GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA KRANJ e ŠT. 28 • LETO X © 17. JULIJ 1971
Proslava ob 20-letnici Iskrine tovarne kondenzatorjev v Semiču
Predsednik republike je z visokim odlikovanjem — redom dela z zlatim vencem odlikoval direktorja tovarne kondenzatorjev v Semiču Franca Koširja. Odlikovanje mu je izročil predsednik občinske skupščine Črnomelj, ing. Martin Janžekovič na proslavi 2C-letnice tovarne na Smuku nad Semičem
Trinajst odlikovancev
Predsednik občinske skupščine ing. Martin Janžekovič je po svojem govoru na proslavi 20-Ietnice se-miške tovarne kondenzatorjev predal odlikovanja in medalje trinajstim najbolj zaslužnim članom kolektiva tovarne Iskra v Semiču. Red dela z zlatim vencem je prejel direktor tovarne kondenzatorjev Franc Košir, red zaslug za narod s srebrno zvezdo Jože Kočevar, red dela s srebrnini vencem pa Franc Moljk, medtem ko so medalje dela prejeli naslednji: Oskar Cas, Alojz Justin, Franc Makovec, Mirko Ma-leševič, Anton Poč, Dragica Povše, Janez Škrinjar, Alojz Vidmar, Darinka Vidmar in ing. Vladimir Zorc.
Direktor tovarne »Kondenzatorji« v Semiču — Frane
Košir:
V 1975. letu 15 milijard S din proizvodnje
in prek 3 milijone B izvoza
V nedeljo, 11. julija, je naša tovarna kondenzatorjev v Semiču praznovala pomemben jubilej — 20-letnico svo-
Kako daleč so priprave pri izdelavi samoupravnega sporazuma?
Komisija za izdelavo osnutka samoupravnega sporazuma kovinske in elektroindustrije Slovenije je bila formirana šele v maju tega leta, ter je pripravila prvi Osnutek sporazuma, katerega je poslala v razpravo v vseh 147 prijavljenih delovnih organizacijah s področja kovinske in elektro industrije ter obrti Slovenije. Razprava, bo tekla do 15. avgusta.
Ob prvem osnutku samoupravnega sporazuma bi morda bilo treba še marsikaj pripomniti?
Naša želja je, aa oi ta osnutek kar najbolj poglobljeno proučili prav vsi člani delovnih organizacij, vključenih v ta sporazum s tem, da bi podali ustrezne pripombe in predloge. Pri tem hi zlasti rad opozoril na nekatera napačna pojmovanja, kot je mnenje, da se bo lahko s tem sporazumom reševalo tako Problematiko rentabilnosti in ekonomičnosti posamezne organizacije. kakor tudi strah, da se s tem sporazumom določajo že fiksni osebni dohodki za posameznike. Menim, da možnost večjih osebnih dohodkov ni v »zidanju« kalkulativnih osebnih dohodkov (KOD), temveč le v
Sindikalni odbor ZP Iskra vabi člane delovnih kolektivov ZP k čimboljši številni udeležbi na proslavi 30-let-niee vstaje slovenskega naroda, ki bo 22. julija ob 11. uri v Črnomlju.
jega obstoja. Delovni kolektiv je ta jubilej proslavil na vrhu Smuka, tam, kjer je bila pred 30 leti ustanovljena prva be-
ustvaritvi večjega dohodka, rentabilnosti, oz. ekonomičnosti. Odveč je torej bojazen, da bi organizacije, ki dobro poslujejo, bile s tem sporazumom oškodovane, kajti osnutek sporazuma je grajen na načelu, da boljše poslovanje stimulira tjdi boljše nagrajevanje po delu;
Kaj vaša komisija pričakuje od razprave o tem prvem osnutku?
Zaradi omejenega prostora v listu, se ne bi spuščal v podrobno navajanje razlogov za posamezna izhodišča, ki jih zajema osnutek sporazuma, temveč bi želel izraziti samo željo, oz. pričakovanja naše komisije, da bodo delovne organizacije, bodoče podpisnice samoupravnega sporazuma dale ustrezne konstruktivne predloge- in pripombe.- Na osnovi teh predlogov in pripomb bo komisija skušala ta osnutek še ustrezno dopolniti in izboljšati.
lokranjska partizanska četa, ki se je v prvih mesecih oboroženega odpora močno zredčila, pozneje, v 1. 1942 pa spet okrepila in se razrasla v močne oddelke partizanske vojske.
V naslednjem kratek zapis o proslavi, na katero se je zbral malone celoten delovni kolektiv tovarne, številni domačini iz Semiča in bliž.nje okolice, prav tako pa številni gostje. Proslave v Semiču sta se udeležila med drugim tudi predsednik Gospodarske zbornice SRS Leopold Krese in generalni direktor »Dela« Niko Belopavlovič, predsednik občinske skupščine Črnomelj, ing. Martin Janžekovič, sekretar občinskega komiteja ZKS Črnomelj Jože Vajs, generalni direktor ZP Iskra Vladimir L6gar in drugi.
Proslava 20-letnice semiške tovarne se je začela z državno himno, ki jo je intonirala godba na pihala iz Črnomlja. Po kratkem pozdravnem nagovoru predsednika DS tovarne Alojza Justina, je delegacija ZB iz tovarne odnesla venec k spomeniku padlim borcem na Lazah, Spored proslave pa je nadaljeval ženski pevski zbor iz Črnomlja, ki je ubrano zapel dve partizanski pesmi. V nadaljevanju sta sledili dve recitaciji in pa nastop dveh dijakinj iz Črnomlja, ki sta ob spremljavi harmonikarja lepo odpeli dve pesmi.
Besedo je nato povzel direktor tovarne kondenzatorjev Franc Košir, ki je v svo-
(Dalje na 2. strani)
V svojem govoru je direktor tovarne Franc Košir najprej povedal zakaj se je kolektiv odločil svojo dvajsetletnico proslaviti prav na Smuku nad Semičem, za tem je orisal zgodovino nastanka kondenzatorske proizvodnje v Semiču, nato pa je nadaljeval:
»V teh 20 letih je moral kolektiv za napredek tovarne zastaviti vse svoje ustvarjalne napore in jih oplemenititi z znanjem in izkušnjami. V obdobju 20 let so bile razne
organizacijske spremembe, a katerimi se je poskušalo najti najboljšo povezavo in razvoj. Mislim, da lahko smelo trdim, da je bil v teh 20 lotih najvažnejši dan 30. 6. 1962., saj je prav od takrat naprej tovarna postala samostojna ekonomska enota. Ta moment in pa fuzija z Industrijo za elektrozveze ter z izvolitvijo organov upravljanja v tovarni, pomeni prelomnico v razvoju tovarne.
(Dalje na 10. strani)
Množičnega slavja Iskre 4. julija v Preddvoru so se udeležili razen Iskrašev tudi najvidnejši predstavniki našega družbeno političnega življenja. Slavnostne govore predsednika skupščine SR Slovenije Sergeja Kraigherja, predsednika republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Toneta Kropuška, predsednika DS ZP Iskra Zdravka Tekavca, predsednika aktiva ZB ZP Franca Križnarja, generalnega direktorja ZP Vladimira Logarja in direktorja kranjske tovarne Jožeta Hujsa v celoti objavljamo v današnji številki na straneh 3—9
Prvi osnutek samoupravnega sporazuma v razpravi
Predsedniku komisije za izdelavo osnutka samoupravnega sporazuma kovinske in elektro industrije Slovenije, v. d. direktorju finančnoračunovodskega področja ZP, Ediju Delopstu smo postavili tri vprašanja v zvezi s pripravo osnutka samoupravnega sporazuma.
Proslava ob 20-letnici...
(Nadaljevanje s 1. strani)
jih izvajanjih obdelal dvajsetletno obdobje nastanka, razvoja in rasti te naše delovne organizacije, ki zlasti v poslednjem obdobju dosega pomembne gospodarske rezultate in se vse bolj uveljavlja tudi na zunanjih tržiščih.
Rudi Jančar, pobudnik proizvodnje kondenzatorjev v Semiču je postal častni občan Semiča
kljub trdi konkurenci renomi-ranih tujih firm s področja kondenzatorske proizvodnje. Zaradi obsežnosti govora direktorja Franca Koširja se v posebnem sestavku omejujemo le na najbolj bistvene izvlečke iz njegovih izvajanj.
Nato je spregovoril generalni direktor združenega podjetja Iskra Vladimir Logar, dipl. oec. Tudi on je med drugim poudaril pomen in dosežke tovarne v Semiču, ki se je v sorazmerno -kratkem obdobju 20 let iz skromnih začetkov in brez posebnih delovnih izkušenj razvila v sodobno tovarno, ki vse bolj obvladuje moderno proizvod-
njo kondenzatorjev, se uveljavlja doma in v svetu in ima vse pogoje, da se tudi v nadalje še razvija, vse bolj utrjuje in usposablja za neusmiljen konkurenčni boj. Hkrati je generalni direktor ZP poudaril tudi pomen, ki ga za semiško dolino in Belo Krajino, ki je še vedno industrijsko malo razvito območje, ima Iskra, saj le-ta daje kruh lepemu številu prebivalcev tega predela in ga bo dajala čez leta še veliko več, če bo tovarna rasla po predvidevanjih.
Generalni direktor je ob tej priložnosti na kratko povedal zbranim tudi o tem, kakšna so predvidevanja za nadaljnjo rast združenega podjetja Iskra, o okviru katerega tovarna v Semiču odigrava vidno vlogo. Zahvalil se je delovnemu kolektivu tovarne za vsa vložena dosedanja prizadevanja in napore in jim zaželel veliko nadaljnjih uspehov.
Pred začetkom proslave je delegacija ZB semiške tovarne položila venec k spomeniku padlim borcem v Lazah
Naslednji govornik je bil predsednik občinske skupščine Črnomelj, ing. Martin Janžekovič. Ta je po čestitkah kolektivu tovarne kondenzatorjev, govoril o pomenu tovarne za Belo Krajino, saj se tovarna neločljivo vklaplja v sredino, v kateri živi, dela in se razvija. Tudi on je delovnemu kolektivu iskreno zaželel še veliko nadaljnjih delovnih uspehov in v naslednjem obdobju še tako nagel nadaljnji vzpon.
Nato je predsednik krajevne skupnosti Semič Julij Kočevar proglasil Rudija Jančarja — pobudnika proizvodnje kondenzatorjev v Semiču za častnega občana Semiča in mu predal ustrezne listine. Presenečen in ganjen se je Rudi Jančar zahvalil za izkazano čast, nato pa je predsednik občinske skupščine Črnomelj, ing. Martin Janžekovič izročil odlikovanja in medalje dela trinajstim članom kolektiva semiške tovarne, ki jih je odlikoval predsednik republike.
Predsednik delavskega sveta tovarne Alojz Justin je nato podelil 55 priznanj najbolj zaslužnim članom delovnega kolektiva, ki so se najbolj prizadevali za tako uspešno rast tovarne.
Spet je godba na pihala iz Črnomlja urezala slavnostno koračnico in s tem je bil uradni del proslave zaključen, začelo pa se je prijetno prijateljsko srečanje v zavetju senčnatega gozdiča vrhu Smuka. Domači plesni ansambel iz tovarne je poskrbel za plesa željne mlade, na ražnjih so ocvrli jančke, še za dodatno veselo razpoloženje pa je poskrbela pristna belokranjska kapljica in — tu so bili vsi pogoji za zares prijetno praznovanje lepega jubileja naše tovarne v Semiču.
C-
Posnetek s slavnostne seje DS »Elektromehanike«, kjer so jubilanti 20 letnega dela prejeli spominske ure
Med gosti na proslavi na Smuku sta bila tudi predsednik Gospodarske zbornice SRS Leopold Krese in Niko Belopavlovič, generalni direktor »Dela«
Program proslave dvajsetletnice tovarne kondenzatorjev so popestrile recitacijske točke in nastop ženskega pevskega zbo ra iz Črnomlja
Mladinki sta ob spremljavi harmonikarja zapeli nekaj pesmi
n ■	■	■	l v > v»
Priznanja najzasfuznefsim
Pred zaključkom proslave dvajsetletnice tovarne v Semiču je predsednik delavskega sveta tovarne Alojz Justin podelil pismena priznanja najbolj zaslužnim članom delovnega kolektiva za njihove zasluge pri razvoju in napredku tovarne kondenzatorjev. Priznanja so prejeli naslednji: direktor Franc Košir, Jože Kočevar, Anton Lovko, Alojz Kočevar, Franc Moljk, Darinka Vidmar, Anton Poč, ing. Vladimir Zorc, Dragica Povše, Franc Makovec, Alojz Vidmar, Oskar Cas, Alojz Justin, Janez Škrinjar, Mirko Maieševič, Jože Planinc, Jože Vidmar, Antonija Mihelčič, Martina Jakša, Anica Poljanec, Anica Vidmar, Marica Oguiin, Vera Vidmar, Ljuba čas, Jelka Picelj, Marija Pečavar, Stanka Mavsar, Fani Žbogar, Amalija Oguiin, Jelka Malina, Janez Movem, Franc Oguiin, Milan Malnarič, Matilda Lavrin, Lojzka Konda, Vida Škrinjar, Marija Rauh, Francka Rauh, Jožica Tekavec, Matilda Kastelic, Milan Štravs, Stane Sever, Alojz Škrinjar, Anica Movem, Slavko Gruden, Alojz Dihtelberger, Anton Marentič, Rozina Marinček, Pavla Debeljak, Jožica Justin, Jožica Podgornik, Stane Voglar, Marija Švajger, Marija Pivec ta Marija Pašič.
JUBILEJNE GOVORI
Sergej Kraigher: »Velika je družbena funkcija vašega kolektiva v dolgoročnem razvoju!«
Predsednik skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher je na Iskrini proslavi 4. julija v Preddvoru pri Kranju med drugim poudaril: »Uspehi vašega razvoja, s katerim se danes upravičeno ponašate, so rezultat prelomnih odločitev vašega, sedaj že 18 tisoč članskega kolektiva. Ti uspehi so prav gotovo obenem najlepša počastitev vstaje ter zmage in žrtev, ki jih je zahtevala naša socialistična revolucija.«
POMEMBEN PRISPEVEK DRUŽBENEMU RAZVOJU IN GOSPODARSKI MOČI
V veliko veselje mi je, da vam lahko čestitam k pomembnim jubilejem, ki jih danes praznujete. Posebno me veseli, da ste se zbrali v tako velikem številu, skupaj s svojimi najbližjimi iz vseh obratov in tovarn ter drugih poslovnih enot, iz vseh krajev širom Slovenije, kjer Iskra kot združeno podjetje razvija svojo dejavnost. Z vami, dragi delavci in delavke ter z vašimi svojci praznujejo vaše jubileje ne samo tu zbrani številni gostje; to praznovanje je mnogo širše, saj so uspehi ustvarjalnega dela vašega 18.000-članskcga kolektiva pomemben prispevek družbenemu razvoju in krepitvi gospodarske moči ne samo 15 občin, kjer delajo vaše tovarne in obrati, ampak vse - Slovenije in Jugoslavije.
NOVE
KARAKTERISTIKE IN DRUŽBENE FUNKCIJE
Vedno višji nivo ter spremenjeni pogoji življenja in dela vas in vaših družin, ki vedno bolj ustrezajo zahtevam sodobnega življenja v industrijsko razviti socialistični družbi, spremenjena padoba vaših krajev in mest, vaš prispevek k zmanjševanju razlik med mestom in vasjo ob vedno večji produktivnosti dela na našem podeželju, vaši dosežki v proizvodnji in vse širše zadovoljevanje družbenih potreb številnih področij družbenega življenja, Obvladanje modeme tehnolo-
gije in tehnike, vse modernejša in racionalnejša organizacija dela in preoblikovanje vaših obratov in tovarn iz polindustrijskih v sodobno opremljene in organizirane obrate in podjetja, sodobno organizirana trgovska organizacija in mreža poslovalnic doma in v svetu, znanstvena raziskovalna institucija, sodobna računalniška organizacija in tehnika, vse bolj učinkovit šolski center in ne nazadnje sistem samoupravljanja in urejanja notranjih odnosov v združenem podjetju ter sistem vse bolj racionalnega ter sodobno organiziranega vodenja zapletenih procesov proizvodnje, ekonomike podjetja in finančnega poslovanja — to so tiste nove karakteristike in družbene funkcije delovnih kolektivov združenega podjetja Iskre, ki opredeljujejo vašo družbeno vlogo in pomen v dosedanjem in v prihodnjem razvoju Slovenije in Jugoslavije. Te vloge in pomena ne morejo zmanjšati nobene trenutne im tudi ne trajnejše težave in slabosti, pa naj bodo izraz splošnih problemov izredno hitrega družbeno-političnega in gospodarskega razvoja Jugoslavije ali lastnih slabosti Iskre v njenem skokovitem dohitevanju te vrste proizvodnje v svetu, kjer prav na tem področju znanost in tehnika napredujeta z vrtoglavo naglico.
Najbolj dragocen in pomemben pa je nov položaj delavca v združenem delu v naši družbi, v samoupravi v obratih in podjetjih, v krajih in v mestih prebivanja, kjer rešuje probleme pogojev svojega dela, življenja in razvoja. Samoupravi j alski položaj delavca in njegovo nadaljnje poglabljanje pa je najboljše jamstvo, da bo Iskra tudi v bodoče uspešno vršila svojo pomebno družbeno funkoijo v gospodar-
skem, političnem in splošnem družbenem življenju in razvoju Slovenije in Jugoslavije in reševala vse zapletene naloge, ki jih sodobni svet znanstvene in tehnične revolucije postavlja pred vsak narod in pred vsak delovni kolektiv.
MEDNARODNI POLITIČNI POLOŽAJ JE POLN PROTISLOVNIH GIBANJ
Danes praznujemo dan borca ob 30. obletnici vstaje, letos tudi prvič praznujemo dan samoupravljalcev po sklepu drugega kongresa sa-moupravljalccv v Sarajevu.
Te proslave se vršijo v posebnem mednarodnem političnem položaju, polnem protislovnih gibanj. Sile miru in napredka ter nevezane države kot protiutež politiki sile velikih sil, dosegajo uspehe. Z druge strani pa so vsaka za sebe in vse skupaj vedno izpostavljene pritiskom od strani velikih sil glede njihove suverenosti in ozemeljske nedotakljivosti, glede njihove samostojne poti v družbenem razvoju in zunanji politiki, glede na račune strategov ravnotežja med velikimi silami in še posebej v zvezi z odprtimi konflikti na Indokitajskem in v vojnem stanju med Izraelci in Arabci v naši neposredni bližini na Sredozemlju.
Samostojna razvojna pot samoupravnega socializma ter neodvisna in nevezana zunanja politika socialistične Jugoslavije sta tudi danes izpostavljena povečanemu pritisku, vseh oblik. Tako skušajo hegemonistične sile s svojo propagando razvrednotiti vse, kar smo v svojem samoupravnem socialističnem razvoju dosegli doma in kompromitirati naš ugled in
pozicijo v svetu, z diplomatskim pritiskom nas hočejo izolirati v svetu in z vojaškim pritiskom ter delovanjem svojih agentur nas skušajo preplašiti in znotraj razkrojiti in kompromitirati našo, na vojaške bloke nevezano politiko.
POMEMBNA ZMAGA
DELAVSKEGA
RAZREDA
Delavski razred vseh narodov Jugoslavije pa je prav v teh dneh izvojeval novo, pomembno zmago. Z ustavnimi spremembami si je ustvaril pogoje, da dosledno in brez kompromisov uveljavlja proizvodne odnose samoupravnega socializma z ustavo določenimi neodtujljivimi pravicami delavcev v združenem delu. Ustvaril si je trdne družbene temelje, ki slonijo na enakopravnosti delavcev v združenem delu in ki predstavljajo čvrsto podlago internacionalistične solidarnosti delavskega raz-rega vsakega naroda, republike in pokrajine v uresničevanju njegove zgodovinske naloge — osvoboditve dela, ter s tem utrdil temelje naše skupne domovine, Socialistične federativne republike Jugoslavije kot zvezne države suverenih enakopravnih republik. Obenem pa si je delavski razred s tem ustvaril vse pogoje v vsaki republiki, kot državi, ki temelji na suverenosti naroda in na oblasti in samoupravljanju delavskega razreda in vseh delovnih ljudi ter kot socialistični samoupravni demokratični skupnosti, da uresničuje svojo' zgodovinsko vlogo in prevzame neposredno odgovornost za usodo svojega naroda in družbeni razvoj.
Iz vseh teh razlogov dajejo jubileji naše revolucije in osvobodilnega boja ter samoupravnega socialističnega razvoja v praznovanju obletnic, ki pomenijo prelomnico v razvoju delovnih kolektivov Iskre, še prav poseben pomen.
In obratno: uspehi vašega razvoja, s katerimi se danes upravičeno ponašate, so rezultat prelomnih odločitev v razvoju vašega, sedaj že 18 tisoč članskega delovnega kolektiva. Ti uspehi so prav gotovo obenem naj lepša počastitev vstaje ter zmage in žrtev, ki jih je zahtevala naša socialistična revolucija.
naš narodnoosvobodilni boj. Ti uspehi so najbolj prepričljivo potrdilo pravilnosti poti socialističnega samoupravljanja, ki smo si jo svobodno izbrali, ki smo jo sami gradili in širili po naših svobodnih spoznanjih in po naših odločitvah tudi popravljali. Ti vaši uspehi so tudi najbolj prepričljiv odgovor vsem klevetnikom našega razvoja in naše politike, saj kažejo oprijemljive rezultate, ki jih nihče ne more zanikati. To je resničnost, ki je seveda še daleč od idealov socializma, ki se pa že uresničujejo in se v njih že kažejo. Zato postaja naš samoupravni socializem vedno bolj privlačen za tujce in druge dežele. Saj kaže enim izhod iz slepe ulice industrializiranega sveta, odtujenega od delovnega človeka, drugim pa daje spodbudo, da si tudi majhni in gospodarsko nerazviti narodi in države pribore lahko enakopraven položaj in samostojno razvojno pot tudi v sedanjih mednarodnih odnosih in politiki velesil ter v dobi pritiskov imperializma, kolonializma in rasizma ter poskusih hegemonije nad šibkejšimi. Ti uspehi se kažejo predvsem v vas samih, takih kakršni ste, v vaših delovnih kolektivih, kot se v njih razvijate in spreminjate. Za nas Slovence, kakor tudi podobni uspehi za druge narode Jugoslavije, so pa obenem živ dokaz, kaj nam socialistična Jugoslavija a svojim samoupravnim drui. benim razvojem in na njem zgrajeni enakopravnosti ter bratstvu in enotnosti narodov in narodnosti — nudi in zagotavlja v uresničevanju ciljev našega nacionalnega in družbenega razvoja, v zaščiti pravic Slovencev izven naših meja, v zaščiti našega nacionalnega obstoja in nadaljnjega razvoja v skladu z zahtevami sodobnega burnega razvoja.
DELO, VNEMA IN POŽRTVOVALNOST
Vaše delo in njegovi rezultati ob delu in rezultati delavskega razreda vseh narodov Jugoslavije dajejo obenem odgovor, od kod taka vnema in požrtvovalnost v vsakem pogledu naših deloi*-nih ljudi in mladine, povsod v podeželju in v mestih in še posebej v vseh delovnih
JUBILEJNI GOVORI
(Nadaljevanje s 3. strani)
kolektivih v pripravah na splošni ljudski odpor, pri usposabljanju in opremljanju partizanskih enot in njihovih štabov, ki postajajo poleg jugoslovanske ljudske armade vse pomembnejši činitelj varnosti naše svobode in suverenosti.
Ko smo pred 30 leti začeli osvobodilni boj izolirani in goloroki, sta bila za nas, kot proletarce, domovina samo »boj in prihodnost«, kot je rekel Ivan Cankar. Danes smo si zgradili svojo socialistično domovino, s svojim sodelovanjem v boju vseh naprednih sil pa jo pomagamo graditi tudi drugim. Danes branimo vse, kar smo zgradili, predvsem pa svoboden položaj delavca in delovnega človeka, branimo naše pravice kot samoupravljal«, ki nas obvezujejo pred zgodovino in ki nas obenem silijo k nenehni ustvarjalnosti, in k vedno večji humanosti v medčloveških odnosih in k neprestanemu preseganju že doseženega.
Zato vam ob vaših jubilejih še posebej čestitam k prazniku vstaje narodov Jugoslavije in k prazniku samoupravi j alcev.
DO KRAJA
RAZČIŠČENI ODNOSI
Dovolite mi, da se ob tej svečani priložnosti zadržim prav na kratko, kolikor mi svečano razpoloženje dopušča, na nekaterih nalogah, ki se neposredno postavljajo pred vami. Tovariša direktorja sta pred menoj prikazala pot Iskre od prvih naporov kolektiva Iskre v Kranju do ustanovitve velike Iskre pred desetimi leti in njene reorganizacije v združeno podjetje.
Ugotovili ste, da je oblika združenega podjetja, ki ste jo uvedli 1966. leta, bila pravilna pot v primerjavi s centraliziranim upravljanjem v enotnem podjetju. Ugotovili ste, da je tako pot zahtevalo nadaljnje poglabljanje samoupravi j alskih proizvodnih odnosov v Iskri sami in njena utrditev na tej podlagi proti dezintegracijskim težnjam in ustvarjanje povoljnejših pogojev za njen intenzivnejši razvoj s hitrejšimi povečevanjem produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti poslovanja. Vendar zahteva nadaljnji razvoj Iskre in vsakega njenega obrata, tovarne in podjetja, njeno nadaljnje utrjevanje kot visoko integrirane organizacije medsebojno interesno čvrsto povezanih organizacij združene-
ga dela raznih faz družbene reprodukcije in področij družbenega dela. To pa zahteva, da morajo lati do kraja razčiščeni odnosi med posameznimi podjetji Iskre, znotraj teh podjetij in med obrati Iskre ter njihovimi poslovnimi partnerji, kakor tudi s specializiranimi organizacijami, kot so Iskra-Com-mercc ali Zavod za avtomatizacijo in s centralnimi organi upravljanja in direkcijo v Kranju.
To pa zahteva z druge strani tudi vsebinsko razčiščevanje odnosov in čistih računov med obrati, tovarnami ter organizacijami in podjetji Iskre in občinami in krajevnimi skupnostmi, kjer deiav-ci in delavke teh kolektivov žive, kjer žive njihove družine, kjer se oni sami in njihovi otroci izobražujejo, izpopolnjujejo in na razne načine usposabljajo za svoje naloge ter vzgajajo za kulturne, človeške medsebojne odnose.
SAMOUPRAVLJALSKI PROIZVODNI ODNOS
Pravkar sprejeti ustavni amandmaji ustavno-pravno jasno opredeljujejo samo-upravljalski proizvodni odnos, kot pravico delavca, ki mu je ne sme nihče jemati in omejevati, da na podlagi svojega tekočega in minulega dela v osnovnih organizacijah združenega dela ter v vseh oblikah njihovega združevanja in poslovnega sodelovanja upravlja sredstva družbene reprodukdje, usvar-ja dohodek ter o njem odloča, kot o delu skupnega družbenega dohodka, ki ga ustvari v različnih oblikah združenega dela in združevanja sredstev. Prav tako določajo, da pripada dohodek, ki sc ustvarja v katerikoli obliki združenega dela in združevanja sredstev, torej v katerikoli organizaciji združenega podjetja Iskre ali sodelovanja Iskre z bankami in z drugimi podjetji ali kombinati v celoti osnovnim organizacijam združenega dela, to je v slučaju Iskre obratom in tovarnam, ki izpolnjujejo pogoje za temeljno organizacijo združenega dela vskladu z njihovim prispevkom pri ustvarjanju tega dohodka. Pri tem so bolj jasno, kot doslej določeni pogoji, ki dajejo delavcem v obratih in tovarnah nekega podjetja torej tudi združenega podjetja Iskre, da se organizirajo kot temeljna organizacija združenega dela in da v njej neposredno uveljavljajo svoje pravice, prevzema-
majo jasno določene odgovornosti, ko obenem ugotovijo odgovornosti tudi drugih, bodisi obratov in tovarn in drugih organizacij, bodisi strokovnih služb ali posameznih strokovnjakov in organov.
Ta določila so brez dvoma enako pomembna za vse delovne kolektive v Sloveniji in Jugoslaviji. Toda, naj mi bo dovoljeno, da se na njih še nekoliko zadržim, ne toliko s posebnim oziram na vas in vašo Iskro, kolikor prav zato, ker to, kar velja za vas, velja prav tako ali v še večji meri za druga podjetja ter integracijske organizacije. Tukaj ste zbrani delavci in delavke iz 28 tovarn in obratov iz tako imenovanih organizacij združenega podjetja Iskre. Tukaj ste člani kolektivov, ki ste imeli mogoče nekoč več možnosti neposrednega upravljanja, odločanja o pogojih in rezultatih vašega dela, o dohodku, ki ste ga ustvarili. Vsekakor pa jih imate sedaj prav gotovo mnogi med vami manj, kot vam pripada po spremembah ustanove. Odnosi v samoupravljanju za razliko odnosov v samem procesu proizvodnje in v procesih dela, odnosi v odločanju o ustvarjenem dohodku in politiki razvoja, ne trpijo podrejenosti in takoimenovanih višjih in nižjih. Nasprotno, zahtevajo polno enakopravnost vseh članov in ureditev medsebojnih obvez in pravic s samoupravnim sporazumom o združevanju in s statutom. Vendar moramo ugotoviti, da v praksi temu marsikje ni tako, da se zadržujejo hierarhični odnosi, ponekod v zelo grobi obliki ter monopol upravno strokovnih služb in vodstev, ki delavcem v obratih dovoljujejo odločanje le o disciplinskih ukrepih in mogoče še pri delitvi osebnih dohodkov.
UVELJAVITEV PRAVIC, KI PO USTAVI PRIPADAJO
Sedaj je odvisno od aktivnosti delavcev samih, od sindikatov in komunistov ter njihovih organizacij, koliko, kako in v kakšnem času bodo v resnici uveljavili pravice, ki jim po ustavi pripadajo in uveljavili odnose znotraj združenega podjetja kot jih zahtevajo ustavni amandmaji. To pa obenem tudi pomeni, da je od vas samih, od teh subjektivnih sil odvisno, kdaj boste storili potrebne korake in kako veliki bodo ti koraki pri nadaljnji, še bolj poglobljeni utrditvi Iskre kot velike, sodobnim zahtevam
odgovarjajoče organizacije združenega dela.
28 obratov in tovarn, iz katerih ste se tukaj zbrali, da ne govorim o drugih poslovnih enotah, ki delujejo v 15 občinah širom Slovenije, poleg Kranja in ljubljanskih občin še v 13 drugih krajih in občinskih središčih.
Raziskave, posebno sindikatov in njihovih strokovnih političnih delavcev, pa kažejo, da so samoupravljalske pravice v obratih in tovarnah, v krajih in občinah, kjer ni sedež podjetij, še prav posebno neurejene in okrnjene glede vpliva na odločitve o delitvi dohodka, na politiko podjetja, na odločanje o vodilnih kadrih podjetja ter drugih elementarnih samo-upravljalskih pravic. še manjše pa so njihove pravice ali pa jih sploh nimajo glede oblikovanja samoupravnih skladov in odločanja pri razpolaganju z njihovimi sredstvi.
POMEMBNA DRUŽBENA VLOGA ISKRE
Po sprejetih ustavnih amandmajih pa se bodo morali odnosi med obrati enega podjetja, pa naj bo njegov sedež kjerkoli, urejati na podlagi samoupravnih sporazumov o združevanju z ugotavljanjem skupnih interesov vseh obratov podjetja v statutu ali samoupravnem sporazumu o združevanju ter skupnem planu proizvodnje in razvoja podjetja. S tem se tudi položaj podjetja v občini ali komuni kot samoupravni skupnosti spremeni. Tako se bodo tudi v odnosih znotraj podjetja morali uveljavljati čisti računi. In dalje, v samoupravnem povezovanju pri reševanju stanovanjskih problemov, zdravstvenega zavarovanja, otroškega varstva, izobraževanja mladine in odraslih in podobno, bodo morala podjetja in usta- ■ nove v mnogo večji meri urejati odnose sporazumno s krajevnimi skupnostmi in komunami, kjer prebivajo člani njihovih kolektivov.
Iskra je s svojimi podjetji že do sedaj odigrala tudi v tem pogledu veliko in pomembno družbeno vlogo. Prepričan sem, da bo tudi v bodoče še bolj dosledno urejala vprašanje življenja in dela svojih delavcev v tesnem sodelovanju s krajevnimi in drugimi samoupravnimi skupnostmi v občinah. Taki samoupravni sporazumi npr. o zdravstvenem varstvu ali varstvu otrok, ki neposredno vplivajo na zmanjšanje iz-
ostankov od dela, večajo produktivnost dela ipd. ne le da ni potrebno, da pomenijo obremenjevanje gospodarstva, ampak lahko bistvo-no prispevajo k večji akumu-lativnosti obratov, tovarn in podjetja kot celote.
Cim bolj se boste delavci in delavke v svojih kolektivih, organih samoupravljanja, organizacijah sindikatov, zveze komunistov in aktivov mladih delavcev', zavzeli dosledno in brez odlaganja za uveljavljanje odnosov, ki jih zahtevajo ustavni amandmaji in sklepi drugega kongresa samoupravljalcev — trdno sem prepričan o tem — tem več in tem hitreje boste prispevali tudi h končni notranji konsolidaciji Iskre, premagali negotovost v notranji organizaciji in odnosih ter vzgledovanje po tujih vzorih ali po mogoče bolj spektakularnih, toda ne kaj prida trdnih integracijah v drugih republikah, tem prej se boste postavili na čvrste temelje lastnih izkušenj pri razvoju samoupravnega socializma, na interese delovnega človeka v združenem delu.
UTRDITI IN DALJE RAZVITI NEKATERE FUNKCIJE SKUPNIH ORGANIZACIJ
Življenjska moč Iskre je v moči skupnih interesov, ki delovne kolektive njenih podjetij, tovarn in obratov ter specializiranih organizacij ter poslovnih enot med seboj povezuje in združuje v združeno podjetje. Izkušnje dosedanjega razvoja Iskre pa tudi kažejo, da je potrebno utrditi in dalje razviti nekatere funkcije skupnih organizacij ali služb Iskre, ki predstavljajo nedvomno za vsak njen del, pa naj bo to podjetje ali obrat ali tovarna kot temeljna organizacija združenega dela, prednosti in koristi, ki jih sam nikakor ne more nadomestiti.
Mislim, da moram med skupnimi funkcijami, ki jih morajo koordinirati in voditi centralni organi upravljanja in generalna direkcija, omeniti najprej dolgoročno programiranje in planiranje razvoja kot dogovorov in sporazumov vseh temeljnih organizacij združenega dela in podjetij Iskre o programih proizvodnje in delitvi dela ter trajnega zagotavljanja potrebnega materiala in uslug ali plasmaja v medsebojnem poslovanju po stabilnih pogojih glede cen in drugih meril.
JUBILEJNI GOVORI
(Nadaljevanji s 4. strani) Vi že razpolagate s tako pomembnimi pogoji za učinkovito razvijanje in uveljavljanje te funkcije kot so poleg službe ekonomistov in analitikov v direkciji, npr. Iskra Commerce kot organizacija za sodobno raziskovanje trga ter novih pojavov jn tendenc prav zaradi pravočasnega prilagajanja proizvodnje novim potrebam in pojavom na trgu. Imate dalje Zavod za avtomatizacijo, ki vam lahko postane zanesljiva tipalka in organ v svetu znanstvenih raziskav za pravočasno pripravo za aplikacijo novosti, ki se pojavljajo kot tudi za uvajanje lastnih znanstvenih odkritij v proizvodnji in prodaji. Imate dalje modemi računalniški center za avtomatsko obdelavo podatkov, ki vam omogoča uporabo vseh sodobnih matematičnih, raznih ekono-metričnih in drugih metod programiranja v večih variantah in izdelavo kriterijev samoupravnim organom za izbor najpovoljnejših variant. Skupne interne banke združenega podjetja Iskra še nimate organizirane. Po mojem prepričanju bi vam taka banka lahko odločilno pomagala pri urejanju čistih računov v odnosih znotraj Podjetij in med podjetji, brez česar ni solidne podlage za dolgoročno planiranje razvoja in za srednjeročni plan združenega podjetja Iskre, da o drugih prednostih take banke ob tej priložnosti ne govorim.
VSO SKRB ZA VZGOJO KADROV
Brez dvoma bo potrebno vložiti še mnogo naporov in znanja, da bodo vse tc specializirane organizacije in službe na ustrezen način sodelovale in poslovale s podrtji in z obrati in tovarna-ki izpolnjujejo pogoje kot ^ temeljne organizacije združenega dela, da se ustvari potrebno medsebojno zaupanje in obojestranski vpliv kot normalen način dela in razvoja vsake enote posebej Ir! združenega podjetja ter njegovih skupnih organov kot celote.
Vendar sem prepričan, da bodo izkušnje, ki ste si jih ze doslej pridobili, pospešile 43 proces. Plani osnovnih organizacij združenega dela Podjetij in združenega podjetja kot celote, ki bo na teh P aruh temeljil, bodo postali tako v resnici dogovor ali sporazum na daljši rok o de-
^ dela in medsebojnem sodelovanju v uresničevanju skupnih interesov ob jasno
določenih medsebojnih pravicah in obveznostih ter odgovornostih. Taki plani in boj za njihovo izpolnjevanje bodo lahko postali zelo pomemben činitelj povezovanja in združevanja vseh delov združenega podjetja in njegove še večje efikasnosti in ekspanzivnosti.
Pri tem se pa postavlja kot posebna naloga tako pred organe združenega podjetja.
Počaščen sem, ker ste mi omogočili spregovoriti na jubilejnem zasedanju delavskega sveta združenega podjetja in delavskega sveta Elektro-mehanike v Kranju, matične delovne organizacije današnje »Iskre«.
25 LET — POMEMBNO OBDOBJE
Vsak jubilej je trenutek, ko se ozremo nazaj na prehojeno pot, na dosežene uspehe in premagane težave in ko se ohrabreni z oceno doseženega še silneje in po-gumnejše dogovarjamo o novih nalogah in ciljih. Petindvajset let od ustanovitve matičnega podjetja današnje »Iskre«, dvajset prehojenih let uveljavljanja samoupravnih odnosov in deset let delovanja »Iskre« kot združenega podjetja, predstavljajo izredno pomembna zaokrožena obdobja; mnogo pomembnejša po doseženih rezultatih, kot po številu let obletnice, ki jo slavimo.
EKONOMSKO
UTEMELJENO
ZAPOSLOVANJE
Petindvajset let od ustanovitve, od skromnih začetkov do današnje visoke ravni, ravni visoko razvitega indu-
kot pred vsak njegov del, skrb za vzgojo kadrov. Iskra se mora s svojimi podjetji in potrebami vključiti v vse stopnje izobraževalnega procesa ter zagotoviti svoj vpliv in interese z dolgoročno zasnovano politiko sodelovanja v izobraževalnih skupnostih in neposredno z ustreznimi izobraževalnimi ustanovami, še posebej s srednjimi strokovnimi in visokimi šolami.
strijskega podjetja, ki je istočasno največje slovensko industrijsko podjetje, po visoki stopnji svoje poslovne mobilnosti tako kot . doma poznano tudi v tujini, pomeni za današnje razmere več kot optimalno stopnjo gospodarske rasti; pomeni sposobnost oblikovati, pa tudi dosledno uresničevati tak razvojni koncept, ki ne temelji samo na nekih ozkih podjetniških interesih, marveč, ki le-te vključuje v širši družbeni interes. Kaj je med številnimi pomembnimi uspehi, ki jih ob jubileju beležite, pomembnejše kot to, da ste z doslednim uresničevanjem svojega razvojnega programa, programa velike »Iskre«, ekonomsko utemeljeno zaposlili novih 9000 delavcev, med njimi številne mlade strokovnjake, katerih znanje je mnogo prispevalo k tako hitremu napredku podjetja. Zaposlili ste številne delavce, ki so prav tako vložili vse svoje sile, zato da bi ustvarjali, da bi si z delom izboljšali svoj gmotni položaj in zagotovili socialno varnost.
VREDNOST MINULEGA DELA
že doslej ste poslovali tako kot to predvidevajo določila sprejetih ustavnih amandma-
Tovarišice in tovariši, velika je družbena funkcija vašega kolektiva v dolgoročnem razvoju Slovenije in srednjeročnem planu. Vaš razvoj lahko bistveno vpliva tudi na potek in realizacijo vseh stabilizacijskih naporov in programov.
Prepričan sem, da boste tako kot doslej in v še večji meri v novih družbenih pogojih prispevali svoj delež
jev, v katerih je posebej poudarjen družbeni značaj dohodka delovne organizacije. Vaša dosedanja razvojna politika potrjuje spoznanje, da svojega dohodka niste pojmovali le kot rezultat lastnega tekočega dela, marveč ste se vedno zavedali, da je njegov vrednostni izraz odvisen tudi od celotne stopnje družbene produktivnosti, od sistemskih ukrepov in razmer na tržišču. Zavedali ste se, da je v doseženem dohodku vsebovana tudi vrednost minulega dela vas in tistih, ki so to vrednost ustvarjali pred vami. Na teh načelih zasnovana vaša poslovna politika, ki naj v bodoče še bolj postane bistvo samoupravljanja, vam je omogočila razmah, ki ste ga dosegli.
PRISPEVEK H GOSPODARSKEMU RAZVOJU MANJ RAZVITIH
SLOVENSKIH OBMOČIJ
Vaše združeno podjetje ima tovarne in obrate v kar petnajstih slovenskih občinah. Prav za vaš razvoj je značilno, da se v svojih investicijskih programih niste uklonili za naše družbene razmere nesprejemljivim načelom, bogatiti se ob bogastvu redkih že obstoječih industrijskih središč, marveč ste s svojo razvojno politiko izredno pomembno prispevali h gospodarskemu razvoju manj razvitih slovenskih območij. V tem smislu ste v Sloveniji opravljali pionirsko delo. To is druga izredno pomembna
k rasti gospodarske moči Slovenije in Jugoslavije in h krepitvi njenega neodvisnega samostojnega družbenega in gospodarskega razvoja.
Želim vam in vašim kolektivom in celemu združenemu podjetju Iskra novih, še večjih uspehov in delovnih zmag v razvijanju samoupravnega socializma in zboljševanju življenja ter pogojev dela in razvoja vseh delovnih ljudi.
značilnost vaše pretekle razvojne politike, ki je istočasno dokaz za to, da program družbenega razvoja (ne le podjetniškega) za vas ni le besedna deklaracija, marveč potreba, ki jo mora uresničevati vsaka delovna organizacija. Takšno vašo usmeritev in rezultate je bilo moč doseči z angažiranjem vsega kolektiva v samoupravljanju.
SPROŠČATI USTVARJALNO INICIATIVO V SAMOUPRAVLJANJU, STIMULIRATI DELO IN ZNANJE
Na področju razvijanja samoupravnih odnosov beležite pomembne izkušnje. Razvijati samoupravne odnose v tako velikem gospodarskem sistemu, kot ga predstavlja današnje združeno podjetje »Iskra«, nikakor ni enostavno in terja stalne strokovne in politične napore za učinkovito odstranjevanje ovir in razreševanje vprašanj, ki jih neraziskanost optimalne samoupravne organizacije v velikem gospodarskem sistemu pogojuje. Mislim, da svoja dvajsetletna prizadevanja na področju samoupravljanja lahko zaokrožite v pozitivno oceno z nalogo, da boste na tem področju v prihodnje storili še več. Že pred leti ste spoznali, da samoupravnih odnosov v velikem gospodarskem sistemu ni mogoče razvijati s takšnim centraliziranjem dohodka, ki bi odrivalo od odločanja o njem tiste, ki so ga ustvarili. Koraki, ki ste jih napravili v smeri decentralizacije upravljanja in odločanja, so se bogato obrestovali ne le v odnosih, marveč tudi v rezultatih dela in gospodarjenja. Spomnimo se, da je vrednost proizvodnje Iskrinih tovarn od leta 1966 narasla za več kot trikrat, ostanek dohodka
(Dalje na 6. strani)
Tone Kropušek: »Ne ločujmo znanja in stroke od samoupravljanja, integrirajmo jih v nedeljivo celoto!«
Predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je na slavnostnem zasedanju DS ZP in kranjske tovarne poudaril: »Če integracija sredstev pomeni dezintegracijo interesov ali celo odtujitev od sredstev tistih, ki so jih ustvarili, potem se nam rojevajo odnosi, ki so tuji samoupravljanju, odnosi, ki so bolj podobni mezdni utesnjenosti delavca, kot pa njegovi samoupravni osvobojenosti.«
Ob Iskrinem jubileju je na slavnostni seji čestital kolektivu, predvsem pa jubilantom 25-letnega dela tudi predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije tov. Tone Kropušek. Kratek povzetek smo objavili v prejšnji številki, danes pa objavljamo govor v celoti.
9UBILEJNI GOVORI
(Nadaljevanje s 5. strani) v preteklem letu in število zaposlenih pa vas uvršča v sam vrh slovenskih industrijskih delovnih organizacij.
Štirinajst proizvodnih delovnih organizacij, komercialna organizacija in znanstve-no-raziskovalna organizacija, ki sestavljajo združeno podjetje, številni kooperanti, ki ste jih poslovno uspešno vključili v svoj proizvodni proces, predstavljajo osnovo doseženih uspehov, pa tudi zagotovilo, da bodo rezultati še večji, če boste še nadalje sproščali ustvarjalno iniciativo v samoupravljanju, stimulirali znanje in delo.
INTEGRIRATI INTERESE TISTIH, KI SO SREDSTVA USTVARILI
Prav gotovo je vaše podjetje primer, da integracija ni zgolj posledica trenutne ekonomske politike, marveč zakonitost, ki jo terja sodobna tehnologija in racionalnost gospodarjenja. V naših razmerah pa integracije ni mogoče razumeti le kot ekonomsko in tehnološko zakonitost, ki ne bi bila istočasno utemeljena v interesih samoupravljavcev. Žal se vse prepogosto tudi v našem slovenskem gospodarstvu dogaja, da integriramo le sredstva, ne pa tudi interesov tistih, ki so sredstva ustvarili. »Če Integracija sredstev pomeni dezintegracijo interesov ali celo odtujitev od sredstev tistih, ki so jih ustvarili, potem se nam rojevajo odnosi, ki so tuji samoupravljanju, odnosi, ki so bolj podobni mezdni utesnjenosti delavca, kot pa njegovi samoupravni osvobojenosti.«
Ne dopuščajmo razvoja in posameznih teženj v tej smeri, če hočemo hitreje napredovati, tako v ekonomskem, kot socialnem pogledu. Tudi vi ste prešli fazo — čeprav v nekoliko milejši obliki — ko je bilo odločanje o stvareh kar preveč skoncentrirano v vrhu združenega podjetja in se je izmikalo neposrednemu vplivu delavcev-samoupravljavcev. škodljive posledice takšne prakse ste uspeli dovolj hitro in učinkovito preučiti in organizacijo prilagoditi interesom ljudi, nadaljnjemu razvoju samoupravljanja, ob istočasnem ohranjanju vseh pozitivnih organizacijskih, tehnoloških, razvojnih in materialnih možnosti za hitrejši gospodarski razvoj. Vaša celotna samoupravna organizacija, organizacija poklicnega in samo upravljavskega dela je torej zgrajena na vašem lastnem spoznanju, ki naj bi postalo temeljno izhodišče vseh, da mora integracija in koncentracija ustvarjenih sredstev
temeljiti na samoupravno združenih — skupnih interesih tistih, ki sredstva ustvarjajo. Tu bomo morali še mnogo delati, da bomo uresničili načela, ki smo jih zapisali v ustavo.
STIMULIRAJTE
ZNANJE
Še nekaj se mi zdi pomembno. Danes potrebuje slovensko gospodarstvo več znanja, kot kdajkoli v preteklosti. Samo z znanjem se lahko spustimo v korak z razvojem tistih, s katerimi se srečujemo na svetovnem tržišču. Stimulirajmo znanje — ne le materialno, tudi moralno, in politično, če hočete. Tudi samoupravljanje brez znanja ne bo dalo rezultatov, in narobe: ne ločujmo znanja in stroke od samoupravljanja. Integrirajmo jih v nedeljivo celoto. Le tako
javljamo v celoti.
Na tej slovesnosti bo gotovo dosti izrečenega v zvezi z delom, uspehi in težavami, s katerimi se srečujejo naši ljudje, zaradi tega se bom tudi pomudil v glavnem le pri samoupravljanju, njegovem razvoju in nalogah, ki se postavljajo pred njega.
Po visokem jubileju sodeč, so se ljudje današnje ISKRE že ob samih začetkih odločili za pot, ki je bila takrat sicer še zelo negotova, marsikomu od nas nerazumljiva, danes pa že popolnoma afirmirana in povsem nepogreš-lijva naši samoupravni družbi, kot tudi našim delovnim organizacijam, za pot delavskega samoupravljanja. V vsem svojem dolgem stažu so se naši kolektivi srečavali z najrazličnejšo problematiko, reševali vse vrste nalog, od malih pa do najzahtevnejših, mnogokrat postavljeni pred dileme za katere se lahko mirno reče, da so bile povsem nove. take, ki jih v preteklosti ni bilo moč najti.
so lahko vse gospodarske in tehnološke odločitve tudi demokratične, samoupravne odločitve pa racionalne in gospodarne.
JASNEJŠA OPREDELITEV SAMOUPRAVNEGA POLOŽAJA DELAVCEV
Vložili ste velike napore, da bi v vaš statut vgradili bistvo vsebine ustavnih in zakonodajnih sprememb v zadnjem obdobju. Bistveno ste posegli v organizacijo upravljanja na ravni združenega podjetja in jo skladno s svojimi specifičnimi razmerami skušali prilagoditi določilom XV. ustavnega amandmaja. Potrebni pa bodo nadaljnji koraki za izpopolnjevanje samoupravne organizacije v nekaterih delovnih organizacijah v sestavu
NAŠO NOTRANJO ZAKONODAJO STALNO PRILAGAJATI POTREBAM IN RAZVOJU
Naši ljudje, in z njimi njihovi samoupravni organi, so se v teku let morali spopadati z vsemi težavami, ki so značilne za celotni razvoj naše samoupravne družbe. Primerov primitivizma, lokaliz-ma, etatističnih in tehnokratskih tendenc tudi v naši samoupravni praksi ni manjkalo. Bili bi nepošteni do sebe in do drugih, če bi trdili, da so bile take težave tudi vedno premagane. Mnogokrat je moralo preteči precej časa, trdil bi celo lahko, da se je morala marsikdaj miselnost pri nas vseh prej povsem spremeniti, da so se stvari, včasih nepremostljive, kasneje dale razmeroma lahko urediti. S takimi težavami se srečujemo tudi danes in problemi, nerešljivi danes, bodo morda vsakdanji že ju-
združenega podjetja. Pri tem mislim zlasti na probleme in položaj dislociranih enot nekaterih Iskrinih obratov, in na potrebo po še jasnejši opredelitvi samoupravnega položaja delavcev v nekaterih osnovnih organizacijah združenega dela. Res je, da so to vprašanja, za katera so v prvi vrsti pristojni posamezni delovni kolektivi. Res pa je tudi, da iniciativa in volja, izražena kot dogovor vas vseh v združenem podjetju, lahko bistveno pripomore k hitrejšemu urejanju teh vprašanj v posameznih delovnih enotah. Prepričan sem, da boste samoupravne odnose v tej smeri tudi v bodoče uspešno razvijali in tako postali vzor samoupravne organizacije v velikem gospodarskem sistemu in dali praktičen odgovor tistim, ki še vedno menijo, da se samoupravljanje in integracija Izključujeta.
tri. Vse to nas prepričuje o tem, da sistem delavskega samoupravljanja živi in se stalno razvija. To nam na primer dokazujejo tudi dnevne izkušnje, to nam dokazujejo pogoste spremembe naše ustave, ustavni amandmaji itd. Tak razvoj je čutiti tudi v našem združenem podjetju. Tudi mi moramo našo notranjo zakonodajo stalno prilagajati potrebam in razvoju. Zdaj je naš DS ZP sprejel nov statut podjetja, s katerim je izraženo današnje stanje sil in razvoja, tako samoupravnega kot gospodarskega. Pri vsem tem pa se vsi zavedamo, da bomo morali morda že jutri spremeniti tisto, kar velja danes in da se bomo morali prilagajati tako notranjim kot zunanjim dejavnikom.
Naši samoupravni organi so že zelo zgodaj pokazali veliko mero realnosti in sposobnosti za oceno bodočega razvoja podjetja in gibanj v gospodarstvu. Pri tem mislim na dejstvo, da so naši kolektivi že zdavnaj sprejeli koncepcijo delitve dela na eni in združevanja sil na drugi strani. Ce danes ocenjujemo rezultate take politike, potem lahko ugotavljamo, da se je iz matičnih tovarn razvilo mnogo novih obratov, po drugi strani pa je rezultat tega tudi naše združeno podjetje ISKRA, kakršnega imamo danes. Zelo pozi-
NADALJNI PROGRAMI NAJ POSTANEJO RESNIČNOST NOVEGA JUBILEJA
Naloge, ki si jih zastavljate za prihodnje petletno obdobje: še bolj dvigniti produktivnost dela, istočasno pa odpreti skoraj 7000 novih delovnih mest, nas utrjuje v prepričanju, da je v vašem kolektivu večina takih članov, ki jih tudi največji uspehi ne zadovoljujejo, ki so vedno pripravljeni glasovati za nove, še bolj optimalne razvojne načrte, zlasti pa vztrajati pri njihovem doslednem uresničevanju. Zato vam v svojem imenu in imenu slovenskih sindikatov želim, da bi tudi ti vaši nadaljnji programi postali resničnost novega jubileja. Ob 25-Ietnici velike »Iskre« čestitam vsemu delovnemu kolektivu.
tivno pri vsem tem pa se mi zdi to, da so naši ljudje pokazali veliko razumevanja do I problema pasivnih krajev, j Omembe vredno se mi zdi J tudi dejstvo, ki kaže na veliko zavzetost naših samoupravnih organov pri kreiranju gospodarske politike in sicer to, da so se odločili organizirati in financirati svoj lastni razvoj. S tem se naše podjetje močno loči od podjetij montažnega značaja, kajti z velikim bremenom, ki si ga s tem nalaga, si na eni strani zagotavlja trajen obstoj, na drugi strani pa dvojno prispeva k splošnemu napredku naše družbe.
PROBLEMI, KI SO LASTNI VSEM ZDRUŽENJEM
Take in podobne odločitve naših samoupravnih organov na eni, marljivost ter sposobnost naših delovnih ljudi na drugi strani, pa ima za posledico današnje veliko združeno podjetje ISKRE, za katerega pa ne moremo več ! trditi niti da je kranjsko, niti da je ljubljansko, ampak : ga bolj ali manj upravičeno lahko smatramo kar za slovenskega predstavnika elektro industrije.
Taka razvejanost naše delovne organizacije kot zdru-
Zdravko Tekavec: »Obstaja potreba po uvaianju večjih samoupravnih pravic v vse temeljne organizacije!«
Na slavnostnem zasedanju delavskih svetov Združenega podjetja in kranjske tovarne je imel otvoritveni govor predsednik DS ZP Zdravko Tekavec, ki je predvsem poudaril močan delež samoupravnih organov pri izredni kvalitetni rasti Iskre. — Govor ob-

JUBILEJNI GOVORI
(Nadaljevanje s 6. strani)
fenega podjetja, tako po teritorialni plati kot po predmetih dela pa postavlja naše samoupravne organe v povsem specifični položaj. Pojavljajo pa se novi problemi organizacije samoupravljanja, problemi, ki so lastni vsem idruženjem. Na kongresu samoupravi jalcev v Sarajevu je ta problem dobil posebno mesto. Iz tega lahko sklepamo, da je to splošen pojav za katerega še nismo našli najboljših rešitev. Kot pri-
zacijo, v sodelovanje z ostalimi sorodnimi in drugimi organizacijami in delitve dela, predvsem na manj razvita področja. Tudi lastni razvoj, ki je trenutno za nas preveliko breme, bi morali pospeševati, seveda v racionalni smeri in velikosti, kajti le tako bomo obdržali navzven in navznoter podobo današnje ISKRE, ki ni in ne sme postati le podoba, ampak pomeniti sigurno eksistenco tisočem naših sodelavcem doma, ne pa v tujini.
ENERGIČNO ZAVZEMANJE ZA IZBOLJŠANJE ŽIVLJENJSKEGA STANDARDA
V bodoče se morajo naši samoupravni organi energično zavzemati za izboljšanje življenjskega standarda ljudi. V preteklih letih trde borbe za obstanek smo na ta problem nehote pozabili, lahko bi rekli celo, da smo pozabili sami nase. Pri tem ko govorimo o standardu ljudi.
mislim na več kot slabe razmere v varstvu in vzgoji otrok, stanovanjskih razmer, osebnih dohodkov, varstva pri delu, načrtnejše kadrovske politike, načrtnejše vzgoje mladih in specializacije obstoječih kadrov. Ustvariti moramo torej take pogoje dela in vodenja, da bodo naši ljudje s še večjim veseljem in ponosom delali v našem kolektivu in dokončno prenehali razmišljati o delu v inozemstvu.
Vse našteto in niz drugih stvari bodo morali imeti na-
ši samoupravni organi pred očmi, ko bodo ustvarjali pot za še trdnejše in stabilnejše združeno podjetje in njegovo popolno afirmacijo na svetovnem tižišču.
Na koncu želim še enkrat izraziti vse čestitke kolektivu kranjske ISKRE k njegovi 25-letnici obstoja in mu želim, da uresniči vse svoje velike načrte.
Združenemu podjetju pa želim še več takih 10-letnic, ki bodo tako in še bolj uspešne.	t
mer k tem trditvam bi lahko omenil potrebo po uvajanju večjih samoupravnih pravic v vse temeljne organizacije, ki kot take lahko samostojno odločajo in sodelujejo pri nadaljni konsolidaciji združenega podjetja.
Ako bi sedaj upoštevali našo preteklost, bogate izkušnje, ki smo si jih pridobili v naši in skupni zgodovini delavskega samoupravljanja in hoteli napraviti neko na-daljno razvojno pot, bi morali naši samoupravni organi skupaj z ostalimi izvršilnimi organi in odločujočimi faktorji usmeriti svoje napore predvsem- v nadaljnjo rast obsega proizvodnje, speciali-
Vladimir Logar: »Ta revija naših moči naj krepi pripadnost, solidarnost in enotnost!«
Gen. direktor Iskre — Vladimir Logar je na proslavi 4. julija v Preddvoru naglasil: »S trdim in požrtvovalnim delom nam je uspelo najti pot, ki je pripeljala Iskro h konsolidaciji, stabilizaciji in ugledu doma in v svetu.«
Franc Križnar: »Današnja podoba Iskre je dokaz sposobnosti in delavnosti naših ljudi!«
Franc Križnar, predsednik komisije Zveze borcev ZP je na proslavi poudaril pomen praznika dan borca, ki ga je Iskra proglasila tudi za svoj praznik.
Danes praznujemo dan, ki je posvečen naši ljudski revoluciji. Že v tradiciji je, da se na dan borca zbero delovni kolektivi Združenega podjetja ISKRA, ki je 4. julij, na iniciativo bivših borcev in udeležencev NOB, proglasila 'udi za svoj praznik. Praznujemo ga pod obronki gorenjskih planin v lepem in prijaznem Preddvoru, ki jč to P°' gostitelj našega, številnega delovnega kolektiva. Ve-scli me, da lahko ob tej priliki pozdravim vse borce in udeležence NOB, vse goste UJ vse prisotne člane delovnih kolektivo.v združenega Podjetja ISKRE.
Današnje zborovanje ima 13 Iskraše še prav poseben
pomen. Ob današnjem praznovanju združujemo pomembne jubileje: 30-letnico vstaje slovenskega naroda, 25-letnico obstoja tovarne ISKRA v Kranju, 20-letnico delavskega upravljanja in 10-lctnico združenega podjetja ISKRE. Ti pomembni mejniki, ki jih je postavil čas, so razlog, da lahko današnji praznik slavimo z zadovoljstvom in ponosom, saj smo z ustvarjalnim delom v minulih letih ustvarili ISKRO tako kot je danes. Današnja podoba ISKRE je dokaz sposobnosti in delavnosti naših ljudi, dokaz tvornega ustvarjanja in zaupanja v lastne moči, zaupanja v naše delovne ljudi, ki so bili in so pri-
pravljeni slediti napredku in s požrtvovalnim delom ustvarjati vedno nova bogastva naše socialistične družbe.
Ustvarjeno delo minulih let je naš delež, ki smo ga prispevali k našemu gospodarskemu in družbenemu napredku z jasnim namenom in ciljem, da skupaj z ostalimi delovnimi ljudmi zgradimo boljši in pravičnejši jutrišnji svet. V tem je smisel in vsa vrednost našega delovanja. V tem se zrcali pomen ustvarjalne misli in dela, v tem je tudi izvor naše moči in novih spoznanj. Ta nam morajo odkriti nove poti, združiti naša hotenja in oplemenititi naše delo z novim znanjem in novimi uspehi.
S to mislijo pričenjam današnje praznovanje in želim vsem udeležcncerrf*našega velikega zbora prijetno počutje, obilo veselja in zadovoljstva. Vsem organizatorjem današnje proslave in Pred-dvorčanom, pri katerih smo danes v gosteh, pa se iskreno zahvaljujem za trud, ki so ga vložili za prijetno bivanje v tem lepem kraju.
SREBRNI JUBILEJ KRANJSKE TOVARNE
V imenu združene ISKRE čestitam kolektivu kranjske ISKRE na 25-letnem jubileju. Iz skromnega obrata se je razvila v tovarno z moderno tehnologijo, v kateri je zaposlenih 5500 delavcev. Iz tovarne so se razvili številni obrati in tovarne širom Slovenije. Poleg tega je tovarna predstavljala velik izvor kadrov, ki je svoje delovne navade in izkušnje uspešno prenašal na druge tovarne ISKRE in tudi na druga podjetja. Izkoriščam to priložnost, da dam priznanje vsem starim delavcem in kadrom kranjske ISKRE, ki so s svojim trdim delom prispevali k uspešnemu razvoju ISKRE.
INTEGRACIJA — ZAČETEK VELIKE ISKRE
Pred 10 leti so se na iniciativo tedanjega direktorja Silva Hrasta, njegovih sodelavcev in nekaterih družbenopolitičnih faktorjev, združile tovarna ISKRA Kranj, IEV Ljubljana, TELEKOMUNIKACIJE Pržan, TELA Ljubljana in kasneje NIKO Železniki v novo integrirano podjetje ISKRA Kranj. S tem se je formirala največja industrijska integracija v Sloveniji. Cilj integracije je bil, doseči z delitvijo dela in specializacijo koordiniranje programskoraz-vojne in tržne politike, doseči čim boljše gospodarske rezultate za sedanji in bodoči razvoj ISKRE. ISKRA je postala na področju elektronike, elck-tromehanike, telekomunikacij in avtomatike eno od vodilnih podjetij v Jugoslaviji.
Iskra je v 10 letih povečala proizvodnjo za 10-krat, število zaposlenih 2,5-krat, izvoz smo povečali 31-krat (3/4 konver-tibila), akumulacijo pa za 20-
krat. Letna stopnja rasti je bila najvišja od vseh industrijskih panog, pomen je še toliko večji, ker predstavlja delež ISKRE v slovenski elektroindustriji 2/3.
Na visoko stopnjo rasti ISKRE je brez dvoma vplivala splošna konjunktura elektronske industrije doma in v svetu, znatna vlaganja lastnih in družbenih sredstev v modernizacijo in rekonstrukcijo, vlaganje v raziskave in razvoj in ne nazadnje tudi velikega odrekanja in trdega dela vseh Iskrašev, Na osnovi doseženih uspehov je ISKRI uspelo zlasti v zadnjih letih s sanacijskimi ukrepi ustvariti tale dohodek, ki omogoča izplačevanje višjih osebnih dohodkov in formiranje skladov, ki so osnova finančne moči podi jetja.
TEŽAVE NISO
PREPREČILE
EKSPANZIJE
>
Naša ISKRA je v preteklosti doživljala tudi težke čase, ki so ogrožali obstoj in integriteto ISKRE, toda zahvaljujoč trdemu delu vseh je uspelo najti pravo pot, ki je pripeljala ISKRO h konsolidaciji in stabilizaciji ter nadaljnji ekspanziji.
ISKRA je v preteklosti opravljala tudi širše družbene funkcije, ISKRA je v svojih 28 tovarnah in obratih vsako leto na novo zaposlovala nad 1000 novih predvsem mladih delavcev. S tem je dala kruh številnim delavcem in njihovim družinam in preprečevala odhod naših ljudi v inozcm-i stvo. ISKRA ima svoje tovarne in obrate na področju 15 občin. Večje število teh občih je bilo manj razvitih in očri vidno je, da so naši proizvodn ni obrati v veliki meri pri» pomogli h gospodarskemu'
(Dalje na 8. strani)	.¿’
JUBILEJNI GOVORI
(Nadaljevanje s 7. strani)
razvoju. Menim, da se prav te družbene funkcije, ki jih je ISKRA učinkovito opravljala, prečesto pozablja in ne ceni dovolj.
ODPRTA
INDUSTRIJSKA
SKUPNOST
ISKRA se v preteklosti ni zapirala vase. Stalno smo poudarjali, da smo odprta industrijska skupnost, prav te dni sc je priključila ISKRI še ELRA — tovarna gospodinjske opreme iz Škofje Loke. Cilj naše bodoče poslovne politike je graditev takšnega proizvodnega potenciala na področju elektronske industrije, ki bo omogočil racionalno in ekonomsko proizvodnjo, katero bo možno plasirati na domače in tuje tržišče. Krepiti moramo raziskovalno-raz-vojno dejavnost, ki predstavlja temelj sodobne proizvodnje. Istočasno pa moramo širiti poslovno-tehnično sodelovanje z domačimi in tujimi partnerji.
Mislimo, da bi v prihodnjih letih ISKRA nadaljevala s svojo ekspanzijo. Računamo, da bo proizvodnja rasla letno 20—30 %, število zaposlenih 6 do 8 %, izvoz pa mora rasti hitreje kot je rast proizvodnje, in to 30—40 %. Prodajo naših proizvodov bo realizirala ISKRA — Commerce, ki ima zgrajeno dobro trgovsko organizacijo doma in v tujini. Osnovni zaviralni faktor bo pomanjkanje kadrov, zato podvzemamo vrsto ukrepov na področju izobraževalne šolske politike.
DVAJSET LET SAiMOUPRAVLJANJA
ISKRA praznuje tudi 20 let delavskega samoupravljanja. Prvi delavski svet se je konstituiral septembra 1950 v kranjski tovarni ISKRA in
tudi v ostalih delovnih organizacijah. V ISKRI je danes 15 proizvodnih organizacij in 3 specializirane organizacije, ki imajo svoje organe upravljanja in pravico, da same ugotavljajo in delijo dohodek v skladu z osnovno ekonomsko politiko celotnega združenega podjetja. Cilj dela samoupravnih organov in tudi družbeno-političnih organizacij, ki aktivno delujejo v našem podjetju, je v tem, da
Ponovno, kot že vsako leto ob tem dnevu, smo se zbrali, da proslavimo dan Iskre. Dan, za katerega smo si zavestno in z upoštevanjem vse simbolike izbrali dan borca. Letos pa smo ta dan določili tudi za to, da proslavimo 25-letnico našega obstoja, naš srebrni jubilej, ki obenem sovpada tudi z 20-lctnico samoupravljanja in z 10-letnico nastanka naše sedanje združene Iskre.
omogočijo tako upravljanje, da bo delovni človek čimbolj odločal o rezultatih svojega dela in poslovanja. To nam nalagajo tudi novi ustavni amandmaji.
Dan ISKRE je tudi praznik vseh članov delovne skupnosti Združenega podjetja. Delovni ljudje v vseh naših organizacijskih enotah, ki so po raznih krajih Slovenije, vlagajo velike napore za nadaljnjo gospodarsko rast celega Zdru-
1946 — ROJSTNO LETO ISKRE
Pred 25 leti je bila ustanovljena kranjska Iskra s preimenovanjem takratnih Strojnih tovarn Kranj v podjetje Iskra, tovarna za elektrotehniko in finomehaniko. S tem se je začel za Kranj, Gorenjsko in Slovenijo, pa tudi za Jugoslavijo razvoj nove panoge industrije: elektrotehnike in finomehanike. Nastala sta ime in znak Iskra, ki sta prav kmalu postala pojem in simbol solidne, tehnično sposobne in uspešne firme, ki se je v vsej tej dobi nenehno uvrščala med vodilna podjetja v Jugoslaviji.	,
HITRA IN KVALITETNA RAST
Značilno za Iskro v obdobju preteklih 25 let je, da je rastla izredno hitro ne samo po obsegu proizvodnje, ampak tudi v kvalitetnem pogledu. Sprejete so bile nekatere odločitve in izvedene akcije, ki so vtisnile Iskri trajen pečat predvsem zato, ker so bile svojske zaradi načina izvedbe ali pa zaradi časa, y katerem so bile uresničene.
ženega podjetja. Vsem delavcem v naših enotah prisrčna hvala za njihovo delo in najboljše želje za nadaljnje uspehe.
DAN BORCA —
DAN ISKRE
4.	julij je tudi dan borcev. Izkoriščam priložnost, da čestitam vsem bivšim borcem, ki jih je blizu 2000 zaposlenih
Naj navedem najpomembnejše izmed njih:
L Specializacija z ustanavljanjem samostojnih obratov na nerazvitih področjih s čimer je Iskra med prvimi pre-
v ISKRI, katerim se zahvaljujem za učinkovito pomoč pri krepitni in razvoju ISKRE, Dragi Iskraši! Še nikoli v zgodovini ISKRE ni bilo zbr». no prek 11.000 delavcev in do lavk podjejta in njihovih družinskih Članov. Ta revija naše moči naj istočasno krepi pripadnost ISKRI, naj krepi solidarnsot in enotnost naše ISKRE, da se bo ISKRA v prihodnjih letih še bolj svetila kot se danes.
trgala ozke občinske meje in prenesla v nove obrate svoje akumulirano znanje v obliki tehnične dokumentacije in direktne kadrovske pomoči. Tako so nastali obrati O toče,
Posnetek Iz množice udeležencev: Izredna pozornost ob govoru predsednika skupščine SRS Sergeja Kraigherja
Po besedah številnih udeležencev Iskrine proslave 4. julija v Preddvoru pri Kranju, je bila organizacija odlična: vse se Je odvijalo po točno pripravljenem načrtu. Za čimboljs* počutje sta na proslavi sodelovala tudi kranjski pihalni orkester pod vodstvom Zdenka Motlja in mešani pevski zbor France Prešeren, ki sta s solidnim Izvajanjem žela priznanje udeležencev proslave
Jože Hujs: »Z elektronizacijo telefonije
se za nas začenja revolucionarna sprememba v novi tehniki šn tehnologiji!«
Direktor kranjske tovarne Jože Hujs je na svečani proslavi 4. julija v Preddvoru poudaril pomen 25-Ietnice kranjske Iskre, ki je v minulih letih dosegla izredne rezultate in visok nivo kvalitete. Znak Iskra je postal pojem in simbol solidne, tehnično sposobne in uspešne firme, ki se je v vsej dobi uvrščala med vodilna podjetja v Jugoslaviji. — Govor objavljamo v celoti.
JUBILEJNI GOVORI
Nova Gorica in Novo mesto, za katere danes lahko s ponosom ugotovimo, da so že davno uspešne somostojne tovarne v okviru velike Iskrine skupnosti in pomembni gospodarski faktorji v svoji sredini;
2.	Ustanovitev lastne trgovske in servisne mreže še v dobi, ko je prevladoval v gospodarstvu administrativno-distribucijski sistem. — Le-ta je kasneje ob integraciji postala osnova skupni komercialni organizaciji — današnjemu Iskra Commercu.
3.	Orientacija na izvoz v
dobi, ko za to ni bilo nobene sistemske stimulacije in smo tako orientacijo predvsem potrebovali kot merilo za svojo tehnično sposobnost in produktivnost;
4.	Integracija, kot posledica spoznanja o potrebi specializacije na eni strani ter vedno večjega vpliva trga in njegovih zakonitosti na drugi strani. Iz sličnega razvoja sorodnih podjetij v Sloveniji je na osnovi te ideje nastala naša sedanja velika Iskra.
SKOZI TEŽAVE DO VELIKE INDUSTRIJE
Seveda smo ob iskanju pravih poti marsikdaj zašli in svoje pionirstvo na nekaterih področjih tudi drago I plačali. Vedno pa smo bili | in ostali dovzetni za vse modeme in napredne ideje. Tu-;d> v integraciji je trajalo let, preden smo našli °oliko, ki združuje samo tisto, kar je za vse nas koristno in potrebno, obenem pa Prepušča ustvarjalni iniciativi posameznega kolektiva vse ostalo. — lz vsei, teh tc^aV tn viharjev pa smo vedno iz-tn za stopnjo trdnejši in močnejši. To dokazuje dejstvo, da je kranjska Iskra Po tudi Združeno podjetje danes večje in močnejše kakor kdaj koli prej.
k 25. letih je Iskra postala 013 izmed vodilnih industri* ' naši domovini in lahko z lotovostjo trdimo, da je tudi Pomemben faktor v elektroindustriji Evrope. Z zna-ttjem, sposobnostmi in rokami naših ljudi so nastali pro-“'odi, ki so imenu in znaku skra pridobili doma in v Petu ugled, na katerega smo Siko danes ponosni. Z ime-¡t°ni Iskra pa je naše pod-kje poneslo v svet tudi ime “Kta Kranja, katerega fizio-"otnijo, posredno ali nepo-jtedno, oblikuje v veliki meri «in kolektiv, ki predstav* nad 25 % vseh zaposlenih 1 občini. -
PREDANOST ISKRI
Vse, kar smo dosegli v teh 25-letih, je rezultat dela našega celotnega kolektiva in zato mi dovolite, da se vsem, ki so v teh letih prispevali k ostvaritvi doseženih rezultatov, za njihov trud zahvalim. Posebej gre ta zahvala našim 25-lctnikom, to je tistim, ki so v tovarni že od njene ustanovitve in ki so preživeli z njo vse dobre in slabe čase in doživeli vse radosti in razočaranja, ki jih je ta čas prinesel.
Dolg bi bil spisek imen in oseb, ki bi jih bilo treba posebej navesti zaradi njihove izjemne prizadevnosti pri oblikovanju in izvajanju vseh nalog v pretekli dobi. Nimam v mislih samo vodilnih in tehničnih kadrov, ampak tudi kadre s področja političnega in samoupravnega delovanja. Pomembno je namreč dejstvo, da predstavlja 25-letnica obstoja tovarne obenem tudi 20-lctnico samoupravljanja. Mirno torej lahko trdimo, da je uspeh Iskre obenem in predvsem tudi uspeh in afirmacija samoupravnega sistema v gospe* darstvu. Na primeru Iskre tega ni težko dokazati tudi svetu zunaj naših meja. Zahvala za to, da predstavlja danes samoupravljanje temelj Iskre, pripada vsem tistim, zavestnim subjektivnim silam, tistim posameznikov, ki so predvsem na začetku, to je v fazi uvajanja samoupravljanja, pa tudi pozneje, vse do danes, žrtvovali ogromno časa in energije za to, da so poleg opravljanja rednega dela še soustvarili sam sistem, da so afirmirali ter z delom v samoupravnih organih ustvarjali lik proiz-vajalca-samoupravljalca, ki je danes osnovna in zavestna baza vsakega nadaljnjega napredka naše tovarne.
Seveda pa ne bi bilo prav, če bi ob jubileju gledali samo nazaj in se veselili in naslajali nad našimi uspehi. To si lahko privoščimo samo za trenutek. 2c v naslednjem trenutku se moramo ozreti v bodočnost in gledati samo naprej.
BODOČNOST ZAHTEVA CIMVEC DOBRIH STROKOVNJAKOV
Sedanji trenutek ni samo naš srebrni jubilej, ampak je za našo tovarno istočasno pomembna prelomnica v na-
daljnjem razvoju. Davno spoznanje, da je bodočnost naše proizvodnje v elektroniki, postaja sedaj za nas stvarnost. Z elektronizacijo naše osnovne panoge, telefonije, se za nas začenja revolucionarna sprememba v naši tehniki in tehnologiji, ki bo, v to sem prepričan, imela odločilne posledice v nadaljnjem razvoju ira orientaciji tovarne kot celote. Osnova za tako spremembo so, kot vedno, kadri. Usposobiti moramo, tako kakor na začetku, popolnoma novo generacijo kadrov, ki bo znala pravilno in racionalno izrabiti vsa vlaganja v tako usmeritev. Prepričan sem, da bomo z zavestno akcijo celotnega kolektiva, s sodelovanjem slehernega delavca, v tem uspeli. Ustvariti moramo in tudi bomo pogoje za zaposlitev in za boljše življenje bodočim generacijam, t. j. našim otrokom in otrokom naših otrok. V Iskri nikoli nismo in ne bomo pozabili, da je osnovni namen vse naše dejavnosti zagotoviti dobrobit in standard vsem članom našega kolektiva in s tem tudi dobrobit vsej naši ožji in širši socialistični skupnosti.
Sedaj pa želim, da bi vsi člani našega kolektiva in z nami skupaj člani vseh ostalih kolektivov velike Iskre današnji čudovit dan tu pod gorami naše prelepe Gorenjske uporabili za to, da proslavimo dosedanje uspehe ter da se pripravimo na napore bodočih nalog v duhu današnjega dne, v duhu borca. — Naj živi dan borca! Naj živi in uspeva v korist vseh svojih članov in v korist naše socialistične domovine naša velika Iskra!
Hrana je bila okusna, postrežba solidna, za kar je treba izreči vrlim vojakom, ki so požrtvovalno sodelovali na proslavi vso zahvalo in priznanje
Ansambel Mihe Dolžana je privabil mlado in staro. Tisti, Id izvajalcev še niso poznali, so se jih tokrat ogledali iz neposredne bližine
Množica gledalcev se kar ni mogla ločiti od izvajalcev zabavnega programa na proslavi v Preddvoru. Kljub vročini so vztrajali in vneto ploskali, pa tudi fotografiranja je bilo na pretek
V1975. letu 15 milijard S din proizvodnje
Nadaljevanje s 1. strani)
Ce na kratko analiziramo uspehe, ki smo jih dosegli, ugotovimo sledeče: v tem obdobju smo dosegli realizacijo skoraj 8 milijard S din, zaposlujemo preko 700 delavcev, od katerih je večje število z visoko, višjo in srednjo izobrazbo, osnovna sredstva smo povečali na vrednost
2,5	milijard S din. V osnovna sredstva smo vlagaLi v večini iz lastnih finančnih sredstev. Zgradili smo 60 stanovanj, za individualno gradnjo pa smo dali sredstva za gradnjo oz. dotacijo za 79 stanovanj.
Posebno važen in zelo pomemben uspeh tovarne pa je v tem, da smo v tem obdobju zrastli v enoten monoliten kolektiv, da je tovarna postala ne samo znana v Beli Krajini, Sloveniji in Jugoslaviji, temveč, da smo s kvalitetnimi proizvodi osvojili dobršen del zunanjega trga, na katerem se srečujemo s proizvajalci, ki imajo daljšo prakso in neprimerno več strokovnega kadra, kakor mi.
V lanskem letu smo dosegli izvoz 1,400.000 dol., poleg izvoza kondenzatorjev pa smo v Indiji opremili kompletno tovarno za proizvodnjo elementov.
Za dosego takšnih rezultatov, ki smo jih dosegli do sedaj, pa smo morali, kot sem že omenil vlagati sredstva za nove proizvodne prostore in sredstva za proizvodnjo. Tako smo v letu 1966 dogradili nove proizvodne prostore in nadaljevali izgradnjo prostorov tudi naprej ter letno vlagali za nabavo opreme cca 300 do 400 milijonov din. Za izbolj-
šanje in kvalitetnejše proizvode pa smo vlagali sredstva tudi za razvojno dejavnost in to 100 do 160 milijonov din. Kot najvažnejša investicijska naložba pa so bila sredstva, ki smo jih vlagali za vzgojo naših strokovnih kadrov, saj smo imeli tako poprečno na srednjih višjih in visokih šolah 30—45 štipendistov. Kljub temu, da imamo sorazmerno visoke štipendije, saj le-te znašajo od 40—90 tisoč S din na mesec, pa iz leta v leto ugotavljamo, da ni odziva na visoke in višje šole, čeprav se je čestokrat razpravljalo na raznih forumih, da tovarne nimajo posluha za mladi kader. Če hočemo, da se bo proizvodnja še naprej razvijala po zastavljene-nem programu, bo potrebno, da bomo z združenimi močmi skrbeli še za nadaljnje vlaganje za razvoj kadrov. Zavedajoč se, da smo lokacijsko odmaknjeni od večjih središč in, da ne pomeni standard samo osebni dohodek, se je kolektiv vključil v življenje tega kraja in s svojimi sredstvi sodeloval pri gradnji vseh objektov, ki so bili nujno potrebni. Tako smo v zadnjih nekaj letih iz svojih sredstev vložili 300 milijonov S din v te namene, v letošnjem letu pa bo še zgrajena restavracija, za katero smo oz. bomo še vložili 380 milijonov S din, z investicijo 100 milijonov S din trgovskega podjetja »Dolenjka« pa bo zgrajena nova samopostrežna trgovina.
Ker smo prav v tem letu sredi velikih dogodkov — pri sprejemanju ustavnih spre-
memb in prepotrebnih ukrepov za vsklajevanje zunanje trgovinskih predpisov, je prav, da spregovorim nekaj misli o naših nalogah v bodoče. Kot dosedaj moramo tudi v bodoče vlagati vse napore za nadaljnjo rast proizvodnje in to predvsem v smeri kvalitete in pocenitve naših proizvodov. Po planu, ki smo si ga zastavili, bi naj do leta 1975 proizvedli za 15 milijard S din, izvozili pa naj bi preko 3 milijone dolarjev, pri čemer bi takrat zaposlovali okrog 3000 delavcev.«
Ob koncu svojih izvajanj je direktor tovarne kondenzatorjev v Semiču Franc Košir dejal:
»Ne bi bilo prav, če danes, ko ocenjujemo uspehe, ki smo jih dosegli, ne bi izrekli zahvalo vsem članom delovnega kolektiva, ki so s svojim delom omogočili tak uspeh, posebno pa gre zahvala našim organom upravljanja, ki so s pravilno oceno vsestransko podprli investicijska vlaganja kot v tovarni, tako tudi izven nje. Zavodu za avtomatizacijo, ki je s svojo grupo pomagal pri razvoju posameznih vrst kondenzatorjev in to predvsem v preteklih letih, Iskra Commerce v celoti, predvsem pa tovarišem, ki delajo neposredno pri prodaji naših proizvodov, kakor tudi pni uvozu reprodukcijskega materiala, generalnemu direktorju V. Logarju, prvemu generalnemu direktorju D. Horjaku in ostalim v upravi za usmeritev podjetja, skupščini občine Črnomelj za pomoč pri urejevanju komunalnih problemov, vsem posameznikom, ki delajo v posameznih republiških organih in ustanovah za izkazano pomoč.
Posebna zahvala gre Ljubljanski banki za vsestransko razumevanje pri hitrem reševanju prepotrebnih kreditov. Hvala skratka vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri uresničevanju naših ciljev, kakor tudi zahvala Rudiju Jančarju, pionirju naše tovarne.
Na kraju želim, da hi tako kot do sedaj tudi v bodoče vsi skupno vlagali vse sile za uspeh tovarne in s tem za nadaljnjo rast gospodarskega potenciala v občini in neposredno rast standarda naših delovnih ljudi.«
Dopisujte, v Iskro
Naslov uredništva: Kranj, Savska Loka 4. Telefon:
22-221 tat. 333
ŠTIPENDISTI!
Štipendiste obveščamo, da je v prilogi današnje številke ISKRA objavljen novi Pravilnik o štipendijah. Vsi štipendisti, ki so upravičeni do dodatkov iz člena 29 naj predložijo Referatu za štipendije potrebne dokumente, najkasneje do 27. julija 1971.
Hkrati obveščamo štipendiste, ki dvigujejo štipendije na Referatu za štipendije, da bomo v prihodnje izplačevali štipendije od 18. do 20. v mesecu od 7. do 13.30.
REFERAT ZA ŠTIPENDIJE
Dva živahna sestanka
Dne 12. 7. je zasedalo predsedstvo sindikalnega odbora ZP ISKRA. Na dnevnem redu je bilo vrsto aktualnih tem, do katerih je predsedstvo zavzelo svoje stališče in jih pripravilo Za sejo sindikalnega odbora. Predsednik je podal kratko poročilo o aktivnosti sindikata v zadnjem obdobju. Analiziral je delo v zvezi z športnimi igrami, avtorallyem, proslavo dneva Iskre, o sprejetju novega statuta ZP Iskra, o vprašanju perspektive razvoja ZZA in Počitniške skupnosti, nadalje pa je bilo govora o pravilih sindikata, itd.
Dne 13. 7. je zasedal tudi sindikalni odbor ZP Iskra, ki je obravnaval že zgoraj navedene probleme in zavzel do njih ustrezna stališča — sklepe. Na dnevnem redu so bila tudi poročila predsednikov osnovnih organizacij sindikata tovarn. Jz poročil je bilo razvidni), da je sodelovanje sindikata s samoupravnimi organi, upravnimi in družbeno-političnimi orga-
tacijami v večini tovarn zelo dobro, nekateri pa so izrazili, bi se moralo to sodelovanje izboljšati. Več o tem sestanku £omo pisali v naslednji številki našega glasila Iskra.
Še se Eahko prijavite 4 dnevni izlet ČSSR
Sindikalni odbor ZP Iskra prireja v dneh od 22. do 25. julija 1971
4-DNEVNI IZLET Z AVTOBUSI V ČSSR
z ogledom Prage, Karlovyh Varov, Marianskih Lažen in Plzna.
Program izleta:
22.	7.: odhod iz Ljubljane, s Trga revolucije (pred Univerzo) ob 4. uri; iz Kranja, izpred kina Center ob 4.30, nato čez Ljubelj na Linz in čez mejni prehod Dolnje Dvorište do Čeških Bude-jovic, nato ogled znamenitosti gradu Hluboka in potem do Prage, kjer bo prenočitev.
23.	7.: ogled praških znamenitosti, popoldne prosto za nakupe.
24.	7.: ob 7. uri odhod proti Karlovym Varom, in Marianskem Lažnem do Plzna, kjer bo prenočitev.
25.	7.: po zajtrku vrnitev domov prek Dunaja.
CENA IZLETA ZA OSEBO DIN 440 vključno prevoz, prehrana, prenočišč^ in ogledi.
Prijave za izlet sprejema: Sindikalni odbor ZP Iskra, Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 1, kjer tudi vplačate stroške izleta, za kar prejmete tudi rezervacijo sedeža po vrstnem redu prijave.
Vsak udeleženec mora imeti veljavni individualni potni list.
Informacije dobite na telefon št. 57-969. Pohitite s prijavami!
Albin
Pičulin
Nenadna smrt jc zopet posegla v naše delovne vrste. Za vedno nas je zapustili naš sodelavec kontrolor Albin PičuiLm. Njegova prerana smrt je žalostno odjeknila pri vseh, ki so ga poznali. Posebno pa je prizadeta njegova družina, saj zapušča dva nedoletna otroka, ženo in sorodnike.
V naši tovarni smo ga cenili predvsem zaradi njegove delovne vneme in prizadevnosti. Nenehna želja po izobraževanju je bila njegov	živi jenski
smoter. Vstrajal je pri svoji zamisli in dosegel v dopolnilnem izobnaževa-nju kvalifikacijo strugarja. Bil je izreden in zgleden tovariš. Pretrgana nit
mladega življenja je pokopala vse nade, da bi dosegel tisto, kar si jo še želel.
Zatisnil je svoje blage oči in odšel k večnemu počitku v kraj Trnavo^ kjer se je rodil. Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
Sodolavci
Iskra-Avtoelcktrika
Nova .Gorica
--------u-
VII. letne športne
V prejšnji številki našega tednika smo se zaradi pomanjkanja prostora morali v zvezi z letošnjimi VII. letnimi športnimi Igrami Iskre zadovoljiti zgolj s kratkim, izčrpnim prikazom te velike manifestacije Iskrinih športnikov. Tudi za kak posnetek z zanimivih športnih tekmovanj žal ni bilo prostora, niti za Izčrpne tehnične rezultate. Kot smo to zadnjič obljubili, danes v celoti objavljamo rezultate tekmovanj.
Nogomet. Po predtekmovanju so se v finale uvrstile ekipe Iskra Commerce, Elek-tramehanika, Avtoelektrika in ZZA. Po treh kolih je ekipa Elektromehanike ostala neporažena in je zasluženo zasedla 1. mesto, ostale ekipe pa so se zvrstile takole: 2. Avtoelektrika, 3. Iskra Commerce, 4. ZZA, 5. Aparati, 6. Avtomatika, 7. Elementi, 8. Elektromotorji.
Rokomet. V predtekmovanjih je sodelovalo 7 ekip, ki so se v dveh skupinah potegovale za vstop v finale. Glede na rezultate v obeh skupinah so se v finale uvrstile ekipe: Avtomatika, Polprevodniki in ekipa prireditelja
— Elektronichanika. V finalu je ekipa Elektromehanike močno porazila ekipo Avtomatike, premagala pa tudi rokometaše Polprevodnikov in zmagala, ostale ekipe pa so se uvrstile v naslednjem redu: 2. Polprevodniki, 3. Avtomatika, 4. Avtoelektrika,
5.	Kondenzatorji, 6. Iskra Commerce, 7. ZZA.
Odbojka. Tudi v tej športni disciplina se je 7 ekip v dveh skupinah v predtekmovanju borilo za vstop v finale. Po rezultatih v srečanjih ekip v predtekmovanju so se v finale uvrstile naslednje ekipe: Iskra Commerce, ZZA, Elektromehanska in Elementi. Finalne tekme pa so nato
f	ms? k m
Sekretar ZP Pavle Gantar otvarja igre
Zmagovalna ekipa v nogometu — moštvo kranjske tovarne
igre
SPREJEM ZA VODJE ŠPORTNIH EKIP
V okviru športnih iger je vodje ekip sprejel generalni direktor ZP Vladimir Logar in se pogovarjal o športni dejavnosti, ki po svoje prav tako prispeva k afirmaciji Iskre.
Predsednik komisije za šport in rekreacijo Pavle Časar je v znak priznanja za pomoč in razumevanje generalnemu direktorju, sekretarju ZP in tajniku sandikafnega odbora ZP ter prvemu fizkultume-mu referentu v Iskri Francu Cotiču predal spominske krožnike.
dale takle vrstni red: 1. Iskra Commerce, 2. Elektro-mehanika, 3. ZZA, 4. Elementi, 5. Sprejemniki, 6. Usmerniki, 7. Avtomatika.
Namizni tenis. V moški konkurenci je nastopilo 13, v ženski pa 5 ekip. Predtekmovanja so potekala v treh Skupinah, iz katerih so se najboljše moške ekipe uvrstile v finale in sicer: Naprave, Elektromehanika, ZZA in Iskra Commerce. Uvrstitve v predtekmovanjih in v finalu so nato dale naslednji vrstni red moških ekip: 1. Elektromehanika, 2. Naprave, 3. Iskra Commerce, 4. ZZA, 5. Elektronika, 6. Aparati, 7. Polprevodniki, 8. Avtomatika,
9.	Elementi, 10. Orodjarna, 11. Usmerniki, 12. Avtoelektrika, 13. Instrumenti. V ženski konkurenci so se ekipe uvrstile takole: 1. Elektromehanika, 2. Avtomatika, 3. Iskra Commerce, 4. Zavod za avtomatizacijo, 5. Polprevodniki. Uvrstitev moških posamično: 1. Tadina, 2. Kerštajn,
3.	Terček, 4. Bevk, (vsi Elektromehanika), 5. Drašler (Elektronika), 6. Kranjc (Elementi), 7. Kranjc (Aparati,
8.	Trančar (Aparati), 9. Biček (Naprave), 10, Treven (Naprave), 11. Trajkovič (Avtomatika), 12. Hajšek (Usmerniki), 13. Ogrinc (Elektronika), 14. Hacin (Polprevodniki), 15. Golob (Avtomatika), 16. Ašič (Usmerniki). Ženske posamično: 1. Novak (Elektromehanika), 2. Golob (Avtomatika), 3. Zebec (Elektromehanika) 4. Knez (Avtomatika), 5. Fabjani (Polprevodniki).
Streljanje. Nastopilo je skupno i4 moških in 3 ženske ekipe. Tako med moškimi, kakor tudi med ženskami je zmagala ekipa Elektromehanike (moška 679 krogov), ostale ekipe pa so se zvrstile takole: moški: 2. Avtoelektrika (643), 3. A ¡varati (642), 4. ZZA (641), 5. Orodjarna (640),
6.	Instrumenti (578), 7. Elektronika (568), 8. Naprave (550), 9. Usmerniki (549), 10. Elektromotorji (502), 11. Iskra Commerce (498), 12. Avtomatika (489), 13. Polprevodniki (3 strelci — 486), 14. Elemen-
Eden izmed številnih lepih trenutkov v tekmovanjih v odbojki
ti (468 krogov); ženske: 1. Elektromehanika (413), 2. Instrumenti (385), 3. Iskra Commerce (347 krogov). Moški posamično: 1. Horbat (Avtoelektrika), 2. Peternelj (Elektromehanika), 3. Jeglič (Aparati), 4. Frelih (Elektromclia-nika), 5. Žerovnik (ZZA), 6. Zupan (Elektromehanika). 7. Skrt (Avtoelektrika), 8. Snoj (Orodjarna), 9. Markelj (Instrumenti), 10. Podgoršek (ZZA), II. Iglič, 12. Petrin (oba Polprevodniki), 13. Lampe (ZZA), 14. Naglič (Orodjarna), 15. Fras (Elektromehanika), 16. Miklavčič (Aparati), 17. Kmet (Usmerniki),
18.	Krautbcrger (Polprevodniki), 19. Bizjak (Orodjarna),
20.	Lavrenčič (Avtoelektrika),
21.	Milič (Commerce), 22. Penko (Aparati), 23. Hrovatin (Orodjarna), 24. Brulc (Aparati), 25. Železnik, 26. Grom (oba Elektronika), 27. Bukovec (Instrumenti), 28. Lavrič (Elementi), 29. Kmetič (ZZA), 30. Kastelic (Naprave), 31. Kršinar (Avtomatika), 32. Gartner (Elektromotorji), 33. Grom (Elektronika), 34. Munda (Commerce), 35. Puh (Naprave), 36. Turel (Avtoelektrika), 37. Primc (Instrumenti), 38. Medle (Usmerniki), 39. Prešeren (Naprave), 40. Hamešak (Commerce), 41. Mukšinič (Avtoelektrika), 42. Nikid (Naprave), 43. Lotrič (Elektromotorji), 44. Jaklič (Elementi), 45. Babnik (Avtomatika), 46. Bučar (Usmerniki), 47. Končan (Elektronika), 48. Soklič (Instrumenti), 49. Rihtaršič (Elektromotorji), 50. Lužar (Usmerniki), 51. Kostjukovskij Marija (Elementi), 52. Kemperle (Elektromotorji) 53. Čermelj (Ele-, menti), 54. Babič (Avtomatika), 55. Brezar (Commerce);
ženske posamično: 1. Oblak (Elektromehanika), 2. Potokar (Commerce), 3. Resman (Instrumenti), 4. Malovrh (Elektromehanika), 5. Beguš (Instrumenti), 6. Valenta (Commerce), 7. Trelc (Elektromehanika), 8. Zima (Instrumenti), 9. Marin (Iskra Commerce).
Kegljanje. V kegljanju je nastopilo skupno 13 moških in 3 ženske ekipe. Ženske ekipe: 1. Elektromehanika (1478), 2. Instrumenti (1201),
3.	Iskra Commerce (1130 keg-
Tudi v streljanju se je zvrstilo pred tarčami nekaj zelo močnih strelk in strelcev
Ijev); moške ekipe: 1. Elektromehanika (2507), 2. ZZA (2474), 3. Aparati (2417), 4. Avtoelektrika (2407), 5. Iskra Commerce (2407), 6. Avtomatika (2389), 7. šolski center (2374), 8. Instrumenti (2304),
9.	Elementi (2297), 10. Polprevodniki (2209), 11. Elektromotorji (2260), 12. Orodjarna (2198), 13. Usmerniki (2198 kegljev); ženske posamično:
1.	Mihelič Zlata 405 2. Kržlš-(Nadalj. na 12. str.)
VII. letne športne igre
ISKRA — TOVARNA ORODJA, LJUBLJANA
Stegne 15
v združenem podjetju Iskra Kranj Razpisna komisija
ISKRA - TOVARNA ORODJA, LJUBLJANA, Stegne 15 v združenem podjetju Iskra Kranj, razpisuje na podlagi 35. člena statuta tovarne in v skladu s temeljnim zakonom o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah, delovno mesto
DIREKTORJA
ISKRA — TOVARNA ORODJA, LJUBLJANA
Oseba, ki kandidira za delovno mesto direktorja tovarne mora poleg splošnih in z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: da ima visoko ali višjo izobrazbo in najmanj 5 let ustrezne prakse v gospodarstvu.
Kandidati naj pismeni prijavi za razpis priložijo ustrezna dokazila o izpolnjevanju pogojev in kratek življenjepis z navedbo dosedanjih delovnih izkušenj.
Prijave z dokazili je poslati v zaprti ovojnici do vključno 21. julija 1971 na naslov:
RAZPISNA KOMISIJA
ISKRA — TOVARNA ORODJA, LJUBLJANA, Stegne 15
(Nadaljevanje z 11. strani) nik Zalka 390, 3. Kejžar Zvonka 343, 4. Bohinc Darinka (vse Elekiromehanika) 340,
5.	Pogačnik Majda (Instrumenti) 319, 6. Pagon Manca (Commerce), 7. Majstorovič Danica (Instrumenti), 8. Bogataj Anita (Commerce), 9. Debeljak Sonja (Instrumenti), 10. Potokar Jožica (Commerce), 11. Hvasti Nada (Instrumenti), 12. Balažič Breda (Commerce).
Moški posamično:
1.	Farkaš (Commerce) 491,
2.	Kordeš (Šolski center) 469,
3.	Šuštaršič (ZZA) 455, 4. Bi-laderič (Aparati) 448, 5. Zevnik (Elektromehanika) 446, 6. Lavrič (Elementi), 7. Bole (ZZA), 8. Koblar (Elektromotorji), 9. Bradaška, 10. Bregar (oba Elektromehanika), 11. Marož (Avtoelektrika), 12. Ravnik (Aparati), 13. Cerpič
14.	Jerina (oba ZZA), 15. Šinigoj (Avtoelektrika), 16. Do-
ljak (Avtomatika), 17. Kcran-tar (instrumenti), 18. Mcrmo-lja (Avtoelektrika), 19. Rajgel (Elektromehanika), 20. Zevnik (Commerce), 21. Kovač (Aparati), 22. Brezar (Elektromehanika), 23. Us (Avtomatika), 24. Bajželj (šolski center), 25. Kastelic (Usmerniki), 26. Brezar (Commerce), 27. Kramar (Polprevodniki) 28. Žerovnik (Avtomatika), 29. Perko (Aparati), 30. Durjava (Orodjarna), 31. Marinčič (Elementi), 32. Klopčar (Avtomatika), 33. Pogačnik (Elektromotorji), 34. Štefanič (Avtoelektrika), 35. Piškur (Šolski center), 36. Soklič (Instrumenti), 37. Resman (Avtomatika), 38. Smodiš (Polprevodniki), 39. Košmerl (Usmerniki), 40. Plešeč (Elementi), 41. Blažič (Orodjarna), 42. Kemperle (Elektromotorji), 43. Cotič (Usmerniki), 44. Kavčič (Elektromehanika), 45. Sluga (ZZA), 46. Recelj (Elementi),
47. Ribič (Polprevodniki), 48. Sčurk (Avtoelektrika), 49. Konc (Instrumenti), 50. Ma-čefat (Šolski center), 51. Kovačič (Polprevodniki), 52. Rakovec (Avtomatika), 53. Jamšek (Aparati), 55. Prestol (Orodjarna), 56. Sluban (Avtoelektrika), 57. Košir (Usmerniki), 58. Ligedič (Instrumenti, 59. Gartner (Elektromotorji), 60. Kordež (šolski center), 61. Konc (Instrumenti), 62. Kiselj (ZZA), 63. Sirk, 64. Tomažič, 65. Pirc (vsi Commerce), 66. Mljač (Orodjarna), 67. Sladič (Polprevodniki), 63. Cesar (Orodjarna), 69. Zupančič (Elementi), 70. Jeglič (Aparati), 71. Vincek (Polprevodniki), 72. Stružnik (šolski center), 73. Simonovič (Usmerniki), 74. Mohorič (Elektromotorii), 75. Pekle-nik (Elementi), 76. Lotrič (Elektromotorii), 77. Hrovatin (Orodiarria), 78. Gregorič (Usmerniki):
Balinanje. Tudi v balinanju je sodelovalo 10 ekip. Med seboj so tekmovale v treh skupinah, najboljše ekipe: ZZA, Sprejemniki in Elektromehanika pa so se plasirale v finale. Končni vrstni red ekip v balinanju je bil takle:
1.	Zavod za avtomatizacijo,
2.	Sprejemniki, 3. Elektromehanika, 4. Elementi, 5. Aparati, 6. Avtomatika, 7. Orodjarna, 8. Avtoelektrika, 9. Usmerniki, 10. Elektronika.
šah. Sodelovalo je skupno 10 ekip, ki so imele predtekmovanja v treh skupinah, po končanem finalnem tekmovanju pa so se uvrstile takole: 1. Avtoelektrika, 2. Zavod za avtomatizacijo, 3. Elektromehanika, 4. Elementi, 5. Aparati, 6. Polprevodniki, 7. Avtomatika, 8. Usmerniki, 9. Iskra Commerce, 10. Naprave.
GENERALNI VRSTNI RED:
Točk
1. ELEKTROMEHANIKA —
Kranj	775
2.	ZZA — Ljubljana 705
3.	AVTOELEKTRIKA —
Nova Gorica	570
4.	ISKRA COMMERCE —
Ljubljana	545
5.	AVTOMATIKA —
Pržan	535
6.	APARATI —
Ljubljana	495
7.	ELEMENTI —
Stegne	480
8.	POLPREVODNIKI —
Trbovlje	375
9.	USMERNIKI —
Novo mesto	350
10.	ORODJARNA —
Ljubljana	250
11.	NAPRAVE —
Ljubljana	215
12.	ELEKTRONIKA —
Horjul	205
13.	INSTRUMENTI —
Otoče	180
14.	SPREJEMNIKI —
Sežana	175
15.	ELEKTROMOTORJI —
Železniki	170
16.	KONDENZATORJI —
Semič	80
17.	ŠOLSKI CENTER —
Kranj	JO
ZAHVALA
Za izredno pozornost in lepa darila ob slovesu pri odhodu v pokoj sc vsem sodelavcem iskreno zahvaljujem in jim želim čimveč delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva Danica Knaubert
ZAHVALA
Ob smrti mojega dragega očeta
ANTONA PLUTA
se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem v mali strugami tovarne »Blektro-mehanike« Kranj, za izraze sožalja, podarjeni venec ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Hčerka Milena Žumer
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega očeta
FRANCA VRHOVNIKA
se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem in sodelavkam v obratu ATN, EMI in tovarni instrumentov Otoče za izraze sožalja, poklonjene vence, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Sinova Miro in Ludvik ter hčerka Marija
ZAHVALA
Ob tragični smrti moje drage mame
ANTONIJE BOHINEC
se iskreno zahvaljujem sodelavcem v oddelku lakirnice obrata EMI v kranjski tovarni za izraze sožalja, denarno pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti.
Sin Janko Dojjšak
ZAHVAL
Ob smrti dragefc očeta FRANCA AVBLJA se iskreno zahvaljujem sod» lavcem obrata ATN za izraze sožalja, denarno pomoč, po darjeni venec ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Sin Ciril in hčerka Vida
ZAHVALA
Ob smrti dragega očeta JAKOBA CELARJA
se iskreno zahvaljujem sodfr lavkam in sodelavcem v oddelku PTI in ATA obrala ATN v kranjski tovarni, za izraze sožalja, finančno pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Hčerka Milica Bobnar
ZAHVALA
Ob prerani izgubi mojega dragega očeta
LUDVIKA TOMŠIČA
se iskreno zahvaljujem vsem iz kontrole galvanike, lakirnice, obdeloval niče in delavcem iz galvanike in lakirnice obrata ATN za poklonjeni v» nec in izraze sožalja. Hčerka Marija Žbiil
ISKRA- glasilo delovn» ga kolektiva ZP Iskra Kranj, industrije za elektromehaniko, telekomunikacije, elektronik8 in avtomatiko — Urejuj* uredniški odbor — Glava urednik: Pavel Gantar — 0* govorni urednik: Janez — Izhaja tedensko — sov ne vračamo — Našlo* uredništva: ISKRA Savska loka 4, telcfoD 22-zA int. 333 - Tisk in »CP Gorenjski tisk« KriW
V namiznem tenisu je razen moških tekmovalo tudi pet ženskih ekip in morda se bo njihovo število na prihodnjih tekmah še povečalo
Nogometaši so prikazali nekaj zelo lepih tekem, zato je btl bol za dobro uvrstitev še bolj zagrizen
Združeno podjetje ISKRA Kranj
Pravilnik
o
štipendijah
I.	TEMELJNE DOLOCr"
Člen 1
Za vzgojo kadrov, ki so trenutno ali v perspektivi potrebni za uspešno poslovanje in proizvodnjo, daje Združeno podjetje ISKRA KRANJ štipendije v skladu z določili tega pravilnika.
Člen 2
Štipendije se dajejo študentom, dijakom in učencem za šolanje na fakultetah, visokih in višjih šolah, srednjih in poklicnih šolah.
Člen 3
Prednost pri dodelitvi štipendije imajo tisti študenti, dijaki in učenci, ki dosegajo najboljše študijske uspehe, če izpolnjujejo tudi dinge pogoje, ki jih določa ta pravilnik.
Člen 4
štipendije se dajejo največ za toliko časa, kolikor je štipendistu potrebno po predpisih ali po splošnih kriterijih za dokončanje šolanja. V opravičljivih primerih je mogoče podaljšati ta čas največ za eno leto.
Člen 5
Štipendist ne more biti med rednim šolanjem v delovnem razmerju.
Člen 6
štipendist Združenega podjetja ISKRA Kranj ne more biti istočasno tudi štipendist druge delovne organizacije.
Člen 7
Štipendije se dajejo neposredno v mesečnem znesku vnaprej za vseh 12 mesecev v letu. študentom, dijakom in učencem na rednem šolanju se izplačujejo preko šolskih ustanov, v katerih se šolajo, v kolikor so šole pripravljene to delo opravljati, sicer pa se štipendije izplačujejo direktno štipendistom preko Referata za štipendiranje in izobraževanje ZP ISKRA Kranj.
Člen 8
Štipendije se dajejo samo na podlagi javnega razpisa po postopku, ki ga določi ta pravilnik.
II. RAZPIS ŠTIPENDIJ IN IZBIRA KANDIDATOV
Člen 9
Organ za izvedbo razpisa in izbiro kandidatov je komisija za štipendije, katero imenuje Delavski svet Združenega podjetja ISKRA KRANJ, katera daje štipendije samo na podlagi javnega razpisa tako, da upošteva potrebe po kadrih, ki jih sporočijo posamezne organizacije v sestavu ZP ISKRA Kranj Organizacijsko kadrovskemu področju strokovnih služb ZP ISKRA Kranj, na zahtevo komisije za štipendije.
Komisija za štipendije je pri svojem delu samostojna.
Člen 10
Razpis za štipendije obsega:
1.	vrsto šole, stroko in usmeritev šolanja, za katerega se dajejo štipendije;
2.	potrdilo oz. dokumentacija, ki jo mora kandidat predložiti;
3.	rok za prijavo kandidatov na razpis;
4.	določilo, da bo komisija za štipendije svojo odločitev o podelitvi štipendij z utemeljitvijo pismeno sporočila vsem prosilcem;
Člen 11
Izbiro kandidatov opravi komisija za štipendije v skladu s pogoji, kot jih zahteva razpis za štipendije po 10. členu tega pravilnika.
Člen 12
Pri izbiri štipendistov je komisija samostojna ter je dolžna ob upoštevanju določil členov 10 in 11 tega pravilnika izbrati kandidata, ki najbolje izpolnjuje pogoje razpisa za štipendije.
Pri izbiri štipendistov se komisija poslužuje predloga organizacij, za katero bo vsak posamezni štipendist štipendiran.
Člen 13
Komisija za štipendiranje mora svojo odločitev o podelitvi ali odklonitvi štipendije na podlagi opravljene izbire kandidatov z utemeljitvijo pismeno sporočiti vsem prosilcem s pravnim poukom, da imajo pravico pregledati razpisni material, pravilnik o štipendijah in ugovarjati v roku iz 14. člena tega pravilnika.
Člen 14
Prosilec, ki misli, da je prizadet njegov pravni interes ah, da razpis ni bil oprav-
Ijen po predpisanem postopku ali, da izbrani kandidat ne izpolnjuje z zakonom in z razpisom določenih pogojev, lahko vloži ugovor zoper izbiro štipendista v 15 dneh od dneva prejema odločitve iz prejšnjega člena na delavski svet ZP ISKRA Kranj (preko Organizacijsko kadrovskega področja strokovnih služb).
O ugovoru odloča delavski svet Združenega podjetja ISKRA Kranj.
Člen 15
če delavski svet ZP ISKRA na podlagi ugovora iz prejšnjega člena tega pravilnika ugotovi, da razpis ni bil opravljen po predpisanem postopku, razveljavi tako razpis kot tudi odločitev komisije za štipendije o podelitvi štipendij na podlagi opravljene izbire kand^ntov ter ji naloži, naj opravi celoten postopek razpisa za štipendije na novo.
Ce pa delavski svet Združenega podjetja ISKRA na podlagi ugovora iz prejšnjega člena tega pravilnika ugotovi, da izbrani kandidat ne izpoljnjuje z zakonom in razpisom določenih pogojev, razveljavi samo odločitev komisije za štipendije o podelitvi štipendij na podlagi opravljene izbire kandidatov, ter ji naloži, da ponovno opravi postopek izbire kandidatov.
Člen 16
Ce komisija ugotovi, da se na razpis za štipendije ni prijavil noben kandidat ali, da so se prijavili kandidati, ki ne izpolnjujejo pogojev iz tega razpisa, se razpis za štipendije ponovi.
III.	POGODBA O ŠTIPENDIJI
Člen 17
Z izbranim kandidatom sklene Združeno podjetje ISKRA Kranj pismeno pogodbo, ki jo za Združeno podjetje ISKRA Kranj podpiše generalni direktor ali pa od njega pooblaščena oseba.
Za štipendista morajo pogodbo podpisati tudi starši oz. skrbniki in sicer kot poroki za primere vračanja štipendije.
Pogodbo je mogoče spreminjati ali dopolnjevati samo pismeno.
Po en izvod pogodbe komisija pošlje šoli, v kateri se kandidat šola in organizaciji, za katero se štipendira.
Člen 18	•
Pogodba o štipendiji vsebuje naslednja določila:
1.	način določanja višine štipendije
2.	način izplačevanja štipendije ,
3.	čas, za katerega se daje štipendija
4.	vrsta šole, stroke in usmeritve študija, za katerega se štipendija daje
5.	obveznosti ZP ISKRA kot dajalca štipendije glede delovnega razmerja s štipendistom za določen čas po končanem šolanju
6.	dogovorjene posebne pogoje in
7.	o tem, da se vsa vprašanja, ki jih ne rešujejo določila pogodbe, rešujejo izključno po tem pravilniku.
IV.	DOLŽNOSTI ŠTIPENDISTA
Člen 19
S podpisom pogodbe prevzame štipendist obveznost, da se bo po končanem šolanju zaposlil v Združenem podjetju ISKRA Kranj na ustreznem delovnem mestu, ki ga določi ZP ISKRA Kranj, kot dajalec štipendije, najmanj za toliko časa, kolikor znaša čas štipendiranja, če s pogodbo o štipendiranju ni dogovorjeno drugače.
Člen 20
Ce komisija za štipendije ugotovi, da je štipendist zanemaril šolanje, da ne opravlja pravočasno izpitov, ali jih ne opravlja z uspehom, sc izplačevanje štipendije ustavi in določi rok za izpolnitev obveznosti.
Ce v roku, ki ga določi komisija za štipendije, štipendist izpolni svoje šolske obveznosti, se mu izplačevanje štipendiie ns. daljuje, začenši s prvim mesecem po tem. ko so šolske obveznosti izpolnjene. iznla-čajo pa se štipendistu zadržani zneski štipendije, v kolikor neizpolnjene obveznosti ne podaljšujejo šolanja.
Člen 21
Štipendist, ki brez svoje krivde ne more izpolniti obveznosti glede šolanja, lahko zahteva, da se pogodba razdore. V tem primeru komisija za štipendije dokončno določi, ali mora štipendist že izplačane zneske štipendije s 6 % obrestno mero poravnati v celoti ali deloma, aii pa sa povračila oprosti.
Člen 22
Ce štipendist po končanem štipendiranem šolaniu ne nastopi dela v Združenem podjetju ISKRA Kranj na ustreznem de-
lovnem mestu ali pa po svoji krivdi ne ostane na delu dolžne dobe, mora povrniti zneske prejete štipendije s 6 % obrestno mero v celoti in sicer na način, ki je dogovorjen v pogodbi o štipendiji.
Člen 23
Vsak štipendist je avtomatično tudi član Kluba štipendistov ZP ISKRA Kranj, kateremu je dolžan po svojih močeh pomagati in v njem sodelovati.
V.	PRENEHANJE IZPLAČEVANJA ŠTIPENDIJE
Člen 24
Štipendija se preneha izplačevati:
a)	če štipendist izgubi pravico nadaljnjega šolanja
b)	če se zaradi slabih šolskih uspehov ali po svoji krivdi ne more vpisati v naslednji letnik ali razred
c)	če v roku iz člena 21 tega pravilnika ne izpolni šolskih obveznosti
d)	če brez privolitve Združenega podjetja ISKRA Kranj spremeni vrsto šole ali znanstveno panogo študija
e)	če je štipendist pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje na prostostno kazen.
Člen 25
V vseh primerih prenehanja izplačevanja štipendije iz prejšnjega člena tega pravilnika, je štipendist dolžan povrniti prejete zneske štipendije s 6 % obrestno mero in sicer na način, ki je dogovorjen v pogodbi o štipendiji.
Člen 26
Kadar štipendist v nasprotju s sklenjeno pogodbo o štipendiranju in brez soglasja štipenditorja sklene delovno razmerje ali pogodbo o štipendiji z drugo delovno organizacijo, ima Združeno podjetje ISKRA Kranj pravice takoj razdreti pogodbo o štipendiranju, štipendist pa mora povrniti zneske prejete štipendije s 6 % obrestno mero v celoti in sicer na način, ki je dogovorjen v pogodbi o štipendiji.
VI.	KOMISIJA ZA ŠTIPENDIJE
Člen 27
Komisijo za štipendije imenuje delavski svet Združenega podjetja ISKRA Kranj. V komisiji je iz vsake organizacije ZP ISKRA Kranj, za katero opravljajo strokovne službe delo v zvezi s štipendisti, po en član.
Komisija ima naslednje pravice in dolžnosti:
a)	ugotavlja in analizira potrebe po štipendiranju kadrov: opravlja razpis in opravi izbiro kandidatov ter pripravi pogodbo o štipendiranju:
b)	odloča o dodeljevanju posojil štipendistom iz VIII. poglavja tega pravilnika;
c)	prireja sestanke s štipendisti Združenega podjetja ISKRA Kranj, sprejema njihove pripombe in predloge ter skrbi za poglabljanje njihovih stikov z Združenim podjetjem ISKRA Kranj;
d)	sklepa o tem, kdaj je treba zaradi neupravičenega izpolnjevanja štipendistovih šolskih obveznosti ustaviti dajanje štipendije, ugotavlja, da je razlog ustavitve dajanja štipendije prenehal s tem, da se izplačevanje štipendije nadaljuje v skladu s členom 20 tega pravilnika;
e)	sklepa o tem, da izplačevanje štipendije preneha zaradi razlogov iz člena 24 tega pravilnika in odloča o tem, na kakšen način mora štipendist povrniti dotlej prejete zneske štipendije;
f)	sklepa o tem, ali se v primeru iz člena 21 tega pravilnika štipendist v celoti ali deloma oprosti povračila že izplačanih zneskov štipendije in o tem, na kakšen način mora te zneske vračati;
g)	ureja vprašanje počitniške prakse in druge strokovne prakse v Združenem podjetju ISKRA Kranj ter inozemstvu;
h)	sklepa o uporabi sredstev sklada za posebne namene štipendistov.
Člen 28
Tehnično-administrativne in operativne posle iz pravic in dolžnosti po členu 27 opravlja za komisijo delavec iz Referata za štipendije in izobraževanje strokovnih služb, Združenega podjetja ISKRA Kranj, ki je po svojem položaju čan komisije za štipendije, ne more pa biti njen predsednik. Ta delavec pripravlja gradivo za sejo komisije in predlaga predsedniku komisije sklicanje seje.
Referat za izobraževanje in Štipendiranje tudi obvešča organizacije ZP ISKRA Kranj dvakrat letno o doseženih študijskih uspehih štipendistov. Obvestilo vsebuje ocene, ki jih štipendist dosega v posameznem predmetu.
VII.	VIŠINA ŠTIPENDIJE
Člen 29
Višina štipendije je odvisna od treh kriterijev:
a)	od letnika in učnega uspeha (štipendija v ožjem smislu)
b)	od družinskega dodatka
c)	od oddaljenosti kraja šolanja od štipendistovega stalnega bivališča (stalno bivališče v kraju šolanja, redna vožnja v kraj šolanja, začasno bivališče v kraju šolanja).
d)	od posebnega dodatka štipenditorjev oddaljenih od industrijskih središč (Kondenzatorji, Usmerniki, Elementi — za obrata Šentjernej in Žužemberk, Elektromotorji, Avtoelektrika, Sprejemniki, Elektronika in Instrumenti) katerega višino le-ti sami določijo in se prišteva h končnemu izračunu štipendije.
Člen 30
a)	štipedija v ožjem smislu, glede na letnik in ocene, znaša za študente fakultet, visokih in višjih šol:
	6,00 do 6,99	7,00 do 7,49	7,50 do 7,99	8,00 do 10
1.letnik	350	385	425	470
2. letnik	385	425	470	520
3. letnik	425	470	520	575
4. letnik	470	520	575	635
absolvent	520	575	635	700
Višina štipendije se spreminja vsakič v pričetku šolskega leta, to je z oktobrom, ko štipendist prestopi v višji letnik, štipendist je dolžan do 1. novembra predložiti potrdilo o vpisu v višji letnik in potrdilo o opravljenih izpitih v preteklem letu z ocenami izpitov in vaj, s čemer se mu štipendija — tišina, določi po letniku in oceni ter obračuna razlika za mesec oktober.
V primeru, da štipendist potrdil ne predloži do predpisanega datuma, se mu štipendija s 1. novembrom ustavi, do naslednjega 1. v mesecu, ko je potrdilo naknadno predložil, vendar se mu za mesec nazaj obračuna minimalna štipendija (najnižja postavka za letnik). Za 1. letnik se računa štipendija na podlagi uspeha, doseženega v zaključnem letniku na šoli II. stopnje.
b)	štipendija v ožjem smislu, glede na letnik in ocene, znaša za dijake srednjih šol:
	2	3	4	5
1. letnik	230	260	295	335
2.letnik	260	295	335	375
3.letnik	295	335	375	425
4. letnik	335	375	425	480
c)	štipendija v ožjem smislu, glede na letnik in ocene, znaša za učence poklicnih
	2	3	4	3
1.letnik	100	110	120	130
2. letnik	120	130	140	150
3. letnik	140	150	160	170
Za zvišanje štipendije pod tč. b in c člena 29 so odločilne le končne ocene polletnih in letnih spričeval. V ta namen je dijak dolžan v 10. dneh po zaključku polletja in šolskega leta predložiti spričevalo Referatu za izobraževanje in štipendiranje pri Organizacijsko kadrovskem področju.
Kdor ima samo eno negativno oceno, se mi* pri določanju višine štipendije računa kot da ima zadostno spričevalo. Za štipendiste, ki imajo več kot eno negativno oceno, se štipendija zadrži. Vsak konkreten primer obravnava komisija za štipendije in ko ugotovi vzroke negativnih ocen, podvzame naslednje ukrepe:
1.	pismeno opozori štipendista, do kdaj mora negativne ocene p «pratiti,
2.	določi minimalno štipendijo in določi rok, do kdaj mora štipendist popraviti negativne ocene (minimalna štipendija je začetek višine štipendije, ki je določena za posamezni letnik posamezne šole),
3.	začasno ustavi Štipendijo in določi rok, do kdaj mora štipendist popraviti negativne ocene, nato pa se mu štipendija zopet začne izplačevati — izplačajo pa se tudi zadržani zneski štipendij v minimalni v sini, v kolikor neizpolnjena obveznost ni povzročila podaljšanja šolanja.
O sklepu komisije iz prejšnjih točk se štipendista pismeno obvesti.
Člen 31
Višine štipendij v ožjem smislu (čl. 30) se spremene v začetku šolskega leta v enakem procentu, kot je v gospodarskem planu ZP ISKRA Kranj planirana sprememba povprečnega osebnega dohodka v ZP ISKRA Kranj v tekočem letu, ali na osnovi pi odhodnega dogovora med organizacijami, kadar dogovor zahteva drugačne višine štipendij v ožjem smislu. Pobudo za spremembo lahko povzame ena ali več organizacij ZP
Člen 32
Na prošnjo štipendista se štipendistu izplačuje družinski dodatek (člen 29, točka b). Izplačuje se samo tistim, ki imajo, pravico do otroškega dodatka oz. tistim, katerih povprečni dohodki na člana družine ne presegajo višine, ki je določena za pridobitev otroškega dodatka.
Družinski dodatek se izplačuje kot razlika med dohodki študenta, dijaka ali učenca (otroški dodatek, prispevek staršev tj. 50 % povprečnega dohodka na člana družine in minimalne štipendije: 350,— ND za študente, 230,— ND za dijake in 100,— ND za učence poklicnih šol) in njegovimi življenjskimi stroški: višine, ki jih uporablja Republiška izobraževalna skupnost za študente in dijake.
Člen 33
Štipendist, ki zaprosi za družinski dodatek, mora k prošnji predložiti tudi potrdilo o mesečnih prejemkih staršev za preteklega pol leta in potrdilo o premoženjskem stanju.
Člen 34
Štipendisti, ki imajo pravico do družinskega dodatka (člen 32, prvi odslavek) in, ki se vozijo v šolo več kot 5 km (poleg lokalnega prometa) imajo pravico do dodatka v višini 50,— ND. Tisti, ki pa
začasno stanujejo v kraju šolanja, pa do dodatka v višini 100,— ND (člen 29, točka c). Dodatka se izplačujeta na prošnjo štipendista s potrebnimi dokazili.
Člen 35
Za študente, dijake in učence tistih staršev, ki so kmetje, oz. imajo zemljiško posest, se dohodek na člana družine računa takole:
odmerna osnova, pomnožena z indeksom 2,5 in to deljeno z 12 meseci in številom družinskih članov.
Člen 36
Prošnje za dodatke iz členov 32 in 24 Referat za izobraževanje in štipendiranje rešuje enkrat letno, in sicer v začetku šolskega leta. Zato morajo štipendisti oddati prošnje 2 meseca pred začetkom, šolskega leta. To morajo storiti tudi tisti štipendisti, ki so v prejšnjem letu že prejemali te dodatke.
Člen 37
štipendist, ki konča šolanje vsaj 3 mesece pred rokom, ki je potreben za dokončanje šole po statutu šole oz. fakultete in se takoj zaposli v ZP ISKRA Kranj, ima pravico do posebne nagrade v višini štipendije do roka, ki ga predvideva statut šole — fakultete, za normalno dokončanje študija.
Člen 38
Ce se pogodba o štipendiji razdere po krivdi štipendista ali, če štipendist po končanem šolanju ne ostane v delovnem razmerju z Združenim podjetjem ISKRA Kranj dolžno dobo, mora povrniti vsa sredstva, ki jih je prejel s 6 % obrestmi.
Člen 39
štipendisti ZP ISKRA Kranj, ki se šolajo na višjih in visokih šolah ter fakultetah, imajo pravico do enkratnega izplačila zneska 500,— ND, tisti štipendisti, ki pa se šolajo na srednjih šolah, pa pravico do enkratnega izplačila zneska 250,— ND za stroške izdelave diplomske naloge.
Pravico po I. odstavku tega člena pridobi štipendist z dnem, ko predloži Referatu za štipendije — Organizacijsko kadrovskega področja potrdilo ustrezne šole, da je sprejel v delo diplomsko nalogo.
Člen 40
Absolventi visokih in višjih šol se lahko zaposlijo kot pripravniki in v času pripravniške dobe opravijo diplomsko delo in diplomirajo. V primeru, da v času redne pripravniške dobe ne diplomirajo, se pripravniški staž obvezno podaljša, dokler ne diplomirajo. V tej dobi so v rednem delovnem razmerju in prejemajo osebne dohodke kot pripravniki, štipendija pa se jim preneha izplačevati.
Člen 41
Dijaki, štipendisti srednjih šol, lahko takoj nadaljujejo študij na fakulteti, če je to v njihovem interesu in, če so na srednji šoli diplomirali z odličnim uspehom. V takem primeru jih organizacija štipendira tudi na fakulteti, visoki ali višji šoli. Ostali dijaki — štipendisti pa so se dolžni takoj po končanem šolanju zaposliti, v kolikor pa nadaljujejo študij, pa so dolžni povrniti štipendijo, prejeto za šolanje na srednji šoli.
Komisija za štipendije lahko izjemoma odobri štipendije dijakom s slabšo oceno od odlične tudi dijakom — štipendistom za študij na fakulteti, visoki ali višji šoli le, če je to v interesu organizacije v sestavu ZP ISKRA Kranj, za katero je bil dijak štipendiran.
VIII.	POSOJILA
Člen 42
Vsak štipendist ZP ISKRA Kranj lahko v vsakem šolskem letu zaprosi za posojilo v enkratnem znesku 1.000,— ND za nakup šolskih in drugih potrebščin.
Člen 43
Za posojilo lahko zaprosi tudi štipendist, ki pavzira.
Člen 44
Posojilo odobri komisija za štipendije na prošnjo štipendista, in sicer iz sredstev
organizacije, v sestavu ZP ISKRA Kranj,
ki ga štipendira.
Člen 45
Posojilo vrača štipendist, ko se zaposli z obrestno mero 3 % in v višini 20 % osebnega dohodka, v obrokih, kar vsebuje pogodba o štipendiji.
Člen 46
Vračanja posojila so oproščeni odličnjaki v celoti, tisti pa, ki imajo oceno 4, pa morajo vrniti 60 % posojila. Za študente se upošteva uspeh pri diplomi (odlično 8 — 10, prav dobro 7,5 — 7,9) za srednješolce in učence poklicnih šol pa spričevalo zadnjega letnika.
Člen 47
V kolikor štipendist zapusti organizacijo, od katere je prejemal štipendijo pred potekom pogodbene obveznosti, ali pa se v organizaciji, od katere je prejemal štipendijo sploh ne zaposli, je dolžan vrniti posojilo, ne glede na uspeh, v celoti s 6 % obrestmi.
IX.	FINANCIRANJE ŠTIPENDIRANJA Člen 48
Za realizacijo Izplačevanja štipendij po Referatu za štipendiranje Organizacijsko kadrovskega področja morajo organizacije v sestavu ZP ISKRA Kranj — Strokovnim službam najkasneje do 5. v vsakem tekočem mesecu za mesec naprej — nakazati sredstva za izplačilo štipendij štipendistom vsake organizacije na podlagi faktur, katere pošlje ta referat organizacijam najkasneje do vsakega 1. v mesecu. Evidenco o izplačevanju štipendij iz I. odstavka tega člena vodi Referat za štipendije pri Organizacijsko-kadrovskem področju.
Člen 49
V primerih vračila štipendije s strani štipendista, kot to določajo členi 21, 22, 25 in 26 tega pravilnika, izvede postopek
vračanja Referat za štipendije Organizacijsko kadrovskega področja, štipendisti pa vračajo prejete zneske štipendije direktno posameznim organizacijam v sestavu ZP ISKRA Kranj, na katere se vračila nanašajo.
V primerih iz 22. člena tega pravilnika, ko mora štipendist povrniti štipendijo, ker po svoji krivdi ni ostal na delu dolžno dobo, izterja zneske vračil štipendije vsaka posamezna organizacija v sestavu ZP ISKRA Kranj, na katero se vračilo nanaša, in sicer neposredno od štipendista.
Člen 50
Organizacije ZP ISKRA Kranj občasno prispevajo v poseben sklad sredstva za posebne namene v zvezi s štipendiranjem. Višina prispevka pa se določi sporazumno z organizacijami ZP ISKRA Kranj.
X.	POČITNIŠKA PRAKSA
Člen 51
Vsak štipendist Združenega podjetja ISKRA Kranj mora vsakokrat po I., II. in
III.	letniku opraviti med letnimi počitnicami enomesečno prakso v organizaciji ali delovni enoti v sestavu Združenega podjetja ISKRA KRANJ oz. enoti, za katero se štipendira ali pri inozemskem podjetju, v kolikor je na to prakso poslan s strani Združenega podjetja ISKRA Kranj. Prakso si lahko poišče tudi sam,
vendar mora ZP ISKRA Kranj s tem
soglašati. Ce te prakse ne opravi po svoji krivdi, za tisti mesec nima pravice do štipendije.
Člen 52
štipendistom, ki so poslani na inozemsko prakso s strani ZP ISKRA Kranj, povrne potne stroške organizacija, za katero je štipendiran.
Člen 53
Pri inozemskih praksah, ki jih organizira s tujimi firmami Referat za izobraževanje in štipendiranje, imajo prednost 3. in 4. letniki.
Člen 54
Ta pravilnik sprejme delavski svet Združenega podjetja ISKRA Kranj kot priporočilo organizacijam ZP ISKRA Kranj.
Pravilnik začne veljati, ko ga sprejmejo v enakem besedilu DS tistih organizacij ZP ISKRA, za katere opravlja delo v zvezi s štipendiranjem Referat za štipendije v strokovnih službah ZP ISKRA Kranj. Sklepi delavskih svetov organizacij so priloga tega pravilnika. Uporablja pa se od 1. marca 1971.
Člen 55
Ko sprejme delavski svet Združenega podjetja ISKRA Kranj ta pravilnik in, ko je izpolnjen pogoj 2. odstavka prejšnjega člena, preneha veljati dosedanji pravilnik o štipendijah z dne 7. 12. 1967 in določila vseh splošnih aktov, ki so v nasprotju s tem pravilnikom.