- n Pušča 11 otrok z ženo', ki je • V blagoslovljenem stanju. Po- P ; šten krščanski mož in oče je ^ f Užival radi svoje pridnosti in | Značajnosti povsod ugled in spoštovanje, kar je izpričal tudi njegov veličastni pogreb. v Ker je bil pokojnik priznan v lovec ne samo v domačem lo- k višču, temveč tudi claleč okrog u in celo preko meje, ga je na v zadnji poti spremljala večja n skupina lovcev. Pri sprevodu ;j( se je pripetila dogodbica, ki u Zveni prav lovsko. Nekatere s Pogrebce lovce so spremljali p njihovi psi. Ti so po svoji na- g vadi stikali po hosti, ki leži d ob poti, in so spodili dva zaj- g cka. Eden si ni znal drugače ^ Pomagati in je stekel nara- j vnost proti krsti. Če bi ne stali r okrog nje ljudje, bi bil trčil j-njo. Šele tedaj se je ovedcl c in se pognal pred psi v goščo. ^ Dogodek je takoj spredel raz- g lago: Vidite, rajnki France je ] bil res dober in plemenit člo- 5 vek! Vse življenje je prega- { njal zajce in marsikateremu i npihnil življenje. Ker so pa j Zajčki vedeli za njegovo bla- x So srce, so mu sedaj ob njego- , vem preranem grobu vse od- { Pustili in so mu hoteli to .tudi , Razkriti. Zato so ga spremlja- < Ji na zadnji poti in so hoteli , Prav do njegove krste, da bi j ^nu svojo bol povedali, pa so Jih pregnali psi, ki nimajo sr-ca in ne poznajo olike. -o- Izseljevanje Italijanov iz Jugoslavije Trst, 13. jan. — Snoči je Preko Postojne prispela v Trst lupina 80 italijanskih dru-*in iz Jugoslavije, ki potujejo ^ Rim in se bodo nastanile v ^omeziji, novem naselju na fontinski ravnini. Okoli 845 ltaHjanskih izseljencev je prijelo iz sel a Maholjani pri ^arajevu, kjer so že pred 50 efci naselile avstrijske oblasti !lekoliko italijanskih družin 2 tridentinske pokrajine, ki L se naglo ražniuožile in PREPOVEDANE MAJONEZE Oblasti za Češko in Moravsko so prepovedale izdelovanje in prodajanje vsakovrstnih majonez, in sicer zaradi tega, ker se za pripravljanje majoneze rabi olje, rumenjak, sol in kis. Pripravljanje majoneze je v današnjih časih pomanjkanja maščob in jajec potrata, tako tolmačijo to prepoved. Lastna elektrarna Kot se poroča bo rudnik TPD v Senovem začel graditi lastno elektrarno. Govori se tudi, da bodo začeli z načrtno elektrifikacijo proge Ilajhen-burg — Armeško-Lokve - Veliki Kamen-Koprivnica, za kar bi tudi rudnik prispeval svoj delež. Jastreb se je zaletel v hišo Zanimiv primer, k a k o se lačna žival bori za hrano, ne da bi se bala ljudi, se je pri-godil v Glini. Lačen jastreb je letel za jato vrabcev, ki so v smrtnem strahu prileteli skozi odprto okno okrajnega načel-stva. Tudi jastreb je šinil za njimi. Vrabci so hitro spet zbežali skozi okno ven, jastreba so pa vjeli uradniki. Kljub temu, da je brez strahu priletel v sobo, ni hotel potem pekusiti nobene hrane in je drugi dan poginil. Jastreb je bil eden največjih v tistih krajih. POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10, ure dopoldne na WGE8 postaji, 1360 kilocycles. Naznanilo in zahvala Potrtih src sporočamo žalostno vest, da je 2. februarja 1940 za vedno zatisnila oči ljubljena soproga in mati, Jera Piletič Nepozabna pokojnica se je rodila 15. februarja 1875 v vasi Sila pri St. Jerneju. Tam zapušča brata. Njeno dekliško ime ie bilo Jera Simončič. Tukaj v La Salle zapušča pa žalujočo družino. Bila je članica društva št. 3, JŠKJ., in društva št. 98, S. N. P. J. Obe društvi so ji darovale, in sicer sv. Barbara za sv. maše, društvo Sokol pa krasni vencc v pozdrav in člani so jo v obilnem številu spremili na pokopališče. Nimamo besed, da bi mogli dostojno izraziti hvaležnost vsem, ki co nam tako požrtvovalno pomagali v težkih urah in dneh, ki so čutili z nami in nas tolažili. Preveč jih je, da bi jih zamogli vse navesti po imenih in se vsakemu posebej zahvaliti za nežno sočutje in simpatije, za številne krasne vence in za maše, za spremstvo na zadnji poti pokojnice in za vsestransko pomoč, ki nam je bila izkazovana v bridkih dneh. Zgodilo fci so lahko, da katerega prezremo, kar ne bi bilo prav. Naša iskrena zahvala naj torej velja vsem, vsem! Ti ca, ljubljena soproga in mati, spavaj sladko v svobodni ameriški zemlji in odpočij se po naporih in trpljenju življenja. Tvoj spomin bo ostal lep in svetal med vsemi, ki so te poznali, najbolj .blesteč spomin pa bo gorel v srcih tvojega moža in sinov in hčera, dokler bodo ta srca utripala. Žalujoči ostali: ANTON PILISTIČ, soprog; TONY, JOSEPH, FRANK in RUDY, sinovi; MARY iu AN WE, hčerki. La Salle, 111., 21 februai-ja 1940. Torek, 27. februarja 1940 ___ _AMERIKANSKI SLOVENEC________________Stran 8 PRVA NEDELJA V MARCU Bog je vse modro uredil in uravnal. Strah pred ljudmi naj bi bil človeku notranji an gel varih. Bog ti je tega angela dal, da bi te k dobremu napeljeval in pred hudim varoval. Od dobe pa, ko se je Pojavil na svetu greh, je ta angel varih malo zanesljiv; le Pogostoma se izpremeni v hudobnega angela. Padli človek se rad sramuje dobrega, a je Pogostoma predrzno nesramen v hudem. Grešna človečka narava jasno izpričuje, kako globoko smo v Adamu Padli. Postali smo izprideni. ker smo odpadli od Boga in °d dobrega. Značilno je, da so največji strahopetci v dobrem navadno ravno oni, kateri največ govorijo o prepričanju, jeklenem 'n klenem značaju, temeljnih načelih in smernicah, spoštovanju samega sebe, dasi je vse skupaj pogostoma le plešasto. Za neprimernega junaka se postavljaš, pa si le Navaden zajec. Napačno je, če si bojazljiv, a vedi, da je srce tvoje k bo- jazljivosti najbolj nagnjeno. Odločno napovej brezobziren boj temu krivemu in pogubnemu nagnjenju. Le tako se moreš rešiti. Kakor se moraš odločno upreti nagnenju,k goljufiji, skopuštvu, nečistosti, lenobi in prav vsaki hudj, grdi strasti, tako tudi nagnjenju k sramotni bojazljivosti. Mnogim je to nagnenje bolj nevarno ko vsaka druga odurna in tudi najhujša strast. * Ako se ti zdi borba zoper bojazljivost pred ljudmi težavna, ozri se pogostoma na Križanega. Ali se je sramoval, ko je mesto tebe visel na sramotnem lesu križa, visel tam vpričo vseh množic, nag, razgaljen, zaničevan in zasramovan kot nek izvržek vsega človeštva ? Kaj bi bilo s teboj, ko bi se bil on tedaj na križu sramoval pred ljudmi? Nikakor ti ne bo škodovalo, ako se bojiš strupenih jezikov ljudi, kadar te vabi greh, kaj : utegnejo ljudje poreči, če se grehu udaš in pride to na dan, , ampak pri dobrem se ne ozi-• raj ne na desno, ne na levo. staje je zletelo mnogo korcev n po tleh in so bila deloma po- j< škodovana okna in podstrešja, k V Solkanu je bilo dvignjenih n in odnesenih več streh s slemeni in gredami vred. Prevr-ženih je biio tudi več verand n in barak. So posamezniki, ki d cenijo svojo škodo na 20 in j. več tisoč lir; celotno cenijo y škodo v Solkanu na 150.000 . lir. Preko Krasa je razbrzda- g. ni element gospodaril po na- kg činu, kakor ga Kraševci kljub y "kraški burji" niso vajeni. ^ Komenci pravijo, da kaj take- ^ ga še ne pomnijo. V Nabreži- o ni je neurje razbilo železni- ^ Iko električno napeljavo in ^ onemogočilo železniški pro- v met. Vlaki iz Trsta proti Gorici in v notranjost državo so imeli zato v četrtek in še tudi v petek večurne zamude, nekateri pa sploh niso obratovali. V bližini Ilirske Bistrice je zaradi nepopustljive burje r stiril vlak, ki je vozil z Eeke) 1 Nesreča sicer ni zahtevala no- ž benih človeških žrtev, vendar 1 je vzpostavitev proge trajala ] še v petek, 12. jan. Hitrost i burje je na Reki, v Trstu in v 1 vseh treh predelih dosegla = 150 km na uro. Ker je mraz močno narastel — saj smo ( imeli v četrtek skoraj povsod 1 ; 8 stop. pod ničlo — je' v vsej 1 i deželi močno zastal promet. : i V Gorici je bil v četrtek tržni | ■ dan, toda cleželanov ni bilo. | i Tudi sadni trg je bil prazen, i Nekemu Kojščanu, ki se je ; ' upal v mesto,je prevrnilo voz. i V noči od četrtka ha petek je ! ) vihra začela ponehavati. Po , poročilih iz Trsta je brila tam j v petek, 12. jan. še vedno s . 110 km na uro in je bilo 8 - stop. pod ničlo, vendar se je , tudi tam, kot povsod drugod - v deželi, začelo divjanje miri- i ti. Ljudje zopet svobodneje x dihajo in upajo, da je najtež-. ja zimska preizkušnja minila, e -o-- e KRATKE NOVICE 1 V Trstu je 31. januarja umrl kanonik g. Ivan Slavec, ki je lansko pomlad dopolnil '' 80 let starosti. Rojen je bil 1 v starodavni Lipici na Krasu. * i- Nov grob. V Postojni je ii umrl znani posestnik France li Čeč. Bil je star šele 39 let. o * n Smrtna nesreča. V Trstu je e neki tovorni avto do -smrti po- )- vozil Katarino Pugčevo iz a Dekanov. Žena je bila s ko- a lesom po opravkih v mestu in > se je v mraku vračala domov. ,ri Na Istrski cesti se je nenadno v- znašla pred avtomobilom. Mo-e. čan sunek burje jo je spravil o- iz ravnotežja, tako da se ni mogla do dobra umakniti ter je padla prav pod kolesa tež- | kega voza. Bila je pri priči mrtva. * Požar. V Voglarjih pri Trnovem na Goriškem je pred . dnevi sredi noči nastal požar, ki je posestniku Pavlinu povzročil 20.000 lir škode.Ogenj je nastal v dimniku njegove stanovanjske hiše. Opazili so ga šele, ko se je že razširil na več stanovanjskih prostorov in prav v zadnjem hipu se je vsa družina rešila iz hiše. Gasili so več ur, a hiše ni bilo mogoče več rešiti. Pavlinovi so našli zaenkrat streho in začasni dom pri dobrih sosedih. --o-- VESTI S SLOVENSKE KOROŠKE Občni zbori slovenskih kulturnih društev, povezani z manjšimi prireditvami in poučnimi predavanji, se teden za tednom nadaljujejo. Z i .i-manje za nje je kljub razmeram zelo veliko. Tudi prvi poizkusi z manjšimi kulturnimi prireditvami izven občnih zborov se lahko že beležijo. Tako je škocijansko slovensko društvo priredilo skromno igrico, nastopili so tamburaši s prav lepim uspehom. Vse kaže, da so se slovenski prosve-taši zopet znašli v novem položaju, v kolikor njihovo delo ne bo ovirano pod silo vojnih razmer, ki so več najbolj delavnih slovenskih prosveta-šev spravili v vojaško suknjo, V Z vrhnjem kotu se je smrtno ponesrečil drvarski : mojster Muk Janez. Kc je ravnal hlode na visokem ku-, pu, ga je hlod podrl, da je pa- VELIKONOČNA DARILA i-. i/-'< ': ■ ''V"'- T3,ji-','V : • .' /■'" V'•■•:■■ » ' 1 •■"'■. je čas, da zdaj odpravite domov. Zdaj obratuje promet med Evropo in Ameriko vedno bolj počasi. Zakasnitve so na dnevnem redu. Vendar se pa denarne pošiljatve dosedaj še redno dostavljajo v Jugoslavijo in Italijo. Da bodo vaši domači prejeli vaše velikonočno denarno darilo do časa, ga odpravite čimprej e in ne čakajte zadnjih tednov pred Velikonočjo. Naše cene so zdaj: JUGOSLOVANSKI DINARJI: Za $ 2.40.................. 100 Din Za $ 4.60.................. 200 Din Za $ 6.70.................. 300 Din Za $ 8.80.................. 400 Din Za $10.50.................. 500 Din Za $20.50.................J00,0 Din Za $40.00..................2000 Din ITALIJANSKE LIRE: Za $ 3.05................ 50 Lir Za $ 5.90................ 100 Lir Za $ 11.50................ 200 Lir Za $ 17,00................ 300 Lir Za $ 28.00................ 500 Lir Za $ 55.00..............1000 Lir Za $106.00»..............2000 Lir Vse pošiljatve naslovite na: JOHN JERICH 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois (Dalje) Med obrazi, ki so se mi prijetno prismehljali v teh spominih pred oči mojega spomina, je bila predvsem slika pokojnega škofa Koudelke, Čeha, ki me je izvabil v Ameriko, tedaj še župnika elevelandske župnije sv. Mihaela na Westside, svetniško pobožnega moža, velikega trpina, duhovnika po srcu Jezusovem, kakoršnih sem pozneje v življenju le malo srečal. On je bil tisti, kakor že omenjeno, ki je dosegel po mojem prihodu v Ameriko ustanovitev nove slovenske župnije Žal. Matere božje, in izbral to dvorano za mojo prvo "župno cerkev", in je vodil vse moje delo pri njej. Seveda je bila ena izmed mojih prvih poti, da sem obiskal cerkev sv. Mihaela, kjer me je on sprejel kot novodošlega "grinarja" v Ameriki, ker na njegov grob v Superior, Wis. nisem mogel. Solze so me oblile, ko sem v tej cerkvi klečal zopet po triintridesetih letih in mislil nanj, mislil pa tudi na vse trpljenje, skozi katero ga je vodila pot njegovega življenja kot škofa, samo radi njegove ljubezni do Slovanov. Res bi jaz brez njega najbrže nikdar Amerike ne videl, in bi se vse moje življenje vilo tu doma v Sloveniji po vse bolj mirnih, bolj položnih, morda tudi bol rožnatih potih, kakor se mi je pa v Ameriki. Vendar sem mu pa hvaležen za njegovo ljubezen do mene in nisem do danes še pristopil k oltarju, da bi se njega ne spomnil. Morala je pač biti tako božja volja, brez katere še las z glave ne pade. Prve dni mojega bivanja v Clevelandu sem porabil za obiske tistih svojih prijateljev, do katerih me veže hvaležna ljubezen, ki se vsa leta ni ohladila, čeprav se z nekaterimi že dolga leta nismo več videli. V prvi vrsti so bila seveda slovenska župnišča in čč. gospodje duhovniki, moji oltarni bratje, katerim bom do smrti hvaležen za vso njih naklonjenost, ki so mi/jo izkazali ob tem mojem obisku mesta Clevelanda. Veselil sem se odlikovanja, katero je dobil med tem časom Rt. Rev. Monsignore Vitus Hribar, ki je dobil s to častjo vse zadoščenje za mnoge neprijetne ure svojega življenja takrat,' ko je kot pij on i r polagal temelje za razvoj in napredek ameriške Ljubljane, slovenske naselbine v Clevelandu. Kakor jaz, tako gotovo tudi on danes gleda na vse to z drugimi očmi, kakor takrat, in mu spomin na to gotovo sladi njegova stara leta. Enako sem bil vesel, ko sem se srečal z Rt. Rev. Monsignorom Pxmikvar-jem, in sem občudoval njegovo veliko delo, katero je izvršil, s pozidanjem nove prekrasne in mogočne cerkve sv. Vida, kakršno si je 'Cleveland že dolge želel. Razkazal mi je vse župni-šče in cerkev. Vse je naredil zelc praktično in velikopotezno. Monsignore bo imel še veliko težav : dolgom za te stavbe. Vendar Boj bo pomagal njemu in župniji, d£ se bo vse plačalo in poravnalo Povabil me je na obed z vso ele velandsko duhovščino na pred praznik sv. Jerneja, njegovega godu, in sem bil srečen, da sen mu mogel častitati in se mu ' imenu naroda zahvaliti za pre krasen spomenik, ki ga je posta vil ne samo clevelandskim Slo vencem, temveč tudi vsemu slo venskemu narodu. Dokler je bili samo lesena cerkev, je bila vedm nevarnost, da bi se nekega lepe ga dne v bodočnosti cerkev opu stila, ako bi se Slovenci odselil ali poamerikanili. Z zidano cer kvijo bo ta nevarnost odstranje na in spomenik bo trajen. Tud gospod kanonik Rt. Rev. Omai me je povabil za opoldne, kje smo kosili in kjer sem se spom nil marsikake naklonjenosti i: marši kakega njegovega požrtve valnega sodelovanja z mojim d€ lom pri katoliškem tisku pri raz nih listih, zlasti pri Ave Maris katere navdušeni sotrudnik i zastopnik je bil vsa dolga leta i je še danes. Tudi njegovega oc likovanja, ki je najbrže edir stveno v Ameriki, sem se veseli ker ga je zaslužil v polni mer Dal Bog, da bi ga še dolga let zdrav in čil užival. (Dalje prih.) Stran 4 AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 27. februarja 1940 ESETI BRAT IZVIREN ROMAN Spisal Jo s. Jtirčič / Veš, da imam jaz tudi kmeta rad, ker sem sam iz prvote bil kmet, ker sem sam kakor deček že za brazdo plužne držal. Med prostimi kmečkimi možaki čuješ vča-si izvirno in tako modro misel, da se je ne bi smel noben modrijan sramovati, čuješ primere in govorne podobe, katere reč tako do dna in tako živo pred oči postavljajo, kakor malokateri poet zna izraziti iz-lege svoje domišljije in glave. Kmet je po tej moji misli tudi šola, mislečemu človeku. In zavoljo tega svojega načela rad zahajam med ljudstvo. Imam tudi že lepo krdelo znanih originalnih mož, katere opazujem in včasi od njih kako poberem. Rad bi ti popisal na kratko tudi le-te, ali ti si nemara premalo demokrat, meščanska kri ti vre po žilah, meščanstvo pa je prelaz na boljarstvo. Utegnil bi se malo nasmehniti moji preprostosti, kakor bi to ti imenoval. Razvidno ti je iz vsega tega, da bi bil na mojem mestu vsak pošten in zmeren človek srečen in tako zadovoljen ko mačka na peči, če dovoliš, da ti robato povem. Jaz se tudi včasi trudim preveriti samega sebe, da mi je dobro, ali vselej ne gre. Kakor sem ti od kraja pisma povedal, manjka mi tebe, Nande, manjka mi svesti, cla sem sam svoj gospodar, na pravem mestu in pravem potu do namena, ki bi mi bil po volji. Zakaj mi je Bog naklonil, da moram v najlepši dobi svojega življenja za tujo mizo sedati, to mi ne gre v glavo. In vendar moram koj pri tej priči izpovedati se, da ne bi rad tega mesta popustil, ko bi mi prilika ponujala se, celo ne tako brž, ko bi mi kdo odprl pot na univerzo, katere sem še pred malim časom tolikanj želel. Kaj ne, da se me je poprijel deseti naglavni greh "confusio", ter se me drži kakor lašcec. Odpiši mi kmalu. Zeljen sem videti, kako me boš obral m oštel. Za zdaj te Bog poživi, podajani ti roko čez hribe in doline. Tvoj Lovre. Pripis: Ravno sem zgibal to kroniko mojih sreč in težav, ko mi pride stara naša hišna povedat, da je gospod Vencelj (okrajni zdravnik, poštena duša, eden izmed prvih mojih znancev v tem času babilonske sužnosti — Bog me ne kaznuj, da tako neumno govorim) s svojo hčerjo prišel v grad in da po meni vprašuje. Preden torej te vrste, ki bodo tebe videle, zapečatim/ menim, da ti moram še to imenitno novost povedati. Omenjeni otec, gospod Vencelj, kaj radi govore o svoji hčerici, večkrat so mi jo obljubili pripeljati. Radoveden sem, kaka je, zato grem precej doli. Ko bi bila taka, kakor--pa zdrav! Osmo poglavje. Drugo Kvasovo pismo: Oho! Za enkrat si se še zmotil, predragi moj! Sicer skazujem vso čast tvoji modrosti in razumnosti, ali tako ti jaz vendar nisem rekel med vrsticami brati, kakor vidim iz tvojega odgovora, da si presodil mene in moje "pomanjkanje". .Da sem jaz zaljubljen! Da samo zavoljo tega tako enostransko opisujem svojega tovariša Marijana, ker vidim, da mi je napoti! Moj Bog! ne vem, če se norca delaš iz mene in iz mojih okoliščin, ali pa se je tebi samemu kaj takega pripetilo, česar v svoji porednosti mene obdolžuješ. Po vseh besedah je videti, da tako o njej govoriš kakor cigan o žametovih hlačah, to je zmerom in najrajši. To so tvoje besede in nadalje imaš skozi in skozi neko veselje nagajati mi in mi reči podtikati, katere mi še na misel niso prišle, dokler nisem imel tvojega pisma v roki. Kar se omenjenega pregovora tiče, moram te o-pomniti, da nikakor ni na pravem mestu, čeravno je neroden. Kako se ti, hudoba, predrzneš mene ciganu primerjati in celo lepo deklico tisti reči, ki se v pošteni družbi celo ne imenuje. In ti, ki si meščan, ki bi moral vedeti, kaj je prav, kaj ne! Ko bi bil že jaz to izrekel, meni bi ne bilo tolikanj zameriti. Premislil sem tvoje besede. Popolnoma se zlagam s teboj, da se mi zbuja čut, ali bolj prav, potreba v srcu, katere poprej nisem imel. Ali s tem, da trdiš, kakor bi bil tvoj prijatelj drugi del svojega srca tebi vzel in deklici oddal, pokažeš samo, da me premalo poznaš, da mojemu razumu in značaju premalo zaupaš. Toliko bj me pa vendar moj prijatelj imel poznati, da bi vedel, da ne bo Lovre Kvas nikdar ravnal samo tako, kakor mu bo srce velelo, ampak da bo poslednje vedno podlagal oblasti zdravega uma in premisleka. Nikakor ne morem tajiti, da me srce ne vleče do hčere mojega gospodarja, — da, to moram izpovedati se tebi, predragi moj, — če je eno bitje na božjem daljnem svetu, za katero bi se jaz z vsem mladostnim ognjem vnel, za katero bi norel in gorel, kakor je kdaj kak človek mogel, — bila bi to enaka deklica, kakor je ta, katere sem ti v zadnjem pismu omenil. Jaz sem si v nekdanjih in zdanjih sanjarijah svoj ideal precej visoko zastavil, čeravno nisem preziral pri tem, da se od človeka kaj božjega ne sme tirjati. Reči moram, da v vsem času, kar sem tukaj, nisem na njej ni najmanjšega madeža zapazil, vedno je tista krotka, dobra duša, vesela in resna, domišljava in razumna. Ali da bi si upal misliti z vso resnobo drugače na njo kakor s spoštovanjem, tega ne smem, kajti razum mi veli: kaj je ona, kaj si ti? Svet sodi človeka po tem, kar ima, kar je in kakršen je. Svet je pa že star, torej tudi ta navada v starosti utrjena; kdor bi jo hotel ovreči, ta bi sam stal, kdor bi ji hotel ravnati nasproti, moral bi skalo v strm klanec valiti. Ona je edina hči premožnega, lahko rečem bogatega graščaka, imela bo lepo doto, in dasi oče njen ni plemenitnik, ima vendar eeščeno, poznano ime. In jaz! — nimam nič, ne veljam nič, nisem nič! Žalibog! Ali bi ne bilo po tem takem več ko nespametno, ko bi se jaz srcu in njegovim nagonom vdal? Ali bi ne bilo naravno, da bi padel, ako bi tako visoko letal? Vidiš, kako si ti te reči vse premalo premislil, preden si svojo trditev zapisal, da sem "zaljubljen". (Dalje prih.) NAROČNIKI, ki obnove v tej kampanji celoletno naročnino, dobe brezplačno krasen zgodovinski zemljevid z 32. strani. KOLEDAR PREMIČNIH PRAZNIKOV Kdor pogleda na j letošnji koledar, vidi, da so vsi premični prazniki letos tako zgodaj, kakor je sploh še možno. Pomladanska polna luna, ki se po njej ravna velika noč — in po tej ves'koledar premičnih praznikov — je letos že 23. marca, torej Čez dva dni po prvem pomladanskem dnevu. Ker pa je ščip na nedeljo, je velika noč že drug dan, torej 24. marca. Tako je bil pobožični čas, to je od sv. Treh kraljev do septuagezime, nenavadno kratek. Na mesto/predvidenih šestih nedelj, sta bili letos le dve nedelji. Predpustni čas se je začel že 21. januarja. Sveč-nica je bila tik začetka posta. Pepelnična sreda že 7. februarja. Izredna posebnost, ki jo le malo ljudi doživi večkrat kot enkrat, pa je letošnji datum za praznik Marijinega Oznanjenja. Letos bo ta Marijin praznik na veliki ponedeljek, pri čemer prideta dva praznika liturgičnega značaja drug za drugem. Liturgična proslava Marijinega praznika je zato preložena na prvi prosti dan, to je na ponedeljek po beli nedelji. Praznik sv. Jožefa bo letos na torek v velikem tednu. Tudi ta praznik bo liturgično preložen na torek po beli nedelji. God sv. Marka, ko imamo "Markovo procesijo," je samo za tri dni — od 25. do 29. aprila — ločen od "pro-šnjih procesij," torej od vne-bohoda. Vnebohod bo 2. maja, torej en dan pred najdbo sv. Križa (3. maja). Binkošti so že 12. maja in sv. Rešnje Telo že 23. maja. Pristojni cerkveni krogi so se že mnogo trudili, da bi omejili z reformo koledarja to premikanje praznikov. Tg-da doslej tega še ni bilo moči doseči. I zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni. Poskusite in prepričajte se! 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS f ZASTONJ dobi vsak STARI ali NOVI naročnik "Amerikanskega Slovenca", ki plača v dobi od 1. februarja pa do 15. aprila 1910 CELOLETNO NAROČNINO KRASEN Z60B0WIHSKI ZEMLJEVID ki podaja 5700 let svetovne zgodovine. Ta zgodovinski zemljevid ima obliko knjige in vsebuje 32 strani zanimivih zgodovinskih podatkov. — NA 1. STRANI kaže sliko zemljevida Kaldejske, Elamitske in Hititejske dobe 3800 let pred Kristusom. — 2 in 3 STRAN kaže zemljevid iz Medijske, Babilonske in Perzijske dobe. — 4 STRAN, kaže zemljevid nekdanjega mogočnega perzijskega cesarstva, okrog 500 let pred Kristusom in cesarstvo Aleksandra Velikega okrog 323 let pred Kr. — 5 STRAN kaže zemljevid mogočnega Rimskega cesarstva z obširnimi mejami, ki zavzema angleško otočje in vsa ozemlja, ki mejijo na Sredozemsko morje v Evropi, Afriki in Azije, notri do Indije. — 6 in 7 STRAN kaže starodavno mogočno Grčijo. — 8 in 9 STRAN kaže Rimsko ceSarstvo v dobi 100 let po Kristusu, z zemljevidom tedanjega Rima. — 10 in 11 STRAN kaže zemljevid Evrope in pota, po katerih so se razna barbarska plemena preseljevala iz Azije in drugih krajev v razne kraje Evrope. _ 12 in 13 STRAN kaže 4 zemljevide: Eden kaže Kanaansko deželo razdeljeno med 12 rodov. Druga kaže Palestino v Kristusovem času. Tretja kaže Anglijo in Francijo v letu 1360 in četrta kaže Francijo J v letu 1422. — 14 in 15 STRAN kaže zemljevid meje Anglije v letu 350 po Kristusu. — Potem angleško zmago od leta 450 do konca 6. stoletja. — Potem Anglijo v 8. stoletju in Anglijo po Wedmorskem miru. _ 16 in 17 STRAN pa kaže, kako so razni raziskovalci odkrili Južno in Severno Ameriko in razna otočja z navedbo imen in časa, kedaj so bila odkrita itd. _ 18 in 19 STRAN. Zemljevid nove Evrope. Novo organizirane evropske drŽave v letu 1763. — 20" in 21 STRAN. Zemljevid centralne Evrope v letu 1812. v Napoleonovih časih. _ 22 in 23 STRAN kaže zemljevid zapadne fronte v letih 1914— 1918. _ 24 STRAN kaže Evropo in meje njenih držav v letu 1914. _ 25 STRAN kaže Evropo v letih 1919—1938. _ 26 STRAN kaže Evropo in meje držav v letu 1939. _ 27 STRAN, kaže Evropo in kraje po katerih bivajo razne narodnosti. _ 28 STRAN kaže, kako se je pričelo koloniziranje v novem svetu pod imenom "Plymouth and London Companies" v letih 1606. do 1620. Potem doba kolonij in njih razvoj od leta 1620 do 1681. _ 29 STRAN kaže kje so se vršile v Ameriki vojske med Francozi in Indijanci. Druga mapa na isti strani kaže nastoj prvih 13 držav h katerih so se pozneje razvile Združene države. _ STRAN 30. Zemljevid, ki kaže Združene države v dobi civilne vojne leta 1861. _ 31 STRAN. Zemljevid, ki kaže kako so si Združene države pridobile nadaljna ozemlja na tem kontinentu. — 32 STRAN pa kaže, kedaj so se pridružile razne države v Unijo i. t. d. _ NA PLATNICAH zgodovinski podatki raznih potovanj raziskovalcev, ki so odkrili razne dežele in otočja. Do tega krasnega zgodovinskega zemljevida bo upravičen vsak naročnik "Amerikanskega Slovenca" v tej kampanji, ki bo bodisi obnovil, ali pa se na novo naročil in. plačal celoletno naročnino za list "Amerikanski Slovenec". Pogoj je: Celoletno naročnino se mora plačati. Polletne naročnine ne pridejo v upoštev. Zato je v tej kampanji važno, da vsak plača bodisi če se naroči na novo ali pa če samo obnovi naročnino za CELO LETO, da bo deležen te izredne nagrade za naročnike. Tisti, ki bodo pa pridobili nove naročnike, bodo pa deležni povrhu tega še posebnih nagrad, ki so določene za one, ki pridobivajo nove naročnike. Preberite pazno tudi oni kampanjski oglas. Vsi tisti, katerim je naročnina za "Amerikanski Slovenec" že iztekla, ali ki jim mogoče bo šele v prihodnjih mesecev, naj zdaj tekom te kampanje obnove naročnino za eno leto naprej, da bodo deležni BREZPLAČNO TEGA KRASNEGA ZGODOVINSKEGA ZEMLJEVIDA. Poslužite se te redke prilike! Ne zamudite jo! Naročnino lahko pošljete direktno na Upravo lista, ali pa jo i2XOČite našim zastopnikom (cam) po vaših naselbinah. Kakor hitro bo Uprava prejela plačilo za naročnino za vas, bo vam takoj dostavila po pošti 1. izvod omenjenega zemljevida. AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois Pisano polje J. M. Trunk Nekaj o nekem pogrebu se je pripetilo v Clevelandu in pogrebi so še Fince pregnali, ker jih Rusi ne morejo. Previsoki stroški. Prav, prav. Članek v "Prosveti" cika prav na vnebopijoč greh. "Odiranje vdov in otrok," greh ima — sirot. Dalje cika na zadružno samopomoč, kar je zopet v redu, in še bolj cika ali vsaj namigava na — sežiganje, kar je ateistom prav posebno pri srcu. Jaz bi samole rad izvedel, ali je pri sežiganju brez krste, ali kaka krsta kakor mrtvaški voz, za vse isti? In tudi radi stroškov bi bil radoveden, pa bržkone nikoli ne bom izvedel. Ne zabavljam morda. Nasprotno. Marsikaj vidim in majam z glavo. Ali res le pogrebnik odira in odira krsta? Ali ne odirajo tudi ljudje sami sebe? Vidim n. pr. Zapustil je do 20 tisoč in še več. Ima tako'krsto. Naročili so. Drugi je zapustil suho vdovo in lačne otroke. Pa ima isto krsto. Kdo je naročil? Saj razumete, jaz le predobro, in zato majam z glavo. Ampak o tem je težko pisati članke. * Kar je rekel Irving Pflaum, o čemur sem nekaj že zapisal, je moralo le malo štokniti pod nos. V posebnem članku se Pflaum ali Molek zagovarja, da je vsa krivda, ker Moskva ne pusti dopisnikov poleg. Ne ugovarjam. Meni gre le* za mnenja o strategičnem stališču finskega zaliva in tu kaki korespondenti nimajo besede, ker tu govorijo le gola fakta, posebno ako se strate-gičnim potrebam pridružijo še gospodarski. Strategične in gospodarske razmere so mi rnerodajne, da zapišem kako, kar bi bilo v prid Rusije, ker vse, kar cika na neki pansla-vizem, je tudi meni le ■— vizija. Ker pač rečem kako v prid Rusije, sem strasten bolj-ševik, in to pri ljudeh, ki še včeraj Stalina in njegove smeri niso mogli dosti prehvaliti, in sem ga tedaj jaz ravno tako odločno odklanjal, kakor ga danes. Pa pokazujejo take zmede celo na norišnico. * Bil je neki "vseslovenski dan" v Pittsburghu. Odbor je objavil podatke o dohodkih in stroških. Povejo, da bo zopet v bodočnosti neki sličen dan. Well, tedaj je bila Slovenija res v nevarnosti, Slovenci so trepetali, Nemci so nestrpno pričakovali, da bo Hitler marshal. Rekel sem nekaj o skupnem nastopu, ko je nevarnost skupna. Trenotno je nevarnost minila. Ako so komunisti skušali vsej spraviti vodo na njih mlin, ni pomoči. Socialisti zdaj kritizirajo, da nič kaj. Če komunisti napravijo kak "dan" in ga dirigirajo na svojo plat, le kritizirajte. Ti socialisti menijo, da naj tudi koloradskega faj-moštra povabijo za govornika. Ako je komunistom le za njih komunistično robo, bi moral leadvilski fajmošter biti tako zarukan, kakor so večinoma socialisti,ki ga vabijo na shod. Ker socialisti kritizirajo tudi tam, kjer preti vsemu narodu nevarnost, bodo imeli pač pomoč zoper narodno smrt. Poznam to pomoč, — socializem . . .in vseh težkoč bo konec. Morda dočakamo, in če gre,bom zopet jaz najbolj vesel, ako bo šlo, ampak tudi v kakem socialističnem raju bodo Nemci gospodje, Slovenci in Slovani pa sluge, kakor je bilo v malem vsaj tedaj, ko so nemški socialisti dirigirali slovenske socialiste iz Trsta, da naj "mažejo" na Zgornjem Štajerskem nemške duhovnike, ker Nemca je bilo le sram, da bi napadal duhovnika, kateri bi ga jutri pokopal, Slovenci so pa to hlapčevsko delo smatrali celo za veliko čast, kakor so se sami hvalili prav tu v Ameriki. "Za hlapca si rojen, in hlapec ostaneš." Kjer katoličani ne skrbe za razširjevanje svojega k a t o 1. tiska, tam dajejo najlepšo priliko nasprotnikom, da širijo ti svoj protiverski tisk. Listen to and Advertise over PALANDECH'S YUGOSLAV RADIO Folk Songs and Music Tamburitza Orchestra Station WHIP, Every Saturday 3 to 4. 533 S. Clark St., Chicago — Har. 3006 f3 Pregleduje oči in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE 1 BR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST a 1831 So. Ashland Avenue fel. Canal 0523 gj Uradne ure: rsak dan od 9. a zjutraj do 8:30 zvečer. ^iiiiiniiiHiiiiiaiiiiiaiiiiiBiiiHiiiuaiiiiiniiuniiiHiiiiPniiii 300 SVETIH MAŠ LETNO v življenju in po srnTli, so deležni člani "Maine zveze za Afriko". Članarina enkrat za vedno 25c za vsako osebo, živo ali umrlo. — Naslov: DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA za afriške misijone, 3624 W. Pine Boulevard, Dept. L, St. Louis, Mo. MICHAEL TRINKO& SINOVI PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS (Pleskarji in popravljači ometa in sten) 2114 West 23rd Place, Chicago, Illinois Telefon Canal 1090 Kadar imate za oddati kako pleskarsko (plasterers) delo, pokličite nas in vprašajte nas za cene. Nobene zamere od nas, če daste delo potem tudi drugam. Priporočamo se pa, da daste nam kot Slovencem priliko, da podamo naše cene za delo. Pleskarska dela vršimo točno in za iste jamčimo. S I M. KLARICH & SON STAVBENIK IN KONTRAKTOR 3121 So. Parnell Avenue, CHICAGO, ILL. Telefon Calumet 6509 GRADIMO nove hiše, velike in male, prenavljamo hiše' In razna poslopja. Gradimo garaže, popravljamo porče. — Sprejemamo mala in velika dela. — Delamo načrte za nove hiše, kakor tudi načrte za prenove in poprave.