n

<an
- ^ ■ * * L' .^'JA1S5$§|
,
«



EpB
ur#- *>
^HHv &Uhk JMiM'
■gjjggMle" •
vP ..
■r£k	I* ■" - ..z-.
ff -M
,. ■
vlisT9
^■k
fel t
%

ri>
_ I.IMi
v >k
'33
f.3H
I I
4;'4f""' > .- " - ’.; > •
>**V 'v	.-
...VSE, KAR NAM JE DALA
NARAVA, NAM JE DANO	_
me $*§>% š
B&.
K.
, V^H
J FF	- tli
T
v, i
■ W.v


S3k I

^5
2j^2wS
•-* -■ Iz K.
% fjfc
K • kSČ*-


*Vk
KS

»

PO MILOSTI NARAVE. IN NAM JE VSE, KAR NAM JE DANO KOT KULTURNO IZROČILO, ,
dano Kot izročilo rodov,
KI SO ŽIVELI PRED NAMI. ZATO NIMAMO PRAVICE S TEM RAVNATI NEODGOVORNO..!
*	Milan Kučan
predsednik Republike Slovenije
.v2k*^. ii‘ >. x.
.'.■ & • .•> . ■*•
mobitel
•'-g
knjiga slo das Buch a liber al
KHHra bg
knjiga eno
kniha cz
/-4:;
3 hi" '"4r" i'ff"
4"..£
®«& „>j. >>■«/« s
""‘V,	6	‘ %r V,
>«.» ?CS S Z '»i
'""»n r‘ <taS >,
:4’sf?«-A:
"3 h/o -/>
ijz<
<•••'.::
$$
R
‘H a'3
44'
f"S;
j?,;, iv,
woi-/ »e„


č*'v» tc!,‘,‘J°""'‘i'''r.1Ui" £ SZ S," ^h, .: ®»0„, ,;c2',k, 4čii„„4'-
'“‘dr' *> 4fi4>
'jnsteto,
' &e9ini.
<fs
5;£SlX:~5:RR:;?5
■r«.,W/d,	3. A» <g„/" ,5„	,' 6'e	«W»	">V,|.
«w,	“* 4°<
x:ri/^r	t- >■ 2j* ,,„
c”‘'!),%. Jfro*. »
,fo%, R S*“'J86
,„ »H*, , ->, «,.>» fc '
ij9
hort
£ie%% *rv>sz»-«„	,
w-" *» O--.^ s s:;: s „x
::v5R45
das Buch o un libro e ki-tab et
le livre f
the book gb
|3i|3Aao gr konyv h
il libro i
bok n
livresco p ksi^nžka pl
KHHra rus
kniha
kitap
the book usa
delo - tiskarna
Dunajska 5, Ljubljana, Slovenja, Phone: +386 61 314 346, +386 61 318 095, Fax: +386 61 302 658
Na naslovnici:
Velika in Mala dolina s Škocjanom na vrhu
Iz
NOVEMBER 1996, št.17-18
Telefoni revije Kras: 061/125-14-22 064/212-276 067/78-434
cen;
''formativno revijo Kras izdaja pot jpfiacarso, d.o.o.. 1000 Ljubljana, Rii ^telefon +386-061/125-14-22 - G coruk Lev Lisjak; odgovorna urednic °dopiveC-Rebolj - Naslov uredni +3^ ^ras’ ®23 Komen, p.p. 17, tel s^64K7/78-434 - Maloprodajna
fos 'h °°° ^ 6’00 DEM’4,00 na stl zaporednih številk s poštno do:
3.000 SIT, za tujino s poštne ibč80'°°0 Lit, 80,00 DEM, 60,00 $ Ti, k* Mediacars°. d.o.o„ 50100-603 fot ^e'°'4*sLarna- Ljubljana - Foto °agencija Mediacarso - Nenar'
I5vikKinje §t 23/142"92 ^ 27.5.1 ■bati S PdloS31™ med proizvo 0(j Vne narave, za katere se plaču - M meta Proizvodov po 5-odstoti IS5f, ^odna standardna serijska rv. f-318-3257.
^Sanfoacija tiska;
L ...K^otan Ljubljana
Milan Kučan:
Zofija Klemen-Krek:
Dr. Pavel Gantar v pogovoru z Dušanom Reboljem: Mladen Berginc:
Dr. France Habe:
Marko Simič:
Peter Skoberne: Jožko Žiberna: Mag. Dušan Novak: Dimitrij Pur: Davorin Terčon za Agencijo Kras: Stane Furlan:
Dr. Rajko Vojtkovszky za Agencijo Kras: Črtomir Pečar:
Dr. Ana Barbič za Agencijo Kras: Franc Ivančič za Agencijo Kras: Vilma Žnidarčič: Tina Trampuš: Marko Aljančič: Priloga v pregibu:
“VSE, KAR NAM JE DALA NARAVA IN KAR NAM JE 3 DANO KOT KULTURNI SPOMENIK, NAM JE DANO KOT IZROČILO RODOV - ZA PRIHODNJE RODOVE..!”
NA SVETU JE SAMO ENA POKRAJINA, KI SE IMENUJE KLASIČNI KRAS. NJEGOV DEL SO ŠKOCJANSKE JAME
ZAVZETO PRIPRAVLJAMO ZAVAROVANJE V ODA	8
IN PODTALNICE NA KRASU
SLOVENIJA JE NA NAJBOLJŠI POTI, DA POSTANE PARK EVROPE
DOLGA JE BILA POT DO PRIZNANJA IN SPOZNANJA...
KRAS JE IDEALEN TURISTIČNI CILJ
REGIJSKI PARK ŠKOCJANSKE JAME NAJ POSTANE TUDI CENTER SLOVENSKEGA KRASOSLOVJA
DO ŠKOCJANSKIH JAM
PETIČNI GOSTJE ŽE Z ZASEBNIMI LETAL
DOMAČINI SO DOKAZALI,
DA ZNAJO SONARAVNO ŽIVETI S PARKOM!
37
42
j j
NAJVEČJI KORAK JE STORJEN..
Spoštovani bralci!
Naslov uredništva: 1000 Ljubljana, Rimska 8 Telefon: 061/125-14-22 067/78-434
To izdajo revije Kras namenjamo skupaj z Uradom za Unesco pd Minisrstvu za znanost in tehnologijo, z Ministrstvom za okolje in prostor tet Z Ministrstvom za kulturo deseti obletnici vpisa Škocjanskih jam v UnescoV Seznam svetovne dediščine, razglasitvi Regijskega parka Škocjanske jantf in znanstvenemu posvetovanju ter okrogli mizi o tem parku. V njej priznani strokovnjaki ter poznavalci predstavljajo z raznih zornih kotov Škocjanske jame in vse tisto, zaradi česar so uvščene v ta seznam. Pa tudi, kaj pomeni za naravovarstvena prizadevanja Zakon o Regijskem parku Škocjanske jame.
Deset let vpisa Škocjanskih jam v Unescov Seznam svetovne dediščine smo proslavili v nedeljo, 27. oktobra 1996, v Sprejemnem centrf v Matavunu nad Škocjanskimi jamami, pred prenovljeno Gambočed domačijo in pred obnovljeno osnovno šolo v Škocjanu. Po pozdravne nagovoru župana občine Divača dr. Rajka Vojtkovszkega je v sprejemnef1 centru spregovoril o pomenu v seznam svetovne dediščine vpisanih n° ravnih in kulturnih spomenikov direktor Sveta svetovne dediščine p1' Unescu in odposlanec Unescovega generalnega direktorja gospod BeUL Von Droste Zu Hulshoff. Na obveznosti sedaj živečega rodu Slovencev d° vsega, kar nam je podarila narava in kar so s svojimi rokami ustvarili ruF1 predniki, da varujemo in nepoškodovano prepustimo zanamcem, je 1 slavnostnem govoru opozoril predsednik Republike Slovenije Milan KuČttP Pred prenovljeno in v informacijski center Regijskega parka ŠkocjandL jame urejeno Gambočevo domačijo v Škocjanu je o pomenu zavarovanj vsega Krasa spregovoril minister za okolje in prostor dr. Pavel Gantar, ruševin škocjanske osnovne šole zgrajen Turistični informacijski ceflF Škocjan pa je odprl predsednik tamkajšnjega turističnega društva Fran1
Ivančič.	f
Slovesnost so obogatili s kulturnim sporedom mešani pevski zb0, Divača in otroški zbor osnovne šole Divača ter godba na pihala iz Diva<-L' Za prijemo in domačno vzdušje med slovesnostjo pa so poskrbeli tudi pr$ valci vasi Matavun, Škocjan in Betanja ter sodelavci podjetja HTG - hot° gostinstvo, turizem Sežana.	„
Tudi s to izdajo revije Kras se uresničuje nacionalni projekt POP BA KRASA, ki naj v naslednjih letih celovito predstavi Kras in vse njeg°] značilnosti ter z ustanovitvijo Kraškega informacijskega središča z.agot° dostop do informacij o Krasu na enem mestu!
Uredniško
Nagovor .
predsednika Republike Slovenije Milana Kučana ob 10-letnici vpisa Škocjanskih jam v Unescov Seznam
svetovne dediščine,	_ _ _ _ _
Škocjanske jame, 27.10.1996 Murlrl NjRlImI
JE DALA NARAVA IN KAR NAM JE DANO KOT KULTURNI SPOMENIK,
NAM JE DANO KOT IZROČILO RODOV -
PRIHODNJE
RODOVE..!"
Dragi domačini, spoštovani gospod župan občine Divača, sP°štovani ljubitelji slovenskega krasa in njegovega čudovitega P°dzemlja, spoštovani predstavniki oblasti!
Moja naloga je, da spregovorim nekaj besed, namenjenih estitkain, zahvali in upanju.
Najprej čestitka! Čestitka ob velikem prazniku tega a^eSa bisera naravne in kulturne dediščine, ko so bile Škocjanske "7e Pred 10 leti vpisane v Unescov Seznam svetovne dediščine; v e'}la,n tistih naravnih lepot in kulturne dediščine, ki zaslužijo nje-S°V° P°sebno skrb in varst\’o.
K besedam predstavnika Unesca gospoda Bernda Von °sleja Zu Hulshoffa, ki je dejal, da so Škocjanske jame s svojim 'Pisom v seznam svetovne dediščine “v dobri druščini” z mnogimi
drugimi naravnimi in kulturnimi biseri človeštva, bi dodal, da so z vpisom Škocjanskih jam v Unescov register ti biseri naravne in kulturne dediščine prišli v dobro druščino. Po ničemer namreč ta naš biser ne zaostaja za biseri, ki so bili našteti, na primer Tadj Mahal, Serengeti, Abu Simbel itd., in so že vpisani v razmeroma dolg Unescovem seznamu naravnih lepot in stvaritev človeštva.
Besede zahvale! Zahvala najprej domačinom, ki so z veliko ljubeznijo znali ohraniti ta biser za nas in za rodove, ki prihajajo..! Zahvala tudi vsem raziskovalcem prelepega slovenskega krasa, jamarjem, znanstvenikom, turističnim delavcem in mnogim entuziastom, ki so po svojih močeh prispevali k temu, da zlasti reka Reka ni več onesnaževalka tega bisera, ampak so vrednost, lepoto in pomen te jame - kot ene med sedmimi tisoči jam na slovenskih
tleh - pomagali predstaviti svetu. In tudi tistim, ki v Unescu odločajo o tistih naravnih lepotah, ki zaslužijo njegovo varstvo. Škocjanske jame so sedaj v svetu poznane! Morebiti še ne toliko, kolikor si zasluzijo s svojo lepoto in z neukrotljivo divjostjo, a vendarle mnogo bolj, kot bi bile poznane brez njih... In ne čisto na koncu, zahvala tudi poslancem Državnega zbora sedanjega sklica! Javno mnenje jih - ne povsem objektivno, kajti vendarle je opravil veliko delo - resda nima v največjih čislih, vsekakor pa jim je treba priznati, da so s sprejetjem zakona o Regijskem parku Škocjanske jame prispevali, daje dobila zaščita Škocjanskih jam, ki jo nosi s seboj vpis v Unescov Seznam svetovne dediščine, svoje polno zadoščenje in ves svoj pomen.
Zakon o regijskem parku pomeni navsezadnje začetek načrtnega dela za ustanovitev sistema regijskih parkov, ki naj Slovenijo oziroma njene najobčutljivejše dele zavarujejo pred človekovimi škodljivimi posegi in jo predstavijo v svetu tudi kot ekološko državo. Seveda je treba pri tem slejkoprej računati z velikimi težavami, kakršne so se pokazale že pri zavarovanju območja Triglavskega narodnega parka in ki nikakor ne ponehajo zaradi egoističnih interesov, ki želijo uveljaviti interese posameznikov in skupine pred splošnim nacionalnim interesom. Morebiti resda včasih tudi brez potrebnega posluha pri
upravljalcih triglavskega parka.
In nazadnje, besede upanja! Moje upanje je ob tem pomembnem dogodku povezano s prepričanjem, da bo v Sloveniji prevladala tista miselnost, ki se zaveda, da Slovenci kot majhen narod v svetu količinskih pokazateljev nimamo velike prihodnosti in tudi nimamo kaj pričakovati. V svetu, ki gradi na kakovostnih pokazateljih, ki postavlja v prvo vrsto ustvarjalnost, odličnost in nadpovprečnost slehernega dela, slehernega ustvarjanja - intelektualnega in fizičnega, v svetu, ki kot odličnost razume tudi odličnost slehernega ravnanja, tudi ravnanja z naravno in kulturno dediščino, pa imamo Slovenci veliko pričakovati, ker se glede tega lahko merimo z vsakim drugim narodom. Tu ni objektivnih omejitev. Je U zavest, volja in znanje.
Med odličnost ravnanja štejem tudi odličnost ravnanja z naravo. S tem je povezano moje upanje, da se bo v Sloveniji vendarle produktivno končala razprava o tem, ali je mogoče zagotavljati razvoj it' hkrati tudi varstvo narave. Ta dilema, ta alternativa ni prava! Je izmišljena! Možno in potrebno je eno d drugo. Razvoj in zavarovanje narave.
Zdaj, ko smo pred volitvami, je veliko strank, ki - nekatere bolj neposredno, nekatere bolj obrobno - postavljajo vprašanje o varovanju naravnega okolja in po svoje odgovarjajo na to dilemo. Državljani bodo sami znali presoditi, komu je verjeti in zaupati in komu ne. Vsekakor pa so najslabše tiste političru? opcije, ki ne skrbijo niti za naravo niti za razvoj, ampak smatrajo, da je oblast samo sredstvo za zadovoljitev kratkoročnih osebnih in skupinskih interesov.
Moje upanje je dalje povezano tudi z našim skupnim upanjem, da bo med Slovenci zavladalo prepričanje, da je na dolgem potovanju človeštva iz zgodovine preteklosti v zgodovino prihodnosti živijo nje sedaj živečega rodu Slovencev le trenutek in da smo dolžni na svoji kratki poti tega potovanja ravnati odgovorno. Kajti vse, kar nam je dala narava, nam je dano po milosti narave, in nam je vse, kar namf dano kot kulturno izročilo, dano kot izročilo rodov, ki so živeli pred nami. Zato nimamo pravice s tem rav-
nati neodgovorno in to izročilo poškodovati. Niti zaradi rodov, ki so to ustvarili in varovali, še manj zarod
rodov, ki prihajajo in ki smo jim dolžni to dediščino predati v uživanje, uporabo in varovanje!
S temi čestitkami, zahvalami in s takim upanjem vam želim vsem skupaj lep dan in veliko prijd nih občutkov v prelepih Škocjanskih jamah!
Milan Kučan,
predsednik Republike Slovenije
Slovenija varuje svojo kulturno in naravno dediščino za svoje rodove in za rodove
vsega sveta
Zofija Klemen-Krek
direktorica Urada Slovenske nacionalne komisije za Unesco, 1000 Ljubljana, Slovenska 50
V Aktu o notifikaciji nasledstva, objavljenem v Uradnem listu Republike Slovenije št. 15 od 13.11.1992, Skupščina Republike Slovenije ugotavlja, daje Republika Slovenija pravna naslednica mednarodnih sporazumov, katerih članica je bila nekdanja SFR Jugoslavija. Zato Skupščina Republike Slovenije izjavlja: "Vseznam svetovne naravne in kulturne dediščine so vpisane Škocjanske jame, ki se nahajajo na ozemlju Republike Slovenije. V skladu z 11. elenom 3. točke izjavljamo, da se str lnJa>no, da so Škocjanske jame še naprej na tem seznamu... ”
NA SVETU JE SAMO ENA POKRAJINA,
KI SE IMENUJE KLASIČNI KRAS!
NJEGOV SESTAVNI DEL SO
ŠKOCJANSKE
JAME
... Sedim v eni izmed ljubljanskih restavracij s svetovno znanim strokovnjakom za varovanje svetovne kulturne dediščine. Razpravljava o novih možnih predlogih Republike Slovenije za vpis v Seznam Unescove svetovne kulturne in naravne dediščine, kamor naj bi se vključila tudi kulturna krajina... Na poziv Slovenske nacionalne komisije za Unesco je slovenska stroka za varovanje kulturne in naravne dediščine pripravila nekaj novih predlogov, ki so si jih ogledali Unescovi strokovnjaki, med njimi tudi dr. Cllere. Svetuje, naj nekatere predloge opustimo, ker ne ustrezajo strogim kriterijem, nato pa še vpraša: “Ali vaši ljudje in tisti, ki so pripravili predloge, vedo, kje na svetuje pokrajina, ki se imenuje klasični kras?” V njegovem vprašanju je jasno čutiti očitek, moja rdečica pa tudi pove svoje...
Da, na svetu je samo ena pokrajina, ki se imenuje klasični kras. In tam so tudi Škocjanske jame, kjer se pod površjemn razprostira čudoviti podzemeljski svet, ki ga je ustvarila narava. V mnoge dele tega sveta še vedno ni stopila človekova noga in so še vedno skriti pred njegovim očesom. Pretežni del klasičnega krasa je v Sloveniji, Škocjanske jame pa so tisti del krasa, ki je po svetu poznan kot naravni spomenik, vpisan v Seznam Unescove svetovne kulturne in naravne dediščine. Ob tem bi morali kar žareti od ponosa, da so Škocjanske jame v druščini 102 naravnih, 350 kulturnih in 17 mešanih znamenitosti, vpisanih v ta seznam, iz 104 držav. Vpisane so na osnovi dveh izmed štirih kriterijev, predpisanih za vpis naravnih znamenitosti. Prvič: so izjemen primer, ki predstavlja značilne, še vedno potekajoče ekološke in biološke procese v evoluciji ali razvoju zemeljskih, sladkovodnih, obalnih in morskih ekosistemov ter zdmžb rastlin in živali. In drugič: imajo nenadkriljive naravne pojave ali območja izjemnih naravnih lepot in estetske pomembnosti.
V zadnjih desetih letih, odkar so Škocjanske jame vpisane v Seznam Unescove svetovne dediščine, predvsem zardevamo... Mlada slovenska neodvisna država je prevzela hipoteko temeljnih nerešenih vprašanj o njihovem statusu, funkciji in zakonski zaščiti ter vprašanj, kako očistiti še vedno onesnaženo Reko. Ob njihovem vpisu je svetovna stroka izrekla nekaj resnih pomislekov izrecno zaradi tega, ker takratni uradni predstavniki države niso predložili zakonskih predpisov o varstvu tega območja, opredeljena ni bila njegova vloga, predložen ni bil makro načrt, kritičnim očem strokovnjakov pa ni ostala skrita tudi izjemno močno onesnažena Reka. Toda uradni predsatavniki so z velikimi obljubami
m

uspeli prepričati Unescov Medvladni komite za svetovno dediščino, da bo država vse te zahteve izpolnila takoj po vpisu...
Velike obljube!
Leta so tekla; tekla je tudi reka Reka, ki je čez čas vendarle postala manj smrdljiva, vendar bila še vedno ekološko oporečna, saj vanjo še sedaj odtekajo odplake širšega območja. Občina Sežana je sprejela zelo dober odlok o varstvu območja Škocjanskjih jam ter si na vse kriplje prizadevala, da ga je skupaj s podjetjem HTG - Hoteli, gostinstvo in turizem Sežana - upravljala v skladu s kriteriji za svetovno dediščino. Občinski odlok pa v nobenem primeru ne more nadomestiti zakonske zaščite in obveznosti, ki jo ima vsaka država - podpisnica Koncencije o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine - do take naravne znamenitosti.
Prav tako ne more lokalna skupnost nadomestiti skrbi, ki bi jo morala taki znamenitosti vsestransko namenjati država. Nihče med odgovornimi na državni ravni se ni več resno ukvarjal z danimi obljubami, še najmanj pa razmišljal o zakonski zaščiti. Le nekaj zgroženih posameznikov je občasno opozarjalo na problem domačo javnost in Unesco. Minister Gregor pa nič!
Unesco je v začetku leta 1992 poslal v Slovenijo strokovnjakinjo, da je ocenila takratne razmere. Njeno poročilo ni bilo laskavo. Predvsem je opozorila na neurejeno zakonsko zaščito. Začelo se je govoriti, da bo treba Škocjanske jame uvrstiti v tako imenovani čmi seznam, kar lahko pomeni tudi izbris iz Seznama Unescove svetovne dediščine. S tako nehvaležno hipoteko se je spoprijelo Ministrstvo za znanost in tehnologijo, oziroma se je spoprijela Slovenska nacionalna komisija za Unesco, ki je dobila sedež v tem ministrstvu. Kar nekaj časa je trajalo, da se je zbralo osnovne podatke o tem, kdo vse se ukvarja s Škocjanskimi jamami ali naj bi se ukvarjal z njimi. Po podatkih sodeč je bilo kar nekaj takih ustanov, ki med seboj niso sodelovale; v nekaterih med njimi je bilo za to zadolženih več oddelkov, pa niso vedeli dmg za dmgega in temu primemo tudi nekaj počeli. Našteli pa smo tudi nekaj izjemno dobrih idej in predlogov, ki bi bili zelo koristni za pripravo makro načrta. S predstavitvijo vsega tega, z novimi obljubami in s prepričevanji smo uspeli preprečiti sramoto, da bi se Slovenija znašla v Unescovem črnem seznamu,
Slika zgoraj: Pogled na Malo in Veliko dolino s Škocjanom na rd"' Slika desno zgoraj: Listina n vpisu Škocjanskih jam v svetovno dedišri1’1 Slika desno: Pogled iz letala na Matavun in Škod111
0
Slovenska komisija za Unesco si je prizadevala zdru vse zainteresirane in odgovorne ter jih pridobiti za pripra osnovnega zakona ter za uresničitev drugih obveznosti, ki jih nak
y0
ga Konvencija. Zato je ustanovila posebno ad hoc skupino, so bili vsi, ki so bili kakor koli povezani s Škocjanskimi jamami- ^ bi se skupaj lotili dela. Pa smo se ušteli! Ubadali smo se z mnogi^ ovirami prav na področju priprave zakonske zaščite. Uspelo nartU pospešiti uresničevanje nekaterih idej, ki so se rojevale o vlogi ta naravne znamenitosti. V sodelovanju z Inštitutom za raziskovani
n
UNITED N ATI O N S E D U C AT 1 O N A L. SCIENTIFIC AND CULTURAL ORGANIZATION
CONVENTION CON C, ERN ING THE PROTECTION O F THE W O R L D CULTURAL AND NATURAL / H E RIT A G E
The IVorld Hcritagc Committec ^ has itiscribed
tkS<ocjiinCiMS
on the IVorld Heritagc List
Inscription on this List confirms the exccptional and universal value oj a cultural or natural site which requires protection /or the hencjit oj ali humanity
l
2S !XWcmkir tgse ^ !1
PATE OF INSCRIPTION
Predlagali smo še vrsto dmgih aktivnosti. Med njimi velja poudariti zlasti neposredno vključitev lokalnega prebivalstva v načrtovanje prihodnosti območja Škocjanskih jam, kajti brez njihovega sodelovanja si pravega razvoja ne bi mogli predstavljati. Stalno pa smo tudi spremljali dela na avtocesti, ki seje nevarno približala območju Škocjanskih jam.
Čas pa je tekel. Sprejetje zakona se je zavlačevalo. Pretekli sta že dve leti od njegove predložitev v parlamentarno proceduro. V Unescu so postajali vse bolj nezaupljivi, čeprav smo jih sproti obveščali o naših aktivnostih in prizadsevanjih, da se stvari uredijo čim bolj v skladu z določili Konvencije. V njegovem Medvladnem komiteju za svetovno dediščino so začeli vpraševati, kakšno je varovanje Škocjanskih jam in kdaj bo za to sprejet ustrezen zakon. Kazalo je že, da se bo mandat sedanjega sklica Državnega zbora končal brez njegovega sprejetja, kar bi pomenilo odlog tega dejanja za nedoločen čas. Uvrstitev Slovenije v že omenjeni čmi seznam je bil nevarno blizu. Tako blizu, da so se vsi, ki jim je pri srcu ugled Slovenije in varovanje slovenske dediščine -zavzeli, da je bil predlog zakona vendarle uvrščen na eno izmed zadnjih zasedanj Državnega zbora sedanjega sklica.
Sedaj zakon o varstvu Škocjanskih jam, točneje Zakon o Regijskem parku Škocjanske jame, imamo. Imamo dobre načrte
prebivalcev tamkajšnjih vasi Betanja, Matavun in Škocjan. Restavriranih je vsaj nekaj propadlih hiš. Imamo sposobne in zavzete raziskovalce klasičnega krasa, kup dobrih zamisli ter veliko dobre volje! In začela je izhajati revija Kras... Obrazi so se nam zato razvedrili. Ob deseti obletnici vpisa Škocjanskih jam v Seznam Unescove svetovne dediščine in pred 25. obletnico sprejetja Konvencije o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine, ki bo v letu 1997, lahko zato rečemo, da država Slovenija izpolnjuje svoje mednarodne obveznosti in obljube ter varuje svojo kulturno in naravno dediščino za svoje rodove in za rodove vsega sveta.
kr
Sa pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti smo ustanovili 0 n° š°l° klasičnega krasa, ki že postaja tradicionalna.
0v°rili smo se, da ne more nihče na območju Škocjanskih jam ža v * mČesar brez dovoljenja pristojnih organov, takrat še Zavoda oj^.arstVo naravne in kulturne dediščine. V letu 1993 so kadrovske be J"1 Ve v Zavodu omogočile, da so pričeli v njem pripravljati žav^ 1 0 zakona o varstvu območja Škocjanskih jam. In po zelo Sp eteni deluje bilo to besedilo v letu 1994 predloženo v postopek
Jernanja Državnemu zboru.
Manjka le še en delček v tem mozaiku. In sicer, da bi vsak slovenski državljan rekel oziroma vsaka slovenska državljanka rekla: “Da, klasični kras je naš kras. S šolo smo bili v Škocjanskih jamah, ki jih pozna ves svet, saj so znamenitost svetovnega pomena!” Potem ne bomo več zardevali, marveč prekipevali od ponosa, da je delček malega slovenskega ozemlja del svetovne dediščine, za ohranitev katere pa morajo skrbeti vsi, ki so zadolženi za varovanje kulturne in naravne dediščine, in vsi, ki nam je ta dediščina pri srcu!
Pogovor z dr. Pavlom Gantarjem, ministrom za okolje in prostor
ZAVZETO
PRIPRAVLJAMO
ZAVAROVANJE
VODA
IN PODTALNICE NA KRASU
Z dr. Pavlom Gantarjem, dipl. sociologom in ministrom za okolje in prostor, smo se prvič za revijo Kras pogovarjali v aprilu 1994, kmalu po njegovem prevzemu pomembnega resorja v vladi Republike Slovenije.
Ob deseti obletnici vpisa Škocjanskih jam v Unescov Seznam svetovne dediščine smo pogovor s tem zavzetim in tolerantnim naravovarstvenikom nadaljevali... Pogovarjali smo se o prizadevanjih Ministrstva za okolje in prostor, da se zaradi okoljske občutljivosti in zaradi nacionalnega pomena čim prej uresniči državni načrt o zavarovanju najmanj ene petine ozemlja Republike Slovenije in o že opravljenem delu v takšnih prizadevanjih.
Škocjanske jame in ljudje, ki smo kakor koli povezani z njimi, slavimo te dni deseto obletnico vpisa teh jam v Seznam Unescove svetovne dediščine... Kaj pomeni ta vpis za državo Slovenijo, za Slovence in za privržence varovanja naravne in kulturne dediščine nasploh?
“Vpis Škocjanskih jam v Seznam Unescove svetovne dediščine je bil izjemno pomemben dogodek za Slovenijo. Vpis namreč pomeni dvoje. Prvič, da so neke naše naravne lepote, kot so Škocjanske jame, postale vrednota, ki jo priznava Unescov Seznam svetovne dediščine. In drugič, da se je Slovenija, takrat še v okviru nekdanje Jugoslavije, a sedaj samostojna država, obvezala nekaj storiti za to, da Škocjanske jame ohranijo svoje naravne znamenitosti. In predvsem, da se izboljša njihovo okolje, zlasti še čistost reke Reke, ter uresniči še nekatere dmge nujne ukrepe za ohranitev Škocjanskih jam kot naravne dediščine. Vpis pa pomeni za vse privržence varovanja narave tudi to. da je Slovenija s tem uvrščena na zemljevid svetovne dediščine in da se s tem izkazuje tudi določeno priznanje naravovarstvenim prizadevanjem v Sloveniji in posebej na Krasu”.
Kakšne so možnosti, d3
Slovenija uspe s svojim predlogom, n3J
)i Unesco vpisal v svoj Seznam svetovn6
dediščine tudi celotno območje Kra*3'
fužinske planine v Bohinju in rudarsk0
naselje Idrija s kompleksom svojih
udniških naprav in z mestno strukturo-
ki je podpirala tamkajšnje rudarjenj6 '
zadnjih petstotih letih'
“Pogoji zas vpis v Seznai’1
nescove svetovne dediščine so zelo strog;
polnjevati je treba določene kriterije,
h pokrajina Kras, fužinske planine
ohinju in rudarsko mesto Idrija izpolnjuje
i. Bo pa treba storiti še marsikaj 33
rdročju varovanja narave in kultur11
)omenikov, da bi jih Unesco žare
ivaroval z vpisom v svoj seznam.
V Ministrstvu za okolje in pr°st
— v naslednjih letih naše varovanje 1,3
dediščine na območju Škocjansk11 . „ r, Vega
irili na ves Kras. In po razglasitvi ^ [javitvi Kraškega regijskega parka^ e i Kraškega narodnega parka se utig »ničiti tudi predlog za vpis °bmoc^ sa v že omenjeni seznam svet° r :ščine. Težje pa lahko rečem kaj
nanašata predvsem na kulturne spomenike in kulturne vrednote.
V Ministrstvu za okolje in prostor Predloge podpiramo, prizadevali pa si bomo, da najprej z varovalnimi ukrepi dosežemo raven, ki je pogoj za vpis v svetovno dediščino!"
Kakšnega pomena je na enem izmed zadnjih zasedanj Državnega zbora pretečenega mandata sprejeti zakon o Regijskem parku Škocjanske jame, za katerega nastanek imajo prav gotovo največ zaslug Ministrstvo za okolje in prostor s strokovnjaki njegove Uprave za varstvo narave?
"Brez zakona o Regijskem parku ^kocjanske jame bi te jame tvegale izgubo vPisa v Seznam Unescove svetovne dediščine, kar bi pomenilo velik korak
nazaj za okoljevarstvena prizadevanja v Sloveniji. Vendar se to ni zgodilo! Državni zbor je sprejel zakon, ki je naravnan tako sodobno, da hkrati, ko varuje naravne znamenitosti in vrednote, tudi uvaja pogoje za njihovo upravljanje ter pogoje, da od Škocjanskih jam in vseh vrednot tega parka vsaj v določeni meri lahko preživi tudi okoliško prebivalstvo, oziroma da ima to od njih določene koristi.
Pojem Regijski park Škocjanske jame se ne nanaša samo najame, ampak se nanaša tudi na bližnja naselja Matavun, Škocjan in Betanja ter na okolico jam. To pa pomeni, da bo država z dosti večjo naklonjenostjo od dosedanje prispevala k izboljševanju okolja - od varovalnih in čistilnih naprav, gradnje kanalizacije, komunalne ureditve do obnove avtentičnih kraških objektov. Zakon o regijskem parku
razumevamo kot instrument za razvoj območja Škocjanskih jam in tega predela Krasa”.
Pred dvema letoma in pol ste, gospod minister, v pogovoru za revijo Kras napovedali reorganizacijo inšpekcijskih služb v tako imenovane okoljevarstvene inšpekcije. Dejali ste, “...da bomo morali onesnaževanje vodnih virov preganjati in preprečevati dosti bolj odločno, kot smo to uspevali...” In omenili ste škodljivost raznih farm za okolje - zlasti na Krasu - ter napovedali zaostritev pogojev, pod katerimi naj bi farme še lahko obratovale... Kaj bo, konkretno, s piščančjimi in svinjskimi farmami na območju načrtovanega Kraškega regijskega parka, ko bo sprejet ustrezen zakon?

Pogled iz zraka na Matavun, Škocjan in Betanja

“V minulih dveh letih je nekaj stvari že bilo urejenih... Ne le, da se je izoblikoval predlog za zavarovana območja na Krasu in da imamo sedaj zakon o Regijskem parku Škocjanske jame, ampak hkrati v Upravi RS za varstvo narave zelo zavzeto pripravljamo zavarovanje voda in podtalnice na krasu. Podtalnica je namreč sedaj zavarovana predvsem z občinskimi odloki in skupaj z občinami skrbimo za varovanje vodovarstvenih in vodozbimih območij, hkrati pa pripravljamo normativne akte, da preide to varovanje na državno raven. Zavzeto tudi raziskujemo vode, vodne vire in njihovo možno zaščito na Krasu ter na območjih kraškega vodonosni-ka, to je na planotah, po katerih in v katerih se pretakajo vode in polnijo kraški vodonosnik. Mislim na Banjško planoto, Trnovsko planoto in Čmovrško planoto ter na nekatere druge planote. Močno se ukvarjamo tudi s sledenjem voda v krasu, da bi jih mogli ustrezno zaščititi.
Okoljevarstveno inšpekcijo sedaj imamo. Njen pristop je integralen, ne le enostranski, na primer vodarski, gradbeni ali dmgačen. Pomembno pa je tudi, da smo uvedli takso na onesnaževanje voda. Naravnana je tako, da je onesnaževalec vode, ki je pripravil projekt za gradnjo čistilne naprave oziroma za čiščenje svojih odplak, da ne bo več onesnaževal voda, plačevanja te takse oproščen, denar zanjo pa mora namenjati za uresničitev teh načrtov. Na Krasu z mejnimi območji se sedaj gradijo čistilne naprave, tudi s pomočjo programa Phare, v Ilirski Bistrici in v Vipavski dolini. In upravičeno pričakujemo, da se bo v naslednjih letih bistveno zmanjšal onesnaževalni pritisk na površinske vode in na podtalnico.
Lastniki piščančjih, svinjskih in drugih farm bodo morali prilagoditi parametre izpustov odpadnih voda mnogo ostrejšim predpisom, ki jih je sprejela vlada. Kako bodo to storili, bo stvar njihovih podjetniških odločitev - z zmanjšanjem prireje ali z izboljšanjem in čistostjo njene tehnologije. In lastnik, ki teh zahtev ne bo spoštoval, bo kljub plačevanju že omenjene
takse moral farmo zapreti.... Kakor so, na primer, po požaru v piščančji farmi v Pivki med njenimi obnovitvenimi deli poskrbeli tudi za občutno zmanjšanje njenega onesnaževanja okolja, tako bodo morali to storiti tudi z drugimi farmami. Še posebno na Krasu!
Farme bodo morale izpolnjevati predpisane pogoje za še dovoljeno onesnaževanje zraka in podtalnice in dovoljenih količinah reje živali glede na razpoložljive površine. To pomeni, da bodo morali rejci število prilagoditi razpoložljivim kmetijskim in rejnim površinam ter hkrati okolju še dovoljenemu onesnaževanju”.
O prizadevanjih, da se ohrani naša - tudi kraška - arhitekturna, stavbna dediščina, ste za revijo Kras aprila 1994 dejali: “...Pojavlja se zamisel o arhitekturni svetovalni službi..., nestvarno pa je pričakovati, da bi vse to zmogla država sama plačevati. Vendar, nekakšno svetovanje moramo urediti”! Kaj seje, dr. Gantar, na tem področju spremenilo obnoviteljem kraške arhitekturne dediščine v prid? “Arhitekturna svetovalna služba je res lahko samo svetovalna služba. Na osnovi instrumentov, ki bi jih obnovitelji in graditelji morali upoštevati. Kot podlaga za svetovanje lahko služijo raziskave in opravljeni projekti na Upravi RS za prostorsko planiranje našega ministrstva - mislim na opravljena dela prof. dr. Petra Fistra in sodelavcev s Fakultete za arhitekturo, dr. Pogačnika in še nekaterih s strokovnjakov o tipičnih bivanjskih in stavbnih kulturah, ki jih je treba spoštovati pri gradnji objektov na posameznih območjih Slovenije. Seveda pa to ne sme pomeniti omejevanja logičnega razvoja. Veličina in umetnost arhitekta je prav to, ali zna združiti tradicijo s sodobnimi življenjskimi zahtevami in potrebami, kakor so to, na primer, na Krasu pokazali pred leti mlajši arhitekti, zbrani v skupini Kras okrog Vojteha Ravnikarja. Uveljavili so sodobne, moderne in funkcionalne rešitve, oprte na tradicionalno
identiteto stavbarstva na Krasu.
V prizadevanjih, da se uveljavi omenjena arhitekturna svetovalna služba, bomo ustanovili tako imenovane izpostave uradov za prostorsko planiranje za pokrajine s tipičnimi naravnimi in kulturnimi značilnostmi. Predvidevamo, da jih bo devet. In njihova naloga bo, med drugimi, tudi neobvezno svetovanje. Z novim prostorskim zakonom pa bo določen nov način izvedbenih aktov, ki bodo določali tudi gradbeni red. Mislim na določila, ki bodo graditeljem novih objektov in prenoviteljem zgrajenih objektov narekovala, katere splošne značilnosti morajo obvezno upoštevati v nekem mestnem, primestnem, podeželskem oziroma vaškem okolju p11 gradnji ali pri prenovi... Seveda pa bi izjemno precizno določanje, kaj vse upoštevati, utegnilo prej škodovati kot koristiti!”
Ko ste govorili o prizadevanjih za varstvo okolja ter ohranjanje naravn£ dediščine rodovom, ki prihajajo, st£ nakazali, da k temu lahko veliko prispe' va tudi revija Kras. Dejali ste: “V raznih ustanovah in ljudeh je nakopičenih veliko znanja in bogatih izkušenj o krasu - od literature do čisto tehničnih h1 povsem pragmatičnih, praktičnih”-dodali, naj revija vse te fonde znanj9’ vedenja, spoznanj prelije v obliko, ki h° dostopna čim širšemu krogu ljudi-' Kako bi označili in ocenili revijo KraS sedaj, ko izhaja že tretje leto?
"Revijo Kras vedno z veselje91
vzamem v roke. Doma si vzamem čaf” sedem v naslonjač, se sprostim in jo najp9^ prelistam, da vidim, kaj objavlja, in Pr£ berem, kar me posebej zanima. Ker je tega veliko, preberem skoraj vse!
Reviji želim še naprej ta*^ usmeritev in nove uspehe - tudi v njen prizadevanjih za varstvo in ohranjam kraške narave in naravne ter kultur9, dediščine območij Slovenije, h katerim s£ svojo vsebino obrača".
Pogovarjasl seje
Dušan Rebolj
Zakon o Regijskem parku Škocjanske jame imamo! Kaj pa zdaj?
j
SLOVENIJA
JE NA NAJBOLJŠI POTI, DA POSTANE PARK EVROPE
Mladen Berginc
d'Pl- pravnik, državni podsekretar v Ministrstvu za okolje in prostor, 100O Ljubljana, Župančičeva 6
Naravovarstvenikom v Upravi RS za varstvo narave Ministrstva za okolje in prostor je ciljna orientacija, da država Slovenija v naslednjih desetih istih zavaruje petino državnega ozemlja, saj je sedaj takih Površin manj kot ena desetina. **e9ijski park Škocjanske jame je z nekaj več kot 400 hektari Površinsko sicer majhen korak v teh prizadevanjih, a je hkrati velik korak za institucionalno varstvo narave, če ga ocenjujejo skozi načrtovani sistem parkov pri nas.
Širši pomen ustanovitve Regijskega parka Škocjanske jame
Po petnajstih letih, ko je bil še v nekdanji S FR Jugoslaviji sprejet zakon o Triglavskem parku, smo sedaj prvič na nacionalni ravni sprejeli zakon, s katerim država prevzema na svoja pleča odgovornost za varstvo novega parka in skrb za njegov razvoj. Sočasno s sprejetjem tega zakona smo v parlamentarni razpravi uspeli preveriti stališča o usmeritivi za nova zavarovana območja v Sloveniji. Gre za nekakšno strategijo, s katero smo jasno razgrnili, kakšen sistem parkov v Sloveniji potrebujemo in na katerih območjih v prihodnje take parke ustanoviti. Ta dokument vsebuje izhodišča za dogovor, kaj naj država z varstvom narave podpira v takih zavarovanih območjih, in s sistemom finančnih, davčnih in drugih instrumentov zagotavlja, da parki v Sloveniji ne bodo rezervati oziroma blokada za domačine, ampak da bodo s svojimi naravnimi danostmi podpora tamkajšnjim razmeram primernega načina gospodarjenja prebivalcev. Poudarek mora biti na sonaravnem gospodarjenju, ki naj ohranja prebivalstvo in hkrati varuje naravo.
Država se prek ministrstev trudi z raznimi programi ohranjati podeželsko prebivalstvo. Po našem prepričanju so naravni parki eden izmed zelo sprejemljivih načinov za uresničitev teh ciljev. Parki niso blokada in preprečitev življenja na takih
območjih, ampak so podpora tistim dejavnostim, ki imajo že svojo tradicijo in ki jih je treba kot take razvijati. To pa pomeni: zagotoviti človeku, ki tam biva stoletja, svoje mesto ter njemu in okolju prilagojen sodoben način bivanja z jasnimi cilji sonaravnega življenja. Pogoj za takšno uspešno delovanje parkov pa je gotovo usklajeno sodelovanje nekaterih ključnih resornih ministrstev. Jasno je namreč, da lahko zagotovimo boljše življenjske pogoje za podeželsko prebivalstvo tudi s politiko parkov, vendar samo, če zagotovimo ustrezne premike sočasno v ključnih resornih ministrstvih!
Ustanovljeni regijski park predstavlja novo priložnost, da lahko zagotovimo ustrezne premike sočasno v okvirih vsaj štirih resornih ministrstev. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano skrbi za temeljne dejavnosti, na katere je vezana večina podeželskega prebivalstva. Ministrstvo za ekonomske odnose ima na skrbi politiko regionalnega razvoja. Ministrstvo za okolje in prostor ima na skrbi parke in varstvo narave. Ministrstvo za kulturo pa obravnava vprašanja kulturne dediščine, s čimer se rešuje vprašanja o obnavljanju stavbnega fonda in o osnovnih življenjskjih pogojih za bivanje. Ti štirje vladni resorji so najbolj odgovorni, da se koncept zavarovanih območij uresniči v varstvu narave in v ohranjanju prebivalstva na takih območjih.
a n s k e
~	Š k o c ;
Kaj država, kaj občina Divača in kaj prebivalci vasi Matavun, Škocjan in Betanja?
Razglasitev zakona o Regijskem parku Škocjanske jame ni bila prav lahka naloga. Sedaj naše delo usmerjamo v operativno izvedbene faze, ki jih določan zakon. Najpomembnejša je ustanovitev javnega zavoda, ki bo upravljal park, in priprava ter sprejetje skupnega razvojnega programa za park. Uresničitev teh nalog in nabrane izkušnje nam bodo pomagale, da pridemo do nekakšnega avtomatizma pri ustanavljanju zavarovanih območij. V ta namen pripravljamo tudi poseben zakon.
Na državni ravni mora torej država poiskati najprimernejše rešitve, ki morajo temeljiti na čim bolj koordiniranem ali usklajenem sodelovanju vseh državnih teles. Tudi v primeru Regijskega parka Škocjanske jame mora biti razvojni program v bistvu kompilacija ali strnitev vseh dejavnosti na tem prostoru - gozdarstva, kmetijstva, vodarstva, prometa, turizma, naravne in kulturne dediščine ter varstva narave kot osrednjega cilja. V programu morajo kar najbolj jasno izraziti svoje interese, ki pa se morajo podrediti osnovni politiki parka, predpisani v zakonu. To je zahtevna naloga in velik izziv, kako v prihodnje ustanavljati zavarovana območja tudi drugod po Sloveniji.
Ustanovitev javnega zavoda je povezana tudi s kadrovskimi vprašanji; izbor njegovih vodilnih ljudi je zelo občutljivo dejanje, ki ga bomo morali razreševati v povezavi z vsem Krasom, z divaško občino in z domačini bližnjih vasi. V zavod moramo pripeljati strokovno usposobljene ljudi, kolikor je le mogoče z območja parka ali njegove bližine. Potrebujemo predvsem managetje, ki bodo znali upravljati s parkom tako, da bo prinašal tudi koristi, hkrati pa zagotavljati njegovo varovanje. To je aksiom, ki nam mora biti vseskozi pred očmi. Kras s tem parkom namreč dobiva javno službo, ki bo kot upravni in informacijski center pomagala iskati poti in rešitve za ustrezen varstveni režim tudi za območje vsega Krasa. Regijski park Škocjanske jame naj bo odskočna deska za uresničitev zelo ambicioznega načrta o celotnem njegovem
zavarovanju s sprejetjem zakona o Kraškem regijskem parku.
Ustanovitev Regijskega parka Škocjanske jame daje večjo politično in gospodarsko težo tudi občini Divača v nacionalnem in v mednarodnem pomenu. Zato bo občina morala namenjati tej svoji vlogi večjo težo. Ponuja se ji priložnost, da skupaj z upravo parka izboljšuje gospodarske in socialne razmere na svojem območju. Z vpisom Škocjanskih jam v Unescov Seznam svetovne naravne in kulturne dediščine so seji odprle možnosti, da se v ta prostor pripelje tudi denar iz tujine. Z dobrimi programi in z zagotovilom države, javnega zavoda in občine za resnost projektov, ki jih bo mogoče na zavarovanem območju uveljaviti, postaja Regijski park Škocjanske jame zanimiv ne le za Unescovo finančno pomoč marveč tudi za finančno pomoč Sveta Evrope in Evropske skupnosti.
Vse te okoliščine lahko še posebej vplivajo na življenjske in delovne razmere prebivalcev vasi Matavun, Škocjan in Betanja, pa tudi na prebivalce bližnjih vasi! Prešteti se morajo, kot se temu reče, in preveriti svoje možnostih za prihodnje -kakršne koli že imajo. Moj argument in predlog, ki sem ga poudarjal vseskozi med nastajanjem in dopolnjevanjem predloga zakona o Regijskem parku Škocjanske
jame, je bil in je še: upoštevajte vse možnosti, ki vam jih lahko prinese park, ter jih primerjajte z možnostmi, ki jih imate brez parka. Prepričan sem, da je park njihova pomembna karta, ki jo lahko uporabijo v iskanju svojih možnosti v tem proštom, za preživetje in za izboljševanje svojega življenja.
Kako prav je bilo, ko smo ljudi predvsem zelo korektno seznanili, da so možnosti za njihov nadaljnji razvoj odvisne od njihovih sposobnosti in da jim nihče ne bo iz Ljubljane nosil nakaznic, s katerim) bodo dobivali denar, ker živijo v parku-Regijski park Škocjanske jame namreč ne bo rezervat, ampak bo območje, ki bo še bolj, kot je do sedaj, privlačeval obiskovalce. Domačinom se s tem ponuja priložnost, da razvijajo svojo ponudbo turizma, kulture, svojo posebno ponudbo obrtnih storitev, izdelkov in pridelkov. Če bomo znali turistične tokove pravilu0 usmeijati tudi po naseljih, bo to predstavljalo celovito in edinstveno turistično ponudbo, v kateri imajo domačini enkratno priložnost od teh turističnih tokov pobrati tisto, kar je zanje najprimernejše in hkrati neškodljivo njim in parku.
Če se bodo domačini znali ogre0 za ponujene gospodarske, socialne iu dmžbene možnosti ter jih ustrezno izkoristili, je tudi mogoče pričakovati, da bodo
Stara razglednica z gostilno v Matavut’11' kjer so prodajali vstopnice zn ogled Škocjanskih jallt

a m
Najnovejši predlog zavarovanih območij na Krasu, kakršnega so izoblikovali v novembru 1996 v Upravi RS za varstvo narave Pri Ministrstvu za okolje in prostor
F-<<
3 --isjSSKS X f'1
\ Gorate Kamnje
xDot
d S5S": ; c a zzrtir '
M	p N udi log
Kostanjevica na Krasu	i'P®?
'Temnica	C škrbina
%' >rc * '
„m„ie Slom^^^c
w ' ^6,DOVŠČIM^coi
^ -^-GfVIlHroUE x l-odtr*.	^==J,H-„ilfo
D$lie
VIPAVA	"•	•«» _	J
Z-"= o imlr V*
x^XoSp.-»ž.
:'|z ^
^•‘9 Svetoc

Krasu.	,V=ie c lvonji
BresT»v»ca	Grod
_ 0n5^n» <-	.	" P" *°"'nu
Goriansko yol<ji Grad
ti 3S3&M ’ 3
O Gorenie
_ B“w,g c -PiMlauO T^feiSo
A "
. -—n,***.	.....,7 feeENfe«	-
":C 75Xk<>mnup ^ Kregohtte	b-Kopriva cAv6„ X.	. Wf«
i	S.PelagtoV	Pliskovica	^	i*i
S.felagio ^	r''”uv'o ^ -O )	-
veliki Kratka Skopo Oobrovlje^-. i-o
V3S X Tomaj
DUTOVUEO=G
> GOLFO OJ MNZ A NO	AUmpiA x
t-¥f-
/	- XPol,-	,_
/ Ter-	010« e
<>• t»\dT
«»¥•	,	// v'Ai “'"H
C-' v» b' 'rr-, .»<	=,'i
-o?"1 UoffcA-^	T3v 4fv"
5^C ,HjA«W| |( j.l.
-o Podbreie^^^fc^l/T, •
.	\	Senodolet^—_	.
-^<6< b Brestovico J	SENOŽEČe*-..
HruSevje V- :c,o6, Orehek' 1
.«4 r^SttT1
PRE STRANI

K Vremščici '	Volfe
1027
LFO Dl TRI E ST E TRŽAŠKI ZALIV

'*r«ne-\>jfe^	N S utiša /X
J»s

Aiivile o
K0Z‘	loneieeo:

>-p6db<
ecTO^Ccn*«^ r&S#™ frpf^sM .^.
. c Proproie
O Podgoi
S lofa '*
f^Sf -«!
M.P/eiev/co P0l|0nfO
i poeioeosiJ^iuciA o-	;	1°$ <_	Mhrezige^ -•	. lč«a(i«e ±*	v\‘\,u E	•••. »'• ,od9,ode
mnn	“*'"* ^ m«~ smarje	' *i«« -.-^V 'o SStiiH	k *iST*“ \________ X
of^'0.m Vv.. T NVl » C .................................... .. .
/ "7,t OSfti
v o o Puče- _
“.».si	* r%
■*? -
ra	KaldanijiP
§;—---<“,n'«c GamOot. V
r (L^—x
p™.t5S3* JuricanT
SST7~hS^Pf '	.•
s :*
.......
Ooneb' ^
<* „	M""c
.	^ ir.ren.k GfOVKO
\^=s N


\ -*«*	Z Z	T"w ’ "'•8aop-o”c o	x	X	X
J r- OXube*dn / X (	••••••♦	‘ O^ped X	r,opolP	0rl,ak ~
'	/ /	/	^P1«	. p. Repa ra c	* ‘*o/	O Martin-^.	. *i;06 "P
M-« J J""?	> y 29/	-5J _:_/--<XCo, Nu9,a Po^eoZ
*}krati
tudi najboljši varuhi dragocenosti
K°cjanskih jam in vsega zavarovanega območja.
Ka"
al Pa obiskovalci Regijskega arka Škocjanske jame?
Škocjanske jame z ustanovitvijo Sijskega parka še bolj kot doslej opozarja-^ nase in vabijo ljudi, da jih z njihovo °Hco vred obiščejo in si jih ogledajo. lskovalci pomenijo na eni strani korist za
denar
ilvarovano območje, ker mu bodo prinašali nar in tudi dobiček, na drugi strani pt ^ enijo za to območje tudi obremenitev kotiezno Presojo pa je treba razmerje mec stnim in škodljivim uravnavati tako, dz nam to ne uide iz rok.
prj^ Prepričan sem, da bomo \ Reo 6rU škocjanskih jam ozirom: obvi'|S^e^a Ptttk3 Škocjanske jame to znal ovati. Škocjanske jame morajo ostat
v sedanjem naravnem stanju, neglede na pritisk njihovih obiskovalcev. Tako nas zavezuje tudi njihov svetovni pomen! Ne bomo dovolili iz njih narediti nikakršne različice Disneylanda. Vse bomo uravnavali tako, da bo ta regijski park, skupaj z vsemi drugimi še načrtovanimi parki in zavarovanimi območji v Sloveniji, sčasoma našo državo uveljavil kot vrt Evrope.
Seveda pa bo treba nameniti posebno skrb in pozornost ozaveščanju ne le obiskovalcev, ki pridejo v zavarovano območje - v regijski park, marveč tudi vseh tako imenovanih potencialnih obiskovalcev Škocjanskih jam in njihove okolice oziroma vseh v Sloveniji zavarovanih območij, da se bodo nasploh bolj spoštljivo vedli do vsega, kar je v katerem koli parku doma ali na tujem! Z informacijsko dejavnostjo zavoda, ki bo upravljal z regijskim parkom, bo treba s pojasnjevanjem pomena tega zavarovane-
ga območja poudarjati tudi izjemnost vsega matičnega Krasa in posebnosti pokrajine Kras.
Ko bomo z izoblikovanim sistemom takšnih parkov potrkali na evropska vrata, jih predstavili v vseh njihovih posebnostih, jih bomo lahko v umeščanju naše države v Evropsko skupnost uporabili tudi kot najbolj otipljiv dokaz, da je Slovenija v celoti na najboljši poti, da postane park Evrope. Če tega ne bomo storili in izkoristili, bomo ostali v svojih prizadevanjih praznih rok in morali pristati tudi na marsikaj manj prijetnega. Zato moramo načrtovana parke in zavarovana območja v Sloveniji ustanoviti čim prej!
Ob 10. obletnici vpisa Škocjanskih jam v Unescov seznam svetovne dediščine
DOLGA JE BILA POT DO PRIZNANJA IN SPOZNANJA
Dr. France Habe
doktor geografskih znanosti, predsednik komisije za za varstvo jam in jamski turizem
pri Mednarodni speleološki zvezi (UIS), 6230 Postojna, Vojkova 2
Stoletja dolgo je zgrožen strmel Kraševec z roba ogromnih udornih dolin v Škocjanu v divje tekoče vode pod sabo, ki so se znenada izgubljale v podzemlje, pred tem pa ustvarile še 50 metrov globoko in dva kilometra dolgo sotesko, največjo slepo dolino slovenskega Krasa. Zgubljala se je voda, ki je kot edina na tem kamnitem kraškem svetu pomenila njegov obstoj. Spoštljivo jo je imenoval Velika voda, saj mu je omogočala preživetje. Gasila mu je žejo, z njo je napajal živino in namakal plodno zemljo. Ob njej je zgradil številne mline in žage, ki so mu lajšali življenje. Politične in gospodarske razmere ter razvoj tehnike v zadnjem stoletju pa so vso to romantiko uničili. Ostaline nekdanje romantike mlinov in žag
so le spomeniki nekdanjih idiličnih časov.
A 't
'ŠKOCJANSKE
VPISANE	,
V SEZNAM	!
SVETOVNE	;
DEDIŠČINE	)
UNESCO
’	PARIZ 24.-28.11.1986
1NSCRIT SUR la liste
bm mm
Napisna plošča v Škocjanskih jamah o njihovem vpisu v Unescov Seznam svetovne dediščine - Foto dr.F.Habe
Krašovec se je strahoma izogibal skrivnostnega podzemlja. Pobudo za njegovo raziskovanje so dale šele potrebe hitro rastočega pristanišča Trsta po pitni vodi-Sežanski okrajni glavar Matej Tominc j6 bil prvi, ki je dal nadelati strme stopnice v' Veliko dolino, kar se šteje za začetek turističnega razvoja Škocjanskih jam. Za teti1 je bilo več drznih podvigov v podzemlj6-Vendar se je pravo raziskovanje tega skrivnostnega podzemlja začelo leta 1883, ko so člani Nemško-avstrijskeg3 planinskega društva Josef Marinitsch-Friderich Miiller in Anton Hanke svoj alpinistični podvig usmerili v tedaj neznan6 strme stene škocjanskega podzemlja. Ob domačinih iz Naklega, Matavuna in Sko6' jana so se drznili vstopiti v ogromn0 podzemlje za navpično steno v Šmidl°v' dvorani. V popolni temi, brez sodobn6 razsvetljave, so sekali v strmo sten0 podzemne dvorane pot in stopnice ter pb tem tvegali svoja življenja. Stopinjo za stopinjo je tako visoko nad divje šurne6° reko rasla prva turistična pot, ki jo imenuj6 mo Mačja steza in ki jo štejemo za enegJ izmed najbolj drznih podvigov podzemlju. Pogumni domači jamaiji so let;l 1884 premagali visoki slap ter se spustili d° reke, kar je upodobljeno v lesorezu ^ Heilmanna. Po prodoru v ogromI,L Miilleijevo dvorano ob vstopu v Hankej6' kanal so jamaiji 2. maja 1886 prvič prazn° vali škocjanski praznik.
Leta 1888 so odkrili čudovite ponvice 22 metrov nad podzemsko reko. Takrat je prišlo do velikega podviga: na začetku Hankejevega kanala, 90 metrov visoko pod stropom, so postavili viseči ntost. Od visečega mostu je v steno vklesana steza vzdolž reke iznajdljive raziskovalce in graditelje pripeljala do izhoda v Schmidtovo dvorano in do Velike doline.
Ob teh raziskavah je izšel leta i 887 prvi vodnik Fridericha Mullerja, v katerem avtor priznava, da so bile vse °Pravljene raziskave možne le z nadčloveškimi napori domačinov. Pri Nemško-avstrijskem planinskem društvu pa je izšla 0 teh raziskovanjih Kronika, ki bi jo kazalo Prevesti v slovenski jezik in ponatisniti.
Ko je prišlo po prvi svetovni vojni Slovensko Primorje pod Italijo, je jamo prevzela Societa delle Giulie, ki je jamo 6. maja 1923 slovesno odprla in jo v celoti poimenovala z italijanskimi imeni. Italijani so se zavedali, kaj pomenijo Škocjanske jame na svojih vratih proti vzhodu. Leta 1930 so organizirali gospodarske in turistične organizacije za preureditev turističnih poti v jami. Pod vodstvom Touring cluba so ovrednotili Škocjanske jame in turistično pot popolnoma spremenili. Začenjala se je z umetnim predorom v udornici Globočak in vključila v ogled kapniško Tiho jamo. Pot je vodila po žele-zobetonskem Hankejevem mostu, narejenem leta 1933. Tisto leto je jame obiskalo že 15.214 turistov.
Z E. Boeganom in s J. A.
Perkom se je začela poleg športne še znanstvena raziskovalna dejavnost in s tem sistematično raziskovanje matičnega krasa. Nastale so speleološke revije, na primer “Le vie dTtalia”. Leta 1938 je izšla znanstvena študija E. Boegana “II Timavo, studii sul idrografia Carsica”. Pod vodstvom Italijanskega speleološkega inštituta je skupaj s Postojnsko jamo speleologija prevzela vodilno mesto v svetu. Takrat je izšlo tudi delo G. Timeusa, ki je s sledilnimi poskusi dokazal povezavo med reko Reko in izviri Timava v Tržaškem zalivu. Tesno sodelovanje tržaških in salzburških jamarjev je rodilo za takratne čase prvo izredno Rioedlovo doktorsko disertacijo, ki je zajela rezultate vseh dotedanjih raziskav
'^Sove ponvice še vedno privlačijo zanimanje turistov, čeprav so velikokrat brez vode - Foto: dr.F.Habe
o ir f

|.v' • V|		v JU 5*	mi
[ikiP		tu, ML

skupaj s številnimi novimi načrti škocjanskega podzemlja.
Ko so po drugi svetovni vojni Škocjanske jame prešle v domače roke, se je zvrstilo več njihovih gospodaijev-uprav-ljalcev - od Postojnske jame in Turistične organizacije Portorož (TOP) do podjetja HTG - hoteli, turizem, gostinstvo Sežana. Prva dva sta izboljševala in varovala posamezne dele nove turistične poti, medtem ko je HTG vložil znatna sredstva v spremljajoče objekte. Inštitut za raziskovanje krasa Slovenske akademije znanosti in umetnosti je ponovno izmeril vse turistične poti v Škocjanskih jamah. Pravo svojo lepoto pa so jame pokazale po elektrifikaciji in osvetlitvi leta 1959.
Katastrofalna poplava 2. septembra 1965, malo pred 4. Mednarodnim spele-ološkim kongresom v Ljubljani, je uničila turistično pot v Mahorčičevi jami in v Mahničevi jami, zato so morali obiske preusmeriti iz Velike doline čez greben med obema udomicama v Matavun.
Posebno priznanje Škocjanskim jamam je pomenil 6. kongres speleologov Jugoslavije v Sežani in Lipici leta 1972 ob 150. obletnici Škocjanskih jam, na katerem so predstavili številne turistične probleme teh jam (Glej revijo Naše jame, Ljubljana, 1974!).
V letu 1985 je Škocjanske jame obiskalo že več kot 50.000 ljudi. In da bi se izognili po ogledu jam naporni poti iz 150 metrov globoke Velike doline po stopnicah, je takratna upravljalka jam Turistična organizacija Portorož - TOP s pomočjo gospodarskih organizacij zgradila ob steni Velike doline poševno vlečnico, ki je začela obratovati na veliko veselje domačih in tujih turistov 27. junija 1985. Obenem z njo je zrastel iz tal v Matavunu Sprejemni in informativni center kot izhodišče za oglede jame in kot informacijski center Sežanskega Krasa.
Že od leta 1966 so Tovarna organskih kislin - TOK, Tovarna ivernih plošč Lesonit, Transportno podjetje Petrol in Klavnica v Ilirski Bistrici ter mestne odplake in naselja vzdolž Notranjske Reke
Kanjon Mke
vse bolj in bolj onesnaževali njene vode in zlasti v poletnih mesecih povzročali njeno umazanost in tako močno zaudarjanje, daje bil obisk Škocjanskih jam takorekoč nemogoč. Leta 1974 je takratni predsednik Zveze za varstvo okolja dr. Aleš Bebler na letni dmštveni konferenci v Postojni predlagal ukinitev Tovarne organskih kislin. Nastal je prvi družbeni dogovor o zavarovanju reke Reke pred onesnaževa-
njem, a je ostal le na papirju. Tudi ital' janske speleološke, naravovarstvene in n' ristične organizacije so se na simpozij11 zaščiti Krasa maja 1980 v Trstu zavzele. & je treba zaustaviti onesnaževanje Reke •' zagotoviti njeno nekdanjo čistost. V le"
1976 je bil sklenjen dmgi družbeni dog'
.ov0f
za očiščenje Reke, ki so ga podpisali p0*^ gospodarskih organizacij prizadete?
območja tudi izvršni svet R Slovenije
skupščina občine Ilirska Bistrica. V tovarni ivemih plošč Lesonit so začeli graditi čistilno napravo za izločanje lesnih vlaken in odpadnih voda ter postopno prešli na proizvodno vlaknenih plošč po suhem Postopku. V Tovarni organskih kislin pa so ukinili škodljivo proizvodnjo.
Mednarodna speleološka zveza je zaradi onesnaženosti Reke oktobra 1982 sklicala ob 160. obletnici turističnega razvoja Škocjanskih jam mednarodni simpozij "Zaščita Krasa”, ki je obravnaval vse Probleme Reke in Škocjanskih jam. Takrat Je Albin Debevec predstavil zahtevo, naj se Škocjanske jame predlaga Unescu za vpis v ■begov Seznam svetovne naravne in kultne dediščine. V naslednjih letih do osamosvojitve Slovenije je sledilo sedem zborov podpisnikov drugega družbenega dogovora za očiščenje Reke.
Veliko je k zmanjšanju one-sUaženosti Reke pomagala tudi Mednarodna speleološka zveza na svojih kongresih v Sheefieldu leta 1977 in v ^ovvling Greenu leta 1981. Na vladi v Kirnu in Beogradu je naslovila zahtevo po čiščenju Reke in s tem tudi Škocjanskih Jam. Natančna ekspertiza Zavoda K Slovenije za zdravstvo je predstavila °Uesnaževalce okolja v Ilirski Bistrici, ki so zlasti v poletnem času močno obremenjevali Reko. Sočasno so znanstveni prispevki Inštituta za raziskovanje krasa ZRC Slovenske akademije znanosti in umetnosti temeljili potrebo po vpisu Škocjanskih Jam v Seznam Unescove svetovne 'dediščine. Po več kot enoletnem preverjanju strokovnjakov so v Zavodu R Slovenije ^ varstvo naravne in kulturne dediščine l( ta 1985 predstavili v slovenskem jeziku Konvencijo za varstvo svetovne kulturne 'n naravne dediščine”. Sestal seje medvladni komite za svetovno dediščino v Parizu.
m 28.
zasti
novembra 1986 je slovenskemu °pstvu v sestavi Marijan Kolarič, ^°maž Vuga, Albin Debevec in Matjaž c Uspelo na Unescovi seji izboriti Škoc-J^nskim jamam vpis v omenjeni seznam.
skih S,
Ob prvi obletnici vpisa Škocjan-jam v Unescov seznam so v najemnem centru v Matavunu slavnostno stavili Škocjanske jame in prve vidne e zdravljenja onesnažene Reke. Leta s,. Je v sodelovanju italijanskih in sloven-strokovnjakov izšla v založbi Fachin
strokovna in slikovno bogato opremljena knjiga “II Timavo”, ki jo je v slovenskem jeziku z naslovom “Reka-Timav” izdala Mladinska knjiga.
Dogodki po letu 1990 so spremenili potek zdravljenja Reke. Maja 1990 je Komisija za kras in turistične jame Mednarodne speleološke zveze skupaj z Jamarsko zvezo Jugoslavije v Sežani organizirala simpozij o zaščiti krasa in turističnih jamah in za to priložnost izdala posebno publikacijo, ki je posvečena predvsem problemom matičnega krasa. To je pripomoglo k ukinitvi obratovanja Tovarne organskih kislin v Ilirski Bistrici. Po odhodu tankovskih enot JLA iz tega kraja in po ukinitvi velikih onesnaževalk okolja, kot so bile Grafika, Kmetijska zadruga, Mlekarna in Klavnica, se je kakovost vode v Reki popravila tako, da se je iz III. kakovostnega razreda postopno uvrstila v II. kakovostni razred in da se vanjo vrača življenje.
Zaradi onesnaženih kraških izvirov v Tržaškem zalivu je Tržaška sekcija Sklada za naravo (Ecological Bricks for Common House of Europe) navezala stike s takratnim Zavodom R Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine, z Ministrstvom za okolje in prostor vlade R Slovenije in s Komisijo za zaščito krasa in turistične jame pri Mednarodni speleološki zvezi. Na protestnem zborovanju proti gradnji sinhrotrona blizu slovensko-itali-janske meje, ki je bilo v Trstu, so tudi predstavniki že omenjenih ustanov iz Republike Slovenije podprli protestno izjavo, ki nasprotuje vsakršni gradnji industrijskih in drugih obratov ter ustanov na še nedotaknjenem območju Tržaškega Krasa. Protestu so se pridružile vse slovenske organizacije, povezane v tamkajšnji Kraški gorski skupnosti.
Mednarodna speleološka zveza, ki združuje več kot 80 kraških držav, je na pobudi Evropskega sklada za varstvo narave naložila svoji Komisiji za varstvo krasa in turistične j amer, naj sodeluje v prizadevanjih za ustanovitev mednarodnega kraškega parka, ki naj bi obsegal Tržaški Kras v Italiji in Kras v Republiki Sloveniji. Predlog za ustanovitev takega Mednarodnega kraškega parka so obravnavali 17. novembra 1992 na letnem zboru Zveze društev za varstvo okolja Jugoslavije pod predsedstvom Aleša Beblerja. Maja pa
je na pobudo Tržaške sekcije sklada za naravo Vrhovni rimski sklad za varstvo okolja sklical v Miramarskem gradu pogovor naravovarstvenih organizacij Benečije in Julijske krajine in soglasno ugotovili smiselnost predloga o mednarodnem kraškem parku. Za mnenje o tem sem po pogovom v Miramaru prosil predsednika R Slovenije Milana Kučana, ki je po predhodnem posvetovanju s predstavniki Slovencev in njihovih organizacij v Italiji ter ekoloških organizacij v Sloveniji odsvetoval ustanovitev takšnega parka, dokler se politične, gospodarske in narodnostne razmere med Italijo in Slovenijo ne uredijo in dokler Italija ne sprejme obljubljene zakonodaje o zaščiti slovenske skupnosti na svojem ozemlju. Zakona o kraškem parku na Tržaškem italijanski parlament še ni ratificiral, medtem ko je Državni zbor R Slovenije zakon o Regijskem parku Škocjanske jame kot izhodišče za postopno ustanovitev Kraškega regijskega parka v R Sloveniji sprejel v začetku oktobra 1996... Menim, da bi skupni slovensko-italijanski Mednarodni kraški park ustrezno zavaroval Tržaški in Slovenski kras samo, če bi bil pod Unescovim okriljem. Seveda pa bi to narekovalo spremembe nekaterih členov Osimskega sporazuma!
Škocjanske jame, kakršne se ponujajo obiskovalcem sedaj, so rezultat truda in naporov treh generacij, ki so veliko žrtvovali, da so odkrili, opisali in turistično uredili to čudovito, skrivnostno svetovno zakladnico najrazličnejših naravoslovnih, zgodovinskih, kulturnih, turističnih in ekoloških vrednot. Vsi raziskovalci in obiskovalci Škocjanskim jamam priznavajo svetovni sloves. Zato ni čudno, če je sloviti francoski speleolog Norbert Casteret ob svojem obisku slovenskega krasa zapisal: “V postojnski jami lahko vidi obiskovalec vse, kar si srce poželi; Škocjanske jame pa so edinstvene na svetu!”
Ko v letu 1996 slavimo desetletnico vpisa Škocjanskih jam v Unescov Seznam svetovne dediščine in ko se veselimo sprejetega zakona o Regijskem parku Škocjanske jame, se moramo dokončno ovesti, da imamo Slovenci v Škocjanskih jamah svoj kraški biser, ki je obenem tudi svetovna skrb.
Odkrivanje Škocjanskih jam in njihovo urejanje za turistične obiske
Marko Simič
dipl. geograf, svetovalec direktoija Uprave RS za varstvo narave, Ministrstvo za okolje in prostor, 1000 Ljubljana, Vojkova 1/b
Če želimo odgovoriti na ti vprašanji, se moramo dotakniti nastanka Škocjanskih jam. Nastale so namreč na stiku dveh različnih svetov. V prvem, ki na površju Zemlje močno prevladuje in smo ga bolj navajeni, se kapljice dežja, ki padajo na tla, zdmžujejo v curke, curki se stekajo v potočke, ti se družijo v potoke, ki tečejo v reke, te pa na koncu poti pritečejo do morja.
Drugi svet, svet krasa, je veliko skrivnostnejši; padavinske vode po površju ne pridejo daleč; skozi razpoke ponikujejo v notranjost kraškega masiva, spotoma raztapljajo apnenec in ustvarjajo kraške jame. Kam se v tem svetu stekajo vode je veliko bolj zapleteno vprašanje, saj v njem ne veljajo pravila s površja. Nič ni predvidljivega, dogaja se celo, da vode danes tečejo na eno stran, že jutri pa tečejo na dmgo.
Kot drugje v naravi je stik dveh svetov najbolj zanimiv. Na eni strani je več kot 400 km2 veliko porečje na vododržnih flišnih kamninah, s katerih iz smeri Snežnika priteče naša najbolj vodnata ponikalnica Reka, ki ima po močnem in
REKA JE IZDOLBE SVETOVNO ZNAN PODZEMSKI KANJON
Na Unescovi generalni konferenci leta 1972 v Parizu je bila sprejeta Konvencije o varstvu svetovne kulturne in naravne diščine, ki jo je leta 1974 ratificirala Jugoslavija, po osamosvojitvi pa jo je prevzela tudi Slovenija. Konvencija je vpeljala seznam objektov in območij kulturne in naravne dediščine, v katerem so se znašli objekti univerzalne vrednosti, katerih varovanje je nujno v imenu vsega človeštva.
V ta seznam so 26. novembra 1986 kot edini objekt z ozemlja Slovenije vpisali Škocjanske jame. Letos obhajamo deseto obletnico, vendar se pomena tega dogodka še vedno ne zavedamo v celoti. Zakaj v seznamu ni širši javnosti veliko bolj znana Postojnska jama? Kaj je tisto, kar Škocjanske jame loči od vseh ostalih skoraj sedem tisoč znanih jam v Sloveniji in stotisočev po svetu ter jih uvršča med 469 objektov, ki so zadostili izjemno ostrim Unescovim merilom?
dolgotrajnem deževju pretok tudi do 150 kubičnih metrov na sekundo. Na drugi strani pa se pod Gornjimi Vremami začne debela skladovnica skoraj popolnoma čistih apnencev. To pomeni, da na Kras vsako sekundo priteče do 150 ton vode, ki ima poleg strašne erozijske moči tudi veliko sposobnost raztapljanja apnencev. Zato ni presenetljivo, če je Reka za 2,5 km dolgo sotesko v apnencih izdolbla še enkraten in svetovno znan podzemski kanjon, ki je takšna posebnost, da je bila odločilna za vpis v seznam svetovne dediščine.
Škocjanske jame se pričnejo že pred slavnim podzemskim kanjonom. Površinska soteska se konča s 40 m visokim vhodom v prvi del Škocjanskih jam, nekoč imenovan Male jame. Sestavljata jo Mahorčičeva jama, iz katere Reka brez izrazitega prehoda priteče v Mariničevo jamo. V Mahorčičevo jamo od zgoraj pripelje tudi 76 m globoko brezno Okroglica, ki ima okrogel obzidan vhod v sami vasi Škocjan. Med Mariničevo jamo in ponorom Reke v Škocjanske jame v
ožjem pomenu se je v geološki zgodovin' porušil strop. Nastali sta dve veliki udoru' Dolini, Velika in Mala, ki ju loči naravo' most, pod katerim se v brzicah in čez dv" slapova prebija Reka. Prostornina obeh udomic znaša kar 3.290.000 m3. V Velik' dolini sta vhoda v dve zanimivi in pomen1' bni jami: v 600 m dolgo Tominčevo jamo z arheološkim najdiščem in višje v pobočju v Ozko špiljo s paleontološkim najdiščem.
V udomicah je bogato rastlinstv" z zanimivim mešanjem srednjeevropskih-mediteranskih, submediteranskih in alpskih vrst. Tako lahko nedaleč drug od drugeg3 opazujemo jeglič (latinsko:Primula auric11 la), ki od zadnje ledene dobe tod vztraja ";l nadmorski višini komaj kaj nad 300 m. značilno mediteransko praprot veneri"6 laske (Adiantum capillus-veneris). Velik3 dolina je tudi klasično nahajališč endemične Justinove zvončnič (Campanula justiniana).
Udomi dolini s Tominčevo jamo s° že od leta 1819 naprej turistično ureje-vali. Pozneje so speljali turistične poti tudi Škocjanske jame v ožjem pomenu
be
Sede. Naš opis jame sledi ponornici,
;nJi turistični obisk pa na žalost poteka
današ
Pfav v nasprotni smeri. Leta 1933 so ^antreč Italijani iz udornice Globočak v
jamo, lepo zakapan del Škocjanskih
Tiho
Jcirh
Prekopali 90 m dolg predor in skozenj Preusmerili obiskovalce, ki po ogledu jamo ^Pustijo skozi Veliko dolino. Tako so ob,reS1^ najbolj Pe,C(2C) težavo turističnega lska, saj so se pred tem po isti poti privali tako turisti, ki so iz Velike doline 'v juruo, kot tisti, ki sojo že zapuščali.
. . Naslednji problem množičnega ^stičnega obiska - kako premagati veliko 5 s'nsko razliko med dnom Velike doline in ra^rejemn'mn centrom - je po žolčnih Pr'Uvah razrešilo turistično dvigalo, ki so Položili na južno pobočje Velike doline. nj Površinski tok Reke v Veliki doli-^ konča s slikovitim ponorom pod 164 's°ko steno z razglediščem na vrhu. Ob
ponoru je Schmidlova dvorana, iz katere vodi prehod v Dvorano sigovih ponvic, ki so globoke do 1,5 m. Na žalost večina obiskovalcev pozna jamo predvsem po sigovih ponvicah. So sicer lepe, čeprav so v zadnjem času brez vode, a niso enkratne, saj podobne ali še lepše najdemo v marsikateri jami pri nas in v tujini. Tako so se ponvice znašle tudi na sicer zelo lepi spominski znamki ob desetletnici vpisa v Seznam Unescove svetovne dediščine, čeprav bi na znamko bolj sodila podzemska soteska.
Takoj za ponorom vstopa Reka v podzemeljski kanjon takšnih dimenzij, da bi bil tudi brez stropa, na površju, naravna znamenitost. Šele po ureditvi električne razsvetljave v prvem, turističnem delu kanjona, lahko vidimo vso njegovo mogočnost. Kot večina naravnih znamenitosti na krasu, povezanih z vodo, nam tudi Škocjanske jame ob vsakem obisku kažejo drugačno podobo. Že ob suši nas prevzame pogled na potok globoko pod nami, ob višji vodi pa nas pogled na naraslo, razpenjeno
podzemsko reko, navdaja z grozo. Najvišjih voda s turistične poti ne moremo opazovati; Reka ima izjemno veliko razmerje med najnižjo in najvišjo vodo, kar 1:1500, tako da ponor na koncu jame ob poplavah ne zmore požirati vse vode. Takrat začne Reka zastajati in zalivati jamo. Ob naj višji vodi je poplavljen večji del kanjona; v Tihi jami in ob stari turistični poti v Veliko dolino sta oznaki, kako visoko so segale najvišje zabeležene poplave.
Danes se turistom odpre pogled na kanjon na izhodu iz suhe in mestoma lepo zasigane Tihe jame. Takoj zatem prečijo kanjon po mostu, ki se boči 46 metrov nad Reko. Z mostu je kar nekoliko srhljiv pogled na stezo, ki se na obeh straneh dvigne še višje nad Reko. Tam, 90 m nad vodo, vidimo zadnje ostanke nekdanjega mostu na jeklenicah z pomenljivim imenom Mačja brv; takratni turisti so morali imeti kar močne živce, da so prečili Hankejev kanal po gugajočem se mostu tik pod stropom.
■v?'
Si

V:

S Hankejevega mostu je v smer Reke lep razgled na najožji del kanjona, imenovan Hankejev kanal. Od mostu do ponomega sifona lahko sledimo Reki še 1400 m daleč po nadvse divjem podzemskem kanjonu, ki pa ga turisti na žalost ne vidijo. V stene soteske visoko nad Reko je vklesana pot, pa kateri so do prve svetovne vojne vodili obiskovalce, ki pa niso smeli biti preveč vrtoglavi. Pozneje, ko je jama prešla v italijanske roke, je pot začela propadati, tako dajo danes uporabljajo le še jamarji.
Hankejev kanal se kmalu razširi v Dvorano Nemško-avstrijskega planinskega društva, sledi Rinaldinijeva dvorana, za njo pa Putickova dvorana. Tik pred koncem podzemskega kanjona se strop zadnjič dvigne, tokrat najvišje. Martelova dvorana, ki je dobila ime po slavnem francoskem raziskovalcu krasa Alfredu E. Martelu, je naš največji podzemski prostor. Najnovejša izmera Inštituta za raziskovanje krasa Slovenske akademije znanosti in umetnosti je pokazala, da je dvorana dolga 308 m in široka do 123 m. Že povprečna višina presega 100 m, najvišja točka pa je celih 146 m nad tlemi. Z laserskim daljinomerom so posneli kar precejšnje število profilov, tako da so lahko izračunali tudi prostornino Martelove dvorane - ta meri kar 2.100.000 m3. Čeprav že dolgo časa ni več največja dvorana na svetu (največja, Sarawak na Borneu, je s prostornino 12.000.000 m3 skoraj šestkrat večja), njena slava ni prav nič potemnela, saj je kot del podzemskega kanjona tudi dobro stoletje po odkritju enkratna.
Dva milijona kubičnih metrov prostornine si človek le težko predstavlja, še težje pa jih vidi. Ker Martelova dvorana seveda ni električno razsvetljena, lahko sij jamarskih karbidnih svetilk za silo osvetli samo najbližjo steno. Le odmev bobneče reke in odsotnost zvezd spomnita občasne obiskovalce - jamarje, da niso na nočnem potepu nekje na površju. Samo enkrat sem približno dojel dimenzije dvorane - v svetlobi vojaške signalne rakete, ki smo jo izstrelili proti stropu. Pa še ta je daleč, pre-
Malo dolino in Veliko dolino, dve veliki udornici ob vhodu v Škocjanske jame, loči naravni most, pod katerim se skozi jamo, imenovamo Miklov skedenj, v brzicah in čez dva slapova prebija Reka...
Na sliki je spodnji slap, kakor ga vidimo z opuščene turistične poti.
den je dosegla strop, v loku zavila navzdol...
Takoj za Martelovo dvorano se strop spusti do vode; jama se konča s sifonom.
O zgodovini raziskovanj -kot v napetem romanu
O zgodovini raziskovanja Škocjanskih jam bi lahko napisali napet roman. Prvo poglavje je bilo napisano že leta 1815, ko je tržaški gostilničar Jožef Eggen-hoffner dobesedno preplaval Mahorčičevo in Mahničevo jamo in po podzemski vodni poti dosegel Malo dolino. Sledil je pogumen poskus Jakoba Svetine (1807-1872), ki seje leta 1840 s čolnom spustil v začetne dele Velike jame in se prebil do dmgega od skupaj petindvajsetih slapov, ki si sledijo do končnega sifona. Leta 1851 je v jami do četrtega slapu prodrl svetovno znan dunajski geograf dr. Adolf Schmidi, ki mu je
pomagal rudarski inženir Ivan Rudolf
Idrije.
Prve raziskovalce lahko
le
občudujemo, saj so, za razliko od nas, ^ divjo podzemsko Reko opazujemo z vamc ograjenih turističnih poti, morali s čolni P° reki navzdol, čez slapove, v neznano. In P' tem so vedeli, da jih lahko pogubi nevihta kjerkoli v porečju Reke.
Leta 1883 se je začelo no'0 obdobje raziskav, ko so jame lotili Anu’^ Hanke, Josef Marinitsch (Jožef Marinkin Friedrich Miiller, člani Primorske se cije Nemško-avstrijskega planinske?11 društva. Duša raziskovanj je bil montan>st' rudarski svetnik Anton Hanke (1840-189 po rodu iz češkega dela Šlezije.
Sočasno z raziskavami Škocja^
skih jam so se člani Nemško-avstrijske-
planinskega društva lotili tudi bližnje Kac^ jame pri Divači; slutili so namreč, da se dnu te jame pojavljajo vode Reke,
Pogled iz Mahorčičeve jame proti vhodu je vedno hvaležen fnt»grafski motiv...
Velika dolina, naravni most in Mala dolina z razgledišča, 164 metrov nad ponorom Reke. V obeh udomicah je bogato rastlinstvo z zanimivim mešanjem srednjeevropskih, mediteranskih, submediteranskih in alpskih vrst. Ob poplavah, ko sifon na koncu podzemskega kanjona ne zmore požirati pritekajoče vode, zalije Reka večino jame, v udomicah pa nastane jezero. Najvišja poplava je v Veliki dolini segala skoraj do oboka naravnega mostu.
'Zginejo v Škocjanskih jamah. Po tem, ko 0 domačini na svojo roko dosegli dno grozljivega, 184 m globokega vhodnega brez-na'80 vanj z nadvse primitivnim vitlom 28. j^lja 1890 spustili tudi Antona Hankeja.
a dnu je raziskal in izmeril dvorano ter aekaj jamskih rovov, iz jame pa seje vrnil z 0 eznijo, ki ga je leto kasneje položila v Prezgodnji grob. Pokopali so ga blizu jame aJegovih sanj; večni pokoj je našel na 'žnjem pokopališču v Škocjanu, ranjeno mu je bilo razočaranje, ki so ga P° desetletju raziskav v Škocjanskih jamah 8ePtembra 1893 doživeli njegovi pri-•jatelji. ko so dosegli Jezero smrti (danes ga ta ululemo Mrtvo jezero) in spoznali, da se Pot ob podzemskem toku Reke neprek-llcno konča.
P° koncu prodiranja ob Reki je lot r n°V0 °bdobje, ko so se raziskovanja za' ■' 03 ■ a'Ps^' način. Do vseh odprtin in nimivih mest, tudi če so bila visoko nad
vodo, so nadelali poti, kot so bili navajeni iz gora. Deloma so jih vklesali v živo skalo, deloma pa so na železne nosilce položili deske. Sčasoma so z nadvse drzno speljanimi potmi, ki so danes pravi tehniški spomenik, prepredli vso jamo. Pozabljeni junaki napornih in nevarnih nadelav so domačini, ki so tako prišli do skromnega zaslužka. Omeniti je treba vsaj Jurija in Jožeta Cerkvenika, Jožeta in Pavla Antoniča, Jožeta Nedoha in Franca Cerkvenika. Nadelava drznih poti je terjala tudi eno življenje; leta 1905 seje ponesrečil Jurij Cerkvenik.
Vprašanje, kam odteka voda iz sifona Mrtvega jezera, je bilo rešeno leta 1912, ko je Gnido Timeus objavil rezultate prvih barvanj, ki so dokazala že dolgo domnevano povezavo Škocjanskih jam z jamo Labodnico, ki ima vhod pri Trebčah (Trebicano) v Italiji tik ob meji s Slovenijo in z izviri Timave (Timav) pri Devinu
(Dnino) ob obali Jadranskega morja. Leta 1927 je tedanji italijanski Kraljevski inštitut za morsko biologijo iz Rovinja izvedel zelo nenavaden sledilni preizkus, ki je pray tako dokazal povezavo Reke z izviri Timave; v Labodnico, v Reko v Veliki dolini, pri mostu v Škofijah in pri Vremskem Britofu so namreč spustili označene jegulje, ki so se pojavile v kraških izvirih ob Jadranskem morju.
Zadnje veliko odkritje v Škocjanskih jamah je bilo 22. julija 1904, ko so s pomočjo močnih acetilenskih žarometov na vhodu v Hankejev kanal, visoko nad podzemsko reko, odkrili veliko čmo odprtino, ki je raziskovalce pripeljala v 650 m dolgo, lepo zakapano Tiho jamo, ki jo danes turisti vidijo na začetnem delu svoje poti.



Kljub neprekinjenim raziskavam v Škocjanskih jamah zelo dolgo, lahko bi rekli od odkritja Tihe jame, ni bilo novih pomembnejših jamarskih odkritij. Kazalo je že, da jama raziskovalcem ne bo več dovolila razkriti nobene skrivnosti, ko so jamski potapljači leta 1991 v Marchesettijevem jezeru, tik pred Mrtvim jezerom, med naplavljenim lesom našli prehod v 20 m globok sifon. Ta jih je pripeljal v nove dele jame, kmalu pa jim je pot proti Kačni jami zaprl nov sifon. Očitno bodo zadnje poglavje zgodovine raziskovanja slavne jame pisali jamski potapljači.
Številne raziskave se zrcalijo tudi v izjemno bogati bibliografiji. Prvi je o jamah pisal Ferrante Imperato že daljnega leta 1599, sledila sta mu Athanasius Kircher leta 1678 in J. V. Valvasor enajst let pozneje, nato pa je bilo objav vse več. Prav pred kratkim je v sodelovanju Inštituta za raziskovanje jam Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter Slovenske nacionalne komisije za Unesco izšla knjižica “Škocjanske jame, A Contribution to Bibliography”, v kateri je Maja Kranjc zbrala kar 399 naslovov 222 različnih avtoijev.
Veliki problemi - varovanje jam
Kljub temu, da Škocjanske jame turistično obiskujejo že od začetka prejšnjega stoletja, pa so pravno varstvo doživele zelo pozno; območje Škocjanskih jam so šele leta 1980 zavarovali z občinskim odlokom.
Velik problem varstva Škocjanskih jam je onesnaženje Reke, ki ponikuje v jamah. Reka ima veliko porečje in v jamo se razen vode stekajo tudi vse industrijske in komunalne odplake s tega območja. Pred leti je bilo predvsem ob suši prav grozljivo -Reko so pokrivali več metrov visoki kosmi pen, v jamah pa je zaudarjalo po fenolih. Glavna onesnaževalca sta bila Tovarna organskih kislin in Salonit v Ilirski Bistrici. Razmere so bile tako kritične, da je Škocjanskim jamam grozil izbris s seznama svetovne dediščine. Onesnaženost se je neko-
Slika na levi:
Površinska soteska Reke se nadaljuje z enkratnim Podzemskim kanjonom. Turistom je dostopen le pni del kanjona, zadnji, najbolj divji del z Martelovo dvorano, našim naj večjim podzemskim prostorom, pa je dostopen le jamarjem (na sliki), ki uporabljajo že močno načeto, v steno vklesano pot, po kateri so pred prvo svetovno vpjno do konca jame vodili ne preveč vrtoglave turiste. Pot poteka večinoma visoko nad razpenjeno Reko, tako da sij karbidnih svetilk za silo osvetli le najbližjo steno.
Čeprav so Italijani po koncu prve svetovne vojne, ko so priključili Istro 'n Primorje Italiji, preimenovali večino podzemskih prostorov v Škocjanskih Jamah, se je do danes le ohranilo nekaj napisov še iz časov pionirskih raziskovanj... Na sliki je spominska plošča v Rinaldijevi dvorani, ki označuje, da so jo 3- avgusta 1890 odkrili Anton Hanke, Josef Marinitsch in Friderich Miiller.
Na sliki je vhodni del Mahorčičeve jame, kamor ravno še sega dnevna svetloba. Z opuščene turistične poti je čez podzemsko reko lep pogled na spodnji del 76 metrov globokega brezna Okroglica, ki se odpira sredi vasi Škocjan.
liko zmanjšala po uvedbi zaprtega proizvodnega postopka v tovarni Salonit in zgraditvi zadrževalnikov Klivnik in Mola, iz katerih ob suši s čisto vodo bogatijo pretok Reke. Prav neverjetno pa se je kakovost vode zboljšala po osamosvojitvi, ko je propadla zloglasna Tovarna organskih kislin in ko je z odhodom Jugoslovanske armade prenehala onesnaževati Reko vojašnica v Ilirski Bistrici.
Zaradi zahteve Unescove Konvencije, da morajo biti objekti, uvrščeni v Seznam svetovne dediščine, zavarovani na državni ravni, in da mora država skrbeti tudi za njihovo upravljanje, pa tudi zaradi perečih problemov lastninjenja dosedanjega upravljalca jam - podjetja HTG Sežana, je Uprava RS za varstvo narave Ministrstva za okolje in prostor pripravila zavarovanje na državni ravni.
Ker se v krajini in vaseh na zavarovanem območju značilno prepletata
naravna in kulturna dediščina, smo se naravovarstveniki kljub sorazmerni majhnosti območja odločili za varstveno kategorij0 regijskega parka. Za obstoj parka Je ključnega pomena vzdrževanje kulturne krajine, ki ni možno brez domačinov. Zat° je za razliko od narodnega parka, v katerem želimo vsaj v osrednjem območju čim bolj omejiti človekov vpliv, v regijskem parku nujno zagotoviti možnosti za življenj6 domačinov. Regijski parki tako niso “indijanski rezervati”, kot nam to pogost0 očitajo, temveč območja, v katerih V varstvenih razlogov razvoj omogočamo it| pospešujemo, le da ga usmerjamo v naravi prijazne oblike.
V zakonu o Regijskem park0 Škocjanske jame, kije bil sprejet 1. oktobra 1996, je zavarovano območje razširjeno s 320 na 412 ha. Zanimiv je razlog za širite' • vsi raziskovalci so kot osnovo uporablja11 načrt jame, ki izvira še iz časov pred prv°
svetovno vojno. Kljub znani natančnosti in zanesljivosti pa so avstro-ogrski geodeti pri le°dolitskih meritvah naredili napako, ki je Povzročila, da je na načrtu podzemski kan-J°n od začetka Hankejevega kanala naprej Gven, v resnici pa se zalomi za 15°. ! aPaka je povzročila, da se je zadnji del Jame znašel zunaj zavarovanega območja. . °datni razlog za širitev pa so novi deli Jame. ki sojih odkrili potapljači za sifonom.
V Regijskem parku Škocjanske Jame so tako: soteska Reke dolvodno od 'flos.tu pri Famljah, spodnji del soteske ušice, območje Velike doline in Male 0 me ter celotno območje nad znanimi ^amami. V območje so vključene tudi <.e '*^e udornice Sokolak, Globočak, 'n Lisičina, ki so geološki sledovi s^il^anJih ponorov Reke v okolici Škocjan-v ' . jam dve jami na Prevali, pri čemer je e 1 a jama na Prevali zelo pomembno
teološko najdišče.
Od občinskega zavarovanja se	območju niso dovoljene dejavnosti, ki bi
zakon o regijskem parku razlikuje tudi po	količinsko ali kakovostno spremenile obsto-
tem, da uvaja poseben varstveni režim na ječi vodni režim Reke. celotnem porečju Reke. Na tem vplivnem
Po uveljavitvi Regijskega parka Škocjanske jame nas čaka še ena naloga. Regijski park Škocjanske jame je namreč le prvi korak k načrtovanemu Kraškemu regijskemu parku, ki je bil zasnovan že leta 1967. Takrat je bila v reviji Varstvo narave prvič podana zamisel za ustanovitev dveh kraških (po svojem bistvu regijskih) parkov: vzhodnega, ki bi obsegal Planinsko polje, Postojno in Cerkniško jezero (sedaj je to predlagani Notranjski regijski park), ter zahodnega, (sedaj je to predlagani Kraški regijski park), ki je načrtovan tako, da bo zajel celoten Kras do Škocjanskih jam na vzhodu, okolico Kozine z Matarskim podoljem, Slavnik in celotno območje Kraškega roba. Tako bo tudi prenovljena Gambočeva hiša, sprva namenjena informacijskemu centru Regijskega parka Škocjanske jame, prerasla v upravni in informacijski center precej večjega parka.
Vse fotografije: M. Simič


Škocjanske jame
\n
SO ŠKOLJKA Z BISEROM
Peter Skoberne
dipl. biolog, svetovalec direktorja Uprave RS za varstvo narave. Ministrstvo za okolje in prostor, 1(XX) Ljubljana. Vojkova 1/b
ostankom jamskega rova, v Veliko dolino. Reka tudi sedaj dokazuje svojo korozijsko ali razjedalno in erozijsko ali izpiralno moč, ko še vedno dolbe korita, prag odpornejših kamnin pa premaguje v slapu. In če zdaj z Reko vstopimo v Škocjanske jame, potem bomo čisto drugače, bolj celovito dojemali izjemno podzemsko sotesko.
Zunanje dele jame je dobro poznal že Valvasor. Morda se kdo prizaneslji-vo nasmehne, ko vidi fantastično Nazobčane skale na bakrorezu Škocjanskih Jam v Slavi vojvodinje Kranjske. Toda, če Se omejimo na dejstva, se vse prav osuplji-v° ujema. Verjetno je Valvasor narisal skico, vse druge podrobnosti pa je dodal bakrorezec, ki si je dal duška, da je izpolnil sliko. Valvasorje tudi vedel, da Reka Potem, ko izgine v Škocjanskih jamah, spet 'zvira kot Timav pri Devinu. Primerja tudi ^eko in Ljubljanico, dve “sestrski” reki,
Med grmovjem sem se prebijal na konec skalnega pomola, ki izpostavljeno štrli v Malo dolino. Fotoaparat mi je nerodno bingljal z ramena, dodatno pa me je oviralo stojalo, ki sem ga držal v roki. Vračal sem se namreč z botaničnega obiska pomladanske Stene v dolini reke Dragonje in ko sem se bližal Škocjanskim jamam, me je zamikalo, da bi poslikal avrikelj, saj bi moral v tem času cveteti. Toda sonce je bilo že zelo nizko, ko sem se skobacal iz avta na parkirišču pred Sprejemnim centrom Škocjanskih jam. Zato sem moral pohiteti in izkoristiti pojemajočo svetlobo...
Avrikelj (Primula auricula) foto: P. Skoberne
Venerini laski (Adiantum cupillus - veneris) foto: P. Skoberne
Med skalami na koncu grebena sem zagledal rumena očesca. Avrikelj (latinsko: Primula auricula) cveti! Čez nekaj trenutkov sem že zadihan sedel ob sončno razprtih cvetovih. Počakati sem moral, da se pred slikanjem še umirim, in užival v razgledu. Pred mano seje dvigovala mogočna stena, na kateri čepi vasica Škocjan. S te točke je še bolj mogočna kot z razgledišča. Razločno sem videl ptičja gnezda, pa tudi srage fekalnih voda. In ogromna odprtina značilno trikotne oblike -Mariničeva jama. Most pred njo žalostno
opozarja na nevzdrževano pot skozi Mahorčičevo jamo in obe Dolini. Turistično so najprej opremili zunanje dele Škocjanskih jam, sprva dostop v Veliko dolino, nato pa še ostale povezave. Šele po nadelavi poti v jamo, predvsem pa po zgraditvi umetnega predora iz Globočaka, se je težišče obiska premaknilo v samo jamo, v zadnjih dveh desetletjih pa zunanji deli Škocjanskih jam niso več sestavni del turistične ponudbe. Zaradi tega so obiskovalci Škocjanskih jam za marsikaj prikrajšani. Razen z razgledišča ali morda še z obzidja
cerkvice sv. Kancijana ne dobijo predstav0 o izjemnih površinskih kraških pojavih-Prav tukaj, na stiku med flišem in apnene-si lahko na kratki razdalji ogledajo, in kar j1-še pomembneje, doživijo delovanje vode v apnencih.
Najprej se spustimo v sotesk0 Reke. ki poni ra v Mahorčičevo jamo. nate mimo udomega brezna Okroglice pridem0 skozi Mariničevo jamo spet na svetlo -Malo dolino, pravzaprav v jamo z udrtim stropom - in se prebijemo pod naravni'11 mostom, to je Miklovim skednje'11
Treminjalki in "potapljalki”, ki sta si po teh ^s'nostih podobni, hkrati pa različni, saj e Reka v Jadransko morje, Ljubljanica Pa teče v Črno morje.

'^asusiovci opisan _________
^ iz Škocjanskih jam; še več, \l [er^lna je uveljavljen v mednarodni kr; :	ln°logiji. Zato me vedno znova v;
“tl p1’ ^at^ar prevajalci spremenijo ude rnalt'110 V ‘ va**ey”- Saj že kraško \ diše ’ 'Z<*ražen' tujci sprašujejo na raz cu Is this dolina?” Takšno vprašanj
prav lepa iztočnica, da se malo pohvalimo, kako s slovenščino lahko obogatimo tudi kakšen drug jezik. Morda skromna zamenjava za ‘Tool cool” in druge besede, ki vdirajo v naš jezik. Bodimo vsaj malo ponosni na tisto, kar izvira iz naših krajev!
Pa se vrnimo k avriklju!
Zakaj je taka posebnost, ko je vendarle zelo pogosten v Alpah in predgorju? Zanimivo je predvsem to, da uspeva ta alpska rastlina zunaj območja svoje običajne razširjenosti. In če pozorneje pogledamo, bomo videli, da delajo avriklju v Škocjanskih jamah družbo tudi druge alpske rastline, na primer kamnokreči.
Seveda se takoj ponuja vprašanje, zakaj je prav v Škocjanskih jamah otok alpskega rastlinstva? V obeh Dolinah, Veliki in Mali, se nabira jezero težkega hladnega zraka, zato so v njunem spodnjem delu podnebne razmere podobne alpskim in so omogočile, da so se tod alpske vrste ohranile še vse iz obdobij, ko so bile zaradi poledenitve na tem območju splošno razširjene. Takšnim rastlinam pravimo ostanki ali relikti.
Toda zelo blizu alpskim rastlinam rastejo v Veliki dolini sredozemske vrste, kot so, na primer, Venerini laski (Adiantum capillus-veneris). Ta nežna praprot gotovo ne bi mogla preživeti že običajnih kraških vremenskih razmer, kaj šele nizke temperature, ki nastajajo v jezeru hladnega zraka! Pa vendar dobro uspeva v Škocjanskih jamah, toda le na stropu Schmidtove jame. Pod njenim stropom namreč izhaja pozimi na prosto lažji topli zrak, saj vemo, da je v jami stalna temperatura okrog 12 stopinj C. Dovolj, da omogoča preživetje v kritičnem času.
To nenavadno srečevanje aplskih in sredozemskih rastlin pa ni edina botanična posebnost Škocjanskih jam. Jeseni zacveti primorska preobjeda (Aconitum anthora), katere edino zanesljivo potrjeno nahajališče v Sloveniji je prav okolica Škocjanskih jam, veijetne pa so tudi potrditve rastišča v dolini Suhe in še kje drugje.
Škocjanske jame so tudi rojstni kraj odkritja Justinove zvončnice (Campanula justiniana). Imenuje se po odkritelju, slovenskemu botaniku Rajku Justinu. Klasično nahajališče ima na tem območju še ena rastlina. Tržaški botanik Pignatti, specialist za zlatice, je opisal Pospichalovo zlatico (Ranunculus
pospichalii), ki jo zaenkrat poznamo samo iz Škocjanskih jam.
Med ogroženimi rastlinami, navedenimi v slovenskem Rdečem seznamu, je treba omeniti še dve; rdečeplodni brin (Juniperus oxycedrus) in dokaj redek bršljanov pojalnik (Orobanche hederae), ki je popolnoma rjav. Ker je brez listnega zelenila, ne more, kakor zmore to večina drugih rastlin, sam izdelovati hrano, ampak jo s posebnimi sesalnimi koreninami črpa iz drugih rastlin. Pri tem je zelo izbirčen, saj zajeda izključno samo bršljan.
Že ta skop pregled dokazuje, daje na območju Škocjanskih jam veliko zanimivosti. Pri tem nisem omenil arheološko znanih točk, kot sta, na primer, Tominčeva jama in Jama na Prevali, niti ruševin gradiča Školja, arhitekturno zanimivih naselij Matavun, Škocjan in Betanja ali cerkvice sv. Kancijana, po kateri se imenuje vse območje Škocjan.
Škocjanske jame so vredne svojega mesta v Seznamu Unescove svetovne dediščine in temu primerna naj bo tudi ponudba za obiskovalce. Namenoma sem napisal obiskovalci in ne turisti! Turiste, ki si hočejo le mimogrede in površno ogledati svetovno dediščino, lahko zadovoljimo s hitrim ogledom podzemeljskega dela jame; te zadržimo v Sprejemnem centru, kjer pa tudi morajo kaj več kot sedaj zvedeti o jami. Drugim obiskovalcem lahko ponudimo z ogledom zunanjih delo bistveno več. In za te goste se odprejo Škocjanske jame kot školjka z biserom. V ta del ponudbe se lahko vključijo domačini in si zagotovijo preživetje tudi s turizmom. To ne pomeni le oddajanje sob in nudenje gostinskih storitev, ampak pomeni tudi sodelovanje pri vodenju obiskovalcev in upravljanje zavarovanega območja, pridelovanje hrane ter pijače in podobno.
Prenovljena Gambočeva hiša in zavarovanje območja na republiški ravni dajeta upanje in možnosti za nov zagon, da Škocjanske jame dosežejo raven, dostojno svetovni dediščini tako s ponudbo kakor tudi z zagotovitvijo ohranitve njenih vrednot.
\/'J
Pred skoraj sto leti...
SIGMUND FREUD
v ŠKOCJANSKIH
JAMAH
Jožko Žiberna
dipl. pravnik - 1000 Ljubljana, Eijavčeva cesta 22
Sigmund Freud (1856-1939),
svetovno znani zdravnik - psihiater, utemeljitelj psihoanalize, metode za preoučevanje in zdravljenje duševnih motenj, je v aprilu 1898 obiskal obe naši jami, najprej Divaško jamo in nato še Škocjanske jame. Ta svoj obisk je opisal v pismu 14. aprila 1898 svojemu prijatelju VVilhelmu Fliessu.
Iz pisma izhaja, da se je Freudov obisk začel v Gorici, da je obiskal Oglej in Videm ter nato prišel skozi Gradež in Devin v Divačo. Tam je prenočil in šel naslednji dan z vodičem Tentavo, znanim jamarjem Gregorjem Žiberno (1855-1929), v Divaško jamo, popoldne pa si je ogledal še Škocjanske jame.
To svojo pot in ogled jam opisuje sicer kratko, a zelo slikovito in za nas zanimivo. Med drugim je zapisal:
“V Divačo sem prišel zvečer in nato tu prenočil. Naslednji dan, bil je ponedeljek, sem si v spremstvu vodiča ogledal kake četrt ure od postaje oddaljeno Rudolfovo jamo (Tako se je takrat pod Avstrijo imenovala Divaška jama, ki je pod Italijo dobila drugo ime, spet po nekem princu, Grotte di Umberto Sottocorona, dokler ni končno dobila današnje ime! - op. J.Ž.). Je polna kapnikov, velikih stebrov, stolpastih kolačev, od zgoraj visečih čekanov, šunk in peruti".
Vsekakor čuden in svojevrsten opis, kakršnega nismo vajeni!
Kot vse kaže, pa je Freuda bolj kot sama jama zanimal vodič, to je Tentava. V pismu v nadaljevanju piše, da je bil zanj najbolj zanimanja vreden vodič, ves omotičen od alkohola, vendar popolnoma zanesljiv, poln humorja in živahen. In nadaljuje:
“ On je odkril jamo... Vsekakor je to propadli genij, ki je ves čas govoril o svoji smrti, s svojih sporih z duhovniki in o
Jamarski vodič Gregor Žiberna - Tentava
svojih osvajanjih v tej podzemni državi". Freud piše, da je bil ta mož že v 37 jamah na Krasu, in nadaljuje: “V njem sem spoznal nevrotika in njegovo konkvistadorstvo (osvajalstvo - op. J.Z.) ocenil kot erotično enakovrednost (v izvirniku: ekvivalent - op. J.Ž.). To je potrdil nekaj minut potem, ko gaje Aleksander (eden izmed sopotnikov -op. J.Ž.) vprašal, kako daleč lahko pridemo v jamo, ta pa mu je odgovoril: To je kot pri devici; čim globlje gremo, tem lepše je...!”
Vsekakor je eno in drugo, sopotnikovo vprašanje in Tentavin odgovor, čisto po Freudovsko, kakor je veliki psioanalitik tudi ocenil Tentavo.
In Freud potem nadaljuje v svojem pismu, kako bi mož rad enkrat prišel na
Dunaj, da bi v muzeju našel zglede za poimenovanje svojih kapnikov. In, ko končuje ta del pisanja, dodaja, daje svojega velikega “divaškega lumpa” poplačal z zlat' nikom, ki ga bo lahko hitro zapil.
Pri tem je treba pripisati, da j6 Tentava - Gregor Žiberna gladko govoril nemško in italijansko in da je bil kot vodič v Divaško jamo zelo iskan. On je tudi dal vsem večjim kapnikom in posebnostim v njej lepa slovenska imena. Ko so pozneje Italijani po zasedbi Krasa kapnike lomili in jih odnašali, je nekoč dejal: Kapnik m1 prostem je kot utrgana roža: usahne in izgLl' bi svoj čar!
Popoldne istega dne je Freu obiskal še Škocjanske jame, o katerih pi§e' “So grozljiv naravni čudež s podzemo0 reko, ki teče skozi ogromne čudovite oboke, s slapovi, s kapniki, z nočjo in ; spolzkimi potmi, zavarovanimi z železni ograjami. Pravi Tartarus (grško: podz?»l l - op. J.Ž.)! Če je videl Dante kaj podobne ga, ni potreboval za svoj Pekel nobene^ fantazijskega truda”.
V Škocjanskih jamah so bi tj kakor končuje svoj kratek opis Sigmi'11 Freud, kakšne tri ure.
Vsekakor se Freudov opis janskih jam, čeprav kratek, ujenia . opisi številnih drugih znamenitih ljudi* ^ so jih obiskali. In nič čudnega ni, sedaj vpisane v Unescov Seznam s' tovne dediščine!
Po sledeh krajev in cerkva...
NA SLOVENSKEM
je več ŠKOCJANOV
Mag. Dušan Novak
^'Pl- inž. geologije, 1000 Ljubljana. Smoletova 15
Ob odprtju Studenške jame leta 1963 je Stane Stražar napisal: ... "Studenška jama je oddaljena od Škocjana le pet minut. ^ zvezi z imenom bi opozoril na dejstvo, da stoje cerkve Sv. Kancijana na krajih, kjer vode v velikih množinah izvirajo ali kjer je več podzemeljskih jam.
Tudi naš Škocjan stoji na takern svetu..." Dr. Ivan Gams j® leta 1979 napisal, da so ob Posvetitvah kultnih objektov sv. Kancijana v ozadju še nepojasnjeni razlogi in P°vezave med tem svetnikom ■n vodnimi jamami oziroma vodnimi pojavi nasploh.
S.R. (1964) omenja na Slovenskem sedem Škocjanov. S pomočjo Krajevnega leksikona in topografskih kart sem leta 1982 opisal (Novak, 1982) 15 cerkva, posvečenih sv. Kancijanu, Keber (1988) pa omenja 25 takih lokacij. Ime naj bi se nekdaj, v preteklosti, bolj uporabljalo tudi kot lastno ime. Šematizem ljubljanske nadškofije navaja le cerkve v Kranju, na Ježici, v Mimi peči, na Podreči ter Škocjan pri Novem mestu in Škocjan pri Turjaku. Roberti in Tavano (1978) omenjata v Sloveniji 23 cerkva s tem imenom, 8 župnijskih in 15 podmžničnih.
Škocjan! in cerkve
sv. Kancijana na slovenskem
narodnostnem ozemlju
Na slovenskem narodnostnem ozemlju je 10 Škocjanov in precej cerkva z imenom sv. Kancijana ali z oltarjem oziroma slikami, posvečenimi temu svetniku. Kraji z imenom Škocjan so: Škocjan ob Soči, Škocjan pri Divači, Rakov Škocjan, Škocjan pri Truškah, Škocjan pri Blanci, Škocjan pri Dobu, Škocjan pri Kopru, Škocjan pri Šmaijeti, Škocjan pri Turjaku ter na avstrijskem Koroškem Škocjan pri Goričah in Škocijan pri Velikovcu. Cerkve sv. Kancijana so: v Breznici pri Žireh, v Gornjih Jesenicah pri Mokronogu, na Ježici na severu Ljubljane, na glavnem trgu v


pri Goričah
Škocjan pri Velikovcu
Kdcjan
O
h
%

-r^v
Škocjan ob Soči
A
sv. Kancijan
A
sv. Kancijan v Rečici
A
sv. Kancijan v Kranju sv. Kancijan v Podreči Škocjan^ j.	pri Mavčičah/\ pri Dobuw
A	A S V. Kancijan na Ježici A
Kancijan v Breznici A	A
pri Žireh	sv. Kancijan v Mirni peči Škocjan
sv. KancijanA sv. Kancijan Spri Blanci Kotjan £ P"Vrzdencu # v Gornjih Jesanicahl sv. Kocjan pri Planini	Škocjan
^Rakov £ Pri Turjaku
Oltar sv. Kancijanu v cerkvi v Gornjem Jezeru

Oltarna podoba
sv. Kancijana v cerkvi
sv. Antona pri Mahničih
ŠkoSm
pri Šmarjeti
•pri Kopru
O
Kocjančiči
A Škocjan pri Truškah

LEGENDA
S Škocjan - naselja ob cerkvah sv. Kancijana sv. Kancijan - cerkve, posvečene sv. Kancijanu O Kdcjan, Kocjšn, Kocjančiči - zaselki

Kranju, na Kremenu v Henini v Lahovem grabnu, v Mirni peči, v Podleči pri Mavčičah na Sorškem polju, v Rakovem Škocjanu, v Rečici ob Savinji, v Škocjanu pri Blanci, v Škocjanu pri Dobu, v Škocjanu pri Šmarjeti ob reki Radulji, v Škocjanu pri Soči, v Škocjanu pri Truškah v dolini reke Dragonje, v Škocijanu pri Velikovcu in nad vasjo Vrzdenec blizu Ljubljane. V Planini v Vipavski dolini je cerkev sv. Kocjana. V Škocjanu pri Kopru je nekdaj stala na pokopališču kapelica sv. Kancijana. V cerkvi v Gorenjem ježem pri Cerknici je posvečen sv. Kancijanu stranski oltar. V dolini reke Raše pa je pri Mahničih, ob cesti Kazlje-Štjak, zapuščena cerkev sv. Antona s podobo sv. Kancijana na oltaiju.
V nadaljevanju predstavljamo z opisi Škocjane in cerkve sv. Kancijana ter druge zanimivosti v zvezi s tem imenom na Krasu in na njegovem obrobju; kje vse so naselja in cerkve s tem imenom po Sloveniji in na slovenskem narodnostnem ozemlju, pa kaže objavljeni zemljevid! Skoraj pri vsakem izmed naštetih Škoc-janov in pri cerkvah sv. Kancijana oziroma nabožnih objektih z imenom tega svetnika naletimo na vodo ali na kraški pojav!
Škocjan ob Soči
Škocjan, naselje na levem bregu Soče v Italiji - nekdaj je ta reka tekla drugod - je pripadal oglejski mestni okolici. V prvih desetletjih 4. stoletja so tod odkrili nagrobno ploščo mučencu Protu, v šestdesetih letih tega stoletja pa tudi starokrščansko baziliko z grobom mučencev Kancijanov (Roberti, 1978). V srednjem veku so to naselje imenovali “vas svetih Kancijanov”, kot to dokazuje dokument iz leta 819 (Bertacchi in drugi, 1991). Nadžupnijska cerkev v Škocjanu ob Soči je bila zgrajena leta 1593 na kraju, kjer je stala starokrščanska bazilika. Predelana je bila v 18. stoletju. Na glavnem oltaiju so podobe Kancija, Kancijana in Kancijanile. Škocjan je že stara romarska vas. Med bližnjimi vasmi je Turjak (Turiaco)!
Škocjan pri Divači
Vzhodjugovzhodno od Divače je manjše gručasto naselje - vasica z imenom
Škocjan. Pod vasjo ponikuje Notranjska Reka v znane Škocjanske jame. Sredi vasi se odpira brezno Okroglica, ki sega do velike Mahorčičeve jame. Vasico, ki je značilna kraška naselbina, z vseh strani obdajajo jame. Taka, z vseh strani zavarovana lega, je bila ugodna tudi za naselje iz prazgodovine. Cerkev pa je iz leta 1603.
Upodobitev Škocjana je J.V. Valvasor objavil v drugi knjigi Slave Vojvodine Kranjske, ki ji je bil dal naslov Kratka topografija, in je bila priprava na naslednjo, popolnejšo. V 57. poglavju je pisal o “notranjskih vodah, ki teko pod zemljo”. Pozornost je namenil Reki in ponazoril njen podzemeljski in nadzemeljski tok tudi na sliki (Bogataj, 1989). Ta pojav, ponikovanje, je Valvasorja tako prevzel, da je vodi “sledil" vse do Devina, kjer priteče spet na površje kot Timava. Površinskemu toku je, razumljivo, namenil več prostora kot podzemeljskemu in Škocjanskim jamam.
Škocjanske jame so bila leta 198* zavarovane kot naravni in kulturo* spomenik, leta 1986 pa so bile vpisane v Unescov Seznam svetovne dediščine.
Na vaškem pokopališču v Škoc janu so pokopani vsi domačini, ki so sode lovali v raziskovanju Škocjanskih jam- 'n raziskovalec A. Banke, pokopan leta 1893-
r Škocjan
Kapelica, posvečena sv. Kun
x. .	.... •.... x„„„ ctnla V
igim je zapisal; “... Nad votlino,tc ri ... stojita dve cerkvi, ena manjša ;čja, s hišo; večja ... je cerkev sV ma, manjša ... pa svetefc1 ta...” Isti avtor obnavlja legendo. P1 raj bi dobila Tkalca jama P° dovanju kmetov ime po ne*cej^ ;i je imel v jami svojo delavnico-Loč delal celo na sam praznik ra, je zaradi takega greha vanj
28. novembra 1996 v Sprejemnem centru v Matavunu
STROKOVNO POSVETOVA
ŠKOC J A
H JA
KROG
Ob deseti obletnici vpisa Škocjanskih jam v Unescov Seznam svetovne dediščine bo v četrtek, 28. novembra 1996, v Sprejemnem centru v Matavunu nad Škocjanskimi jamami strokovno posvetovanje z okroglo mizo revije Kras. Udeleženci bodo poročali 0 znanstvenih in drugih raziskavah na zavarovanem ozemlju Škocjanskih jam v zadnjih desetih letih. V pogovoru za okroglo mizo po posvetovanju pa bodo razpravljali o uresničevanju Zakona o Regijskem parku
Škocjanske jame.
Posvet in okrogla miza sta sklepni dejanji zaznamovanja desete obletnice vpisa Škocjanskih jam v seznam svetovne dediščine, saj je vpis pomemben za našo naravno in kulturno dediščino, za prebivalce Škocjanskega Krasa, za občino Divača in za Republiko Slovenijo.
ogle mize
Dopoldanski del posveta se bo začel ob 9. uri in trajal do 13. ure, popoldne pa se bo posvet nadaljeval ob	končal ob 17,30. uri.
Okrogla miza se bo začela ob 18. uri in končala ob 19. uri.
Prispevke poročevalcev smo razporedili v tri vsebinske sklope. Vsak poročevalec bo svoj prispevek predstavil v desetminutnem prikazu. Prikazom bo v vsakem vsebinskem sklopu sledila razprava.
V tem delu revije Kras so, skladno z objavljenim urnikom posveta in zaporedjem poročil predvidenih poročevalcev, objavljeni izvlečki z naslovi, avtoiji in s podatki o avtoijih.
Prispevke s posvetovanja in pogovora za okroglo mizo s ključnimi besedami, z izvlečki in s povzetki v angleškem jeziku bomo objavili v posebnem zborniku, ki bo izšel v prvi polovici leta 1997 kot dvojna številka revije Kras, obsegal pa bo približno 400 strani.
Urnik posveta in okrogle mize
9.00-	9,30 Začetek posveta
s pozdravnimi nagovori
9.30-	9,40
Mag. Daniel Rojšek, Peter Skoberne: Poklon spominu na Rada Smerduja
9.40-	9,50 Rado Smerdu:
Projekcija filma “Jama Brimščca”
I.	vsebinski sklop:
Regijski park Škocjanske jame ter varstvo naravne in kulturne dediščine
9.50-	10,00 Mladen Berginc:
Pomen Zakona o Regijskem parku Škocjanske jame
10.00-	10,10
Prof. dr. Ana Barbič:
Regijski park Škocjanske jame -zgodba o treh vaseh 10,10-10,20 Blanka Bartol:
Varstvo krajine
10,20-10,30 Boris Deanovič Potenciali stavbne dediščine v okviru Regijskega parka Škocjanske jame
10.30-	10,40 Zvezdana Koželj:
Kulturna dediščina in varovana območja
10.40-	10,50 Zofija Klemen-Krek:
Unesco in varovanje naravne ter kulturne dediščine
10.50-	11,00 Mag. Ljubo Lah:
Regijski park Škocjanske jame v odnosu do preostalega Krasa
II,	00-11,15-odmor
11,15-11,25
Dr. Darko Likar:
Arhitekturni pogledi na kulturno
dediščino v Regijskem parku Škocjanske jame 11,25-11,35 Miloš Mozetič:
Neznaten objekt velikega pomena -skedenj v Škocjanu 11,35-11,45 Dr. Anton Prosen:
Zavarovana območja
kot podlaga za sonaravni razvoj
11,45-11,55
Mag. Peter Turk:
Arheološka najdišča Škocjana in okolice
11,55-12,10 - razprava
II.	vsebinski sklop: Naravoslovne raziskave Krasa
12,10-12,20
Matej Bezeljak:
Velika in Mala Kaščako vajama
12,20-12,30
Dr. Bogdan Jurkovšek:
Fosili južnega dela Krasa
12,30-12,40
Mag. Martin Knez:
Raziskovanje Velike doline (Škocjanske jame)
12,40-12,50
Mag. Janja Kogovšek:
Značilnosti prenikajoče vode in izločanje sige v Škocjanskih jamah
12,50-13,00 Dr. Andrej Kranjc:
Rezultati raziskovalnih projektov Škocjanskih jam
13.00-	15,00 - kosilo
15.00-	15,10
Mag. Andrej Mihevc:
Nekaj rezultatov 230U/234Th datacij sige iz Hankejevega kanala v Škocj anskih j amah 15,10-15,20 Slavko Polak:
Omitološko ovrednotenje slovenskega matičnega Krasa
15,20-15,30 Prof. dr. Boris Šket:
Kaj vemo o podzemeljski vodni favni Škocjanskega Krasa?
15,40-15,50 Dr. Tadej Slabe:
Kraški pojavi, odkriti pri gradnji avtoceste ob Škocjanskih jamah
15,50-16,05 - razprava
III.	vsebinski sklop: Človek in kras
16.05-	16,15
Dr. Branka Berce-Bratko:
Človek in kras ter biosfemo območje
16.15-	16,25
Mag. Lidija Globevnik, dr. Ana Barbič, Tomaž Cunder, dr. Lojze Čampa,
dr. Mitja Kaligarič, Andrej Sovine: Brkini in Čičarija -celostno vrednotenje 16,25-16,35
Mag. Irena Rejec Brancelj:
Vplivi poselitve in gospodarstva na okoljevarstvene poteze Reke 16,45-16,55 Aleksandra Ožbolt,
Agnes Somen Joksič, Oliver Bajt: Ranljivost kraških virov pitne vode 16,55-17,05 Mag. Daniel Rojšek:
Velika voda-Reka - Kraška reka
17.05-	17,15
Barbara Vidmar, Monika Jurman, mag. Robert Turk:
Krajinski park Kraški rob
17.15-	17,30 - razprava
17,30-18,00 - odmor
18,00-19,00
Okrogla miza revije Kras
Zakon o regijske partku Škocj ansk6 jame imamo. Kaj zdaj?
Memorialni prispevek
POKLON SPOMINU IMA RADA SMERDUJA
Daniel Rojšek, Peter Skoberne
Rado Smerdu (1949-1984) je bil izjemna osebnost. Prijatelji se ga spominjamo kot požrtvovalnega tovariša in vedrega kolega, ki je bil vedno pripravljen nesebično priskočiti na pomoč. Bil je profesor biologije, poklicno se je ukvarjal z varstvom narave, in tudi s srcem je bil naravoslovec z izjemno razvito raziskovalno vnemo. Med pripravami na raziskovanje Korit Mlinarce se je smrtno ponesrečil in številni načrti so ostali nedokončani. Med deli moramo omeniti njegove odlične naravoslovne filme.
V gimnazijskih letih se je Rado Smerdu z jamarji začel podajati v kraško Podzemlje, ki gaje od srca vzljubil. Veselje Pa je tudi njemu kalil neprimeren odnos Posameznikov in nekaterih ustanov do
Škocjanske jame so naravna znamenitost svetovnega pomena. Od leta 1986 vpisane v Unescov Seznam svetovne Iturne in naravne dediščine. Državni zbor ePublike Slovenije je 1. oktobra 1996 prejel zakon o zavarovanju te znamenitosti regijski park in tako zagotovil primemo arstvo tega območja predvsem z vidika avne odgovornosti.
nenavadnih kraških pojavov; najbolj boleče je bilo uničevanje sigovih tvorb in onesnaževanje jam in brezen. V Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije je uvrstil veliko kraških pojavov, nasploh pa si je pri svojem poklicnem delu in tudi drugače prizadeval za varstvo in ohranitev jam in brezen.
Odlok o zavarovanju Škocjanskih jam (U.l. SRS 17/80 z dopolnitvama) sodi med najpomembnejše pravne akte, nastale na Smerdujevo pobudo in z njegovo pomočjo. Njegova je bila tudi pobuda za vpis škocjanske naravne in kulturne dediščine v Seznam Unescove svetovne dediščine, česar pa, žal, ni dočakal.
Iz prispevka se spozna, kako je prišlo do pobude za vpis škocjanske dediščine v Seznam Unescove svetovne dediščine, projekcija diapozitivov pa pokaže utrinke iz življenja Rada Smerduja. Prispevek dopolnjuje še projekcija Smerdujevega filma o jami Brimščici.
Mag. Daniel Rojšek, prof. geog. in dipl. etn.,Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Gorica v Novi Gorici, 5000 Nova Gorica, Delpinova 16 Peter Skoberne, dipl. biol., Ministrstvo za okolje in prostor - Uprava za varstvo narave. Sektor za varstvo narave, 1000 Ljubljana, Vojkova 1/b
Svetovni pomen Škocjanskih jam je odločilno prispeval k uzakonotvi njihovega varovanja, pri čemer ne smemo pozabiti tudi varstvenega režima naravnega spomenika, ki ga je Občina Sežana z odlokom razglasila leta 1980. Veijetno bi kljub pogojem, ki so bili določeni ob vpisu v svetovni seznam naravne in kulturne dediščine, še dolgo čakali na ustrezni pravni
varstveni status tega območja, če se v bojazni pred sramoto v mednarodni javnosti, ki je že opozarjala na dolgoletno oklevanje, ne bi pred tremi leti povezali nekateri takratni sežanski občinski možje, strokovnjaki ter pristojne državne upravne službe v skupni ideji o nujnosti ustrezne zakonodajne ureditve. S tem je bil postavljen temelj za uspešno uresničitev zastavljenega projekta o razglasitvi parka, to je tvorno, odprto in stalno sodelovanje lokalne skupnosti, strokovnih služb in pristojnih državnih organov v tej nalogi.
Z uspešno, čeprav zelo dolgotrajno pripravo in s sprejetjem zakona je bil stoijen izjemno pomemben korak pri dograjevanju institucionalnega varstva narave v Sloveniji. Zavarovano območje Škocjanskih jam je namreč prvi regijski park pri nas, z vsemi rešitvami, ki bodo nedvomno dolgoročno vplivale na podobne nastajajoče parke drugod. Poleg posebnih izpeljav, nujnih zaradi značilnosti območja, so splošnejšega pomena predvsem tiste, ki zadevajo obveznosti države za zagotavljanje varstva takega parka zaradi nacionalnega pomena tega prostora in ki odpirajo možnosti za izboljševanje življenjskih razmer domačega prebivalstva. Doslej so bile to vedno najbolj sporne, nedorečene in zato tudi premalo učinkovite rešitve, ki pa so ključnega pomena za resnično uveljavljanje parkovnega varstva.
Petnajst let za Triglavskim narodnim parkom in Spominskim parkom Trebče so Škocjanske jame prvi novi park na državni ravni, kar je nedvomno prelomna odločitev glede na več kot desetletno politično usmeritev v izogibanje tovrstnim odgovornostim na najvišji ravni. Jasno je namreč, da brez tvorne politike države o varstvu narave - za kar so za kakršenkoli dosežek nujne povezave in usklajeno delovanje vseh njenih sektorjev - naravnih parkov ni možno, niti pošteno, še manj pa racionalno prepuščati ali celo nalagati na pleča lokalnim skupnostim. Ob vsem pa ima posebno težo sprejetje dokumenta o ustanavljanju in upravljanju naravnih parkov v Sloveniji, ki ga je Državni zbor obravnaval vzporedno s sprejemanjem predloga tega zakona. S tem je nastal dogovor o sistemu zavarovanih območij
*- vsebinski sklop:
legijski park Škocjanske jame
ter varstvo naravne in kulturne dediščine
pomen zakona
O REGIJSKEM PARKU ŠKOCJANSKE JAME
Mladen Berginc
narave v Sloveniji in o njihovem statusu, ki izhaja iz mednarodnih standardov na tem področju, da jih bomo lahko primerjali z vsemi drugimi v Evropi in zunaj nje. Postavljena so tudi osnovna izhodišča za njihovo upravljanje in financiranje ter nakazane možnosti za sistemsko-ekonomske stimulacije, namenjene lokalnemu prebivalstvu. Glede tega je posebej pomembna možnost, da bi zavarovana območja v obliki parkov lahko pomenila eno izmed možnih oblik razvoja in ustvarjanja boljših razmer za življenje in delo ljudi v odmaknjenih, ruralnih in gospodarsko neperspektivnih območjih Slovenije. V tem dokumentu so tudi določena pomembnejša območja, ki jih je v bodoče treba zavarovati z parkovnimi naravovarstvenimi sistemi.
Mali Regijski park Škocjanske jame, ki nam ga je s skupnimi napori države in lokalnih skupnosti končno le uspelo postaviti na domačo in mednarodno naravovarstveno prizorišče, je le majhen korak za državo, vendar velik za slovensko institucionalno varstvo narave. Obenem ima prav ta park zaradi svoje majhnosti in obvladljivosti vse možnosti, da postane resnično dober primer ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine, zglednega sožitja med njima in povezanosti v trajnostno naravnanem razvoju tega enkratnega prostora.
Mladen Berginc, dipl. prav., državni podsekretar, Ministrstvo za okolje in prostor, 1000 Ljubljana, Zupančičeva 6
REGIJSKI PARK ŠKOCJANSKE JAME -ZGODBA O TREH VASEH
Ana Barbič
Zakon o Regijskem parku Škocjanske jame je nastal iz obveze zavarovati jame z okolico kot svetovno naravno in kulturno dediščino (UNESCO, 1986), hkrati pa je vnesel nemir med prebivalce Matavuna, Škocjana in Betanje, ki so v njem videli predvsem omejevanje lokalnega razvoja. Šele odločitev domačinov, da sodelujejo v dogajanjih, vezanih na pripravo zakona, in akcije, namenjene obveščanju in ozaveščanju o njihovi vlogi in rabi naravne in kulturne dediščine parka, jih je prepričala o koristnosti omenjenega zakona. Opravljene raziskave so pokazale, da predstavlja 69 prebivalcev, ki živijo v 23 gospodinjstvih, številčno skromen razvojni potencial. Bolj spodbudne so njihove starostna, predvsem pa izobrazbena in poklicna struktura ter dejstvo, da so prebivalci treh vasi konec leta 1993 ustanovili svoje turistično društvo. To v komuniciranju z
državo zastopa njihove interese, hkrati pa opravlja več dejavnosti, namenjenih ureditvi vasi in obnovi “stare šole”, ki že služi potrebam društva, vaške skupnosti in posameznih interesnih skupin. Program, ki so ga skupaj s Turističnim dmštvom Škocjan v letih 1994-1996 opravili strokovnjaki in študentje, obsega: predavanja, predlog možnih prostorskih ureditev in razvoja območja regijskega parka, identificiranje omrežja povezav med domačini ter predstavitev njihovega videnja prihodnjega razvoja območja predvsem v povezavi s turizmom. Kot strategije reševanja problemov in konfliktov, do katerih nujno prihaja v obdobju intenzivnih dogajanj, pa je ponujen akcijski načrt prihodnjega dela.
Prof. dr. Ana Barbič, dipl ped. in psih., Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta - Oddelek za agronomijo, 1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101
VARSTVO
KRAJINE
Blanka Bartol
Prispevek opredeljuje področja varstva krajine kot poseben razvojni vidik prostora, načine izvajanja ter nakazuje probleme, ki se pri tem pojavljajo. Sprejemljiva raven varstva je vedno dmžbeni konsenz in jo izražamo z javnim interesom za varstvo. Varstvo in varovanje sta podobna pojma, v povezavi s krajino pa zadevata različna področja: medtem ko pojem varstvo označuje dejavnost varstva zatečenih prvin ali stanj, ki jih v postopku prepoznavanja opredelimo kot pomembne in varstva vredne, pojem varovanje predstavlja kontinuiran proces vgrajevanja varovalnih meril v načrtovanje ali opravljanje neke druge dejavnosti, lahko tudi varstvene. Varstvo predstavlja kulturno razsežnost, saj gre za vrednostni odnos do naravnih in kulturnih značilnosti prostora. Najpogosteje se uveljavlja po neposrednem, rezervatnem varstvu v obliki organizirane dejavnosti, ki jo spremlja vrsta antro-pogenih posegov, neglede na to, ali varujemo biotope ali kmetijsko krajino.
Zaradi specifičnih značilnosti pri varstvu krajine obravnavamo dva njena pola: naravni in kulturni. Krajina je živ organizem, ki ga ni mogoče konzervirati. ^ njej se izraža na eni strani naravna moč žive sile, na dmgi strani pa se izraža uporabna vrednost sestavin krajine. Ta se v času spreminja; včasih je predstavljala osnovo za preživetje ljudi, sedaj pa krajina postaja vse bolj pomembna prvina rekreacije, turizma in varstva kot dejavnosti. Povečan interes drugih dejavnosti za krajino neredko pokaže na problem v zvezi z vzdrževanjem kvalitet krajine, ki jo želimo varovati. Kmetijstvo in gozdarstvo kot dve primarni dejavnosti, ki sta temeljna vzdrževale3 razmerja “bolj naravno: bolj kulturno”-nastopata naenkrat v službi javnega interes3 za varstvo krajine.
Varstvo je način razvoja, ki j6 lahko v nasprotju z drugimi razvojnimi opredelitvami. Različne interese predstavljata že na videz neproblematični področji-
ki obe predstavljata varstvo: varstvo naravne dediščine in varstvo kulturne dediščine. Interesi obeh so lahko v nasprotju zaradi narave oziroma predmeta varovanja in uporabljenih varstvenih Postopkov. Ker je varstvo družbeni konsenz, je smotrno, da ga na ustrezni načrtovalski ravni pravočasno tudi obravnavamo in usklajujemo.
Blanka Bartol, dipl. inl arh., Ministrstvo za kulturo -Uprava RS za kulturno dediščino, 1000 Ljubljana, Plečnikov trg 2
potenciali
stavbne
Dediščine
v okviru
Regijskega
Parka
škocjanske
JAME
0ris Deanovič
Kraška naselja Škocjan, Betai l!^ Matavun, ki se nahajajo v varovane naočju regijskega parka, se po razvojr ncipih ne razlikujejo bistveno od razve stalih slovenskih podeželskih našel adi izseljevanja prebivalstva je kar nel °ntačij zapuščenih in prepuščen ^r°Padu. Preostali prebivalci pa i ^Puščanju tradicionalnega načina življei fasu mnogokrat grobo posegajo v pr< ’ ako s prenovami starejših obstoječ e tov kot tudi z neustreznimi novi: Anjami.
Za ■ ^roces degradacije naselij nasto Pori neP°znavanja kontinuitete razve Se e Ja- Z ustanovitvijo regijskega par razv°nU-a Pr’*ožnost za oblikovanje no\ °jnih programov, ki bodo skrbeli
varovanje območja in tudi za njegov celostni razvoj. Novi programi pomenijo nove dejavnosti, katere lahko ponudijo tudi boljše življenje prebivalcem, vendar potrebujejo za svoj razvoj prostor.
S prenovo zapuščene stavbne dediščine lahko zadovoljimo delu pričakovanih potreb po prostorih za nove namembnosti. Da bi bila taka prenova uspešna, je treba poiskati načine uvajanja novih pro-gramsko-vsebinskih izboljšav, ne da bi negativno vplivali na identiteto naselbinskega okolja. Tudi s premišljenimi novimi posegi je mogoče izboljšati obstoječe degradirano okolje in tako zagotoviti novo - višjo kakovost bivalnega okolja.
Za poznani prostor in specifično problematiko, ki nastopi znotraj meja regijskega parka, je uporabljena arhitekturna metoda, ki iz poglobljene analize nudi rešitve nastalih prostorskih problemov. Metoda obsega dokumentacijo in analizo širšega zbranega območja s poskusom razumevanja različnih nivojev prostora, njihovih medsebojnih povezav in soodvisnosti (od detajla in arhitekturnih členov, prek stavbe in stavbne parcele do kulturne krajine). Dobljena izhodišča uporabimo pri ponovni oceni in vrednotenju prostora. Projekcijo možnega razvoja preverimo z isto metodo.
Tovrstni način dela prerašča dosedanji odnos do kulturne dediščine, ki je izhajal iz pasivnih varstvenih ukrepov. V obravnavo vključuje potenciale stavbne dediščine in novejših objektov.
Boris Deanovič, abs. arh., Fakulteta za arhitekturo, 1000 Ljubljana, Zoisova 12
KULTURNA DEDIŠČINA IN VAROVANA OBMOČJA
Zvezdana Koželj
Prispevek opredeljuje vlogo dejavnosti za varstvo kulturne dediščine v območjih zavarovane krajine oziroma v
parkih, ki vsekakor presega običajne delovne postopke. Izpostavlja vlogo etnolo-ga-konservatorja s poudarkom na pomenu temeljnih raziskav izbranega območja kot osnove za načrtovanje obsega, vsebine, prezentacije dediščine, upravljanja, skratka za načrtovanje celovitega razvoja zavarovanega območja.
Zvezdana Koželj, dipl. etn. in um. zg., Ministrstvo za kulturo - Uprava RS za kulturno dediščino,
1000 Ljubljana, Plečnikov trg 2
UNESCO IN VAROVANJE NARAVNE TER
KULTURNE
DEDIŠČINE
Zofija Klemen-Krek
S Konvencijo o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine so v Unescu postavili temelje za varovanje izjemnih stvaritev človekovega uma in njegovih rok ter naravnih čudes in lepot. Spoznanje, da mnogi kulturni in naravni spomeniki propadajo zaradi različnih vzrokov, med njimi zaradi rastočih človekovih posegov v naravo in predvsem zaradi mnogih družbenih ter ekonomskih pogojev, je spodbudilo mednarodno skupnost, da je treba te znamenitosti varovati in ohraniti za sedanje in bodoče rodove.
Na osnovi takih razmišljanj je nastala Konvencija o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine, ki jo je sprejela generalna konferenca Unesca 16. novembra 1972 na svojem 17. zasedanju. Od takrat do sedaj jo je ratificiralo 147 držav-članic Unesca in nekaj nečlanic. Med konvencijami, ki so v Unescovi pristojnosti, je največ držav ratificiralo Konvencijo o varstvu sve-
tovne kulturne in naravne dediščine. V Seznamu Unescove svetovne dediščine je vpisanih 469 znamenitosti, med njimi 102 naravni znamenitosti, 350 kulturnih znamenitosti in 17 mešanih znamenitosti iz skupno 110 držav.
Konvencijo spremlja poseben medvladni komite, ki ga izvoli skupščina držav-pogodbenic, ki zaseda med generalno konferenco Unesca. Ustanovljen je tudi poseben sklad, v katerega države-pogod-benice plačujejo prispevek v višini 1 odstotka članarine Unescu.
Strokovno delo v Unescu je organizirano v tesnem sodelovanju z ICOMOS in IUCN, pred dvema letoma pa je na osnovi sklepa generalne konference Unesca nastal Center svetovne dediščine, v katerem je Unesco združil službe, ki se ukvarjajo z varovanjem svetovne naravne in kulturne dediščine.
Nekdanja SFR Jugoslavija je Konvencijo o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine ratificirala leta 1976, Slovenija pa je postaa članica te konvencije s sprejetjem akta o notifikaciji o nasledstvu
leta 1992. Ob sprejetju je dala posebno izjavo, s katero se Republika Slovenija strinja da so Škocjanske jame vključene v Seznam svetovne dediščine in da bo plačevala predvideni prispevek v sklad svetovne dediščine.
Zofijo Klemen-Krek, dipl. polit., Ministrstvo za znanost in tehnologijo - Slovenska nacionalna komisija za Unesco, 1000 Ljubljana, Slovenska cesta 50
REGIJSKI PARK ŠKOCJANSKE JAME V ODNOSU DO PREOSTALEGA KRASA
Ljubo Lah
Prispevek poskuša dati posamezne odgovore ali usmeritve na več sklopov vprašanj, ki so sicer različnega značaja in vsebine, so pa bistveni in aktualni v oblikovanju nadaljnjega razvoja Krasa in Regijskega parka Škocjanske jame.
V uvodu je razčlenjen pomen mednarodnih oziroma državnih projektov, ki so vezani na širši ali ožji prostor Krasa. Predstavljeni so nekateri pričakovani pozitivni učinki, ki bi jih bilo mogoče doseči z uresničevanjem in uveljavljanjem posameznih projektov. Ob delu na projektih pa se ponuja priložnost za dolgoročno izoblikovanje razvojne strategije za območje Krasa; seveda ob predpostavki, da bo v prihodnosti prišlo do medsebojnega sodelovanja soudeleženih v projektih: strokovnjakov, lokalnih skupnostmi in predstavnikov državne uprave. Sprejetje zakona o Regijskem parku Škocjanske jame naj bi pomenilo le dosežen pomemben vmesni cilj v varstveno-zaščitnih prizadevanjih. Spodbujanje in usmerjanje ustreznega razvoja na območju parka bo prednostna naloga novega ustanovljenega javnega zavoda. Šele z uspešnim delom tudi na
področju razvoja in izkoriščanja potencialov ožjega in širšega območja bo dejansko upravičena njegova vloga in ustanovitev.
V nadaljevanju razprave je izpostavljeno vprašanje o spodbujanja turizma na Krasu, ki postaja vse bolj pomembna panoga prihodnjega stoletja. Ob varovalno naravnanem razvoju, ki bo dajal velik poudarek ohranjanju naravne in kulturne dediščine ter ohranjeni identiteti, je treba uveljaviti omrežje povezav, ki bo omogočalo tržiti glavne turistične privlačnosti Krasa.
Območje regijskega parka bo v prihodnosti odigralo tudi vlogo nekakšnega “pilotskega” (testnega) območja iz različnih vidikov. Zelo pomemben bo vključevanje in motivacija lokalnega prebivalstva v načrtovana prizadevanja parka, preprečevanje in preseganje negativnosti samo-graditeljske tradicije zadnjih desetletij ter razvijanje ustreznih upravljalskih mehanizmov na normativni in stimulativni ravni.
Mag. Ljubo Lah, dipl inl arh., Fakulteta za arhitekturo, 1000 Ljubljana, Zoisova 12
ARHITEKTURNI POGLEDI IMA KULTURNO DEDIŠČINO V REGIJSKEM PARKU ŠKOCJANSKE JAME
Darko Likar
Desetletnica vpisa Škocjanskih jam v Seznam Unescove svetovn6 dediščine je priložnost za razmislek 0 možnostih, ki jih lahko prinese enkratna k1 neponovljiva dediščina tega obmoej3 lokalnemu prebivalstvu, Sloveniji in svetu-
Sam vpis Škocjanskih jam v s6' znam ni samo visoko priznanje, temveč je hkrati zaveza, da bo kakovosti območja lt] prebivalcem namenjena posebna, vsestraU' ska skrb udeleženih v projektu.
Ustanavljanje Regijskega parka Škocjanske jame je izziv, da se poleg uV6 ljavljenih metod za varovanja naravne kulturne dediščine doseže tudi dejansk1 kakovostni premik (izboljšavo) življenj3 prebivalcev tega območja.
Nakazan problem pa ni rešlj'v brez inovativnih metod v okviru zaznava
nja, razumevanja in tolmačenja procesov, ki so povezani z življenjem prebivalcev Skoc-j, Janškega Krasa (način, kako vidimo stvari, a je vir našega načina razmišljanja in delo-6 vanja).
Uveljavljena paradigma zahodnega sveta, da sta varovanje (ohranjanje na-s/ rave, kulturne krajine in spomenikov) in gopodarska rast izključujoča pojava, je Vzrok zaostritev, konfliktov in kompromisov s škodljivimi posledicami za okolje in prebivalstvo.
V tem umetno izoblikovanem nasprotju se splošna kriza okolja, svetovnih ter lokalnih razsežnosti odraža tudi v območju Škocjanskega Krasa.
Lepa narava in urejena kulturna krajina sta prednost okolja Škocjanskega Krasa. V naseljih Matavun, Betanja in Škocjan množičen pojav malih, nepre-tnišljenih posegov kaže na to, da so prebivalci oddaljeni od sistemske in strokovne Pomoči ter glavnih jeder dogajanj.
Mnogoplastna degradacija naselbinskega dela Škocjanskega Krasa se približuje kritičnemu robu, ki kratkoročno in racionalno ni obvladljiv problem. Problemsko stanje naselbinskega fonda ni Več rešljivo parcialno znotraj ta čas uveljavljenih mehanizmov za posege v prostor, v okviru sedanje učinkovitosti obstoječe Prostorske zakonodaje in uveljavljene ^rokovne prakse pristojnih upravnih enot. Kešitev je možna le s celostnimi pristopi in s Celovitim strokovnim delom.
Dele celostnega arhitekturnega Pristopa smo v Sloveniji lahko preizkusili na številnih primerih. Dosedaj še ni bilo Priložnosti v celoti preizkusiti teoretično razv’tih modelov, ki vključujejo izboljšane Metode interdisciplinarnega pristopa in Uveljavitve učinkovite in odgovorne partici-Pacije prebivalstva in javnosti, ker taki Pristopi zahtevajo širšo strokovno angažira-ll0st ali sodelovanje in poseben status dela j13 kvalitetno izdelanih simulacijskih modeme več neposrednih poizkusih v prostoru).
^ Ustanovitev regijskega parka 0cJanske jame je priložnost za stroke, da Prebivalcem naselj Matavun, Škocjan in ja omogočijo obnovitev kakovostnega 2merja med človekom in naravo. To
pomeni trajni sonaravni razvoj ali odgovorno ravnanje sedanjih generacij kot prispevek prihodnosti.
Doc. dr. Darko Likar, dipl. ini arh., Fakulteta za arhitekturo, 1000 Ljubljana, Zoisova cesta 12
NEZNATEN OBJEKT VELIKEGA POMENA-SKEDENJ V ŠKOCJANU
Miloš Mozetič
Na travniku med Matavunom in Škocjanom stoji neznaten skedenj, čigar slamnata streha se je že podrla. Tako po konstrukciji kot po likovni pojavnosti pomeni posebnost v kraškem in slovenskem stavbarstvu. Prispevek ga želi predstaviti kot nepograšljiv člen v naši stavbni tipologiji. Čeprav kljub svoji nez-natnosti in že dolgo trajajoči "neuglednosti” vzbuja zanimanje slikarjev in fotografov, ga ni najti niti v glosarju arhitekturne tipologije. Zato ga avtor imenuje kar: 'prezrt’. Poleg ugotavljanja mesta, ki mu gre, avtor nakazuje tudi velike možnosti, ki se ponujajo, če bi ustrezno razvili ta stavbni tip v smislu racionalne in energetsko varčne gradnje, pa tudi pestrejšega oblikovanja.
Spričo povedanega avtor predlaga čim prejšnje ukrepe za obnovo in ustrezno predstavitev tega izjemnega objekta.
Miloš Mozetič, dipl. ini arh., 6223 Komen, Gorjansko 94
ZAVAROVANA OBMOČJA KOT PODLAGA ZA SONARAVNI RAZVOJ
Anton Prosen
Na območju, za katerega širša strokovna javnost oceni, da bi ga bilo smiselno zavarovati zaradi njegovih izjemnih naravnih in ustvarjenih kvalitet ter se dogovoriti o načinu njegove izrabe oziroma njegovega gospodarjenja in razvoja, pride vselej do odpora in bojazni prebivalcev, ki na njem stalno živijo. Strokovnjaki, ki se ukvaijamo s prostorom in z načini njegove rabe, imamo pri tem pomembno vlogo ob strokovnem dokazovanju in končno prepričevanju, da imajo zavarovane površine vendar veliko prednost pri bodočem razvoju od intenzivno izrabljenih in degradiranih okolj. Taka okolja države uspešno rešijo in obnovijo z metodami sonaravnih ureditev in razvoja. Izraz 'sonaravni razvoj’ nadomeščamo tudi z dragimi izrazi, brez kakršne koli napake pa bi verjetno lahko uporabili besedo spremenljivi razvoj ali trajno-uravnoteženi razvoj. Pod tem pojmom lahko razumemo tak razvoj, ki ne prizadene vsega ekološkega sistema in dolgoročno zagotavlja enak učinek ali ohrani v estetskem pogledu visoko privlačnost določenega življenjskega prostora ali združbe. Cilj vsega naštetega je, da zavarujemo čim več površin, saj imamo v takem prostoru vse pogoje za sonaravni razvoj ob ustreznem vlaganju, vzdrževanju in negi krajine. Izkušnje v svetu in pri nas so vendarle pokazale, da obstajata dve izbiri: napredek ali propad krajine. Zato je treba tudi na zavarovanih območjih uveljaviti metode celostnega načrtovanja prostora.
Danes lahko definiramo prostorsko načrtovanje tudi kot del prostorske ekologije, ki vključuje naravo in družbo.
Brez človeka je tudi krajina oziroma prostor zapisan propadu. Izkušnje kažejo, da ljudje podpirajo zavarovanje in temu ustrezno gospodarijo na takem prostoru, saj se zavedajo prednosti, ki jih ima tak prostor za razvoj nekaterih dejavnosti.
Dr. Anton Prosen, tnag., dipl. geod.-kom. ini, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo - Katedra za prostorsko planiranje, 1000 Ljubljana,
Jamova cesta 2
ARHEOLOŠKA NAJDIŠČA ŠKOCJANA IN OKOUCE
Peter Turk
V arheološki literaturi so pod geslom Škocjan zajeta najdišča, ki so koncentrirana na področju Škocjana ter Velike in Male doline Škocjanskih jam. Pričevanja o človekovih aktivnostih so ohranjena iz naj starejših obdobij prazgodovine, npr. paleolitska orodja iz Ozke špilje ter neolitske in eneolitske keramične najdbe iz Tominčeve jame. Številna najdišča z bogatimi najdbami iz pozne bronaste dobe in železne dobe kažejo, da je bilo to območje centralno mesto za vso kraško regijo. V ta čas datiramo nastanek kaštelirjev Škocjan, Gradišče pri Divači in Volarija. Tedaj prevladujoč način pokopa so žgani grobovi na planih grobiščih. Podatek, daje izmed 12 tovrstnih grobišč, ki jih poznamo na področju matičnega Krasa ter obalnega pasu med izlivom Soče in Istro, kar 5 grobišč s škocjanskega območja, je dobra indikacija o pomenu tega prostora za širšo okolico. Prosperiteto škocjanske skupnosti zlasti med 12. in 8. st. pr.n.š. vrednotimo na podlagi dveh pomembnih najdišč:
1.	Velika jama na Prevali (Jama II na Prevali): na dnu brezna so odkrili številne fragmentirane in delno ožgane
bronaste predmete (sulične osti, sekire, meče, čelade in posodje) - očiten ostanek obsežnih daritev, ki so se odvijale nad breznom med 12. in 8. st. pr.n.š.
2.	Brežec: na obsežnem grobišču se v nekaj grobovih pojavljajo železne najdbe (nož, rezilo sekire), ki predstavljajo najstarejše železne najdbe v Evropi severno od Grčije.
Obe najdišči nakazujeta močno razslojeno skupnost s številnimi stiki z oddaljenimi regijami.
Navedena najdišča v celoti tvorijo enega izmed najpomembnejših arheoloških kompleksov ne le na Krasu temveč v vsej Sloveniji.
Problemi pri arheološki obravnavi tega območja so povezani z dejstvom, da so večino raziskav arheologi opravili na preho-
du 19. v 20. st. ter sporadično med obema vojnama in v petdesetih letih. Gradivo je slabo objavljeno, pa tudi težko dostopno. Perspektivo arheološkega preučevanja Škocjana in okolice podajamo v nekaj točkah:
1.	Sistematičen študij neobjavljenega gradiva in njegova objava.
2.	Modema izkopavanja izbranih najdišč (predvsem naselbin), za katera imamo le sporadične podatke.
3.	Ustrezna obravnava arheološke dediščine v Regijskem parku Škocjanske jame: zaščita najdišč, v primem posegov vanje pa upoštevanje sodobnih standardov pri arheoloških zaščitnih raziskavah.
Mag. Peter Turk, dipl. arheo., Filozofska fakulteta -Oddelek za arheologijo, 1000 Ljubljana,
Zavetiška ulica 5
II. vsebinski sklop: Naravoslovne raziskave Krasa
VELIKA IN MALA KAŠČAKOVA JAMA
Matej Bezeljak
Kaščakovi jami sta dve od enajstih jam v Škocjanskem jamskim spletu. V javnosti sta skoraj neznani, saj obstaja pisno gradivo le v jamskem katastru. Velika jama je dolga 330 m in 14 m globoka, dolžina Male jame je 20 m, globina pa le 3 m. Odkril ju je jamar in škocjanski jamski vodnik Boris Žnidaršič, z vzdevkom Kaščak, ki
je mlad preminil. Njegovo delo so nadalje vali člani Jamarskega društva Gregor Žibef' na iz Divače.
Avtor bo jami predstavil v sliki h1
besedi.
Zapisal Daniel Rojšek.
Matej Bezeljak, predsednik Jamarskega društva Gregor Žiberna, 6215 Divača, Trg 15. aprila 13
FOSIU JUŽNEGA DELA KRASA -PRIČE
DOGODKOV NA DINARSKI KARBONATNI PLATFORMI V KREDI IN PALEOGENU
Bogdan Jurkovšek
Karbonatne kamnine Krasa, ki so nastajale v plitvi topli vodi severnega dela nekdanje Dinarske karbonatne platforme, v svojo sestavo vključujejo velik delež skeletov morskih organizmov. To so predvsem topine mehkužcev, skeleti apnenčevih alg ln foraminifer. Na južnem delu Krasa so na Površini zastopane karbonatne kamnine, v katerih je skrito več kot 60 milijonov let življenja karbonatne platforme. O dogodkih, ki so prekinili to na videz enolično karbonatno sedimentacijo, pričajo fosili.
Med aptijem in albijem je bila °hsežna kopna faza, po kateri je sledil tonožični razcvet foraminifer iz rodu ^esorbitolina. Naslednjo poplitvitev v Cenomaniju nakazuje do 9 m debela plast hondrodontne lumakele. Sledil je globalni ^ig morske gladine v zgornjem cenomani-Ju in turoniju. Poleg sedimentoloških toačilnosti ga označuje tudi vdor pelagičnih °rganizmov (kalcisferski apnenec) in vnos anoksične vode na platformo, ki je Povzročila sedimentacijo Komenskega aPnenca s številnimi fosili rib, reptilov itd.
Temu dogodku je sledila splošna regresija, v času katere je nastal horizont
°nkoidnega apnenca s številnimi fosili Plitvo
ovodnih organizmov. Pojavile so se
^ostrome mdistov iz rodu Hippuritella, ki Pričajo o nastopu coniacija. Sedi-toentacija vse do zgornjega campanija je
minila na videz brez kakšnih večjih pretresov. Nastajale so debele plasti apnenca z rudistnimi biostromami in biohermami, ki ga danes izkoriščajo kot cenjeni arhitekton-sko-gradbeni kamen v okolici Lipice. Le fosili v Tomajskem apnencu v okolici Dobravelj in Kazelj pričajo, da je prišlo med to enolično sedimentacijo v zgornjem santoniju in v spodnjem campaniju do dviga morske gladine, ki je povzročil vnos pelagičnih organizmov (amonitov, sakokom, kalcisfer itd.) na plitvo karbonatno platformo.
Sledila je kopna faza, nato pa ponovna preplavitev in sedimentacija plasti
Liburnijske formacije. Zanje so poleg številnih paronipor, foraminifer, oogonijev, haracej in polžev značilne tanke plasti premoga, ki so nastajale v brakičnih in sladkovodnih fazah sedimentacije.
Trend poglabljanja sedimentacij skega okolja se je v paleocenu in eocenu nadaljeval. Njegov rezultat so debele plasti organogenega alveolinsko-numulitnega apnenca kot zaključne kamnine karbonatne sedimentacije na Krasu.
Dr. Bogdan Jurkovšek, dipl. inž. geol., Inštitut za geologijo, geotehniko in geofiziko,
1000 Ljubljana, Dimičeva 14
RAZISKOVANJE VEUKE DOLINE (ŠKOCJANSKE JAME)
Martin Knez
Širše območje Škocjanskih jam pripada Škocjanskemu Krasu. Ta jugovzhodni predel Krasa meji na jugovzhodu na nepropustne flišne kamnine Brkinov, od koder priteka Reka, ki je izdolbla okrog 5 km dolg Škocjanski jamski sistem. Velika dolina je udornica, ki se nahaja tik pred sedanjim ponorom Reke.
Zakaj smo izbrali prav Veliko dolino za podrobne geološke in speleo-genetske raziskave? Raziskave naj bi odgovorile na vprašanje, zakaj so se oblikovali podzemni rovi v freatičnem območju samo v nekaterih lezikah, zakaj prav in samo v teh in zakaj ne, na primer, v sosednjih?
Do leta 1983 so v literaturi o Škocjanskih jamah prevladovali predvsem arheološki, zgodovinski, turistični in hidrografski opisi in poročila. Geološki podatki sistema Škocjanskih jam in njegove okolice so se opirali bolj ali manj le na pregledne geološke karte in njihove tolmače. Različni avtorji so ugotavljali predvsem, kako so nastali in se razvijali aktivni in fosilni rovi v kvartaiju.
Raziskovalci, ki so se ukvarjali z razvojem jam, so se opirali predvsem na geomorfološke raziskave Krasa, šele v zadnjem času tudi na geološke in druge (npr. E. Boegan, C. D’Ambrosi, I. Gams, R. Gospodarič, F. Habe, F. Jenko, F. Leben, A. Marussi, R. Pavlovec, M. Pleničar, D. Radinja, J. Kogovšek, A. Kranjc, P. Habič, N. Zupan, T. Slabe, S. Šebela, M. Knez).
Kot drugi razlog naj opozorim, da je v Škocjanskih jamah pomen plastnatosti močno izražen, saj se lezike kažejo kot eden izmed odločilnejših speleogenetskih momentov. Tako je možnost za nadaljnje primerjave med podatki, pridobljenimi v udomici Velika dolina, vhodom in notranjim delom jame, ter za vpenjanje rezultatov raziskav v širšo okolice jame.
Kot tretji razlog lahko brez pomislekov ugotovim, da so Škocjanske jame med osrednjimi objekti na Krasu in hkrati v kameninah, ki so značilne za Kras.
Mag. Martin Knez, dipl. ini geol., Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, 6230 Postojna, Titov trg 2
ZNAČILNOSTI PREMIKAJOČE VODE IN IZLOČANJE SIGE V
ŠKOCJANSKIH
JAMAH
Janja Kogovšek
Voda je tista, ki vnaša dogajanje v mogočne kraške podzemeljske prostore, kot so tudi Škocjanske jame. Na eni strani raztaplja karbonatne kamnine in prevotljuje kras, na drugi strani pa jih v tako oblikovanih podzemeljskih prostorih ponovno izloča kot sigo.
Del padavin s primesmi, ki s površja prodre do kraške kamninske osnove, ob stiku s karbonatnimi kamninami le-te raztaplja. Pri prenikanju skozi 50 do 110 m debel strop Škocjanskih jam raztopi 1 liter padavin do 310 mg CaC03. Ta prenikla voda se v Škocjanskih jamah pojavlja v številnih drobnih in stalnih kapljanjih z močnim dušenjem v jamskem stropu, saj jim pretok le neznatno niha, ter v večjih curkih, ki jim pretok močno niha. V Veliki dvorani so največji pretoki takih curkov presegali 5 litrov na minuto, vendar so v daljših sušah, prav zaradi svoje velike prepustnosti, presahnili. Taki izdatni curki, ki ne presahnejo, pa so v Hankejevem kanalu in izločajo največje količine sige.
V večini primerov je prenikla voda v Škocjanskih jamah prenasičena in izloča sigo. Meritve izločanja sige so pokazale, da se iz 1 litra prenikle vode izloča od 37 do 170 mg CaC03, kar pomeni od 23 do 65 % vseh karbonatov v prenikli vodi. Enakomerno drobno kapljanje odloži v enem letu dobrega pol kilograma sige. Pri izdatnejših curkih, še posebno tistih, ki so stalni, pa je izločanje znatno večje. Ugotovili smo, da imamo ob večjih pretokih najvišje trdote prenikle vode in da se tedaj izloča največji del raztopljenih karbonatov. Le ob naj višjih pretokih je ta delež
nekoliko manjši. Količina izločene sige je sorazmerna količini vode. Ker pa je delež karbonatov, ki se izločajo iz prenikle vode v Škocjanskih jamah, opazno večji v primerjavi z deležem v jamah Notranjskega krasa, je tudi rast sige tu izdatnejša.
Znamenite Ponvice napaja voda z veliko vsebnostjo karbonatov, ki ob pretakanju v niže ležeče ponvice upada. Zaradi upadajoče trdote vode bi pričakovali vse
Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU (IZRK) je sodeloval že pri zbiranju in pripravljanju gradiva za vpis Škocjanskih jam v Unescov Seznam svetovne dediščine. Takoj po vpisu je sklenil Škocjanske jame tesneje vključiti v svoj raziskovalni program, deloma tudi na pobudo in s pomočjo upravljalen jam - HTG Sežana, sežanske občine in Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine ter ob pomoči in spodbudi Slovenske nacionalne komisije za Unesco. V tem prispevku na kratko predstavljam izsledke inštitutskih raziskav. Res pa je tudi, da drugih, vsaj v okviru naravoslovja, v tem času ni bilo veliko.
V priprave na preureditev oziroma posodobitev turističnega obiska se je IZRK vključil s projektom “Raziskave Škocjanskih jam - obnova in preureditev poti, 1. faza: Globočak-Paradiž”. Do dmge faze ni prišlo, pač pa smo se pričeli pripravljati na poglobljene speleološke raziskave. Leta 1992 so ministrstva sprejela v financiranje projekt “Speleološke in ekološke raziskave Škocjanskih jam, L faza: speleomorfologija, mikroklima, voda, sedimenti”. Obenem smo raziskave Škocjanskih jam z neposredno okolico vključili
slabše izločanje oziroma rast ponvic, vendar meritve kažejo, da priteka nekje v sredini pobočja bolj trda voda, ki vpliva na rast nadaljnjih ponvic. Seveda pa je rast ponvic sedaj omejena le na nekaj dni v letu; v času po velikih in izdatnih padavinah, ko imajo dotok sveže vode.
Mag. Janja Kogovšek, dipl. inž. kem. teh., Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU,
6230 Postojna, Titov trg 2
v mednarodni projekt IGCP - UNESCO št. 299 (Geology, Climate, Hydrology and Karst Formation). Ker se je z vidika raziskovalne politike (to je denaija) izkazalo, da projekti po fazah nimajo prihodnosti, smo v letu 1994 pričeli petletni projekt “Speleološke raziskave za varovanje in ohranjanje Škocjanskih jam”. V ta projekt smo vključili tudi raziskovalce s tržaške univerze. Skupaj z njimi smo prijavili pr°' jekt (Ricerche speleologiche per la pr°' tezione e la salvaguardia del le grotte di Škocjanske) v Italiji, tako, da bo denarno podprt tudi s te strani. V okviru Komisije za kras pri Mednarodni geografski zvezi je “Škocjanski kras” vključen v mednarodni projekt “Global Comparison of Epikarst’ • Projektov je bilo precej; od konca osemdesetih let do sedaj so Škocjanski jame stalno vključene v kakšnega. Rezultat' raziskav pa so zelo različni in o tem podrobneje poročam v prispevku. Omenim naj še novi (po 100 letih) načrt Škocjanskih jam in letos objavljeno Bibliografijo Škoc janskih jam.
Akademik dr. Andrej Kranjc, prof. geogr, in dipl-arheo., Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU,
6230 Postojna, Titov trg 2
ŠKOJANSKE JAME V RAZISKOVALNIH PROJEKTIH ZADNJIH DESETIH LET
Andrej Kranjc
NEKAJ REZULTATOV 230U/234TH DATACU SIGE IZ HANKEJEVEGA KANALA V ŠKOCJANSKIH JAMAH
Andrej Mihevc
V Škocjanskih jamah je bilo dosedaj narejeno le nekaj absolutnih datacij sige v Tihi jami. V aktivnih delih jame, vzdolž podzemnega toka Reke, pa sige še niso bile datirane. Serijo vzorcev smo analizirali iz sigovih kop v Hankejevem kanalu.
Siga v Hankejevem kanalu je odložena v velikih količinah na stenah Podzemnega kanjona in je edini sediment, s Pomočjo katerega lahko sklepamo o starosti in razvoju tega največjega podzemnega kanjona pri nas.
Vzorce so datirani z metodo 230U/234Th z alfa spektroskopijo. Kažejo dve obdobji rasti sigovih kop. Masivne, hitro rastoče sige v Deževni jami in pri Svvidovemu razgledišču so pričele rasti pred okrog 11 Ka. Datacije pa so pokazale tudi obstoj starejše sige. Starost te sige je okrog 30 Ka, vendar so zaradi detritičnega Th te starosti vprašljive.
Mag. Andrej Mihevc, prof. geogr., Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, 6230 Postojna, Titov trg 2
ORNITOLOŠKO OVREDNOTENJE SLOVENSKEGA MATIČNEGA
Krasa
Slavko Polak
Slovenski matični Kras je bil na P°dročju proučevanja ptic doslej zapostav-*ien. Novejše raziskave so pokazale izjem-n° zanimivo in s stališča naravovarstva P°membno omitofavno.
Pri kvantitativnih popisih Snezdilk smo ugotovili visoke gostote nekaterih vrst ptic, ki dosegajo stroge krite-seznama evropsko ogroženih vrst. Prav tak° je Kras mednarodno pomembno prezimovališče brinovke (Turdus pilaris). Že na osnovi doslej zbranih podatkov smo se odločili predlagati vpis širšega območja matičnega Krasa na seznam IBA -°mitološko pomembnih območij pri med-nar°dni organizaciji Bird Life International.
Veliko je tudi število vrst ptic, ki mednarodnih kriterijev ogroženosti ne dosegajo, so pa uvrščene na Rdeči seznam ogroženih ptic gnezdilk Slovenije in tako pomembne v nacionalnem smislu. Številne vrste, ki žive na Krasu v velikem številu so v drugih delih Slovenije izjemno redke.
Z naravovarstvenega vidika je zaradi intenzivnega zaraščanja v zadnjih desetletjih ornitofavna Krasa močno ogrožena. Med najbolj ogrožene habitate sodijo kamnite kraške goličave in propadajoča kraška kulturna krajina. Avtor predlaga nekatere dolgoročne naravovarstvene ukrepe.
Slavko Polak, dipl. biol., Notranjski muzej, 6230 Postojna, Ljubljanska cesta 10
KAJ VEMO O PODZEMELJSKI VODNI FAVNI ŠKOCJANSKEGA KRASA?
Boris Šket
Izjemno temeljito je vodno podzemeljsko favno Reke in nekaterih jam ob njej raziskal Stammer (1932) v letih od 1928 do 1930. Del zbranih vzorcev so obdelali drugi specialisti (Augener, Kiefer, Kuščer, S.Karaman). Še posebej dragoceni so sedaj ti podatki zato, ker prikazujejo stanje pred podivjano urbanizacijo in pohitijo. V zadnjih desetletjih smo območje raziskovali zlasti Brancelj, Dolce, Šket in Stoch.
Že v tridesetih letih v škocjanskem delu podzemeljske Reke ni bilo specializiranih jamskih živali. Revno favno so sestavljali drobni rakci (Copepoda, Ostracoda) in ličinke žuželk, vseljene s površja; med slednjimi tudi za ponikalnice značilne Leptophlebiidae. Medtem, ko je v času največjega onesnaženja troglobiontska favna izginila tudi iz Lobodnice (po pričevanju), sedaj že v Kačji jami najdemo jamske kozice (Troglocaris sp.) in močerila (Proteus anguinus). Struga Reke je v Lobodnici dokaj bogato naseljena s troglo-bionti, kot so kozice, oslički (Asellus aquaticus cavernicolus), timavska slepa postranica (Niphargus timavi). Bibiča (,Synurella ambulans) je pogosta, a ima še dobro razvite oči; medtem ko je Stammer tukaj našel navadne postranice (Gammarus fossarum) z zmanjšanimi očmi, pa so danes taki osebki očitno odrinjeni dlje, v čistejše (s hrano revnejše) dele podzemeljske struge. Favna v podzemeljski strugi je močno odvisna od razmer pred ponori!
Pretežno ali povsem troglobiontska pa je favna v špranjah okoli Škocjanskih jam (tukaj skoraj le Copepoda) ter v številnih drugih jamah na Krasu. Od slednjih so
očitno le nekatere povezane s sistemom Reke. Favna Osapske jame kaže le malo sorodnosti s favno Reke.
Nekatere vrste so skupne podzemeljski Reki in drugim jamskim vodam v Krasu; takšen je npr. jamski cevkar (Marifugia cavatica). Nekateri izopodi (Sphaeromides virei, Monolistra spp.) pa se nasprotno v Reki očitno ne pojavljajo. Močeril (Proteus anguinus) živi v čistejših delih Reke in v jamah ob njej, vendar ga očitno ni v jugozahodnem delu Krasa (npr. v Osapski jami). Jamska kozica (Troglocaris spp.) je v Krasu zastopana z več vrstami, katerih razširjenost še ni raziskana. Evolucijsko in deloma bio-geografsko so posebej zanimive specializirane rase nekaterih površinskih vrst; ni še ugotovljeno, ali sta specializirani populaciji vodnega oslička (Asellus aquaticus) v podzemeljski Reki in podzemeljski Pivki res skupnega izvora, ali pa sta podobni le zaradi konvergence.
Prof. dr. Boris Šket, prof. biol., Biotehniška fakulteta -Oddelek za biologijo, 1000 Ljubljana, Večna pot 111
KRAŠKI
POJAVI,
ODKRITI PRI
GRADNJI
AVTOCESTE OB
ŠKOCJANSKIH
JAMAH
Tadej Slabe
Več kot 120 km novih avtocest bo potekalo po krasu. Pri načrtovanju tras se izogibamo večjim, lepim in pomembnim površinskim kraškim pojavom, kot so udor-nice, vrtače in kraške stene, ter jamam. Vodna prepustnost in povezanost
podzemeljskih vodnih poti, ugotovljena s številnimi sledenji voda, sta poglavitni kraški značilnosti, ki ju je treba pri načrtovanju prometnic upoštevati. Opozaijamo na nevarnost onesnaženja podzemeljskih voda, ki so že ogrožene. Avtoceste naj bi bile neprepustne. Neprečiščene vode s cestišča ali škodljive snovi ob morebitnih nesrečnih izlitjih naj ne bi dosegale kraškega površja; vanj se bodo iztekale prečiščene vode. To namero pa bo treba tehnološko dopolniti, saj ugotavljamo še velike pomanjkljivosti pri delovanju lovilnikov za odplake s cestišča. Precejšen del kraških voda je namreč zajet za oskrbo s pitno vodo.
Tudi med zadnjimi čiščenji cestišča in celo med utrjevanjem grušča na njem z vibracijskimi valjarji so se odpirale jame in nastajali grezi. Je plitvo pod traso še kakšna jama? Gradbincem smo zaradi goste prevotljenosti vodonosnika velikokrat svetovali pregled tras z georadatjem. Pri novih odsekih avtocest so naše nasvete deloma upoštevali.
Med krasoslovnim nadzorom beležimo novo odkrite kraške pojave, jih proučujemo in poskušamo, kolikor je to zaradi varnosti ceste mogoče, svetovati način njihove ohranitve.
Trasa poteka blizu Regijskega parka Škocjanske jame. V jame ponika največja slovenska ponikalnica Reka, ki jo dosežemo pri Kačni jami. Reka teče od Škocjanskih jam, južno od Divače, vzporedno s traso, jo pri Divači preči in nato pod Divaškim podoljem teče proti severozahodu k znanim izvirom Timava ob Tržaškem zalivu. Del trase se je na 400 m približal 140 m visoki in 2 miljona kubičnih metrov prostorni Martelovi dvorani v Škocjanskih jamah. Previdnost je narekovala sprotno opazovanje morebitnih posledic miniranja v jami. Kot smo predvideli, jih ni bilo.
Pri razgaljanju kraškega površja in med zemeljskimi deli, ki so nujna za gradnjo cest, se odkrivajo številni kraški pojavi. To so stare kraške jame, ki so votle ali pa zapolnjene z naplavino, brezna, skozi katere prenika voda v kraško notranjost, in različne vrtače. Iz novo odkritih kraških pojavov smo lahko razbrali številne sledi razvoja Krasa. Stare jame so najstarejši
ostanki podzemeljskega pretakanja vode skozi vodonosnik. Nastale so v freatični coni, ko je bil vodonosnik še visoko obdan s flišem. Zaradi nižanja gladine podzemeljske vode so se nekatere jame preoblikovale s hitrejšimi vodnimi tokovi, ki so dolbli jamske stene in odložili tudi flišni in apnenčasti prod. Številne jame so bile ob izrazitih klimatskih spremembah zapolnjene s poplavno drobnozrnato naplavino. Površje se je zniževalo in jame so zato pogosto že brez stropa. Sledi površinskih vodnih tokov, o katerih krasoslovci pogosto poročajo, nismo našli. Naplavine, ki so sedaj na površju, so ostanki zapolnitev jam brez stropa.
Dr. Tadej Slabe, dipl. geogr, in dipl. soc., Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, 6230 Postojna, Titov trg 2
Ijl. vsebinski sklop: Človek in kras
ČLOVEK IN KRAS TER BIOSFERNO OBMOČJE
Branka Berce-Bratko
Unescov MAB program (Man and Biosphere - MAB program) - Človek in biosfera ima posebno vrsto varstva “bio* sferni rezervat”, ki se bo poimenovala bio-sferno območje (BO). Bistvo biosfernih rezervatov - območij je, da povežejo varstvo z razvojem. Torej povežejo naravo in dediščino z ljudmi, z metodo sonaravnega razvoja prek treh območij biosferneg8 rezervata: 1. osrednjega, 2. varovalnega in
3.	prehodnega. Vsak biosferni rezervat mora zadostiti ciljem:
-	varovanja - genetskih materij in ekosistemov,
-	razvoja - povezovanje naravnega okolja z razvojem,
-	logistike - raziskovanja, spremljanje stanja in mednarodno povezovanje na področju raziskovalnega dela.
Na osnovi sklepov projekta Človek in kras je bilo leta 1992 območje takratnih občin: Cerknica, Ilirska Bistrica, Logatec in Postojna v Unescu prijavljeno kot biosfemo območje Notranjski kras. To isto območje je sedaj na območju šestih novih občin in je tako del programa Life v Evropski skupnosti z naslovom: Establishment of Notranjski Park and UNESCO MAB Reserve Notranjski Kras, ki bo trajal do konca leta 1997.
V projektu Človek in kras smo 'zhajali iz najširše definicije kulture, ki Predstavlja vse človekove dejavnosti in jo lahko enačimo z načinom življenja. Ta se deli na življenski stil, ki je oseben in je odvisen od ožje kulturne identitete. Preučevanje identitete ljudi in prostora v območjih posebnega pomena, kot so zavarovana območja, je pomembno zaradi Ugotavljanja pripravljenosti prebivalcev območja, da sprejmejo park kot del svojega načina življenja in gospodarjenja s prostorom. Preučevanje identitete v najširšem Pomenu te besede, ki zajema: osebno, krajno, lokalno, regionalno, prostorsko, s°cialno, gospodarsko, ožje kulturno in Slršc kulturno identiteto. To povezujemo s Planiranjem in urejanjem prostora, ker bodo Zavarovana območja, ki nimajo kategorije nacionalnega parka, v naj večji meri odvisna Prav od prostorske zakonodaje, pravil igre 'n kontrole, ki bodo veljale v povezavi z Urejanjem prostora.
Zagovarjamo stališče, da sta P°dročji varstva in razvoja v nasprotju Samo takrat, ko ju gledamo "sektorsko” po Posameznih vejah konservatorstva, ko Pogledamo varstvo kot razvojni potencial nekega območja ob omejitvah, ki nam jih nalagajo naravovarstveni režimi in sprejete P^dnarodne konvencije, pa je mogoče vurstvo vkomponirati v strategijo trajnost-ne§a razvoja, in menimo, da je tako poj-rn°vano varstvo možno uresničevati s siste-P°m celostnega in odprtega planiranja. Na
teh območjih pa žal veljajo tudi resorni zakoni, poleg Zakona o urejanju prostora, kar je za kras kot enega izmed najobčutljivejših okolij še posebej pomembno in je opredeljeno z zornega kota razvoja in varstva v luči razmerja med človekom in krasom ter v okvirih kategorije biosfemo območje.
Dr. Branka Berce-Bratko, doktorica urbanega in regionalnega planiranja, Urbanistični inštitut Republike Slovenije, 1000 Ljubljana, Jamova 18
BRKINI IN ČIČARIJA -CELOSTNO VREDNOTENJE
(Slovenski del mednarodnega projekta “Medimont”)
Lidija Globevnik, Ana Barbič,
Tomaž Cunder, Lojze Čampa,
Mitja Kaligarič, Andrej Sovine
Brkini in slovenski del Čičarije sta na obronkih Sredozemlja. Njuno ekološko in socio-ekonomsko sliko sestavljajo tako celinski kot morski vplivi. Ker so območja na robu biogeografskih regij obenem tudi blažilne (“buffer”) cone vplivov, jim je namenjena posebna pozornost.
V mednarodnem projektu Medimont (Evropska skupnost, DGXH), ki je potekal v široko zastavljeni obravnavi problemov okolja v Sredozemlju (deserti-fikacija, degradacija naravnih virov, socio-ekonomska degradacija mralnih območij, demografski pritiski na obalna območja), smo celostno analizirali potenciale hribovitih in zalednih območij. V slovenskem delu projekta sta bili to območji Čičarije in Brkinov. Časovna (od leta 1800 naprej) in prostorska analiza ekoloških in socio-ekonomskih razmer je služila za določitev
stanja naravnih virov in razmerja vplivov naravnih oziroma družbenih dejavnikov nanje, za oceno trendov ali teženj o progre-siji/regresiji vrednosti družbenega in naravnega okolja ter za predlog o razvojnih usmeritvah gospodarjenja, ki nudijo obstojnost in vitalnost območja.
Območje ima veliko naravovarstveno vrednost kot življenjski prostor endemičnih, redkih in ogroženih ter vrst, ki tod dosežejo rob svoje razširjenosti. Posebej dragoceno biotopsko vrednost imajo suhi travniki in pašniki, ki so ogroženi zaradi različnih antropogenih vplivov (opuščanje tradicionalne rabe tal, zaraščanje, pogozdovanje z alohtonimi vrstami, gradnja infrastrukturnih objhektov, idr.). Socio-ekonom-ski potencial območja je velik in neizrabljen. Načrtovanje naravnim virom prilagojenega razvoja je v tako občutljivem proštom še toliko bolj pomembno.
Rezultati študije so plod projektnega dela skupine strokovnjakov različnih področij, zdmževanja idej in možnosti za analize glede na razpoložljive podatke, soočanje doktrin in uveljavljanja konstruktivnega in pozitivnega pristopa k celostni analizi. Hkrati je metodologija analize del široko zastavljene paradigme o obravnavi okolja v mednarodni skupnosti, ki nas s takimi analizami sooča z dejstvom, da smo vsi predvsem prebivalci Zemlje, ne le “naše” vasi ali mesta.
Mag. Lidija Globevnik, dipl. ini grad., Vodnogospodarski inštitut, 1000 Ljubljana,
Hajdrihova 28
Prof. dr. Ana Barbič, dipl. ped. in psih., Biotehniška fakulteta - Oddelek za agronomijo, 1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101
Tomaž Cunder, dipl. geogr., Kmetijski inštitut Slovenije, 1000 Ljubljana, Hacquetova 2 Dr. Lojze Čampa, dipl. int gozd., 1000 Ljubljana, Črtomirova 21
Prof, dr. Mitja Kaligarič, dipl. biol., Pedagoška fakulteta, 2000 Maribor, Koroška cesta 160 Andrej Sovine, dipl. ini grad., Vodnogospodarski inštitut, 1000 Ljubljana, Hajdrihova 28
VPLIV
POSELITVE IN GOSPODARSTVA NA OKOLJEVARSTVENE POTEZE REKE
Irena Rejec Brancelj
V prispevku obravnavamo nekatere značilnosti in dogajanja v Brkinih in dolini Reke, ki so tesno povezane s škocjansko naravno in kulturno dediščino. Reka je s svojimi značilnostmi odsev pokrajine, ki k njej gravitira. V zadnjih letih je bila Reka uvrščena med zmerno obremenjene vodotoke, čeprav so določeni parametri še presegali mejne vrednosti, značilne za 3. kakovostni razred.
Zanimalo nas je, kako vplivajo poselitev, raba tal in gospodarstvo na kakovost Reke. Pri tem smo se oprli na razpoložljive zbirke podatkov, literaturo in lastno terensko delo. Brkine z dolino Reke uvrščamo med pokrajine primorske Slovenije, čeprav so tod klimatske poteze veliko bolj kontinentalne. Dmga posebnost, ki jo loči od sosednjih kraških pokrajin, pa je njena nezakraselost, saj tvori večino njenega površja eocenski fliš, ki je omogočil nastanek normalnega rečnega reliefa. Njena odprtost v smeri severoza-hod-jugovzhod ji je že v preteklosti namenila pomembno prometno vlogo, saj potekata po njej cestna in železniška povezava notranjosti Slovenije s Kvarnerskim zalivom in cestna povezava Trsta z Reko. Prav slednje je v mnogočem zaznamovalo demografska in gospodarska gibanja v pokrajini. Analiza gibanja števila prebivalcev v zadnjih sto letih je pokazala, daje število prebivalcev do leta 1910 naraščalo in doseglo vrhunec z 22.366 prebivalci, nato pa je začelo upadati in po podatkih iz zadnjega popisa v letu 1991 doseglo le še 16.254 prebivalcev. Razporeditev prebivalstva pokaže na dvojnost regije: na eni strani je dolina Reke z
gostotami do 88 prebivalcev na kvadratni kilometer in na drugi strani Brkini z gostotami do 25 prebivalcev na kvadratni kilometer. Zaposlitvena stmktura prebivalcev kaže na prevlado sekundarnega sektorja, v katerem je zaposlena skoraj polovica prebivalcev, pomembno vlogo pa imata tudi terciarni in kvartarni sektor. Delež kmečkega prebivalstva je, če ga primerjamo s slovenskim povprečjem, precej višji. Tudi tu pa je značilna dvojnost in sicer nizek delež v dolini Reke (do 5 %) in višji v Brkinih (več kot 15 %). Do konca petdesetih let je bilo kmetijstvo najpomembnejša gospodarska panoga, sedaj pa je njegov pomen predvsem v vzdrževanju kulturne krajine. Njegov samooskrbni značaj se kaže tako v količini kot tudi v strukturi pridelkov. Drugače je z industrijo, ki je v glavnem omejena na Ilirsko Bistrico. Večja industrijska objekta sta Lesonit in Tovarna organskih kislin, ki zaposlujeta večji del aktivnega prebivalstva. Z njuno delno ekološko preureditvijo se je obremenjevanje Reke sicer zmanjšalo, vendar bodo nujni še dodatni ukrepi za dokončno prenehanje onesnaževanja Reke - navsezadnje tudi postavitev učinkovite čistilne naprave za komunalne odplake in v celoti organiziran odvoz komunalnih odpadkov.
Mag. Irena Rejec Brancelj, dipl. geog., Inštitut za geografijo Univerze v Ljubljani, 1000 Ljubljana, Trg jrancoske revolucije 7
RANLJIVOST KRAŠKIH VIROV PITNE VODE
Aleksandra Ožbolt,
Agnes Šomen Joksič, Oliver Bajt
Primoije in Kras se v naši državi uvrščata med območja, ki so s pitno vodo nezadostno oskrbljena. Na manjše zaloge
podtalne vode in na njeno večjo ogroženost vpliva tudi kraški teren. Za zavarovanje virov pitne vode so pomembne hidrogeo-loške raziskave, dobro poznavanje značilnih lastnosti vira ter možnih virov onesnaženja in sistematsko spremljanje kakovosti in zdravstvene primernosti. Na Zavodu za zdravstveno varstvo Koper opravljamo bakteriološke in fizikalno-kemijske preiskave vzorcev pitnih vod na vodnih virih in v vodovodnem omrežju na Krasu, v Primorju in na območjih Ilirske Bistrice ter Postojne. Oprema in kadri nam omogočajo opravljanje zahtevnih analiz, dolgoletno spremljanje pa nam omogoča presojo možnih vplivov na kakovost vode.
V prispevku opisujemo dva primera spremljanja kakovosti in higienske primernosti vode, ki ponazarjata naravo dveh pomembnih virov pitne vode, to sta Klariči in Rižana.
Za pitno vodo iz vira Klariči, s katero se oskrbujeta Kras in v manjši meri Primoije, je značilna visoka mineralizacija zaradi višje koncentracije kloridov. Vsebnost kloridov niha; manjša je p° daljšem deževnem vremenu in v izrazito dolgem obdobju brez padavin. Ob obilnih padavinah nastopa zmanjšanje zaradi hitre infiltracije vode na prepustnem krašketn ozemlju, v sušnem vremenu pa zaradi napa' janja vodonosnika iz podtalnice reke Soče-S preiskavami o izdatnosti tega vodnega vira se je potrdilo, da je kraški vodonosnik v Brestovici obilen vodni vir, ki lahko tudi v sušnem obdobju zagotavlja zadostno količino vode za Kras ter dodatne količin2 za delno pokrivanje potreb Primorja.
Največjo nevarnost za pitne vode predstavljajo izlivi naftnih derivatov drugih kontaminantov ob avtomobilskih nesrečah. Tak primer je izlitje kurilnega olj3 oktobra 1994 v drugem varnostnem paS° izvira reke Rižane. Njegovo prisotnost v vodi smo ugotovili 14 dni po izlitju v količini 80 mikrogramov na liter. Dopustu3 količina po naših predpisih o higienski primernosti pitne vode in predpisi*1 Evropske skupnosti je 10 mikrogramov n3 liter. Takoj po ugotovljeni povečani kon centraciji ogljikovodikov je Rižans vodovod zaustavil dotok vode v vodarn0 Rižana ter zagotavljal oskrbo z neoporečn0
vodo iz sečoveljske smeri. Prekinitev dotoka v vodarno je trajala le deset dni.
Pitna voda je za človeka izjemno pomembna dobrina. Tega pa se zavemo ponavadi šele, ko nastopi nevarnost, da jo bomo izgubili, ne pa ob vsakodnevnem ravnanju, ko na zelo prepustnem terenu planiramo za okolje visoko obremenjujoče aktivnosti, dopuščamo neurejeno odlaganje odpadkov ter iztok neustrezno očiščenih odpadnih voda v podtalje.
Aleksandra Ožbolt, dipl. int kem.,
Zavod za zdravstveno varstvo Koper, 6000 Koper, Verdijeva ulica 11
Agnes Šomen Joksič, dipl. int kem. teh..
Zavod za zdravstveno varstvo Koper, 6000 Koper, Verdijeva ulica 11
Oliver Bajt, dipl. inž. kem., Zavod za zdravstveno varstvo Koper, 6000 Koper, Verdijeva ulica 11
VELIKA VODA-REKA -
Kraška
Reka
Daniel Rojšek
Med domačini v porečju je Melika voda-Reka živo ime za svetovno žnano kraško reko. Posebno pozornost zato v Prispevku namenjam imenu oziroma h*dronimu, saj najdemo v literaturi bolj ali Itlanj neustrezne sinonime: Notranjska ^eka, Brkinska Reka, Timavo Superiore in Podobno, reka Reka pa je zagotovo med najbolj nesmiselnimi.
Kraško reko bistveno zaznamuje-J° vplivi krasa. Površinska kraška reka °z’r°ma njen pritok lahko izvira iz krasa ali Pa reka vanj ponika, podzemeljska se sW_enj pretaka bolj ali manj globoko.
Porečje Velike vode se razteza na ^Censkih flišnih kameninah brkinske sin-'nale, ki tvori otok neprepustnih kamenin °bsežnem, večinoma mezozoiskem
kraškem svetu Snežniškega pogorja, Košansko-Slavinskega ravnika in matičnega Krasa ter fluvialno-kraškega porečja zgornje Pivke. Velika voda je del Škocjanskega jamskega spleta, kjer ima svoje mesto med zagotovo najbolj zanimivimi naravnimi pojavi v naravni in kulturni dediščini, ki je vpisana v Seznam Unescove svetovne dediščine. Poplave v jamskem spletu so pogoste. Najvišje poplavne vode zalijejo Šumečo jamo do stropa od Miillerjeve dvorane navzdol. Reka ima štiri kraške pritoke.
Reka ima pri Cerkvenikovem mlinu submediteranski pluvio-nivalni rečni režim z vplivi kraške retinence. Srednja voda v obdobja 1953-1992 znaša 8,32 kubičnih metrov na sekundo. Najvišji poprečni odtok je novembra, najnižji pa avgusta. V odtočnem režimu naj nižjih voda vidimo, da najnižja konica nikdar ne preseže kubičnega metra v sekundi, sto-dvajset litrov v sekundi (0.12 m3s-l) pa je najnižji opaženi pretok. Temeljna značilnost odtočnega režima najvišjih voda je nihanje višine silovitih poplavnih valov. Najvišjih pretokov niso nikdar izmerili, temveč so jih izračunali. Pretočna krivulja vodomerske postaje Cerkvenikov mlin v zgornjem delu ni zanesljiva, tako da so konice prenizke. Obdobna konica iz 305 kubičnih metrov na sekundo (maj 1972) je ocenjena, najvišja je bila septembra 1965, vendar je nihče še ni nanovo ovrednotil. Razmerje med najnižjim in naj višjim pretokom ni znano, presega pa 1:3.000.
Voda Reke ni več toliko onesnažena, kot je bila onesnažena pred leti, vendar njena kakovost še vedno niha med 2. in 3. razredom, kar je odvisno večinoma od pretoka. Razredčevanje odplak v Reki s svežo vodo iz zadrževalnikov Klivnik in Mola ni pravi niti zadovoljiv način čiščenja Reke. Učinkovita komunalna čistilna naprava bi bila edino, kar bi nedvomno jamčilo 2. kakovostni razred rečne vode. * v
Mag. Daniel Rojšek, prof. geog. in dipl. etn.,
Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Gorica
v Novi Gorici, 5000 Nova Gorica, Delpinova 16
KRAJINSKI
PARK
KRAŠKI ROB*
Barbara Vidmar, Monika Jurman, Robert Turk
Pomemben mehanizem za dejansko uveljavljanje razumnega oziroma tako imenovanega trajnostnega razvoja je ustanavljanje različnih zavarovanih območij. Njihov osnovni namen je sicer udejanjanje varovanja naravne dediščine nekega območja, predstavljajo pa velikokrat tudi pomemben prispevek k varovanju okolja nasploh, saj z omejitvami in s prepovedmi preprečujejo razvoj danemu okolju neustreznih dejavnosti.
V okvira varstvenih kategorij, ki jih za slovenski prostor predvideva Zakon o naravni in kulturni dediščini (1981), zavzemajo posebno mesto parki - narodni, regijski in krajinski. Za razliko od ostalih varstvenih kategorij je v parkih bolj ali manj intenzivno prisotna tudi komponenta kulturne dediščine, temu primemo širok pa je tudi koncept varovanja in razvoja območja.
Ob splošni diskusiji o dobrih in slabih straneh zavarovanih območij je najpogosteje v ospredju tudi vprašanje o njihovi rentabilnosti. V nasprotju s splošnim prepričanjem in z očitki prinašajo zaščitena območja ob primernem upravljanju tudi različne ekonomske prednosti. Vsekakor se v svetu vse pogosteje dogaja, da se koncept parka, za katerega so bile značilne predvsem prepovedi in omejitve in ki je bil namenjen izključno varovanju narave, spreminja. Pojavlja se moderen park, ki lahko spodbudno vpliva na širšo okolico strogo zavarovanega območja in ki usmerja tamkajšnje interese in aktivnosti v sfero kompatibilnosti tako, da se iz negativnih ali zaviralnih elementov spremenijo v take, ki ohranjanje in varujejo kakovosti zavarovanega območja.
* op. ur.: neustrezno ime; ne gre za rob (ostro črto), temveč gre za obronke; domačini imenujejo to ozemlje Stene!
V to smer bi morale biti naravnane tudi vse dejavnosti za ustanovitev predvidenega Kraškega regijskega parka, prav tako pa tudi v zvezi z njegovim najjužnejšim delom, s tako imenovanim Kraškim robom. Za Kraški rob je bila opravljena obsežna študija o geoloških in geomorfoloških svojstvih, iz katere so razvidne njegove izjemne vrednote, opravljena pa je bila tudi prva inventarizacija tamkajšnje flore in favne.
Z vidika živalstva je inventarizacija izpostavila predvsem ornitološki pomen Kraškega roba, čeprav velja poudariti, da je favna območja v celoti izjemno bogata. Opisanih je bilo tudi več novih vrst za favno Slovenije.
Z vidika rastlinstva je treba omeniti predvsem Tommasinijevo popkoreso (Moehringia tommassinii), ki je lokalni endemit, otoke evmediteranskega rastlinja, obsežne kraške travnike ter pomembno rastišče orhidej na travniku na Plaši.
Poleg naravne dediščine je treba poudariti še izjemno kulturno dediščino območja, ki se zrcali v posameznih naseljih, objektih in v oblikovanosti krajine.
Kraški rob je bil že v Inventarju najpomembnejše naravne dediščine Slovenije iz leta 1976 vključen v predvideni Kraški krajinski park. Kraški park (tokrat opredeljen kot regijski) je vključen v program šestih regijskih parkov, ki naj bi bili v naslednjih letih ustanovljeni v Sloveniji. Čimprejšnja ustanovitev parka je vsekakor nujna, saj se z odlašanjem v tem 'praznem’ prostoru pojavljajo različni drugi interesi in zamisli, ki ne upoštevajo izjemnih naravnih in kulturnih kvalitet območja. Med različnimi razmišljanji so tudi taka (npr. o moto-dromu na Cesarskem krasu pod Slavnikom), ki resno ogrožajo integriteto območja. Ustanovitev parka je najveijetneje tisti mehanizem, ki lahko z ustrezno opredelitvijo razvojne strategije območja taka razmišljanja zavrže. Vsekakor pa mora ponuditi dovolj vabljivo ter z dejstvi in sistemskimi rešitvami utemeljeno izbiro, ki jo bo sprejelo tudi lokalno prebivalstvo.
Barbara Vidmar, prof. biol., Medobčinski zavod za varstvo naravne iti kulturne dediščine Piran,
6330 Piran, Trg bratstva 1
Monika Jurman, abs. biol., Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran,
6330 Piran, Trg bratstva 1
Mag. Robert Turk, dipl. biol., Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran,
6330 Piran, Trg bratstva 1
Okrogla miza revije Kras:
ZAKON O REGIJSKEM PARKU ŠKOCJANSKE JAME IMAMO. KAJ ZDAJ?
Dušan Rebolj, Zofija Klemen-Krek, Mladen Berginc
Okrogla miza revije Kras na koncu posvetovanja o Škocjanskih jamah naj bi po vsem povedanem med posvetovanjem in na osnovi v tej izdaji revije Kras objavljenih ugotovitev, da Zakon o Regijskem parku Škocjanske jame končno imamo, jasno in čim bolj določno odgovorila na vprašanje: KAJ ZDAJ?
Pogovor bo povezoval Dušan Rebolj, direktor podjetja Mediacarso, d.o.o., ki je ustanovitelj in izdajatelj revije Kras.
Uvodno besedo bosta imela direktorica Urada Slovenske nacionalne komisije za Unesco Zofija Klemen-Krek in državni podsekretar v Ministrstvu za okolje in prostror Mladen Berginc. Oba sta poročevalca na posvetovanju o Škocjanskih jamah in hkrati avtorja zelo tehtnih prispevkov v tej izdaji revije, ki vsebujeta tudi izhodišča za razpravo za okroglo mizo.
Gospa Zofija Klemen-Krek je avtorica prispevka "Na svetu je samo ena pokrajina, ki se imenuje klasični kras! Njegov sestavni del so Škocjanske jame".
Objavljen je na 5. strani.
Gospod Mladen Berginc je avtor prispevka "Slovenija je na najboljši poti, da postane park Evrope". Objavljen je na 11. strani.
Uvodničarja bosta označila pomen vpisa Škocjanskih jam v Unescov Seznam svetovne dediščine in obveznosti države Slovenije v zvezi s tem ter nakazala, kaj morajo na osnovi Zakona o regijskem parku Škocjanske jame storiti država Slovenija in njeni upravni organi, kaj lokalna samouprava in občine na Krasu, kaj prebivalci v Regijskem parku Škocjanske jame in kaj vsi tisti, ki prihajajo na zavarovano območje uživat njegove naravne in kulturne znamenitosti!
Škocjan pri Divači (po Valvasorju)
Od cerkvice sv. Kancijana so °stale le še razvaline.
Območje Rakovega Škocjana je žilvarovano z določbo o zavarovanju oko-^'ce Rakove doline na Notranjskem št. 595, Utirana z 29.8.1949, objavljena v Uradnem listu LRS št.27/49.
Škocjan pri Truškah
Nad dolino Dragonje v Šavrinskih ^rdih je na Fari pri Truškah, jugovzhodno 0<^ Marezig, 306 metrov visoko, cerkev sv. Encijana. Svet je v bližnji in daljn ji okolici ‘'grajen iz terciarnih flišnih kamenin. V ^°lini je na zahodni strani nekaj manjših, a kraje pomembnih vodnih izvirov, na Primer izvira Kaludrnik in Kojžača, ki Mniakajo peščene in apnenčeve plasti v flišu.
Škocjan pri Kopru
Pokopališče v Škocjanu pri Kopru na nekdanji obali ob izlivu Badaševice v ITl0rje. Okolica se je v zadnjih petdesetih
letih zaradi nagle urbanizacije in gradnje Luke Koper že zelo spremenila. Nekdanjo arhitektonsko pomembno kapelico sv. Kancijana na tem pokopališču so leta 1945 uničili.
Gornje Jezero pri Cerknici
V cerkvi v Gorenjem Jezeru pri Cerknici je stranski oltar posvečen sv. Kancijanu. V dolini pod cerkvijo je izvirno območje Obrh, Cemun, itn.
Mahniči v dolini reke Rase
Pri Mahničih je ob cesti Kazlje-Štjak v dolini reke Raše cerkev sv. Antona. Na oltarju je podoba sv. Kancijana (po Aljančiču). Tam Raša ponikuje v Kras, odrinjena v njegov rob s hudourniškimi nanosi. Ob cerkvi pa izvira potok Grapa in nekaj višje je še bruhalnik Pakulšče. Cerkvica je sedaj že povsem zapuščena in zaraščena.
Iz imena Kancijan oziroma njegove različice Kocijan so nastali še priimki
in imena Kocijan, Kocijančič itn. (Keber, 1988). Iz Krajevnega leksikona omenjam zaselke s tem imenom:
Kocjan - naselje v Slovenskih goricah, južno od Radgone, kjer naj bi nekoč stala graščina enakega imena. Že v 15. stoletju je propadla.
Kocjan - zaselek severno nad Vrtovinom v Vipavski dolini.
Kocjančiči - vasica v Šavrinskih Brdih blizu Pridvora.
Ozadje
Iz obdobja med leti 303 in 313 so bili pomembni mučenci Kancij, Kancijan in Kancianela. Bržkone so si bili v sorodstvu, brata in sestra, ki so z učiteljem Protoni zbežali iz Rima. Bili so iz ugledne rimske družine, najbrž Anici, ki je imela trgovske stike z Istro, Emono in Norikom (Tomažič et ali, 1993) in so se pred preganjanjem kristjanom umaknili v Oglej k prijateljem, med katerimi je bil tudi Krizogon. Ko so zanj zvedeli, da so ga že usmrtili, so se
>4
■rriTr
Ul
Grob mučencev Kancija, Kancijana in Kancijanile v Škocjanu ob Soči
Razvaline kapelice sv. Kancijana v Rakovem Škocjanu - foto: D. Novak

odpravili na njegov grob, a so jih oblasti zajele, mučile do smrti in pokopale “ad Aquas gradatas”. Tako so imenovali svet na levem bregu Soče pri njenem izlivu v morje, nedaleč od Ogleja.
Tako pričajo zapiski v Acta Sanctuarum iz 8.-9. stoletja, obstajajo pa še številne različice. Omenja se celo oglejski škof Kancijan, ki naj bi bil usmrčen v Imoli.
Na oglejskem območju je bila znana celo posestniška družina Cantia Vera. Morda so bili v sorodstvu?
Na območju Ogleja so bili pokopani še nekateri drugi mučenci iz časov Dioklecijanovega preganjanja kristjanov, ki se je končalo leta 313, ko je nastopil vladar Constantin.
V Škocjanu ob Soči so pri izkopavanjih na območju starokrščanske bazilike v šestdesetih letih našli grob z ostanki kosti. Po mnenju antropologov so pripadale trem odraslim osebkom - moškemu, ženski in približno dvajsetletnemu mladeniču (Bertacchi et. ali, 1991). Verjamejo, da gre za omenjene tri mučence... Za vas je značilna vsakoletna procesija prvo nedeljo po 31. maju na kraj, ki ga imenujejo "le Grodate...”
Čaščenje omenjenih mučencev je, kot je videti, najbolj razširjeno prav med Slovenci in na slovenskem ozemlju južno od Drave, ki je nekako sodilo k oglejskemu patriarhu. Marsikdo je že opazil (Keber, 1988), da so naši predniki postavljali cerkve njim v čast prav ob vodah ali na krasu.
Je pa poznano čaščenje teh svetnikov tudi zunaj oglejskega vplivnega območja, na primer v Veroni. Njim posvečene cerkve so še v Milanu, Ravenni, Seriatah v Bergamu, Etampesu in Sensu v Franciji ter Hildesheimu na Saškem, kjer imajo ponekod celo njihove relikvije (Miklavčič in Dolenc, 1970; Bertacchi et. ali, 1991). Tudi v Gradežu in oglejski baziliki so upodobljeni. V tej baziliki je sarkofag iz 14. stoletja, na njem pa so upodobljeni Prot s knjigo v roki in vsi trije mučenci - Kancij, Kancijan in Kancianela.
Ivan Tomažič z Dunaja poroča, da med avstrijskimi imeni ni svetnikov in godov na Kanzian, Kocjan ali Cozian.
Sklepa, da gre za slovenska imena in jih povezuje s konc-konec-kanc (Bor, Šavli, Tomažič, 1995).
Pripis: Prejšnji župnik v Škocjanu ob Soči don Claudio Tibero se je menda tudi ukvaijal z zbiranjem imen krajev, posvečenih omenjenim trem mučencem. Ko sem bil v septembru 1996 na obisku v tamkajšnjem župnišču, pa sedanjemu župniku ni uspelo najti tega dela. Žal! Za trud in informacije se župniku iskreno zahvaljujem!
VIRI
Bertacchi, L., Brumat Dellasorte G., Depetris A., Roberti M.M., Zaccaria C., 1991: Ad Aquas Gradatas, Comune di San Canziano d’Isonzo.
Bogataj, J., 1989: Rakov Škocjan, Lipov list, 31, 8-9, Ljubljana
Bogataj, J., 1989: Škocjanske jame, Lipov list, 31, 11, Ljubljana
Brumat Della Sorte,?: Kratek vodnik po oglejski bazilik*1
Društvo za varstvo bazilike v Ogleju, Oglej
Gams, I., 1979: Bajeslovna izročila o jamah in vodah na kras'-*-
Traditiones, Zbornik inštituta za slovensko narodopisj6,
SAZU, 5-6, 1976-77,125-132, Ljubljana
Keber, j., 1988: Leksikon imen, Mohorjeva družba, Celje
Krajevni leksikon Dravske banovine, 1937, Ljubljana
Krajevni leksikon Slovenije. 1/1968, 11/1971. 111/1976.
IV/1980, Ljubljana
Miklavčič, M., J. Dolenc, 1970: Leto svetnikov, II, 488-489' Ljubljana
Novak, D., 1982: Škocjan na Slovenskem, Naše jame, 23—-*• 49-53, Ljubljana
S.R., 1964: Jesen v Škocjanu, Pionirski list, 18, 8, Ljubljana Stražar, S., 1963: Studenška jama, Naše jame, 4, 25—^ Ljubljana
Stražar, S., 1970: Kronika Doba, Domžale
Roberti, M.M., S. Tavano, 1978: San Canziano dTsonZ0,
Trieste
Šematizem ljubljanske nadškofije, 1995, Ljubljana Tomažič, I„ J. Šavli in M. Bor, 1995: Etruščani in Ven^1 Ljubljana
Pomoč Evropske unije - Phare projekti na Krasu
PROJEKTE BOLJ USKLADITI
iti INFORMIRATI JAVNOST
Dimitrij Pur
svetovalec v Ministrstvu za okolje in prostor, 1000 Ljubljana, Župančičeva 6
V	16. številki revije Kras
je mag. Bojan Počkar iz Oikosa, d.o.o., predstavil projekt o Kraškem regijskem parku, ki ga financira Evropska unija (Evropska skupnost).
V	tem prispevku pa širše predstavljam Phare projekte
na Krasu, ki potekajo v okviru Ministrstva za okolje in prostor.
Pomoč Evropske Unije -PHARE program
PHARE (Poland and Hungary ^ction for Reconstruction of Economy) je Pobuda Evropske unije, ki podpira vsestranski razvoj srednjeevropskih in vzhod-noevropskih držav in jih pripravlja za čim hitrejšo vključitev v Unijo. Program je Začel delovati leta 1989 na pobudo njenega SVeta ministrov. Najprej sta bili članici le ^oljska in Madžarska, pozneje so se jima Pridružile še druge srednjeevropske in Vzhodnoevropske države. Slovenija se je Pridružila leta 1992.
Nacionalni usklajevalec za Phare Programe v Sloveniji je Oddelek za tujo tehniško pomoč na Ministrstvo za znanost 1tehnologijo, ministrstva so odgovorna za Pripravo in uresničitev projektov s svojih el°vnih področij. Varstvo okolja in prosto-s°di v Ministrstvo za okolje in prostor, Zgovoren za Phare projekte pa je državni s®kretar Marko Slokar oziroma svetovalec V a^e Viktor Simončič.
.	Phare programi se delijo na
zmejne (Cross Border), nacionalne
(Country Operation Programm) in večdržavne (Multy-country). Za območje Krasa je pomemben predvsem prekomejni program sodelovanja med Slovenijo in Italijo, kateremu je namenjen tudi ta sestavek.
Z letom 1996 se je vloga Phare programov osredotočila na uresničevanje predpristopne strategije, s čimer je Phare postal pomemben inštrument za zagotavljanje finančne in druge pomoči državam za njihovo čimprejšnjo uresničitev pridružitvenih ciljev.
Program
za čezmejno sodelovanje
Namen programa za čezmejno sodelovanje med obmejnima območjema
Slovenije in Italije je promocija in popularizacija sodelovanja, ki se je začelo leta 1994. Za obmejno območje Slovenije in Italije sta značilni bogata biološka raznovrstnost in izredna pestrost reliefa. Predvsem ruralna območja pa so bogata tudi z naravno in kulturno dediščino.
Vsako leto se za program čezmejnega sodelovanja predvidi 3 milijone ECU ali 525 milijonov SIT (1 ECU je bil 19.11.1996 175 SIT - op. ur.), pri čemer Slovenija v ta znesek prispeva med 20 in 25 odstotki lastnih sredstev. Za varstvo okolja se letno nameni kakšnih 35 odstotkov tega zneska.
Prednostna področja sodelovanja so zapisana v listini Ministrstva za okolje in prostor “Strategija porabe Phare sredstev za
v-«vt
^"Bsasssgssi
področje varstva okolja” in se nanašajo na varstvo voda pred onesnaževanjem in na upravljanje z naravnimi viri.
Kraški regijski park
Projekt Kraški regijkski park zajema osrednji del območja Krasa in sodi zaradi svoje obsežnosti med pomembnejše Phare projekte na Krasu.
Osnovni namen prijave projekta leta 1994, vrednega 500.000 ECU, je varovanje kakovosti podtalne vode in ohranitev edinstvenih naravnih vrednot na območju Krasa, ki so izrednega pomena za vso Evropo. Sedaj, ko se projekt že uresničuje, se je njegova vsebina razširila, saj vključuje še varstvo kulturne dediščine ter razvoj okolju prijaznih dejavnosti, ki lahko predstavljajo nove možnosti za razvoj in zagotavljajo lokalnim skupnostim na obeh straneh slovensko-italijanske meje dodaten vir sredstev za preživljanje.
Do sedaj so bila že porabljena sredstva za prenovo Gambočeve domačije v Škocjanu (100.000 ECU), opravljen je bil razpis za prevzem vodenja projekta, na katerem je bilo izbrano podjetje Oikos, d.o.o. Potekata razpisa za valorizacijo in coniranje območja bodočega Kraškega regijskega parka, ter razpis za nakup opreme za Gambočevo domačijo, kjer bo eden izmed informativnih centrov tega parka.
Drugi Phare projekti, ki so povezani s Krasom
V	to skupino se uvrščajo projekti, katerih uresničevanje ne poteka neposredno na Krasu, bo pa ugodno vplivalo nanj.
Že dve leti poteka projekt EKO-ADRIA, katerega cilj je izboljšati kakovost površinskih rek Soče, Vipave in Reke ter podtalnih voda, ki se stekajo proti Tržaškemu zalivu. Projekt vključuje nepovratna sredstva za zgraditev oziroma dograditev čistilnih naprav in kanalizacijskih omrežij v mestih: Nova Gorica, Ajdovščina, Vipava in Ilirska Bistrica.
V	začetku leta 1997 se bo začelo uresničevati Phare projekt “Upravljanje obale” (Coast Management). Po besedah
Tipičen kapitel kmečke umetnosti
dr. Simončiča bo ta študija nakazala možnosti za nadaljnji razvoj celotnega obalnega območja ter širšega vplivnega območja v zaledju obale s hkratnim upoštevanjem varstva okolja.
Potreba po povezovanju Phare projektov
Med pripravljanjem in uresničevanjem Phare programa se je pokazalo, da so projekti na območju Krasa, ki imajo sicer nekatere skupne vsebinske prvine, a jih vodijo druga ministrstva, medsebojno dokaj neusklajeni. Ta neusklajenost je opazna tudi med ministrstvi in lokalnimi skupnosti. Očitna pa je tudi nezadostna informiranost javnosti o tem.
Povezovanje in informiranje naj zalo v nadaljnjem uresničevanju Phare projektov prevzame tudi revija Kras, saj je že do sedaj pokazala veliko ažurnost in celovitost pri obveščanju javnosti in zainteresiranih skupin ter posameznikov o dogajanju na Krasu!
Z vidika varstva okolja so Phare projekti čezmejnega sodelovanja Slovenije in Italije ter širše - Slovenije z drugimi državami Evropske unije ' možnost za bolj učinkovito varovanje našega okolja, saj okoljska problematika ne pozna meja. Pri sodelovanju v mednarodnih projektih se moramo zavedati prednosti, ki jih ima Slovenija pred drugimi evropskimi državami - n11 primer najvišje stopnje biološke raznovrstnosti v Evropi, in te tudi primerno v novčiti!
Pogovor z Davorinom Terčonom, poslancem v novem Državnem zboru
KRAS je idealen
TURISTIČNI CILJ
Agencija Kras
V 2. številki revije Kras aprila smo 1994 objavili pogovor s takratnim sekretarjem za občo upravo in proračun občine Sežana Davorinom Terčonom. Tokrat objavljamo nadaljevanje pogovora 2 njim, vendar v novi, drugačni vlogi. Davorin Terčon je bil do volitev Načelnik Upravne enote Sežana. Sedaj je poslanec s Krasa v Državnem zboru novega mandata. V tej izdaji smo mu nemenili Prostor, ker je sobesednik ne le pravi Kraševec in "velik lokalpatriot", kakor pravi, ampak predvsem zato, ker je tudi dober poznavalec Krasa, zagovornik celovitosti pri obravnavanju kraškega gospodarskega in kulturnega prostora na obeh straneh slovensko-'talijanske meje ter utemeljitelj potrebe po zavarovanju kraške krajine in ohranitvi njegove naravne in kulturne identitete...
Hankejev most
	■ ,v'	H' ijm
		prh * v - jB
	F 1	
vk vik	m j	
V pogovoru za revijo Kras pred dvema letoma in pol je Davorin Terčon ocenil, da so vse zamisli o takrat nakazani novi lokalni samouporavi premalo pretehtane in da potekajo vsi postopki v zvezi z njo prehitro. Zato je bilo zdaj prvo vprašanje načelniku Upravne enote Sežana:
Kako ocenjujete sedaj novo lokalno samoupravo, v kolikšni meri in s čim se je soodločanje občanov poglobilo ter koliko so občine ljudem zares pri roki? Zlasti mislimo na uresničevanje njihovih zadev javnega pomena in temeljnih vprašanj bivanja. Ocenite pa tudi, kako učinkovito je financiranje zadev splošnega pomena in kako je z zagotavljanjem tako imenovanih izvirnih prihodkov? Čemu bodo morale občine zlasti namenjati skrb, da se okrepi njihova ekonomska in s tem tudi finančna moč? Ka j morajo za to narediti občine in kaj mora še storiti država?
“Moji takratni pomisleki o lokalni samoupravi so bili upravičeni. Nova lokalna samouprava se je v različnih okoljih zelo različno uveljavila. So ocene, da je dobra, so pa tudi ocene, da bi morali takratni sistem lokalne samouprave pustiti, kakršen je bil.
Do reforme, ločitve državne uprave in lokalne samouprave, je moralo priti. Vendar je bil pomislek, ker smo šli v reformo državne uprave in ločitev lokalne samouprave od državne uprave sočasno. Mislim, da bi to morali opraviti postopno ter najprej ločiti lokalno in državno upravo ter šele potem izpeljati reformo lokalne samouprave...


Že samo podatki, koliko je pritožb na račun lokalne samouprave in na sama območja lokalnih skupnosti, napovedujejo, da bo ta tema še velikokrat na dnevnem redu Državnega zbora. Ponekod niso zadovoljni z mejami lokalnih skupnosti, dmgod niso zadovoljni s svojim položajem v teh skupnostih. To vprašanje pa je povezano tudi s financiranjem lokalnih skupnosti, ki je še vedno v bistvu kopija njihovega financiranja pred reformo lokalne samouprave. Večina lokalnih skupnosti z lastnimi prihodki ne dosega ravni porabe, ki jo zagotavlja Republika Slovenija in ki je postavljena tako, da je zagotovljen limit ali meja 90 odstotkov povprečne porabe. Že v prvem pogovoru za revijo Kras sem dejal, da bi večina novih občin morala z lastnimi prihodki dosegati to mejo in naj bi se dodatno financirale iz državnega proračuna samo tiste občine, ki imajo poseben položaj zaradi svoje nezadostne razvitosti, zaradi obmejne lege ali zaradi demografske ogroženosti. In potrdila se je tudi napoved, da bodo po uveljavitvi nove lokalne samouprave glede finančnih sredstev na boljšem večje občine in da bodo manjše občine - kakršne prevladujejo pri nas na Primorskem - finančno težko shajale.
V	sami lokalni samoupravi posebej izstopajo nedorečenosti o položaju in pristojnostih župana in občinskega sveta. V Sloveniji je veliko primerov - tako v velikih kakor tudi v majhnih občinah - da prihaja med župani in sveti do nasprotovanj. Izvršno oblast imajo sicer župani, pogojno rečeno zakonodajno oblast pa imajo sveti. Če med županom in svetom ni soglasja in če si v svetu razlagajo te pristojnosti drugače, kot jih razlaga župan, prihaja do trenj. In takih primerov je veliko!
V	Italiji, na primer, imajo sistem, v katerem ima županova lista večino v svetu, drugje spet državljani volijo občinski svet neposredno in člani sveta izvolijo župana. Taki so primeri v evropskih državah! Pri nas pa smo omogočili presedan ali možnost za posploševanje s sklicevanjem na primer, ki je sicer izjemen: župana in svet se voli neposredno, oba imata zakonske pristojnosti, nimata pa zadosti medsebojnega vpliva, zaradi česar
Vzpenjača v Veliki dolini
prihaja pogosto med njima do sporov, čigava volja bo obveljala. Pri tem gre lahko za zgolj prestižna vprašanja pa tudi za pomembna vsebinska in čisto operativna vprašanja! Zato sodim, da bo treba za izboljšanje lokalne samouprave resno spregovoriti ne le o ustreznosti območij lokalnih skupnosti ampak tudi o jasnejši razmejitvi pristojnosti med županom in občinskim svetom”.
Kako gledate na različn1’ pobude in zahteve, da se spremeni ustava v tistem delu, ki regije a*1 pokrajine zgolj dopušča, namest0 da bi jih normirala? Kakš*10 regionalno povezovanje, kateri*1 občin na Krasu ter okrog njega 1,1 zakaj bi bilo koristno? Kakšni*11 regijam pa ne bi dali podpore i11 zakaj ne?

“Pokrajine so v naši ustavi sedaj dispozitivne narave, kar pomeni, da jih Ustava dopušča, ne pa zahteva. Zato bomo s takšnim ustavnim urejanjem do pokrajin v Sloveniji prišli zelo težko. Upam si celo teči, da sploh ne bomo! Ker jih imajo države Evropske skupnosti in govorimo o Evropi regij, jih bomo morali imeti tudi v Sloveniji, če se bomo hoteli enakpravno Pridružiti tej skupnosti. Je pa zelo velika bojazen, da si ne bi na tej vmesni stopnji uted državo in občinami nakopali na rame-na nov, dodatni državni aparat.
Stopnje državne oblasti so v državah okrog nas zelo različne. V nam Uajbližji Italiji imajo lokalno oblast, pokrajinsko oblast, regionalno oblast in državno °blast, medtem ko imamo pri nas le lokalno ln državno oblast. Zato mislim, da bo vsekakor treba spremeniti ustavo ter v njej Pokrajino zapovedati ter zakonsko reguli-rari. Koliko bo pokrajin, je strokovno vPrašanje. Lahko jih bo dvajset; lahko bodo Samo tri - Primorska, Kranjska in Štajerska. S° tudi zamisli o zelo majhnih pokrajinah, in tu je tudi zamisel o samostojni pokrajini Efas z Brkini. Tudi stranke imajo svoje žarnisli...
Mislim, da mora biti pokrajina dovolj močna, sicer se ne bo mogla upirati dtzavni oblasti in moči. Šibka pokrajina ne 0 uspevala prodreti s svojimi zahtevami do državne oblasti. In imeti mora svoje, z ^ukonom določene pristojnosti, ki bodo z Zave prenenešene nanjo. To pa pomeni, d pokrajina v nobenem primeru ne more
biti
majhna. Če bo majhna in šibka, bo to - več kot občina.
^ Poleg tega, da mora biti poki v°lj močna, pa mora temeljiti tu< Zgodovinskih izhodiščih. V Sloveniji godovinske pokrajine že imamo. So p edne in imajo dolgo tradicijo. Zato v Vebko pri tem ni treba eksperirr Pri' G°ren-iska Je zgodovinska pokn morska je zgodovinska pokrajina. E L z8°dovinske pokrajine Dolenj d(, r.SEa m Notranjska. In te bi bile Mi močne. Dobiti bi morale še usti bo Vne *n zakonske pristojnosti. Ljude 0 rn°ral° biti zlasti na mejnih obm °gočeno, da bodo odločili, v k;
pokrajino bodo spadali. In, seveda, pokrajina bo morala biti tako koncipirana, da bo lokalni glas imel v pokrajini vpliv. In to na način, da ne bomo spet ustanavljali pokrajinskih središč z novimi oblikami centralizma in z obilico novih upravnih delavcev”.
Kako bi v kratkem prikazali vlogo in pomen Upravne enote Sežana, ki ji načeljujete? S katerimi problemi se sedaj zlasti ukvarjate?
“Upravna enota je lokalna izpostava državne oblasti. Žal pa je pri njenem delovanju problem to, da je preglednost državne oblasti na tej ravni zameglena... Tako so, na primer, pod pristojnostjo Upravne enote Sežana notranje zadeve, vojni invalidi, gradbene zadeve, gospodarstvo in obrt, itn. Vrsta vej državne oblasti pa je iz tega izločena. Tako so zunaj pristojnosti upravne enote inšpekcijske službe kot nadzorni organ, določene obrambne zadeve, geodetska uprava in davčna uprava. Vse te izločene dejavnosti spadajo neposredno pod svoja ministrstva, kar pomeni, da se vzporedno z delovanjem upravne enote oblikujejo mreže in povezave državnih služb, izhajajočih iz pristojnih ministrstev. Vsako ministrstvo ima svojo posebno mrežo in izpostave svojih služb.
Moje mnenje je, da se sicer vseh teh služb ne da združiti in da bi morali državno oblast narediti bolj medsebojno sinhronizirano in pregledno zaradi občanov in zaradi potrebe po bolj racionalnem delu. Za to ne bi bilo treba seliti raznih uradov, ampak bi bilo treba organizacijsko shemo državne uprave prilagoditi in naravnati takšnim potrebam."
V svojem minulem upravnem delu in javnem nastopanju ste se zavzemali in se še zavzemate za celovitost pri obravnavanju problemov Krasa na slovenski in italijanski strani. Kakšne so možnosti za to sedaj, po zadnjih volitvah v Italiji? Na katerih področjih in kako naj bi sodelovale ter nastopale vzajemno slovenske in italijanske obmejne občine?
“Očitno je, da so se po zadnjih volitvah v Italiji odnosi med Slovenijo in Italijo, če jih ocenjujemo globalno, nekako premaknili z mrtve točke. Po moji oceni so k temu prispevale tudi volitve v Italiji. Tako zadnje parlamentarne, kakor tudi lokalne, saj se tržaški župan Illy zelo zavzema za sodelovanje s Slovenijo. Pomembno je namreč, kakšno je razpoloženje za povezovanje in dogovarjanje na obeh straneh meje.
Mi se moramo osredotočiti predvsem na sodelovanje in povezovanje v lokalnem smislu, torej Tržaške pokrajine in Krasa, ki sovpada z upravno enoto Sežana. Tukaj neka verbalna, besedna pripravljenost za sodelovanje je, v vsakdanjem življenju pa kakšnih velikih premikov zadnje čase ni videti. Zdi se mi, da prihaja sedaj na Kras manj zamejcev oziroma prebivalcev Tržaške pokrajine. Tudi iz čisto praktičnih, ekonomskih razlogov! Lira je izgubila na moči, tolar se je okrepil in je stabilen; za kupce z italijanske strani nismo več tako zanimivi. Vse to ne spodbuja gospodarskega sodelovanja. Če je na politični ravni pripravljenost za večje sodelovanje, pa ekonomske razmere tega ne spodbujajo. Prej bi rekel, da ga zavirajo.
S približevanjem Slovenije Evropi oziroma z njenim vstopanjem v Evropsko skupnost je treba še kako upoštevati, da nam bo to prineslo ugodnosti in slabosti hkrati. Z vstopom v to skupnost bodo ostale nepotrebne številne dejavnosti in službe, ki so neposredno povezane z mejo in s prometom blaga ter ljudi čeznjo. To bo zmanjšalo zaposlenost. Z odpravo meje pa bo Kras spet postal naravno zaledje Trsta, kot je bil nekdaj. Seveda, prirejeno novim razmeram in novim potrebam. To pa bo poglobilo medsebojno odvisnost ljudi, ki bivajo na Tržaškem in na Krasu, tako gospodarsko kakor tudi kulturno. Na Tržaškem živi močna populacija, ki se bo po odpravi meje med Italijo in Slovenijo v sedanjem smislu bolj usmerjala za uresničevanje svojih življenjskih hotenj tudi na Kras, enako pa bomo Kraševci lahko mnogo bolj sproščeno kot doslej uresničevali svoje interese tudi na Tržaškem. Gospodarski tokovi se bodo razvijali in krepili v tem prostoru kot del evropskih tokov in neod-
visno od značilnosti in razmer v lokalnem proštom. Lokalni prostor - Kras in Tržaška pokrajina - se morata in se bosta morala še bolj prilagajati njim”.
Ker je ta izdaja revije Kras namenjena Škocjanskim jamam kot edinstvenemu naravnemu in kulturnemu spomeniku na svetu, ki je tudi eden izmed razpoznavnih znakov za Kras, povejte, kako Škocjanske jame oziroma novi regijski park Škocjanske jame uporabiti kot izhodišče za uresničitev načrtovanega zavarovanega območja pretežnega dela matičnega Krasa s predvidenim kraškim regijskim parkom? In kako vse to povezati s podobnimi prizadevanji na italijanski strani, kjer so tudi že sprejeli zakon o kraškem parku? Katerim dejavnostim dajati prednost in zakaj, da se zagotovi nadaljnji gospodarski, socialni in kulturni razvoj območja? Kaj bo pri tem naloga občin in kaj bo še morala postoriti država?
‘‘Kraški regijski park je v širši javnosti še zelo abstrakten pojem. Večina ljudi še ne ve. kaj naj bi to pomenilo... V Italiji so načelno že sklenili, da se del kraškega območje Tržaške pokrajine zavaruje z ustanovitvijo kraškega regijskega parka, ki naj bi se povezal s kraškim regijskim parkom na slovenskem Krasu. Kraški regijski park je predviden že v dolgoročnih planih nekdanje občine Sežana in v republiških izhodiščih oziroma izhodiščih Republike Slovenije. Ker ti ne zajemajo pretežnega dela območja matičnega krasa, celotnega območja od Sežane do goriške občine, so v Upravi za varstvo narave Ministrstva za okolje in prostor naredili pomemben popravek in v načrtovani kraški regijski park zajeli tudi skoraj ves matični kras.
Kraški regijski park bo postal iz nekakšne abstrakcije resnični smisel le, če nadrobneje določimo, kaj to je... Njegov smisel mora biti zavarovanje in varstvo naravne in kulturne identitete Krasa. In vsa regulativa mora biti naravnana k temu cilju. Hkrati s tem pa se nikakor ne sme prezreti
ali obiti ekonomskega vidika, ki je s tem posledično povezan. Marsikje na Krasu se je zaradi naravnih procesov, ki so povezani z ekonomskimi, značilna kraška identiteta že izgubila. Zato gre pri teh prizadevanjih tudi za obnovitev že izginule identitete. Ta je najbolj očitna z zaraščanjem krasa in z izginevanjem nekaterih njegovih krajinskih posebnosti in kraške arhitekture, kar je posledica padca zanimanja za pridelovanje hrane oziroma nizka cena hrane in očitno opuščanje kmetijske pridelave na Krasu. To je sicer opaziti v vsej Evropi in tudi Sloveniji, najbolj očitno pa je to prav na Krasu.
Zato mislim, da bo v kraškem regijskem parku imel pomembno vlogo kmetijski del razvojnega programa, ki mora zagotoviti takšno ekonomsko politiko na tem območju, da se bo njegovim prebivalcem kmetijska dejavnost splačala, četudi se državi ne splača. Če se država namreč odloči Kras zaradi njegovih posebnosti in znamenitosti zavarovati, mora za uresničitev teh ciljev uveljaviti tudi ustrezne instrumente in z njimi zagotoviti, da se bo njegovim danostim primerna kmetijska dejavnost splačala. Mislim na vinogradništvo, na govedorejo in rejo drobnice s pašnjo ter na pridelavo hrane oziroma vrtnin. Pri tem pa lahko tudi država in vsa skupnost tudi v ekonomskem smislu marsikaj pridobi, saj bo to pomenilo povečanje stopnje zaposlenosti in zaustavitev odhajanja mlajših generacij prebivalstva z vasi v mesta in večja urbana središča. In ker je Kras kot unikaten prostor ne le za Slovenijo marveč za vso Evropo idealna turistična destinacija ali cilj, ki privlači obiskovalce, se splača na začetku vložiti vanj tudi več, saj bodo lahko končni rezultati tega zelo ugodni. Kras je vendarle mejni slovenski prostor, ki je nacionalno občutljiv in demografsko zelo ogrožen. Zato je kraški regijski park eden izmed načinov, da se takšno stanje spremeni, izboljša!”
Ker ste bili eden izmed najbolj konstruktivnih ocenjevalcev revije Kras in prizadevanj njenih ustvarjalcev, povejte, kako se odzivate, ko jo pregledujete in prebirate v njej objavljene prispevke?
In, kaj storiti, da bi se tudi na Krasu dogovorili za njeno sofinanciranje?
“Ker sem Kraševec in lokalpatri-ot, kot se reče, sem si revijo Kras spočetka predstavljal bolj kot lokalno revijo, čeprav se sedaj strinjam, daje bolj globalno kraška. Verjamem, da so za takšno njeno naravnanost tehtni razlogi. Najbrž so predvsem ekonomski in so povsem razumljivi. Prepričan sem, da ne bi bilo dobro, če bi bila revija izključno lokalna, ker mora biti tudi globalna in oprta na strokovne in znanstvene pristope, kakor tudi ne bi bilo dobro, če bi bila samo globalno kraška in brez lokalnega, matično-kraškega kolorita.
Ker revija Kras nesporno dobiva svoje mesto in je že presegla eksperimentalno fazo, saj jo poznajo ter prebirajo v vse več gospodinjstvih ne le po Krasu, marveč širom po Sloveniji in v zamejstvu, je sedaj bolj aktualno razmišljati o njenih perspekti' vah. Po mojem je treba razmišljati v dveh smereh... Bolj kot se bo usedala v zavesti lokalnih skupnosti in njihovih prebivalcev ter vseh tistih, ki jim je kras blizu, večje so njene nadaljnje razvojne možnosti. To je osnovna smer! Dmga, vzporedna smer. P11 je potreba, da se tudi revijo Kras obravnava kot kraško posebnost v kontekstu predvi' denega in porajajočega se kraškega regU' skega parka in njegovih zametkov z razglašenim regijskim parkom Škocjanski jame. Kakor je ta park hkrati tudi slovensk' nacionalni park, tako bo nacionalni pa*^ tudi kraški regijski park. S tem pa postaj1 tudi revija Kras ne le v vsebinskem amp1"' tudi v formalnem smislu nacionalna. Kr‘v in vso kraško tematiko obravnava ne le zJ Kraševce in tiste, ki jim je kras pri srd1-ampak za vse prebivalce Slovenije, saj je ,l območje, ki zavzema po površini več k1'1 polovico njenega ozemlja, posebi1-nacionalna naravna in kulturna vrednota.
Zato menim, da je treba P vprašanjih, kako zagotavljati za izhajaj revije Kras potreben denar, vedno imeti mislih tudi odgovor na vprašanje, kaj bijo Kras in Kraševci ter vsa Slovenija-L bi revija prenehala izhajati!”
r4

ti
Možnosti in usmeritve za turistični razvoj Škocjanskih jam
regijski park Škocjanske jame
NAJ POSTANE CENTER SLOVENSKEGA KRASOSLOVJA
Stane Furlan
direktor podjetja HTG, Hoteli, turizem, gostinstvo Sežana, 6210 Sežana, Partizanska 1
Temeljna izhodišča za nadaljnji razvoj celotnega zaščitenega območja regijskega parka Škocjanske jame, zapisana v Mesecu oktobru sprejetem zakonu ° tem parku, so pomembna tudi za nadaljnji turistični razvoj tega dela Krasa. So sprejemljiva podlaga za učinkovito poslovanje in trženje ob nkratnem ohranjanju naravnih lepot pokrajine, njenega varstva in zaščite. Pri načrtovanju nadaljnjega turističnega razvoja vsega zaščitenega območja pa bo treba Poleg zakonskih podlag upoštevati tudi opredelitve Zveze evropskih naravnih in narodnih parkov.
Prav gotovo bo kakovost turizma na otočju Škocjanskih jam temeljila na lepotah rajine in jamskega sistema, zato mora biti °vni cilj ohranjanje teh kakovosti, saj je to glavni namen zaščitenega območja. Seveda ekoi°^° mora^ razv°jni načrti slediti ne le °škim ciljem marveč tudi socialnim in ^Onomskim ciljem. Med ekološkimi cilji sta ;n ^ membnejša dolgoročno ohranjanje narave ePhev naravovarstvene zavesti med obisko-
valci in lokalnimi prebivalci. Socialni cilj pomenijo zadovoljstvo in užitek obiskovalcev, izboljšanje življenjskega standarda lokalnega prebivalstva in promocija tovrstnega turizma. Ekonomski cilji pa naj bi izboljšali predvsem lokalno gospodarstvo, omogočili delo in zaslužek prebivalstvu ter tudi zagotovili dohodek za vzdrževanje in razvoj zaščitenega območja.
Škocjanske jame so edinstven naravni kraški podzemski spomenik, ki je zaradi svojih izjemnih značilnosti tega kraškega podzemlja in pokrajine vpisan v Seznam svetovne kulturne in naravne dediščine pri Unescu. Prav zaradi te pomembnosti ima regijski park Škocjanske jame velike možnosti za hiter in vsestranski razvoj. Zato je prva naloga vseh subjektov, ki delujejo v parku, da čim prej oblikujemo celovit razvojni koncept s posebnim poudarkom na skupni promociji in oblikovanju nove celostne podobe vsega regijskega parka.
V programu turističnih ogledov Škocjanskih jam pripravljamo nove, alternativne inačice, se pravi nove poti in smeri, s katerimi bomo popestrili tovrstno ponudbo. Tako smo že letos, s popravilom in prenovo poti ter z dogradi-titvijo drugih objektov, omogočili obiskovalcem dodatno še ogled Tominčeve jame ter Naravnega mostu. V naslednjih letih bomo popravili in uredili poti skozi Malo dolino do Mahorčičeve jame in Mariničeve jame ter izhodne poti v vasi Škocjan in Matavun. Pri tem bomo poskrbeli tudi za varnejši ogled, kar pomeni, da bomo preuredili in izboljšali dostop v dolino Globočak (vhod v jame) - tako cesto kakor tudi pešpoti, uredili ostale turistične poti v jamah in v okolici, uredili ploščad pred vhodom v jamo, obnovili in izboljšali razsvetljavo ter sprejemni center z vodniško službo opremili z ustrezno informacijsko tehnologijo.
S svojimi programi se bodo morale vključiti v koncept turističnega razvoja Regijskega parka Škocjanske jame tudi druge dejavnosti, kot so znanstveno-raziskovalna, naravovarstvena in vzgojno-izobraževalna.
Ključnega pomena je znanstvenoraziskovalna dejavnost, saj lahko bistveno in zelo učinkovito uveljavi ime in prepoznavnost parka na domačem in mednarodnem prizorišču. Ker so Škocjaneke jame prava naravna zakladnica za preučevanje naravnih procesov, pojavov in njihovih vplivov na okolje, bi bilo treba ustanoviti center, ki bi povezoval vse raziskovalce in hkrati omogočal organizacijo najrazličnejših strokovnih srečanj, simpozijev, taborov in raziskovalnih akcij.
Z vidika vzgoje in izobraževanja bi morali doseči, da bi osnovnošolski program izobraževanja v Sloveniji obvezno predvidel ogled Škocjanskih jam. Pojasnjeval naj bi vzgojno-izo-braževalne smotre, povezane z varstvom in zaščito naravne in kulturne dediščine. V okvirih te dejavnosti naj bi potekale tudi krasoslovne šole na domači in na mednarodni ravni ter potrjevale spoznanja in ohranjanje krasoslovne tradicije.
Na področju naravovarstvene dejavnosti so potrebna nadaljnja prizadevanja za ohranitev ustrezne kakovosti vode Reke ter varovanje in zaščita vseh naravnih danosti kraške pokrajine na celotnem zaščitenem območju parka.
Vsekakor bo celovit razvojni koncept omogočal oblikovanje take ponudbe, ki bo sicer posebna, značilna za območje Škocjanskih jam, vendar zelo široka in bogata in ki bo z dobro promocijo in s trženjem dajala ustrezne gospodarske učinke.
Iz vseh teh usmeritev o nadaljnjem razvoju Škocjanskih jam in dejanskih možnosti izhaja spoznanje, da je na tem zaščitenem delu slovenskega Krasa mogoče videti in spoznavati vse specifične kraške tvorbe in pojave, kar daje temu območju posebno prednost na področju nadaljnjega turističnega razvoja. Zato predvidevam, da bo v bližnji prihodnosti Regijski park Škocjanske jame postal tudi center slovenskega krasoslovja.
vi DO
Pogovor z županom občine Divača dr. Rajkom Vojtkovszkym
Divača je izhodišče med drugim tudi za obiskovalce slovenske svetovne znamenitosti - Škocjanskih jam, ki te dni slavijo deseto obletnico vpisa v Unescov Seznam svetovne naravne in kulturne dediščine. Zato smo župana dr. Vojt-kovszkega najprej vprašali:
Kaj pomenijo Škocjanske jame za občino Divača, za njene prebivalce in za občinsko upravo?
“Vsekakor bo treba počakati na ustanovitev zavoda, ki ga zakon o Regijskem parku Škocjanske jame predvideva za upravljanje s tem parkom. Vprašanje je, koliko bodo v njegovo delo vključeni kadri iz naše občine in kako bo zavod vključil v svoj program že nakazane možne dejavnosti prebivalcev na območju regijskega parka. To je prav tako, kakor velja za novi državni zavod Kobilarna Lipica, za katerega dejavnost še ni čisto jasno, v kakšni meri in kako bo vplivala
Škocjanskih jam
PETIČNI GOSTJE
ŽE Z ZASEBNIMI LETALI
Agencija Kras
Regijski park Škocjanske jame je na območju kraške občine Divača.
Zato smo se z županom te občine dr. Rajkom Vojtkovszkim pogovarjali o pomenu tega naravnega in kulturnega spomenik svetovnih razsežnosti za občino Divača in za njene prebivalce, kakšne so razvojne možnosti občine Divača, kakšne so v konceptu nadaljnjega gospodarskega razvoja občine možnosti za razcvet naravi prijaznega turizma po zgraditvi avtoceste Ljubljana-Razdrto-Divača-Sežana-Trst, ki bo kmalu dokončana, oziroma Divača-Ankaran-Koper, in kaj bo občina Divača storila za zavarovanje naravne in kulturne dediščine na svojem ozemlju?
na gospodarstvo občine Divača in na njegov razvoj. Ta dva nova zavoda se bosta morala medsebojno povezati ter v svoja razvojna programa vključiti gospodarske potenciale naše občine. Tako Divače, Senožeč, Vremskega Britofa in Barke, kakor tudi vsega Senožeškega podolja, Vremščice in Brkinov, Z njihovimimi dejavnostmi, katerih velik del je ali še bo povezan s predvidenim programom Regijskega parka Škocjanske jame.
V občinskem svetu mislimo, da bi Škocjanske jame morale postati nekakšen statusni simbol občine. Zato bomo ta naš naravni in kulturni biser svetovnega pomena morali upoštevati pri javnem razpisu o grbu občine, o občinskem prazniku in še kakšnem občinskem razpoznavnem znaku. In ker Škocjanske jame največ pomenijo kot turistična zanimivost, bodo vsekakor v bodoče bolj, kot so do sedaj, dajale skupaj s Kobilarno Lipica ton
gospodarstvu na našem območju”.
Po uveljavitvi nove lokalne samouprave je Divača s precej obsežnim zaledjem postala občina. To je nekoč že sicer bila, a je pozneje postala krajevna skupnost nekdanje sežanske občine. Je pa njen obseg sedaj znatno večji od občine Divača pred mnogimi leti. Tudi samo naselje Divača se je povečalo; kar za trikrat. Povečalo se je število prebivalcev in spremenila se je njihova socialna sestava. Sedaj ima 1265 gospodinjstev. Če ne bi bilo poleg stare magistralne ceste Ljubljana-Postojna-Divača-Koper še nove avtoceste Ljubljana-Divača in naprej, še v gradnji, proti Ankaranu, bi bila združena z Dolnjimi Ležečami... Zato vprašanje:
Kakšni problemi sedaj tarejo župana ter občinski svet in kakšne so po Vašem videnju resnične
razvojne možnosti Divače io občine Divača?
“Res je! Kraj Divača je bil že z železniško postajo nekako presekan. Potem so t° razklanost poglobili še visokonapetostni električni vodi s transformatorskim razdelilnih kompleksom, novo rano pa je zasekala še avtocesta.
Kmetijstvo vidno nazaduje na vsem območju Krasa, tako tudi na območju na~se občine. Edina kmetijska dejavnost, ki ima bodočnost, /,d je sonaravno kmetijstvo, pta^ vsem reja drobnice, pridelala sadja in turizem na kmečkih domačijah, zgrajenih v kraškeh slogu, na katerih naj bi nud doma pridelane kmetijska proizvode, domačo hran0 tipične kraške kuhinje, kjer naj bi turisti lahko tudi prenočeva1 ter preživljali aktivne počitnic s spoznavanjem Zgornja^1 Krasa. Poleg ogleda Škocjan skih jam, Divaške Škrateljnove hiše v orožarskega muzeja i
jarn*’ Divači, v Lokvi,
'J1 SjiJžSfO 5j JO čSMkDffiMB	EXR7/2da
OBČINA
VIPAVA
OBČINA
POSTOJNA

Cestninska postaja Razdrto izstop za Senožeče, Novo Gorico
Dolenja vas pri Senožečah
Izstop za smer
Sežana, Trst
Senožeče, Sežana
Senadole
, lOI 1
Gabrče
OBČINA
SEŽANA
Sežana /Trst/
OBČINA
PIVKA
Divača
Ki pri F.
Tomlje	1
Vremski Gornje I^Jritof Vrem^ TDdn|L ■' f'
pri Divači
Zavrhek

Vareje
Podgrad
Misliče * 1
Vatovlje
Kozjane
OBČINA
HRPEUE-KOZINA
1 OBČINA ILIRSKA BISTRICA
Ostrovica

Kozina/Pulj/
Tatre, Pregarje
Materija
JOŽE POŽRL
stonkov ledenice v Kačičah, Jrkvice jv. Helene s srednje-^kimi freskami v Gradišču, llKevega mlina v Vremski ° ‘nh planinske ture na 1027 v etr°v visoko Vremščico, kole-?r-ie'lJa ob reki Reki je v občini ninekai drugih zanimivih izlet-ler ^ točk- ln tod v bližini so še lSce za letenje z zmaji in
jadralnimi padali z Vremščice, športno letališče Gabrk pri Divači in umetna stena za prosto plezanje v divaški športni dvorani. Izoblikovala se je tudi Že kar solidna ponudba zasebnikov, rejcev lipicancev, ki nudijo konje za šolanje in trekinge v okolici.
In takih domačij, naravo neobremenjujočih turističnih enot, naj bi bilo čim več. Seveda, organiziranih v ustrezni turistični skupnosti, ki bi skrbela za njihovo enotno in celovito nastopanje na turističnem tržišču! Zato bomo morali, ob podpori države, najti za spodbujanje takšnega kmetij-
stva ustrezne vzgibe. Denarne in organizacijske!
Veliko si obetamo tudi od razvoja športnega in šolskega letališča Gabrk z letališčem za letenje z zmaji in jadralnimi padali z Vremščice zaradi izjemno ugodnih klimatskih razmer. Ta dejavnost sicer še nima docela domišljenega razvojnega programa, zaradi soseščine Škocjanskih jam oziroma regijskega parka pa lahko pomeni veliko obogatitev turistične ponudbe tega naravnega in kulturnega bisera svetovnega pomena. Škocjanske jame postajajo namreč z bližnjim letališčem hitro dostopne celo najbolj petičnim gostom. Ti že prihajajo tudi z zasebnimi letali.
Z izjemo Cimosove tovarne in Tekstilne tovarne, ki sta v Senožečah, na območju naše občine ni večjih industrijskih obratov. Razvija pa se drobno gospodarstvo in obetamo si njegov večji razmah, ker so se obrtniki organizirali v svojem združenju.
Od nekdaj donosnih panog, kot je, na primer, promet, ni več velike koristi. Železniška postaja Divača z vozliščem proti Pulju, razen zaposlitve določenega števila občanov, občini ne prinaša veliko. Avtocesta pa je zlasti Senožeče kot nekdanje pomembno prometno središče Zgornjega Krasa povsem odrezala od prometnih tokov, nekaj podobnega pa se že dogaja oziroma se bo zgodilo z Divačo, saj velik del mimo vozečih ljudi komajda opazi celo informativna sporočila, kje je treba zaviti s ceste proti Škocjanskim jamam.
0 vsem tem v občinskem svetu sedaj že razpravljamo resno in poglobljeno, kajti po ustanovitvi občine je bilo v ospredju naše skrbi vse tisto, kar je pogoj, da občina sploh lahko upravlja ”.
Prav nova avtocesta pa je bila povod za naslednje vprašanje dr. Rajku Vojt-kovszkemu:
Kaj prinaša za razvoj občine in za razvoj njene turistične ponudbe nova avtocesta Ljubljana-Sežana in naprej proti Trstu oziroma proti Ankaranu in Kopru? Ali po njej vozečim turistom in možnim obiskovalcem Krasa odtujuje že opisane in druge bližnje naravne ter kulturne znamenitosti, ali pa ponuja možnosti za njihov povečan obisk?
“Zal nova avtocesta odtujuje naše kraje in njihove zanimivosti potencialnim obiskovalcem. In to odtujevanje se bo s podaljšanjem avtoceste od Divače do Ankarana še povečalo. Zato bo treba čim prej uresničiti že narejen državni projekt o ureditvi regionalnih cest, kolesarskih stez in turističnih poti ob avtocestnih odsekih, ki naj bi s primernim informiranjem potnike z avtocest usmerjali k naravnim in kulturnim znamenitostim in spomenikom posameznih območij. Njegov cilj je, čim več turistov, ki potujejo po naših avtocestah, opozoriti na lepote Slovenije in jim svetovati ter kazati, kje naj avtocesto zapustijo in kaj naj si kje ogledajo.
Tak idejni projekt Ministrstva za okolje in prostor smo v občinski upravi podprli, zelo radi pa bi s svojim znanjem in vedenjem sodelovali, ko bo dobival svojo dokončno podobo za širše območje Krasa in za občino Divača
Ker se večji del tega pogovora suče okrog turizma in turistične ponudbe občine Divača kot ene izmed najbolj obetavnih gospodarskih dejavnosti na Krasu, smo sobesednika vprašali:
Kaj bi kazalo še storiti, da bi se ustanovilo že v letu 1995 za ustanovitev pripravljeno gospodarsko interesno združenje Turistična skupnost Krasa in Brkinov?
“Ker so zamisel o ustanovitvi takšne turistične skupnosti potrdili že sveti občin Divača, Hrpelje-Kozina, Komen in Sežana, je treba narediti zaradi že opravljenih pripravljalnih postopkov samo še zadnji korak. To je sklicati ustanovno skupščino. Četudi z morebitnim majhnim številom ustanovnih članov na njenem začetku. Občinski sveti pa naj iz sredstev, ki se oblikujejo iz turističnih taks, ali iz proračunskih sredstev namenijo za njen zagon potreben denar. In če bo taka turistična skupnost za začetek svojega poslovanja svojim, morda res maloštevilnim članicam, znala ponuditi kaj koristnega, njim uporabnega, česar sedaj nimajo ali kar jim je sedaj nedostopno, se bo zanimanje zanjo hitro povečalo in število njenih članic pomnožilo. To bo pa tudi pomenilo več denarja za naslednje skupno dogovorjene programe in posledično tudi večje koristi članic združenja!”
Ker smo v reviji Kras že nekajkrat pisali o podrtiji stare Čolnikove hiše v Dolnjih Ležečah, ki je bila pred uničenjem pomemben kulturni spomenik narodove preteklosti, saj njenega posestnika Tschota ali po naše Čota omenja že urbar gospostva Švarceneg iz leta okrog 1400, je bilo naše zadnje vprašanje županu občine Divača dr. Rajku Vojtkovszke-mu:
Kaj bo storila občina za zavarovanje naravne in kulturne dediščine na svojem ozemlju?
“Prostorski plani, ki so nastali še v prejšnji občini Sežana, še vedno veljajo, čeprav so že v mnogočem preživeti. Zato je jasno, da bomo morali v občini Divača dobiti svoj prostorski plan, čeprav to ni ne lahko in ne poceni. In za tako delo v občini še nimamo svojega strokovnjaka, arhitekta krajinarja ali kaj podobnega... Zato bo naloga občinskega sveta na eni izmed naslednjih sej ugrizniti tudi v to kislo jabolko ter sprejeti pomembno odločitev. Mislim na takšno odločitev, ki bo pomenila čez čas zagotovilo, da bodo poslej tudi gradbeni posegi v prostor ne le skladni z zakonom, marveč tudi skladni s tipičnostjo naših še nepopačenih kraških naselij. In zagotovilo, da bodo nove gradnje po svojem vnanjem videzu vendarle nadaljevale kraško arhitekturno tradicijo, če je povsem razumljivo in sprejemljivo pričakovati investitorjevo oziroma graditeljevo željo, urediti notranjščino novih Zgradb primerno sedanjemu bivanjskemu standardu v Sloveniji.
Pričakujem pa, seveda po uveljavitvi zakona o Regijskem parku Škocjanske jame in pozneje še ustreznega zakona o predvidenem Kraškem regijskem parku, da bo zavladal še večji red pri poseganju v prostor. Mislim predvsem na to, da ne bo več mogoče zgraditi na Krasu objekta, ki po svoji vnanjosti ne bo skladen s tukajšnjo avtentično kraško arhitekturo. Z razglasitvijo nekega območja za zavarovano se razglasi tudi zavarovanje krajinskih in kulturnih posebnosti. In kraška arhitektura je taka posebnost! ”
Stenski koledar fotografa Matjaža Žnidaršiča za leto 1997
Znani notranjski j fotograf in oblikovalec Matjaž Žnidaršič iz Cerknice na Notranjskem, sodelavec revije Kras, je v založbi Naklo, d.o.o., iz Logatca izdal dvanajstlistni barvni stenski koledar velikosti 33 x 47 cm z naslovom1 umetnostna dediščina SLOVENSKEGA KRASA Avtor predstavlja pomembnejše umetno-stnozgodovinske objekte kraškega stavbarstva detajle v kamnu, kakor tudi krajino in reprodukcije fresk-
Reklamna fotograf
MATJAŽ ŽNIDARŠ|(j Cesta na jezero 1380 Cerknic« tel: 061/794 007,791 04
' oklepu zelenih borovih rok zaprašena ras.
Mdremajoča vas.
ptica i’ utrnem gnezdu rok.
^redi dehtečih borov Jxjstanem:
‘ j t(> objem mojih rok? l?‘:k objem, velik olxik a tc*ko majhno gručo otrok.
*ct zidom cerkvenim je /tokopan HekcJo. A 'a grobu šipek avte.
- vasi bete jx>ti 1' s,~' poti v moje srce.
Srečko Kosotvi
motivov zajema območje Krasa med Komnom in Divačo. Tako je v koledarju zbirka najlepših kraških dvorišč ali borjačev, vodnjakov ali Štirn, klesanih vhodnih okvirov ali portalov. Fotografiji iz ptičje perspektive nudita nova panoramska pogleda na Štanjel in okolico Komna. Med reprodukcijami fresk najdemo mojstrovino slikarja Giulija Quaglija iz prezbiterija cerkve Marije Oberšljanske pri Komnu in znamenitega avtoija hrastoveljskega Mrtvaškega plesa Janeza iz Kas tava, ustvarjene v 15. stoletju. Iz Štjaka pa je predstavljena čudovita kamnnita figurica, vzidana v fasado tamkajšnje cerkve. In še bi lahko naštevali!
S koledarjem
UMETNOSTNA
DEDIŠČINA
SLOVENSKEGA
KRASA
je Matjaž Žnidaršič prispeval pomemben delež k promociji Krasa in kraške kulturne dediščine na Slovenskem, s tem pa tudi k promociji Slovenije.
Avtor koledarja se zahvaljuje vsem, ki so mu kakorkoli pomagali pri njegovem snovanju. Še posebej velja zahvala Ljubici Benčič-Kosovac z Golanskega in Andreju Žigonu iz Logatca!
Program Škocjanske jame se uresničuje...
DOMAČINI SO DOKAZALI, DA ZNAJO SONARAVNO
ŽIVETI S PARKOM!
Črtomir Pečar
absolvent krajinske arhitekture,
koordinator programa Škocjanske jame
med Upravo RS za varstvo narave MOP
in Uradom za urbanistično načrtovanje občine Sežana,
6210 Sežana, Partizanska 4
V Zavodu za urbanistično načrtovanje v nekdanji občini Sežana smo v letu 1990 začeli pripravljati krajinsko zasnovo širšega območja Škocjanskih jam, pri čemer so se soočili varovalni in razvojni interesi tega prostora. Zasnovo smo uskladili in sprejeli v letu 1991. V tej listini so določeni temeljni skupni interesi: razvojni program je zasnovan v smislu revitalizacije ali oživitve vsega območja - naselij, kmetijskih in gozdnih zemljišč, turizma in rekreacije - in je podrejen svetovnemu pomenu Škocjanskih jam kot naravnega in kulturnega spomenika.
Na osnovi sprejetih prostorskih dokumentov, zavedanja pomena Škocjanskih jam in določene utesnjenosti domačinov sta lokalna skupnost in nekdanja občina Sežana zahtevali od nove države Slovenije, da zagotovi in uveljavi državno skrb za ta naravni in kulturni biser. Občina Sežana je sprejela odlok o kompleksnem
Do sprejetja zakona o Regijskem parku Škocjanske jame v oktobru 1996 je bilo območje Škocjanskih jam zavarovano le z občinskim odlokom o zavarovanju Škocjanskih jam iz leta 1980, čeprav so bile v novembru 1986 te jame vpisane v Seznam Unescove svetovne dediščine, za katero veljajo izjemno stroga in selektivna merila.
zbiranju in odvažanju komunalnih odpadkov na centralno odlagališče in ga med prvimi uveljavila v naseljih Matavun, Škocjan in Betanja. S proračunskimi sredstvi je popravila in utrdila podporni zid, bankine in obcestne kamne ob cesti Škocjan-Betanja. Pripravila je potrebno dokumentacijo in finančno konstrukcijo za prenovo nizkonapetostnega električnega omrežja in javne razsvetljave v naseljih Matavun, Škocjan in Betanja.
Vlada Republike Slovenije in pristojna ministrstva so začeli v letu 1993 pripravljati zakon o Regijskem parku Škocjanske jame. V letu 1994 je bila v integralnem državnem proračunu za Upravo RS za varstvo narave Ministrstva za okolje in prostor odprta postavka Škocjanske jame, kar je pomenilo pravo spodbudo za uresničevanje letnih programov projekta Škocjanske jame.
V letu 1994 so bila opravljena naslednja dela:
*	Geodetski zavod RS je naredil posnetke terena v merilu 1:500 za naselja Matavun, Škocjan in Betanja ter letalski posnetek vsega območja Škocjanskih jam v merilu 1:2500 s plastnicami in ledinskimi imeni.
*	Podjetje Elektro iz Sežane je s soudeležbo lastnih sredstev prenovilo elektroenergetske naprave na nizkonapetostnem omrežju, vkopalo zračne vode v tla, postavilo novo javno razsvetljavo v naseljih Škocjan in Betanja ter delno v Matavunu in opremilo
gospodinjstva s skupnimi električnim1 priključnimi omaricami.
*	Nakupljen je bil gradbeni material za prenovo nekdanje osnovne šole v Škocjanu-
*	Podjetje Kars iz Sežane je naredilo pr°' jektno dokumentacijo za prenovo Gambočeve domačije v Škocjanu.
*	Turistično društvo Škocjan je očistilo 111 uredilo turistične in poljske poti ter obnov1' lo kamnite stopnice stare turistične pešpoti med Malo in Veliko dolino. Z lesom j6 obnovilo tudi vse klopi na območju parka-
*	Narejen je bil inženiring za prenov0 Gambočeve domačije v Škocjanu.
*	Sofinancirala se je začeta prenova nek' danje osnovne šole v Škocjanu.
*	Očiščeno in ukinjeno je bilo divje odlU' gališče komunalnih odpadkov v Matavun*1-obnovljen je bil vaški kal in položena je btiJ cevna kanalizacija za infrastrukturi priključke do opuščenih objektov - ruševin-
V letu 1995 so bila opravljen-1 naslednja dela:
*	Program za animacijo lokalnega prebiva* stva "Možnosti za ureditev in razv°J Regijskega parka Škocjanske jame”, ki r1 je vodila prof. dr. Ana Barbič z Oddelka z-* agronomijo Biotehniške fakultete Univef2® v Ljubljani.
*	Opravljen je bil javni razpis z zbiranje*1 ponudb za prenovo Gambočeve domačij® po katerem je bila za prenovitvena de izbrana Tehnika, d.o.o., iz Lucije.
Nakupljene so bile erte ali klesani
vrati"
F


in okenski okviri iz kamna ter okenske škure za šolo.
*	Pridobljeno je bilo lokacijsko in gradbeno dovoljenje za prenovo Gambočeve domačije.
*	Podpisana je bila pogodba za prenovo Gambočeve domačije, ki seje pričela konec leta 1995.
*	Turistično dmštvo Škocjan je vzdrževalo turistične in poljske poti na območju parka.
*	Zavod za gozdove Slovenije je z izbrani-tni sekači opravil sanitarno sečnjo borovega Sozda na območju parka.
V letu 1996 so bila do oktobra opravljena naslednja dela:
*	Investitorski, projektantski in izvedbeni Uadzor nad prenovo Gambočeve domačije ■n nekdanje osnovne šole v Škocjanu.
*	Pridobitev uporabnega dovoljenja za Prenovljeno Gambočevo domačijo.
Turistično društvo Škocjan je obnovilo del turistične pešpoti s stopnicami in ograjo, Popravilo ali obnovilo več kamnitih zidov (vaški kal, Okroglica,...) ter očistilo poti in °kolico naselij.
11 Nadaljeval se je program za animacijo lokalnega prebivalstva.
Končuje se naloga “Potenciali stavbne dediščine v naseljih Matavun, Škocjan in letanja”, ki jo vodi mag. Ljubo Lah s fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani.
Cestno podjetje Koper je popravilo ali nadomestilo manjkajoče obcestne kamne °b regionalni cesti v Matavun ter uredilo °dtekanje meteornih voda s ceste od odcepa v Sprejemni center do Matavuna.
. Končana je bila prenova osnovne šole v Kocjanu.
Z vsemi naštetimi in opisanimi ^eH na območju Regijskega parka Škocjanske jame je bil narejen pomemben °rak. Uresničeni del programa Škocjan je V domačinih utrdil spoznanje in prepričanje, a ie združno mogoče z zastavljenimi in ''()denimi nalogami zagotoviti kakovostno „e " in uresničiti njihove želje po boljšem Zlv'jenju v parku.
Hvala vsem, ki so prispevali s . °Pm znanjem in delom k do sedaj nareku, še posebej pa domačinom vasi , atavun, Škocjan in Betanja, Turističnemu ^tvu Škocjan in Upravi RS za varstvo ave Ministrstva za okolje in prostor!
Gambočeva domačija, bodoči informacijski center Regijskega parka Škocjanske jame, ob otvoritvenem govoru Ministra za okolje in prostor dr. Pavla Gantarja -foto: S. Peterlin
Javni zavod, ki ga določa zakon mu bodo morali biti cilji - varovanje na-o regijskem parku Škocjanske jame, bo ravne in kulturne dediščine - jasno opre-treba ustanoviti čim prej. Potem bosta deljeni in hkrati usklajeni z željami in prenova in revitalizacija območja Škoc- pričakovanji domačinov, ki so s svojim janskih jam potekali še bolj hitro, sklad- dosedanjim delom dokazali, da hočejo in no in kakovostno. V zavodovem progra- znajo sonaravno živeti s parkom!
Partnerstvo strokovnjakov
študentov in prebivalcev
vasi Matavun, Škocjan in Betanja
'KP
Agencija Kras
Skupina raziskovalcev in študentov Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani opravlja raziskovalno-razvojni program na območju Regijskega parka Škocjanske jame. Namen programa je opredeliti razvojne možnosti na varovanem območju, hkrati pa domačinom predstaviti prednosti, ki jim jih prinaša prav zavarovanost območja. Dosedanje opravljeno delo je objavljeno v treh zvezkih REGIJSKEGA PARKA ŠKOCJANSKE JAME in dokazuje uspešno partnerstvo strokovnjakov in študentov Biotehniške fakultetee ter prebivalcev treh vasi Regijskega parka Škocjanske jame - Matavun, Škocjan in Betanje, organiziranih v Turističnem društvu Škocjan. Raziskovalno delo je sicer le prvi korak v dolgoročnem usklajevanju lokalnih pobud in strokovnih rešitev, je pa zagotovo tudi največji korak, ki so ga morali narediti prebivalci omenjenih vasi v procesu ozavedanja vloge, ki jo imajo v varovanju Škocjanskih jam, bisera slovenske naravne dediščine ter naravnega in kulturnega spomenika, ki je vpisan v Unescov Seznam svetovne dediščine. Zato bomo njegove rezultate v nekaj nadaljevanjih objavili tudi v reviji Kras.
Ker je pobudnica in voditeljica naloge dr. Ana Barbič, smo se z njo pogovarjali o tem, zakaj takšno raziskovalno delo, kako so pridobili zanj prebivalce vasi nad Škocjanskimi jamami, kako so se ti odzivali in kakšni so rezultati...
Prof. dr. Ana Barbič
Biotehniška fakulteta,
1000 Ljubljana, Jamnikaijeva 101
Dr. Barbičeva, kaj vasje kot sociologinjo pripeljalo do raziskovalnega dela na območju treh vasi regijskega parka Škocjanske jame?
“Poleg teoretičnega in temeljnega raziskovalnega dela se ukvarjam tudi s prenosom teoretičnih ugotovitev v prakso. V okviru sodelovanja med ljubljansko in celovško univerzo sva s celovško partnerico prof. dr. Doris Wastl-Walter pred leti iskali podeželsko skupnost - eno v Avstriji in eno v Sloveniji - ki razpolaga z virom ali viri, naravnimi ali kulturnimi, na katerih bi bilo mogoče graditi razvoj skupnosti. Wastlova je hitro našla Železno Kaplo, ki je uspešno zamenjala tovarno celuloze kot nosilko lokalnega razvoja s termalnim zdraviliščem in podzemsko jamo kot nosilko turističnega razvoja. Jaz sem takrat najprej pomislila na Škocjanske jame. Ker pa je občina Sežana z njimi že imela svoje načrte, nekako nisem z njo našla skupnega jezika. Zato sem za študijski primer izbrala drugo, razmeroma neopazno podeželsko skupnost. Na Škocjanske jame in na prebivalce tamkajšnjih treh vasic pa me je spet spomnila direktorica Nacionalne komisije za Unesco gospa Zofija Klemen Krek, ki me je pred približno dvema letoma vprašala, ali bi bila pripravljena strokovno delati z ljudmi na območju načrtovanega regijskega parka Škocjanske jame. S
S prebivalci oziroma predstavniki vasi Matavun, Škocjan in Betanja in s člani tamkajšnjega turističnega društva prej niste še nikoli sodelovali. Ali ste imeli kakšne probleme pri navezavi stikov z njimi, kar je pogoj
za uspešno delo družboslovcev na terenu?
“Pri samem delu na terenu, v katerem želim udejaniti oziroma preveriti svoje teoretične zamisli, sem doživela poleg dobrih izkušenj tudi kakšne slabe. Iz njih sem se seveda marsikaj naučila, hkrati pa spoznala, da je treba ljudi, s katerimi nameravam sodelovati, najprej opazovati in dobiti nekakšen vtis o tem, kako delujejo med seboj in navzven. Prvi vtis sicer ni nikakršno zagotovilo, da so ljudje zares takšni, kakršni se v določeni situaciji predstavijo. Pa tudi, če so takšni, to še ne pomeni, da v novih okoliščinah, kakršne predstavlja raziskovalni projekt, ne bodo
ravnali povsem drugače, nepredvidljiv0. Pomemben pa je za mojo odločitev, ali bot*1 na nekem območju delala ali ne.
In tako sem sprejela vabilo, naj -e udeležim sestanka, na katerem so predstavniki več ministrstev in gospa Zofija Klemen Krek predstavili predlog zakona 0 Regijskem parku Škocjanske jame prebivalcem omenjenih vasi in članom Turističnega društva Škocjan. Predstavniki države nis° pokazali posebnega razumevanja za njihove predloge sprememb in dopolnite' zakonskega besedila, kar se mi je zdel0 nedopustno. Zato sem se javno postavila oa stran domačinov. Po sestanku so domačini povabili, naj se še kdaj oglasin1’
rm
sem v to podvomila, saj nisem veijela, da bi bilo katero izmed navzočih ministrstev Pripravljeno financirati uradnim predlogom Nenaklonjeno delo. Na srečo sem se motila! Uprava Republike Slovenije za varstvo narave Ministrstva za okolje in prostor kot Pripravljalka predloga zakona o Regijskem Parku Škocjanske jame me je naprosila, naj Prevzamem tako imenovano animacijsko rielo s prebivalci treh vasi. To sem z vese-ijem storila ne le zato, ker so se mi domačini s svojim dobro pripravljenim Nastopom za 'varovanje’ svojih pravic Prikupili, temveč tudi zato, ker so mi bili k°t polkraševki zelo blizu!”
^aj pa to pomeni, da ste polkraševka?
“Moj ded se je rodil in odraščal v vasi Cepno pri Košani. Ko je odšel po svetu s trebuhom za kruhom, podobno kot števil-n' Njegovi vrstniki vseh generacij, se je ?Našel na Dolenjskem in se v Soteski Poročil z domačinko, mojo staro materjo j^No. Skupaj z dvema sestrama in s tremi rati sem odraščala v Straži pri Novem Ntestu kot Dolenjka in se kot takšna tudi Počutim. Hkrati pa sem bila in sem vedno ° J očarana od krasa, kraške pokrajine in askih ljudi. Moje delo z njimi me je bepričalo, da so delavni, prijazni in tole-raNtni ljudje, kakršna, upam, sem tudi
sama!”
syojem dveletnem delu ste pritegnil , Ur nekaj zelo uglednih strokovnjake s<) Prišli predavat članom turistični JNrštva oziroma vsem krajanom. Ti $ ' *na Predavanja vselej povabljeni?
“V program obveščanja ^ esČ3nja domačinov sem vključila ti so se mi zdele najbolj pomembne, in ^ ° Poiskala ustrezne predavatelje zi 3 0(izivom strokovnjakov, ki so vsi p n. ertlenjeni z delom, sem več k j ušena, saj nihče, res nihče izmed p> Nnih ni odklonil sodelovanja in | °mur se ni zdelo 'za malo’, da je Poščici 12 do 15 ljudi. Naspro bne'V' Pos^ušalcev na predstavljene 80 strokovnjakom predstavljali z;
Iz ruševin stare šole v Škocjanu so domačini začeli graditi
svoj večnamenski objekt - družbeni prostor, turistični informacijski urad
in prostor za prireditve...
voljstvo, vredno truda. Prepričana sem, da je bilo srečanje s prebivalci vsaj nekaterim med njimni tudi spodbuda za nadaljnje delo. Sicer pa nimajo dosti izbire, saj sem jih v akcijskem načrtu že predvidela za strokovne nosilce nekaterih prihodnjih akcij.”
Kot je razvidno iz dveh zvezkov raziskovalne naloge Regijski park Škocjanske jame, ki ste ju objavili, ste v svoje delo pritegnili tudi študente. Kaj so delali in kako ocenjujete njihovo delo?
“V okviru predmetov Ruralna sociologija in Razvoj podeželja imamo tudi seminarsko delo. V njem, če se le da, poskušam študente usmeriti v delo na terenu. Srečno naključje mi je omogočilo, da sem jih pritegnila v svoje raziskovalno delo na območju regijskega parka Škoc-
janske jame. Celo več! Priznati moram, da sem jim bila pri njihovem delu skupaj s prof. Ivanom Marušičem le svetovalka in na koncu urednica njihovih besedil. Kot veste, so junija 1995 študentje 4. letnika krajinske arhitekture svoje videnje razvoja predstavili domačinom in gostom, ki jih je ob tej priložnosti povabilo na obisk Turistično društvo Škocjan. Mislim, daje to delo študentom pomenilo posebno izkušnjo”.
Kako pa so vas osebno sprejeli domačini?
“Prelepo! Vzeli so me za svojo in kar nerodno mi je, ker sem kavico doslej praviloma pila le v gostilni Žnidarčič pri gospej Adeli, najbolj pa mi je pri srcu tista, ki mi jo je skuhal predsednik TD Škocjan gospod Franc Ivančič!”
Predsednik Turističnega društva Škocjan Franc Ivančič pripoveduje
Gospod Franc Ivančič, kdaj je nastalo turistično društvo Škocjan, koliko ima članov, kdo mu je najprej predsedoval in kakšni so cilji društva?
“Priprave na ustanovitev turističnega društva v Škocjanu so se začele, ko je nastal predlog zakona o regijskem parku Škocjanske jame. To je bilo konec leta 1993. Takrat je postalo očitno, da se moramo tudi domačini primerno organizirati, če smo hoteli, da bi zakon upošteval tudi tukajšnje prebivalce. V začetku leta 1994 smo Turistično društvo Škocjan ustanovili. Imelo je 17 članov. Sedaj ima dmštvo 21 članov in tri mlade, še ne polnoletne prebivalce naših treh vasi Matavun, Škocjan in Betanja.
Prvi predsednik društva je bil Ivan Gombač, njegovo delo je nadaljevala Boža Metlika, od febmarja 1995 pa sem predsednik jaz. Podpredsednica je Štefka Novak Žnidarčič, tajnik pa je Milan Maljevec. Oba opravljata svoje dolžnosti od ustanovitve dmštva.
Glavni cilji in nameni dmštva so, da življenje v naših vaseh obudimo iz dotedanjega družbenega mrtvila, da začnemo obiskovalcem Škocjanskih jam predstavljati lepote naših vasi, kar lahko obogati turistično ponudbo tega prostora, in da nasploh začnemo razvijati in organizirati turizem. Zato smo najprej polepšali naše kraje ter uredili že opuščene turistične poti.”
DOMAČINI SO Z JAVNIMI DELI ZBRALI DENAR ZA TURISTIČNI INFORMACIJSKI CENTER
Agencija Kras
Nekaj dni pred odprtjem Turističnega informacijskega centra Škocjan v tamkajšnji prenovljeni osnovni šoli smo se pogovarjali s predsednikom škocjanskega turističnega društva Francem Ivančičem. Čeprav ima vsak izmed 21 članov tega društva svoje delo ali svoje poklicne obveznosti, zagotavljajo društvu potreben denar s prostovoljnim delom na javnih delih. S tem denarjem in s pomočjo Ministrstva za okolje in prostor so obnovili ruševine škocjanske osnovne šole ter v njej uredili prostore za turistično dejavnost, za vaško skupnost in za manjše kulturne prireditve... Primer in zgled, ki bo morebiti spodbudil k sodelovanju in povezovanju vaščane še kakšne vaške skupnosti na Krasu, kjer so zaradi naravnih in kulturnih danosti možnosti za razvoj naravi prijaznega turizma prav take ali celo večje, kot jih imajo vasi Matavun, Škocjan in Betanja...
Kaj so bili v zadnjem času poglavitni dosežki in uspehi društva, s čem se ukvarjate sedaj in kako si za njegovo delovanje zagotavljate denar?
“Mislim, da je poglavitni dosežek društva pridobitev stare osnovne šole v Škocjanu. Bila je podrtija, a smo jo v poldrugem letu povsem obnovili. Sedaj je urejena za dmštveno dejavnost. S predavanji, ki jih je dmštvo priredilo v treh letih, smo v precejšnji meri osvestili sovaščane, ki nas je vseh skupaj 60 v 24 gospodinjstvih, kaj pomeni ustanovitev regijskega parka Škocjanske jame in kaj to ponuja domačinom.
Veliko smo naredili za ureditev videza vasi.
Mislim na odstranitev odpadlih predmetov in smeti z divjih odlagališč, njihovo
očiščenje, ureditev poti. Pri tem so sodel° vali skoraj vsi za delo sposobni prebival1’ ■ Sedaj pa smo imeli vse do slovesnosti 0 deseti obletnici vpisa Škocjanskih jafl1^ Unescov Seznam svetovne dediščine * oktobra največ dela z urejanjem stare so in s pripravo razstave o dmštveni dejavno*1 v njej. V prenovljenem poslopju bo h11 pisarno turistično društvo, v njem Turistično informacijski center ŠkocjJl1 Razmišljamo tudi o postavitvi stalne etr1^ loške razstave našega kraja. In v n.l bomo vaščani imeli prostor za potre vaške skupnosti in nasploh za sv°J
družbeno udejstvovanje.
Turistično dmštvo Škocjan
se !c
dvakrat prijavilo na razpis javnih del i°
rp
opravljenimi javnimi deli smo društvu prislužili denar za obnovo šole. Pomagalo pa nam je tudi Ministrstvo za okolje in prostor. Nekaj denarja zberemo še s članarino, nekaj Pa smo ga zbrali tudi s pohodom po regijskem parku Škocjanske jame, ki smo ga 27. aprila organizirali skupaj s Turističnim društvom Vremska dolina. Denar pa pred-stavlja tudi prostovoljno delo članov društva, ki gani treba plačati.
Za nadaljnje delo društva si bomo še naprej zagotavljali denar z opravljanjem Juvnih del na našem območju, ki bodo še Potrebna za ureditev in poslovanje regij -skega parka. Vse bolj se tudi ogrevamo za zamisel, da bi ta naš Škocjan postopno nuredili za poletni kulturni center občine Divača s takim programom, ki bo temeljil na narodopisnih posebnostih naših krajev in °biskovalcem Škocjanskih jam predstavljal uašo zgodovino. Tudi to bo lahko prineslo društvu kakšen tolar!”
Kako ste prebivalci vasi Matavun, Škocjan in Betanja sprejeli Predlog zakona o Regijskem parku ^kocjanske jame, ko je bil predložen slovenskemu parlamentu v sprejem? In kako sedaj ocenjujete sprejeti zakon?
“Prvo besedilo predloga zakona Srn° sprejeli z velikimi zadržki, s pomisleki 'n kritiko. Zakon je nastajal v Ljubljani; tam naj bi ga tudi sprejemali. Prebivalcem °t>močja načrtovanega regijskega parka pa takrat, žal, nihče ni ne povedal, kaj naj bi Zas°n pomenil zanje, niti nas ni nihče ^Prašal, kaj o njem menimo. Zato smo se °mačini med seboj bolj povezali, orga->rali v turističnem društvu in zahtevali, Ni nam nekdo predlog zakona predstavi.
Se je tudi zgodilo. Prišel je gospod aden Berginc, takratni namestnik direk-'ce v Upravi za kulturno dediščino na ^ nistrstvu za kulturo, in nam zakon pojas-^ ' *n mi smo predlagali nekaj dopolnitev, Pa jih pripravljale! zakonskega besedila v :	1 n‘so upoštevali... Sedaj zakon imamo
živ' S °° P°kazal, kaj to pomeni za nas, ki 1,110 na območju regijskega parka!”
I^h Z vaščani so v preteklih dveh Ve**ko sodelovali pri iskanju razvoj-q , Možnosti tega območja študentje fak^6*^3 Za a8r°nomijo Biotehniške ^ ultete iz Ljubljani, ki jih je vodila 1 • dr- Ana Barbič. Kaj ste ugotovili?
“Na že omenjenem sestanku s predstavniki Uprave za kulturno dediščino, na katerem so nam predstavili predlog zakona o regijskem parku, je dr. Barbičeva predlagala sodelovanje in pomoč svojih študentov. Ponudbo smo z veseljem sprejeli. Za začetek smo jih prosili, naj nam pomagajo pri določitvi, kje naj bodo otroško igrišče v Matavunu, kje naj bi bil odprt prireditveni prostor in kje naj bi uredili balinišče kot nekakšno shajališče domačinov. Po nekaj predavanjih profesorjev: dr. Barbičeve, dr. Prosena in dr. Kolar Plašinčeve ter gospoda Albina Debevca, ki so nas poučili, zakaj in kako območje Škocjanskih jam zavarovati, je prišlo petnajst študentov z omenjene fakultete. Po ogledu vseh treh vasi so izvedli med domačini anketo, kje bi radi imeli predlagane objekte. Na osnovi svojih raziskovanj in načrtovalskega dela so pripravili predloge in jih predstavili kot seminarsko nalogo v dveh zveskih z naslovom Škocjanske jame ter svoje videnje in predloge pokazali vaščanom na javni predstavitvi. Z njihovimi predlogi smo se domačini v glavnem strinjali in večina članov turističnega društva ter članov sveta vaške skupnosti bi se pod njihove predloge podpisala. Sprejeli smo jih za svoje!”
Kaj bi na osnovi ugotovitev in predlogov študentov Biotehniške fakultete lahko domačini ponudili za popestritev turistične ponudbe Regijskega parka Škocjanske jame?
“Na predvidenem otroškem igrišču bomo domačini obiskovalcem lahko lajšali njihov ogled Škocjanskih jam in regijskega parka, če jim bomo tačas prevzemali v varstvo njihove otroke. Na vrhuncu turistične sezone, v poletnih mesecih, bomo z že omenjenimi kulturnimi prireditvami na prireditvenem prostoru bogatili doživetja obiskovalcev. Tod naokrog je veliko kulturnih, umetniških, folklornih in drugih skupin, ki poustvarjajo ali predstavljajo tipično kraško in brkinsko kulturno izročilo. Zanimivost pa je lahko za obiskovalce tudi postanek ob balinišču ter opazovanje, kako domačini na njem vadijo ali tekmujejo. Lahko pa bi balinišče z več igrišči postalo tudi javno in na voljo turistom za primemo najemno ceno. Turistično društvo se bo potegovalo tudi za pridobitev koncesije, ki bi njegovim za to usposobljenim članom omogočala opravljati vodniško službo po
regijskem parku in v Škocjanskih jamah. Seveda je še možnost za pestro ponudbo domačih organskih pridelkov, kot so sadje, med, pecivo, potice in podobno ter izvirni ročni izdelki in dopadljivi, ne kičasti spominki. To vse bi bilo lahko naprodaj v našem Turističnem informacijskem centru v Škocjanu, lahko pa tudi v Sprejemnem centru v Matavunu, ki je izhodišče za obiske v Škocjanskih jamah. V tem okolišu je bilo včasih razvitih precej priložnostnih, za domačo in sosedovo rabo rabo nujnih obrti. Te so z leti sicer zamrle, bilo pa bi jih mogoče oživiti in usmeriti v izdelovanje uporabnih predmetov, ki bi turiste, če bi jih kupovali, doma spominjali na Škocjanske jame in na regijski park”.
Kaj bo Turistično društvo Škocjan storilo, da svoje člane in prebivalce okoliških vasi na nek način pritegne v soustvarjanje turistične ponudbe Regijskega parka Škocjanske jame?
“Verjamem, da bomo turistično društvo in vaščani naših treh vasi tesno sodelovali z zavodom, ki bo v kratkem ustanovljen za upravljanje s tem parkom. In verjamem, da nam bodo tisti, ki ga bodo vodili in delali v njem, ker bodo morali biti za to strokovno usposobljeni, svetovali in pomagali domisliti, s čem in kako obogatiti in popestriti turistično ponudbo v parku. To bo tudi povečalo zanimivost in privlačnost Škocjanskih jam z vasmi Matavun, Škocjan in Betanja, njihovim prebivalcem pa povečalo možnosti za zaslužek!”
Vaščani Matavuna, Škocjana in Betanje, treh malih vasi nad Škocjanskimi jamami, organizirani v Turističnem društvu Škocjan, so s svojim složnim in zavzetim delom, z veliko mero domiselnosti in z željo po pomoči strokovnjakov pokazali, kako razumevajo svojo vlogo v Regijskem parku Škocjanske jame. Razkazovali ga bodo obiskovalcem in ga varovali hkrati kot punčico svojega očesa. In kdorkoli bi rad z njimi navezal kakršno koli sodelovanje, mu svetujemo, naj pokliče po telefonu predsednika Turističnega društva Škocjan Franca Ivančiča na št. 067/61-199 ali tajnika društva Mirana Maljevca na št. 067/61-075!
Zgodba za otroke iz Betanje
Tina Trampuš
absolventka krajinske arhitekture na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, 3320 Velenje. Šaleška 19
Vilma Žnidarčič
upokojena učiteljica,
6215 Divača, Betanja 5
Pogoste me obiščejo znanci, nekdanji sošolci, mladostni prijatelji. Na domačem in sosedovem dvorišču se ustavijo mnogi obiskovalci Škocjanskih jam, ki zaidejo v našo vas. Z marsikom pokramljam, večkrat jih popeljem po okolici in zadostim številnim njihovim radovednim vprašanjem. Ni ga, ki ne bi bil navdušen nad slikovito pokrajino, nad mirom in tihoto, ki kraljujeta pri nas, nad posameznimi podrobnostmi, ki jih opazijo v vasi.
Tu pa tam vidim na travniku ob vasi slikaija, ki z umetniškim očesom išče motiv za svoje slikarsko platno ali papir. Drugi hočejo odnesti čim več lepih vtisov v fotoaparatu. Skoraj po pravilu se izletniki ustavijo na robu Velike doline, odkoder je res enkraten pogled na bližnjo okolico. Večkrat sem že slišala besede: “O, tu je res veličastno, a tudi nevarno!” ali pa: ‘‘A se domačini nič ne bojite, da bi otroci od tu zdrsnili” in “Seje že kdaj zgodila kakšna nesreča?”
Zares, okolica udornic Velike doline in Male doline, rob brezna Okroglica ter previs nad Lisično so popolnoma nezavarovani, pa še nisem slišala za nobeno nesrečo. Tudi od starejših ljudi ne! Po takih vprašanjih povem, kako so starši učili svoje otroke previdnosti pred padci in zdrsi. Strašili so jih z Ančko!
Zgodba o Ančki je povezana z meglo. Ta se v deževnih in vlažnih dneh dviga nad slapom reke Reke in vali proti Betanji. Ko so starši videli ta plazeč siv pas, so opozorjali otroke: “Poglej, kako se kadi! Zdaj kuha Ančka bob. Gotovo kuri z brinjem, ko je tako črn dim! Če boš hodil okoli jame (mišljeno je bilo okrog vseh teh udomin), te bo zgrabila in povlekla dol. Moral ji boš brati drva in suhljad (rekli so “špice” ali “frašče" ). Nikoli več ne boš videl mame in ateta!"... Slednje bi pa bilo res nekaj strašnega!
In otroška domišljija je oživela, radovednost rasla in že z vprašanji povedala, kakšna je bila otrokova predstava o str ah zbujajoči Ančki (kdo ji striže nohte, se kaj počeše, kje si kupi obleko, ali bi ji lahko ušel, itn.). Nihče ne bi hotel pasti pod njeno hlapčevstvo, zato se tudi ni približal dolini.
O tem, ali je bila ta metoda vzgojna ali ne, se ni nihče spraševal. Zalegla pa je. Vsaj toliko časa, dokler so otroci verjeli v pravljice. Marsikomu pa je prešlo pozneje v navado po tistem reklu: “Stara navada, železna srajca”.
Starši so se pač znašli po svoje. Saj niso mogli, ob obilici kmečkega dela, spremljati vsakega otrokovega koraka. Pri vsaki hiši pa so bili vsaj trije kratkohlačniki, ki jih je bilo treba na nek način opozarjati na nevarnosti. Tudi odrasli še danes pogosto rečemo - ko se kažejo megle: “Aha, Ančka ga danes kuha!” Se ve, kaj mislimo. Bob!
Kadar k delu povabijo mlade, je to dober znak. Sveže ideje, delovna zagnanost in mladostniški optimizem so stvari, ki so si jih gotovo želeli tudi prebivalci območja Regijskega parka Škocjanske jame.
Ob precejšnjem številu šemi' narskih nalog, ki jih študentje naredimo v okviru svojega študija, je malo takih, ki bi bile široko koristne oziroma bi jih bil° mogoče prenesti v stvarni svet. Tudi zato smo študentje z veseljem sprejeli pobudo članov Turističnega društva Škocjan, da naredimo načrt za ureditev otroškega igrišča, balinišča in odprtega prostora za prireditve na območju Regijskega parka Škocjanske jame.
V četrtem letniku študija o3 Oddelku za krajinsko arhitektur0 Biotehniške fakultete Univerze v Ljubija*1' sta v predmetniku tudi predmeta Krajinsko planiranje in Razvoj podeželja. Vsebin3 obeh predmetov se v marsičem prepleta-kar smo študentje v nalogi v zvezi z Regijskim parkom Škocjanske jame tudis pridom izrabili. Območje smo si na povabi' lo domačinov podrobneje ogledali, pot^ mentorstvom prof. dr. Ane Barbič pa m^ prebivalci izvedli anketo. Kmalu nam )c postalo jasno, da naloge ne bo mogo°e omejiti le na predlog o umestitvi predlaga'*1 objektov v prostor, ker je potrebe11 celovitejši pristop.
S terenskim ogledom sin1 razširili svoje vedenje o potencialih a zmožnostih prostora, ob pogledu na tipi011 kraški vasici Škocjan in Betanja pa smo s3 prepričali o upravičenosti varstvenih zahtev v predlogu o Regijskem parku Škocjansk6 jame. Po ugotovitvi, da mnogi objekti - kot del bogate kulturne dediščine - propadaj0 so se nam že ob samem ogledu začele p°r‘l jati zamisli o možnosti za vnašanje razv°J
e v ŠKOCJANU...
nega programa v prostor. V pogovorih študentov z domačini in še posebej s člani turističnega dmštva Škocjan se je pokazala Vsa kompleksnost problema. Potencialni konflikt ali spor med varovanjem in razvo-■*erri- ki smo ga prepoznali za območje ^egijskega parka Škocjanske jame, zahteva Usklajevanje med strokovnimi načeli in P°trebami prebivalcev. Študentje krajinarst-Va smo kot bodoči strokovnjaki za urejanje Ptostora pod mentorstvom dr. Janeza ■klarušiča, profesoija za krajinsko planiranje 'n razvoj podeželja, ter prof. dr. Ane Barbič ^redili Predlog za ureditev in razvoj *šegijskega parka Škocjanske jame. Med študijem krajinske arhitekture smo si prido-1,1 znanje o krajinskem planiranju, to je o Pr°storskem načrtovanju, katerega namen Sta varstvo in napredek krajine ter njenih Vir°v. Vsebina krajinskega planiranja so Proces izmenjav in medsebojnih vplivov ^zvoja (planirane rabe) in varovanja ^ stoječe in nove vrednote); torej procesi, So bili opredeljeni tudi za območje egijskega parka Škocjanske jame.
^ Kot študentje smo dobili možnost. Pridobljeno teoretično znanje prenesemo Prakso, v sklepni fazi naloge pa spoznanja U1 Predstavimo družbi oziroma neposred-^ Prizadetim”, to je prebivalcem.
°rnačinom smo želeli pokazati, da njihova ^nhodnost le ni tako črna, kot se jim morda Qeva. Kot zunanji sodelavci smo neo-ernenjeno, a kljub temu zavedajoč se Cj , eniov, s katerimi se srečujejo prebival-r " lzP°stavili varovalne zahteve. Ob mevanju prostorskih potencialov smo gled^* °risezen razvojni program in ^ e na soočanje razvojnih in varovalnih Ustt-C' pripravili karte ali zemljevide Te i Znostl prostora za določene dejavnosti. dvehane 80 bile izhodišče za izoblikovanje Urnitv^'^ urecTtvenega predloga. Z raz-p	Postavitvijo vsega delovnega
°Pka, z ustrezno grafično upodobitvijo
in razlago zamisli smo poskusili seminarsko nalogo čim bolj jasno predstaviti prebivalcem Škocjana, Betanje in Matavuna ter širši javnosti, ki so se zbrali na razstavi v Škocjanu. Vse gradivo pa smo pozneje zbrali in objavili v publikaciji REGIJSKI PARK ŠKOCJANSKE JAME, ki jo je izdal Oddelek za agronomijo Univerze v Ljubljani.
Opravljeno delo in narejen Predlog za ureditev in razvoj Regijskega parka Škocjanske jame je bogata izkušnja za študente tako v smislu prenašanja znanj, ki smo si jih pridobili med študijem, na vsakdanje probleme v prostoru, kakor tudi v smislu uspešnega sodelovanja z domačini. Veseli me, da so javnost in prebivalci z navdušenjem sprejeli javno predstavitev naših predlogov v Škocjanu. Prepričana sem, da smo s svojimi zamislimi nakazali možnosti, ki se ponujajo prebivalcem za višjo kakovost njihovega življenja
ter za njihov prispevek k ohranjanju in razvoju naravnih ter kulturnih danosti njihovega bivalnega prostora, to je Regijskega parka Škocjanske jame.
Ponovno se je pokazalo, da je v prostorskem planiranju nujno sodelovanje med stroko, katere predstavniki smo bili v opisanem primeru študentje krajinske arhitekture, ter lokalno skuponostjo in prebivalci, ki so v nadaljnjem postopku med glavnimi nosilci uresničevanja strokovnih predlogov. Za uspešno uresničitev predlogov je to sodelovanje treba ohranjati in zato upam, da bomo lahko s svojim znanjem še pomagali pri prenosu idej in predlogov v prostor ter tako tudi omogočili ohranjanje in celo izboljšanje kakovosti prostora Regijskega parka Škocjanske jame!
\z
ČLOVEŠKA RIBICA
Marko Aljančič
dipl. biolog, Prirodoslovni muzej Slovenije, 1001 Ljubljana, Prešernova 20, p.p. 290
... mihi videtur genus singulare. ... po moji presoji je to samostojen živalski rod-
J.A. Scopoli, 1772
Živa človeška ribica je bila januarja 1992 osrednja privlačnost velike mednarodne razstave SIME 92 (Salon International des musees et des expositions) v pariški Veliki palači. V skoraj nepregledni paradi blizu tristo evropskih muzejev, ki so postavili na ogled najlepše, najzanimivejše, najdragocenejše, kar premorejo, so jo že prvega dne odkrili novinarji, radijski poročevalci in televizijci-V malem slovenskem paviljonu - kot kraško podzemsko jamo, naravno okolje človeške ribice, ga je izvirno oblikoval arhitekt Marjan Loboda - se je vse dni od jutra do večera trlo radovednih obiskovalcev. Vsakdo si je hotel natančno in od blizu ogledati skrivnostno človeško ribico - poisson humain - relikt ali živalski preostanek iz terciarja, živi fosil, endemit ali žival, ki biva samo v dinarskem krasu, biser evropske favne brez primere.
Človeška ribica je očarala Pariz
Zamisel, da predstavimo živo žival na mednarodni reviji evropskih muzejev, so sprejeli slovenski muzealci z mešanimi občutki. Nekaterim se je zdela izvirna in so bili navdušeni. Imeli so, kakor se je pokazalo pozneje, prav. Drugim ideja ni bila všeč. Človeška ribica, so ugovarjali. Zakaj bi mučili oboge živali! Navsezadnje pa - ali je to res kakšna posebnost? Zakaj rajši ne vaška situla, kakšna gotska Pieta,
Človeška ribica je zavarovana z zakonom že od leta 1922. Od leta 1973je tudi na seznamu Washingtonske konvencije (Convention on International Trade in Endangered Species of Wild Fauna and Flora -CITES), ki določa pravila mednarodne trgovine z živalskimi in rastlinskimi vrstami. Države podpisnice morajo dobiti potrebna dovoljenja tako za njihov izvoz kot za uvoz Žal pa človeško ribico vse bolj ogroža onesnažena voda! - Foto: C. Mlinar
Človeška ribica
Znanstveno ime: Proteus anguinus (Laurenti, 1768).
Slovenska imena: bela riba, človeška riba (Stična), bela kačica, močerov (Vrhnika), močeril, temnotna močarila (Freyer, 1842).
Sistematika: deblo - vretenčarji (Vertebrata); razred - dvoživka (Amphibia); red - repatci (Urodela); družina -močerilarji (Proteidae); rod in (vsaj) dve podvrsti -"navadna" človeška ribica ali močeril (Proteus anguinus) in "črna" človeška ribica ali "parkelj" (P. a. parkelj), kakor jo je krstil Boris Šket, ki jo je opisal.
Značilnosti: Dobro prilagojena svojemu okolju je človeška ribica izgubila temno kožno barvilo (ki se rahlo pojavi pri mladičih ali se razvije na svetlobi; izjema so črne človeške ribice iz Bele krajine) in oči (kot drobni črni piki se pojavijo pri mladičih, pozneje zakrnijo in jih preraste koža). Zato je njeno do 30 cm dolgo kačasto telo (odtod znanstveno vrstno ime) večinoma svetlo rožnate barve neogorele človeške polti (odtod njeno domače ime). Na svetlobo je občutljivo bolj ali manj vse telo (kožni ali dermatoptični čut). Nasprotno pa so dobro razviti voh in nekatera druga čutila. Razmeroma velika trikotna glava se topo končuje v sploščen gobček. V ustih so drobni zobki. Vloga dveh parov šibkih nog, daleč vsaksebi, s po tremi prstki na sprednjem paru in s po dvema prstkoma na zadnjem paru, je pri gibanju le pomožna. V vodi ji tembolj služi sploščen rep, ki ga obroblja kožna plavut. Diha z zunanjimi škrgami (po trije razvejani šopki na vsaki strani tik za glavo), ki so zaradi krvi, prosevajoče skozi stene, živo rdeče barve. Ima tudi preprosta pljuča. Spola se po zunanjosti le malo razločujeta med seboj.
Življenjski prostor in zemljepisna razširjenost: Podzemeljske vode dinarskega krasa (od Slovenije do Hercegovine).
Hrana: Različne vodne živali.
Razmnoževanje: V naravi ni znano (posamič najdene mlade živali, najmanjše okrog 4 cm, leta 1976 dve jajci z zarodkom), v gojitvi leže jajca (do 70, premer okrog 12 mm, razvoj zarodka traja več mesecev, odvisno od temperature vode), nekaj primerov živorodnosti (povprečno po dva precej razvita mladiča).
Sorodstvo: Rod Necturus (Severna Amerika); med evropskimi dvoživkami nima sorodnika.
Izvor: Nepojasnjen; starinska vrsta, relikt terciarne favne, "živi fosil”.
oltar, panjske končnice? Sploh pa, kaj °do rekli prireditelji? A, ko smo tem pre-vHno in pogojno sporočili našo zamisel, je Pariza nemudoma prispel faks: 0rmidable! Imenitno!
Tako je človeška ribica očarala Vetovljanski Pariz. Že dmgič, kar jo pozna et- Pred 190 leti je enako, prvič, očarala , narrienite francoske naravoslovce, kot so 'P Georges Cuvier, Geoffroy Saint-ž l'a*re’ fean-Baptiste Lamarck... Odtlej se p^nj° zanima ves učeni svet. Od leta 1992 Pozna malo Slovenijo kot domovino Ce°vVe*e ribice več kot 70 tisoč obiskoval-bM^31^6 razstave, pa tisoči in tisoči, ki so Vj^.'.° n,e-i v časopisih ali jo videli na tele-1q IL "ePše promocije naše mlade države, ne h* ^ Prav ^ste Priznala stara Evropa, 1 ntogia doživeti!
Slo	paJ° Poznamo tudi mi - lepo
en'j° 'n edinstveno človeško ribico?
Pomembna vloga človeške ribice v naši kulturni zgodovini
V naši kulturni zgodovini je človeška ribica odigrala nemajhno vlogo. Čeprav ne živi “samo v Postojnski jami’’ in tudi ne zgolj “na Kranjskem’’, je zgodovinsko vendarle naša žival. V Sloveniji je znanih že več deset najdišč, med njimi tudi nekaj na Krasu, npr. v Kačni jami, ki je nadaljevanje Škocjanskih jam. Pri nas so jo prvič odkrili, iz naših jam je ponesla slavo nekdanje Kranjske v kulturni svet. S človeško ribico so povezani naši veliki možje, kot so baron Janez Vajkard Valvasor, Franc Anton Steinberg, idrijski zdravnik in naravoslovec Janez Anton Scopoli, baron Žiga Zois, takratni Zoisov tajnik Jernej Kopitar, kurator Kranjskega deželnega muzeja grof Franc Hohenwart, muzejska kustosa Henrik Freyer in Dragotin Dežman, ljubljanski trgovec in entomolog Ferdinand Schmidt, Fran
Fevstik, Fran Erjavec in še vrsta zgolj po imenu znanih preprostih mož. V odkrivanje njenih skrivnosti je z uspehom poseglo tudi več slovenskih biologov starejše in mlajše generacije.
Človeško ribico poznajo domačini že dolgo. Od nekdaj že se jim zdi -nenavadna kot je - nekam skrivnostna, ko jo tod in tam narasla voda bruhne iz podzemlja. Kdo ve, kaj je pomenila neznanemu kamnoseku s Krasa, ko jo je v daljnjem 10. stoletju skoraj kot bajeslovno bitje izklesal za okras na obodu kamnitega vodnjaka! To imenitno starino hrani sedaj Umetnostnozgodovinski muzej na Dunaju.

Prvi zapis o človeški ribici...
Prvi zapis o človeški ribici, sicer nedoločen, zares izredno pričevalen, najdemo nikjer drugod kot v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske (1689). Znameniti kronist in polihistor seveda ni bil biolog; ni bil ne botanik ne zoolog. Med rastlinami so ga zanimala zdravilna in strupena zelišča, žito in sadje, med živalmi pa po enaki razvrstitvi še ribe in lovna divjad. Polha in polhanje je popisal podrobno, človeško ribico je prezrl. Zgrešil jo je za las.
Ko se je Valvasor 24. junija 1682 vračal iz Lokve, kjer si je bil ogledal tisto čudežno orehovo drevo, ki v kresni noči ozeleni in obrodi, je med Logatcem in Vrhniko zvedel za vodo, ki ima prav čudne muhe, da teče samo ob določenem času, namreč enkrat ponoči okoli enajste in enkrat podnevi predpoldne okoli devete ure, sicer pa le, če vanjo dregneš s palico ali se zadereš v tolmun.Vzrok za ta pojav, mu hite razlagati kmetje, je zmaj, ki biva v gori. V jami, kjer ždi, izvira studenec, in kadar se voda nabere, da postane pošast nadležna, jo jezno izbruha.
Valvasor ne more zadržati smeha, ko se mu zgovoren kmetič zaklinja, da je zmaja videl na lastne oči. Tri da je videl v življenju. To da mu lahko potrdi na tisoče prič, posebno pa vrhniški poštar gospod Hofmann, ki je mrtvega nedoraslega zmajčka odnesel domov.
Imenitna priča zares potrdi kmetovo pripoved. Zmajevega trupla baronu sicer ne more več pokazati, zato pa ga prav natanko opiše. Dozdevni zmaj je bil po tem opisu za Valvasorja, kakor si je bil že sam predstavljal, “pičlo ped dolg in podoben kuščarju, skratka, bil je črv in gomazen, kakršne je tu pa tam pač več”.
Vendarle je čudno, da Valvasor človeške ribice ni videl na Dolenjskem v neki jami, ki si jo je bil natančno ogledal. Morala bi ga enako zanimati kot “črne, skoraj čisto gole, žive, toda slepe race, ki jih narasla reka z vso silo meče iz podzemlja”, čemur je bil sam priča 18. oktobra 1685 na Cerkniškem ježem, “čeprav ne brez znatne nevarnosti”. Zdi se, da so barona bolj privlačevale in zabavale zgodbe, ki so mu jih pripovedovali ljudje. A tako bi vendar lahko kaj slišal o “belih" ali “človeških ribah” vsaj v Stični; morda so se zdele
domačinom le preveč navadne, da bi o njih govorili s tujci.
Kakorkoli že, Valvasor nam je ohranil vsaj mično zgodbico, ki seje spletla okrog presihajočega studenca nad Vrhniko. V zmaja sicer ne verjame nihče več, idilični izvir tam nad Starim malnom, zdaj, žal, prozaično zajet za vodovod, pa še naprej imenujejo Lintvem, to je zmaj.
Na vrhniškega zmaja so ljudje že pozabili, ko je leta 1751 ob veliki povodnji v Malnih pri Planini Primož Ziherl ujel pet čudnih četveronožnih rib, belih kot sneg. Ko jih je vrgel iz saka v čoln, so začele vpiti
obema zapisoma, bi ostalo pravljično čudo, če ne bi živo prišlo v roke slovitemu naravoslovcu Janezu Antonu Scopoliju-rudniškemu zdravniku v Idriji. Dotlej neznanih živali ni dobil ne z Vrhnike in ne d Malnov. Prinesli so mu jih čisto iz drugega konca dežele, iz Stične na Dolenjskem-Tam da jih voda po velikem dežju pogosto vrže iz podzemlja.
Človeška ribica je dvoživka
Valvasorjev nečloveški zmaj sejo spremenil v - človeško ribo. Tako so živalim rekli v Stični. Scopoli jih je bil bolj
Še vedno skrivnosti ’ Foto: C. Mli*
in cviliti. To ribičevo pripoved je v svoji knjigi Temeljito poročilo o Cerkniškem jezeru na Notranjskem (1761) zvesto, brez pripomb, zapisal Franc Anton Steinberg, sicer vajen ribiške latovščine. Seveda Steinbergu ni verjel nihče. Takih rib pač ni. Morda, so menili izvedeni možje, je bil ribič zajel negodne podganje mladiče, ki jih je nosila narasla reka.
Valvasorjev zmaj in Ziherlove četveronožne ribe ne povedo nič in bi ostali uganka, če ne bi poznali človeške ribice. Danes z gotovostjo lahko rečemo, da Valvasorjeva zgodba ni zgolj pravljica in da ribič iz Malnov izjemoma ni lagal. Kranjsko živalsko čudo, ki je botrovalo
vesel, kot če bi mu bili prinesli sto zmaj6'.' Takih živali še ni bil videl. Še v dornišW bi si jih bil težko predstavljal. Navdušenj1' ni mogel obdržati zase. Več živali, shra11 jenih v vinskem cvetu (alkoholu), j6 raZ poslal učenim prijateljem po svetlj Človeške ribice je podrobno preučev . izdeloval natančne risbe in se pripravljal- ‘ odkritje objavi. Medtem pa drug zdrav11 in zoolog J. N. Laurenti z Dunaja občno J neznano žival, ki jo ima v svoji zb' navdušeni ljubitelj narave celovški vi Žiga Hohenwart, poslal pa mu j° 1 ■ Scopoli. Še preden idrijski zdravnik svojo najdbo, Laurenti leta 1768 °zn^e učenemu svetu novo odkritje. Žival za
n a
meni
/
yečne čase krsti z znanstvenim imenom Proteus anguinus.
Tako se je zgodilo, da je stiska bela ali človeška riba dobila za botra tujca, bi pa pri njenem krstu ni bil samo skop, a,TlPak tudi precej površen. Za rojstni kraj ji je zapisal kratko in malo takrat pač slavno 'n tajinstveno Cerkniško jezero, nekakšen branjski Loch Ness. Sicer jo je imel za siepo, kar v resnici tudi je, ni pa videl, da 1IT|a pod kožo zakrnele ostanke oči. Prav na s*ePo jo je tudi uvrstil v sistem in ni bil Prepričan, ali je to odrasla žival ali le ličinka kakšnega pupka.
je to samostojen živalski rod”. Imel je še kako prav! Se več, pozneje se je pokazalo in velja še danes, da je človeška ribica zares singularna v vseh pomenih te večpomenske latinske besede.
Človeška ribica, ki jo imenujemo tudi močeril, je dvoživka. Uvrščamo jo v družino, ki jo po njenem znanstvenem rodovnem imenu učeno imenujemo Proteidae, po domače pa močerilarji. Družina obsega samo dva rodova: Proteus v dveh podvrstah živi v podzemeljskih vodah dinarskega krasa (od Slovenije do Hercegovine; črna človeška ribica doslej
t O S t
dokončno pojasnjen) pa neotenijo. Metamorfozo uravnavajo hormoni, izločki žlez z notranjim izločanjem. S hormonom ščitnice ali tiroksinom lahko pri nekaterih neoteničnih dvoživkah sprožimo preobrazbo umetno (enako jo lahko pospešimo pri vseh bitjih, ki se preobražajo). To so poskušali tudi pri človeški ribici, a doslej brez uspeha, čeprav njen lastni tiroksin deluje nonnalno, kar so dokazali s poskusi na žabjih paglavcih.
To vprašanje sta reševala tudi dva slovenska biologa, Albin Seliškar in Hubert Pehani. Z obsežnimi poskusi sta dokazala, da koža človeške ribice ne reagira na hormon. Ugotovila sta, da vzrok ni v transportu hormona, marveč v reakcijski nezmožnosti njenih tkiv. Že davno so mislili, da na to morda vpliva nizka temperatura podzemskih voda. Zato so gojili človeško ribico tudi v toplejši vodi; v ta namen so jo nesli celo v toplo Brazilijo, vendar o tem podrobnosti niso znane. Danes pač lahko rečemo, da je človeška ribica absolutno neotenična. Vse življenje ostane v vodi in diha s škrgami (čeprav ima razvita tudi preprosta pljuča); kot ličinka se tudi razmnožuje.
V	času odkritja človeške ribice o neoteniji seveda še niso vedeli nič, pravilno pa so domnevali, da je žival ličinka. Že Laurenti je k njenemu opisu pripisal, naj dvomljivec pokaže odraslo žival, ki se razvije iz njegovega proteja, sicer da mu strokovnjaki ne bodo verjeli. Ker odrasle živali niso našli - ne takrat in ne nikoli pozneje - je tudi Linne ni priznal za samostojno vrsto.
Vihar prvega navdušenja se je tako polegel. Na človeško ribico so kar nekako pozabili. Preparati, ki jih je bil razposlal Scopoli, so, ne da bi se kdo zmenil zanje, zaprašeni obležali na policah. Eden tudi v dunajskem univerzitetnem muzeju.
Za človeško ribico se je navdušil tudi baron Žiga Zois
V	novo življenje človeška ribica ni vstala iz kraške jame, kjer jo je, v njenem pravem okolju, kot prvi našel leta 1797 poznejši prvi upravnik in blagajnik Postojnske jame J. Jeršinovič, ampak - kot je bila in bo čudna njena usoda - daleč proč od svoje domovine.
v„.	i—---------------------------------------
Fot0 n^ljaniarski potapljači bodo morda nekega dne našli jajčeca človeške ribice ali njene novorojenčke -
■ Ta Laurentijev dvom za tiste čase 1 nobena posebnost. Za ličinko jo je celo slavni švedski naravoslovec Carl
Von T •
*-mne in je ni hotel uvrstiti v svoj na-jjj, 1 Slstem kot samostojno vrsto. To je ^r° tudi krivo, da so na “čudo s .t^ega” kmalu pozabili, čeprav je žival 0 . eta za Laurentijem strokovnjaško Zo a sam Scopoli v delu Observationes uVr °^cae (1772) in jo je nezmotljivo So 51) med dvoživke. Scopoli se ni podal Linn * Ve^kega Linneja: “Spoštovani gre 6aeUs’ ki sem mu poslal sliko, misli, da in iičinko kakšnega kuščaija.” Kratko Vldetu0-0 je zapisal svojo sodbo: “Mihi r genus singulare”- “Po moji presoji
znana samo iz Bele krajine) in je hkrati edina jamska dvoživka v Evropi, in Necturus, ki je v več površinskih vrstah razširjen v vzhodnem delu Severne Amerike, kjer živi v potokih in rekah.
Za večino dvoživk je v osebnem razvoju značilna preobrazba ali metamorfoza; šele iz ličinke ali paglavca, ki živi v vodi in diha s škrgami, se razvije odrasla žival, ki zapusti vodo in kot kopenska žival diha s pljuči. Prav za človeško ribico (enako tudi za ameriške nekture in nekatere druge repate dvoživke) pa se je pokazalo, da se ne preobrazi do konca, ampak spolno dozori že kot ličinka. Take živali imenujemo neotenične, pojav (ki v podrobnostih še ni
e n s
i
'---•0*7^

lov
Ko je leta 1795 Karl von Schreibers preurejal dunajsko muzejsko zbirko, je med starimi kozarci v vinskem cvetu zagledal pozabljeno Scopolijevo človeško ribico. Njen nevsakdanji videz, posebej pa še - ko je žival raztelesil - njena nenavadna notranja zgradba, sta ga tako presenetila, da je želel žival preučiti natančneje. Za to pa bi potreboval nove, sveže primerke. Imel je srečo. Za pomoč se je obrnil na Žigo Zoisa, osebnega znanca svojega učitelja, dunajskega univerzitetnega profesorja Jordana. Rad ustreže Zois Schreibersovi želji. Kmalu mu pošlje dva, pozneje pa še več primerkov. Za človeško ribico se navduši tudi sam. V stanovanje si da postaviti akvarije in več let zavzeto opazuje zanimive živali. Zoisova opazovanja so bila pomemben prispevek k znanosti.
Medtem pa se Schreibers poglablja v anatomijo človeške ribice. Priznati moramo, daje mojstrsko opravil svoje delo. Izsledke raziskav predstavi leta 1800 najprej na predavanju v londonski Kraljevi družbi, nato pa še v Parizu. Njegovo londonsko predavanje, natisnjeno v Dmžbinih Philosophical	T ransactions( 1801),
podoživljamo lahko še danes. Uspeh Schreibersovih izvajanj je bil, z eno besedo, epohalen.
A bolj kot iz Londona je morda človeška ribica osvojila ves tedanji učeni svet iz Pariza. O njej je pisal slavni Cuvier staremu Lamarcku. V njegovi evolucijski Philosophie zoologique (1809) je postala eden izmed dobrodošlih in priljubljenih dokazov rabe in nerabe organov. Od vsepovsod so si želeli nenavadnih, redkih živali. Stiske bele ribe so romale na vse strani, tudi čez oceane, v Severno in Južno Ameriko in celo v Avstralijo. Sam Schreibers jih je odposlal blizu 300. Na Kranjskem je zacvetela živalska trgovina.
Sprva je Schreibers dobival s Kranjskega samo mrtve živali, shranjene v alkoholu. Ko so pozneje premagali težave s prevozom in so prišle na Dunaj tudi žive, je Schreibers uvidel, da so mrtvi primerki komaj senca živih živali. V večletnih gojitvah v Schonbmnnu in v svojem stanovanju je šele spoznal njihovo pravo naravo in lahko pritrdil opazovanjem, ki mu jih je bil pošiljal Žiga Zois in ki jih je Schreibers obsežno navedel v svoji londonski razpravi.
Da bi žival kar najbolje predstavil, je Schreibers leta 1806 dal po izredno lepi živali izdelati voščen posnetek. Zdi se, da mu pri tem ni šlo toliko za to, da obvaruje redke živali, ki jim je zaradi velikega povpraševanja in donosne trgovine domačinov grozilo, da izumrejo. Prej, mislim, si je prizadeval, da žival muzejsko predstavi kar najbolj živo. V preparatu se, na primer, slabo opazijo oči (Laurenti jih ni videl; odkril jih je šele Schreibers), da ne omenjam živo rdečih škrg in sploh telesne barve, ki v preparatu docela obledi.
Požar v muzeju leta 1848 je uničil vso bogato Schreibersovo dokumentacijo, vso pomembno korespondenco, risbe in zapiske, celo večino preparatov. Zgolj po naključju sta se ohranila njegov voščeni model in pa žival, po kateri je bil posnet. Ujeli sojo v izvim Rupnice, poslal pa mu jo je Žiga Zois.
Schreibers je dolgo dobival živali samo iz Stične. Zato ga je zanimalo, ali človeška ribica živi le tam ali pa tudi drugod na Kranjskem. Jeršinovičeva najdba v Črni jami leta 1797 ni zbudila večje pozornosti; šele po letu 1814, ko je žival tam našel F. Hohenwart, je najdišče postalo splošno znano in na nesrečo tudi največje, seveda nikakor ne neizčrpno skladišče cvetoče živalske trgovine, prave zlate jame. Hohemvart je našel človeško ribico še na petih krajih, razen ene jame, samo v izvirih. Ob tem se mu je porodila značilna razsvetljenska domneva, da je rojstni kraj vseh močerilov morda prav Vir pri Stični, ker leži med vsemi najdišči najviše. Odtod bi človeške ribice mogle priti z vodo v niže ležeče kraje. Svoje rojake je pozval, naj poizvedujejo o novih nahajališčih in z njihovo natančno nadmorsko višino potrdijo ali o vržejo njegovo domnevo. Hohen-vvartova domneva je ostala le domneva. Ne tedaj ne pozneje ni nihče opravil takšnih meritev. Hohenvvart pa je vendarle zvedel za več novih najdišč.
Še več jih je odkril kustos H. Freyer. Dela se je lotil načrtno. S Schreibersovo podporo je preiskal deželo podolgem in počez. Dokazne osebke je pošiljal na Dunaj, kjer so kmalu opazili, da se živali iz različnih krajev v nekaterih znamenjih razlikujejo med seboj. Ene so imele daljši rep, druge širšo glavo, razlike so bile
tudi v barvi kože. Freyerjev stanovski tovariš, kustos dunajskega muzeja, L-Fitzinger je leta 1850 po teh razlikah človeško ribico razdelil na sedem vrst. Šest naj bi jih živelo na Kranjskem, sedma pa v Dalmaciji; prav v tistem času so prvo zunaj Kranjske našli pri Sinju. Fitzingeijevih vrst pozneje niso priznali. Menili so, da gre le za veliko spremenljivost ali variabilnost, kot pri dvoživkah sploh. Pozneje so dopustili dve “rasi”, recimo podvrsti, a mdi o tem so nekateri dvomili. V zadnjem času pa p° modemih metodah razlikovanja (ne zgolj po videzu) spet kaže, da človeška ribica V ni tako enotna vrsta. Zmedo je naredila že čma človeška ribica, najdena 1986 v Bel' krajini (in pred sto leti menda tudi pr' Kočevju). Vsekakor je posebnost, a tudi med “navadnimi” so očitne razlike.•• Vprašanja, ki trajajo odgovore.
25 zlatnikov
za samico človeške ribice
Posebno poglavje v zgodovin' raziskovanja človeške ribice je reševanj6 vprašanja, kako se ta žival plodi. Začelo s6 je že v Schreibersovem času, zadovolji0 rešeno pa še danes ni. Nihče doslej še n' videl, kje in kako se začenja življenje '6 naše znamenite živali. Že Freyer ni moge' najti ne mladičev, kaj šele morebitnih jajc' Celo med ujetimi živalmi ni bilo noben6 spolno zrele. Bilo je kot zakleto. Človeška ribica je prav ljubosumno čuvala svoj'1 največjo skrivnost. S Freyerjem še dan6' lahko samo domnevamo, da ji teče zibelk*1 v mirnih, nedostopnih vodnih rov' kraškega podzemlja. Dostop tja, je sanj Freyer, pa bi bil mogoč le z zahtevnimi i" dragimi rudarskimi posegi. Z vse bo. uspešnimi raziskavami naših jamskih p0'1', pljačev bomo nekega dne morda le res'* tudi to uganko - ali pa bo skrivnost pojasi" lo kakšno golo naključje.	.
Schreibers pa vendarle ni odneh Morda se komu le posreči, da najde spol"1 zrelo samico. Najditelju takšne živali, san ce, ki bi imela v telesu godna jajca ah V bolj ali manj razvite zarodke, kar bi moglo dokazati z anatomsko preiskavo. J obljubil 25 zlatnikov. Kljub vabljivi vsoti' čeprav je bila Schreibersova ponu večkrat objavljena v ljubljanskih časopb ^ nagrada ni bila izplačana nikoli, šte
I
n a
meni
y ■
k
rj&
t O S t
Sam
ujetih živali pa je šlo v tisoče, oam Schreibers je v 40 letih svojih raziskovanj natanko pregledal več kot sto živih in nad ^00 v alkoholu shranjenih osebkov, a \ nobenem primeru ni našel v telesu ne razvi-tih jajc ne mladičev.
Danes nihče ne dvomi, dr človeška ribica leže jajca; to so potrdile gojitve v laboratoriju. Poznamo pa - tudi iz ^oratorija - dva, morda tri primere živo-r°dnosti. Toda, kako je to v naravi, ne Vemo. In Schreibersove nagrade si do danes ni prislužil še nihče, bilo pa jih ni malo, ki s° skrivnosti poskušali priti do dna. Še nikomur se ni posrečilo, da bi v naravi v’del, kako močerilja samica leže jajca ali P°raja žive mladiče... Jajcerodnost ali živo-r°dnost - to je še vedno vprašanje.
V znanstveno razpravo, ki še dnnes ni končana, je že davno posegel tudi ^°lenjski kmet. Leta 1825, 26. junija, se je Pb stiškem gozdaiju Stratilu oglasil posestnik in občinski sodnik Gek z Vrha. V stek-nnici mu je prinesel živo človeško ribico, . 0 ‘belo ribo”, tako je dejal, je ujel 17, Junija. Še isti dan mu je skotila živega nnladiča. Vsa družina in mnogo sosedov je 1 0 priča poroda. Poldrugi palec je bila °‘ga mlada ribica in po obliki popolnoma etlaka materi. Le na glavi je imela dvoje rn,h oči, drobnih kot makovo zmo. Kmalu uato je žival izlegla še enega mladiča in ^§0 jutro še tretjega. Nežno jih je mati Sn ,žila. se igrala z njimi in jih nemirne a,a, ko so ji jih vzeli, je zabavno kmeto-Pripoved od besede do besede natanko ^aPisal vestni kloštrski Žolnir. Čudno pri Sem tem pa je, da so pri Gekovih vrgli |1uvorojenčke na gnoj, ko pa bi bili zanje a ko dobili obljubljene cekine. To se je e 0 sumljivo in grof Hohenwart se je 1 • da je zgodba, znana kot Stratilov pro-• Pbšla v javnost, češ, zdaj se bo ves Vet norčeval iz Kranjcev.
Kaj je v resnici videl stari Gek ali mV' VSe S^dko izmislil, najbrž ne bc »°če dognati. Vsekakor je s tem v zvezi žal n^Va dmga vest, katere podrobnosti pa.
’ n,so 7-nane. Nekemu domačinu so ujete Za ske ribice, ki jih je imel pripravljene kori ' °’ s^ot;ile v lesenem napajalnem ^lord ^ °sem živih mladičev. Ali ne gre a za Gekovo zgodbo, ki se je, spre-°letlJena’ ohranila med ljudmi?
Bleivveisove Novice so o dogodku poročale, kot da gre za rojstvo prestolonaslednika
Danes lahko zapišemo, da Gekova pripoved sicer ni nujno čisto iz trte izvita, a leta 1862 seje njegovo pričevanje mahoma zazdelo docela verjetno. Osemnajstega februarja je namreč ljubljanski naravoslovec Ferdinand Schmidt prejel iz Postojne telegram s sporočilom, da je ujeta človeška ribica rodila živega mladiča. Bleiweisove Novice so o dogodku poročale, kot da gre za rojstvo prestolonaslednika. A še preden se je mogel Schmidt o novici prepričati sam, je iz Postojne prispela žalostna vest, da je nečloveška mati svojega otroka - požrla. Schmidt je dal žival nemudoma poslati na Dunaj znanemu anatomu prof. Hyrtlu. Tajo je seciral in ugotovil, daje - moškega spola; in v njenem želodcu je našel ostanke požrtega - črva! Sramota Postojnčanov bi bila nepopisna, če se jim profesor ne bi bil prav prisrčno zahvalil za poslano žival, saj je bil vesel svojega odkritja. Dotlej namreč med preiskanimi močerili še ni bil našel samca.
Kmalu pa se je človeška ribica Postojnčanom vendarle oddolžila za šalo. Leta 1875 je višjemu jamskemu vodniku Prelesniku ujeta žival v vedru izlegla 58 jajc. O tem ni bilo nobenega dvoma in poznejše ugotovitve so pokazale, da žival zares leže jajca. To sta kmalu vsak zase ugotovila Marie Chauvin (1878) in E. Zeller (1888). Slednji je gojil človeške ribice kar v vrtnem bazenu. Iz za dober grah velikih jajc, ki jih je bila samica prilepila na kamne, so se po skoraj treh mesecih izlegli močerilji paglavčki. Tako je bilo staro vprašanje o razmnoževanju močerila rešeno dokončno. Zellerjevi novorojenčki so bili presenetljivo podobni onim, ki jih je bil videl Gek z Vrha. Tega si kmet ni mogel kar izmisliti!
Na to sta leta 1907 skoraj hkrati odgovorila dva biologa, Josef Nusbaum in Paul Kammerer. Obema so človeške ribice skotile žive mladiče. Kammerer je s poskusi celo dokazal, da imajo živali v hladni vodi (torej povsod v naravi) žive mlade, v toplejši pa ležejo jajca. Meja med obema načinoma razmnoževanja naj bi bila pri 15 stopinjah C. Ta Kammererjeva nikoli
preverjena trditev je obveljala. Zdela se je docela verjetna, saj je pojasnila vsa dotedanja spoznanja, vključno z Gekovo zgodbo. Prišla je celo v učbenike in tako smo (se) včasih učili tudi v šoli. Vprašanje o živorodnosti ali jajcerodnosti se je zdelo rešeno. Poznejše ugotovitve pa se s to Kammererjevo trditvijo niso ujemale. V laboratoriju so živali legle jajca tudi pri nižji temperaturi. Da človeška ribica tudi v naravi leže jajca, je postalo jasno, ko sta naša biologa Boris Šket in France Velkovrh leta 1976 kot prva z nastavljeno mrežico prestregla dve močerilji jajci, ki ju je bila iz podzemlja naplavila narasla voda. Živorod-nost pri človeški ribici je najbrž izjema, ki v podrobnostih še ni pojasnjena.
Z ustanovitvijo univerze v Ljubljani pri nas začetek načrtnega raziskovalnega dela
Splošno anatomsko zgradbo in posebnosti človeške ribice, ki so posledica njene prilagodtve življenju v podzemlju (zakrnelo oko idr.), so v raznih laboratorijih po svetu raziskovali že v prejšnjem stoletju. Malo ali skoraj nič pa ni bilo znanega o njenem življenju v naravi. Te naloge so se lotili slovenski biologi, ko se je z ustanovitvijo univerze v Ljubljani začelo pri nas načrtno raziskovalno delo. Leta 1928 so na pobudo prof. A. Seliškaija uredili skromen laboratorij v Podpeški jami, enega med prvimi v kakšni naravni podzemeljski jami na svetu sploh. Šele tri leta pozneje so Italijani ustanovili v takrat okupirani Postojnski jami biospeleološko postajo, zasluge za to pa je imel Slovenec I. A. Perko, takratni direktor. Raziskovalci so upali, da se jim bo v naravnem okolju obnesla gojitev človeške ribice. Leta so minevala, uspeha pa ni hotelo biti. Končno so obupali in poskuse opustili. Dela so se ponovno lotili po drugi svetovni vojni v bolje opremljeni nekdanji biospeleološki postaji v Postojnski jami. Mislili so celo na nekakšno farmo za razmnoževanje človeških ribic, po katerih je bilo med raziskovalci po svetu veliko povpraševanje. Toda gojitev ni uspela. Človeške ribice se niso hotele razmnoževati. K nam pa so prihajali tuji raziskovalci, bodisi da v naravi preučujejo življenje v jamah ah pa vzamejo živali s seboj za gojitve v laboratoriju.
Takrat so tudi Francozi ustanovili modem podzemeljski laboratorij v Moulisu pod Pireneji. V njem so želeli gojiti tudi človeške ribice. Dobili so dovoljenje in vzeli s seboj več živali. Sprva tudi v Moulisu niso imeli sreče. Šele po šestih letih (1958) jim je končno uspelo. Živali so izlegle jajca in iz njih so se razvili mladiči. A. Vandel je z dvema sodelavcema več let zasledoval njihov razvoj. Ugotovili so, da človeška ribica spolno dozori pri 14 letih, jajca pa začne odlagati šele dve leti pozneje.
Kako dolgo živi človeška ribica?
Tukaj se vsiljuje vprašanje, ki zanima tudi nestrokovnjaka. Kako dolgo živi človeška ribica?
Natančnega odgovora ne vemo. Cenitve med biologi so zelo različne. Po eni - najbrž ne pretirani - naj bi učakale sto let. Seveda je v povprečju življenjska doba krajša. Kako je s smrtnostjo pri mladičih, ni znano. Najbrž ni majhna. Nevarne so razne okužbe. Kanibalizem preprečujejo razni mehanizmi. S poskusi so dognali, da se odrasle živali izogibajo zalegi. Opazili so tudi, da živali stražijo svoj mrest. Varuje ga
lahko samica, kot so ugotovili v Franciji, ali pa samec, kot trdi nemški biolog W. Briegleb. Odraslim živalim so nevarni poleg okužb predvsem razni zajedalci. Sicer pa v svojem naravnem okolju nimajo večjih sovražnikov... Najbolj nevarna pa je človeški ribici onesnažena voda. To je na krasu največji problem, ki je škodljiv tudi povzročitelju - človeku. Z onesnaževanjem voda človek najbolj škoduje samemu sebi. Prav neveijetno je, kako da tega ne sprevidi. Še dobro, da večina dinarskega kraškega površja ni primerna za kmetijstvo in za druge gospodarske dejavnosti in da ni gosto naseljena. Seveda to ni ne tolažba ne izgovor, da bi vodo, kjerkoli že je na tem brezvodnem svetu, brezbrižno onesnaževali.
Človeška ribica svatuje
Nekaj let za Francozi se je gojitev posrečila tudi W. Brieglebu iz Miinchna (1962). Natanko je popisal svatovanje, ki so ga pozneje potrdila tudi opazovanja v našem laboratoriju, leženje jajc in embrionalni razvoj.
Avtor prispevka in kustos Prirodoslovnega muzeja Marko Aljančič, ki mu je prvemu pri nas uspelo razmnoževanje človeške ribice - foto: A. Hodalič
Leta 1960 smo v jami Tular v Kranju s pomočjo kranjske elektrarne in njenega direktorja Draga Chvatala uredili jamski laboratorij, kjer med drugim gojimo tudi človeške ribice. Tudi naša gojitev v začetku ni bila uspešna. Sele po skoraj tridesetih letih so živali prvič imele mlade. Vztrajnost je bila s tem poplačana, delo pa nikakor ni končano. Ob uspehu v laboratoriju in izkušnjah, ki smo si jih nabrali vzporedno na terenu, se odpirajo mnoga nova vrata v še vedno skrivnostno življenje človeške ribice...
Ob vasovanju si samec najprej izbere svoj revir, iz katerega vneto preganja vsiljivce, druge samce. Nato začne svoj svatbeni ples kar sam, ne da bi bila v bližim kakšna samica. Morda zrele samice izločajo kakšno snov, ki jo samci zavohajo že na daleč in ki jih vzburi, da začnejo dvoriti-Brž ko priplava v okoliš zrela samica, pa se samčevo vedenje spremeni. Vasovalec začne dvoriti svoji izbranki tako, daj0 obkroži in močno mahlja z repom-Mahljanje usmeri proti glavi samice, ki mu počasi sledi. Če se vasovalec medtem poda na nujni obhod po svojem reviiju, ga sami' ca mimo počaka. Ko se vme, se svatbeni ples nadaljuje. Samica pokaže svoje svatovsko razpoloženje s tem, da se vohljajoč dotakne samčevega stoka. Vrhunec svato-vanja je v trenutku, ko se samica z gobčkom podrgne samcu po repnem korenu. Samec se, mahljaje z repom, trzajoč pomika naprej, samica mu sledi. Flip nato samec odloži semenski zavojček. Lepljiv6 semenčice potem prodrejo skozi samičifl stok in oplodijo jajca. Po svatovanju sl samica izbere miren kotiček in leže jajca-Lahko več tednov. Prileplja jih na spodnjo stran ploščatih skal. Odloži jih lahko do 70-Po več mesecih se iz jajc izležejo mladiči-Briegleb je s poskusi ugotovil, d«1 človeška ribica dobro voha, v svojeh1 okolju se pa znajde tudi z dmgimi čutili-predvsem s tipom; svoj življenjski prostor-ki se ga bolj ali manj zvesto drži, pa sl nekako zapomni (kinestetična orientacija)-Ekologijo človeške ribice je Briegleb študiral v postojnskem jamske01 sistemu. Njegova dognanja, sprič° značilnosti in posebnosti tega sistema. nis° splošna in ne veljajo za druge jame. Zat° smo se ekologije človeške ribice lotili n® širši osnovi pred tridesetimi leti slovens
biologi. Obsežen raziskovalni prograi
mje
■of-
konec šestdesetih let pripravila tudi pri Lili Istenič s sodelavci. Največji uspe" njenih raziskav - podrobneje jih ne more1'1 predstaviti - je odkritje dotlej neznanja posebnih čutilnih organov. Z njimi naj 1 človeška ribica zaznavala v svojem oko J šibke električne napetosti... Raziskovale1’ torej čaka še veliko dela.

m
H,T Hotel Casino Perla Kidričeva 7 5000 Nova Gorica 'f' °05 12 630, 126 35 46 Ms 065 28 885
Za trenutke sproščene poslovnosti.
Prirejate sestanek, konferenco, kreativno delavnico, predstavitev izdelkov... Radi bi svojim gostom ponudili več kot le poslovno srečanje.
Konferenčna
dvorana
O
PERLA
V prijetnem, klimatiziranem modrozelenem okolju Konferenčne dvorane Perla boste lahko združili delovno srečanje in družabni dogodek.
110 sedežev, učilnica z 20 sedeži, sejna soba z 10 sedeži, sodobna tehnična oprema, sprejemniki Brahlei; računalniška projekcija, video in avdio snemanje. Poleg tega pa še bogata spremljevalna ponudba. Igralnica, variete, diskoteka, restavracije, hotel, trgovine, bazen, savna, fitnes, frizerski in kozmetični salon, teniški igrišči, varovano parkirišče.
A kaj bi le naštevali?
Obiščite nas.
Z veseljem bomo ustregli vašim željam.
HiT Hoteli Igralnice Turizem
C. IX. korpusa 35
5250 Solkan, Nova Gorica
tel. 065 28 221, 21258 (prodajna služba)
faks 065 25 557, 26 430
Internet: http://www.hit.si
E-mail: pavlin.suzana @hit.si
73779/<3>,iggg
	> ‘ jf j ||\|!V ® J * f j; M j
	7/ \