Uiiteljska naturalna stanovanja§ 29. zakona o ljudskih šolah pravi »Poleg upraviteljevcga stanovanja mora imeti vsaka šola toliko obveznih stanovanj za učitelje, kolikor ima šola posamcznih oddelkov, kakor tudi stanovanje za cnega slugo. Brez predpisanega števila teh stanovanj se ne more ustanoviti šola, niti nov oddelek. V mestih in trgih se daje namesto naturalnega stanovanja stanarina.« Drugi odstavek se nanaša izključno na trge in mesta, kjer ni tako težko najti primernega stanovanja kakor na dcžcli in kjer bi bilo občini teže preskrbeti zadostno število stanovanj spričo velikega števila učiteljstva. Zato je za mesta odmeril zakonodavec stanarino ter prepustil učiteljstvu. da si poišče stanovanje kakršno si hoče in kjer si hoče. V mestih, posebno pa še v trgih sicer tudi primanjkuje stanovanj, vendar jih je še vedno laže dobiti kakor na vasi. Na deželi je to drugače. Imamo kraje, kjer je lahko dobiti lepa stanovanja, večinoma pa na vasi ni mogoče dobiti primernih stanovanj, včasih jih sploh ni. Prostori so nezdravi, vlažni, zatohli in največkrat prcmajhni. Kmečke sobe so nizke, okna majhna in zamrežena. zidovi vlažni, da teče od njih. Kar sem videl kmečkih hiš, četudi so bile od zunaj dokaj lepe, sem le redko katero našel, ki bi bila suha. zračna in sončna. Zakonodavec je upošteval ta dcjstva. zato je § 29. izpopolnil s § 173., ki pravi: »Kjer na deželi ni stanovanj za učitelje, je šolska občina dolžna sezidati jih najkasneje v roku šestih let, ko stopi ta zakon v veljavo, v nasprotnem primeru se šola zapre.« S tem členom se jc hotelo prisiliti krajevne šolske odbore, da bi sezidali ali dozidali primerna stanovanja, posebno, kjer se je šola razširila. Žalibog se to ni uresničilo. Čeprav je poteklo od veljavnosti zakona 9 let. še vedno šolske občine niso oskrbele stanovanj, niti sc niso pabrieale, da bi jih zgradili privatniki. Problcm še vedno čaka rešitve. Oglejmo si malo pobliže, kako je s temi »naturalnimi stanovanji«. Vse šole imajo upraviteljska stanovanja ter je glede njih preskrbljeno. Večina šol ima tudi 1 ali več sob oziroma sobic za samsko učiteljstvo. Nikjcr na deželi pa ne najdete stanovanj za poročene učitelje, ki so najvcčji reveži na deželi. Četudi imajo dobro voljo, da bi plačali pretirano stanarino, navadno ne morejo dobiti primernega stanovanja. Kje tudi? Kočarji in manjši posestniki imajo še zase in družino premalo prostora, kmet pa tudi nima več kot 2—3 sob, katere pa itak sam potrcbuje. V najskrajnejšem primeru lahko odstopi 1 sobo, stanovanja s pritiklinami pa ni dobiti pri kmetu. Edino trgovec in gostilničar imata večjo hišo. Tu so včasih na razpolago še do- kaj dobri prostori. Gostilničar navadno lahko odstopi sobo za tujce, če pa pridc slučajno tujec, se mora učitelj umakniti kamor koli. Poročeni učitelji se dostikrat tlačiio v nezdravih, malih sobah, kjcr jim vlaga, smrad in hlapi uničijo šc tisto opravo, ki so si jo prigoSpodarili z muko in pritrgovanjem. Na deželi jc zapopadeno v pojmu upraviteljstvo tudi upraviteljevo stanovanje. Če bi imel tudi učitelj stanovanje, bi bil zadovoljen in bi nc izpodrival upravitelja. In le to bi bilo pravilno! Višje organizirane šole bi moralc imeti poleg samskih sob tudi po 1 ali vcč stanovanj za poročene učitelje. Striktno bi se pa moralo paziti, da bi se prcstavljalo in nastavljalo na mcsta, kjer so stanovanja, le poročeno učiteljstvo. To je socialni moment in bi moral igrati prvenstveno vlogo med izvenšolskimi momenti. Še dalje lahko gremo. Imamo nebroj eno- in dvorazrednic, kjer večinoma službuje samsko učiteljstvo, čeprav so na teh šolah lepa naturalna stanovanja. Na taka mesta naj bi se nastavljali prcdvsem mladi poročeni učitelji, oziroma učiteljski pari. Toda tudi stanovanja v šolah niso vedno primer.na. Kakor sem že omenil, so upraviteljska stanovanja še dovolj velika, s tcm pa ni rečeno, da ustrezajo potrebam. Koliko primerov lahko naštejem v naši ožji domovini, kjer so stanovanja .sicer prostorna, a neprimerna: vlažna, zatohla, okna velika in pokvarjena, podi razjedeni od zemeljske vlage, brez kleti in drvarnic, pralnic, zdrave pitne vode, vrtov itd. Koliko mladih življenj je shiralo med stenami šolskih stanovanj, koliko jetičnih in revmatičnih učiteljev umira vsako leto! Ni dovolj, da opravlja učitelj naporno dclo v razredu, včasih vlažnem, natrpanem, zatohlem, še doma, kjer bi se moral odpočiti, se zastruplja dalje v nczdravih prostorih. Občine ocenjujejo za stanovanje vse, kar ima 4 stene, pod, vrata in okenske okvire. Branijo se zidati nova stanovanja, četudi so stara neprimcrna, nezdrava, tesna, vlažna — ker so pač stanovanja. Ne smemo se čuditi, da sta jetika in revmatizem učiteljski bolezni in da jih toliko umira v cvetu mladosti.« Ni naš poklic zavidanja vreden, zavidajo nam počitnice — za kulise namreč ne vidi nihčc. Nihče ne ve za tihe tragedije, ki se odigravajo med štirimi stenami učiteljskih sob. Skrajni čas je, da se izdajo točni predpisi glede učiteljskih stanovanj. Taki predpisi, ki bi morali vsebovati točna določila glcde velikosti in stanja učiteljskih naturalnih stanovanj, bi morali biti sestavljeni na principu: zdrava, svetla, sončna in higienska stanovanja učiteljstvu za naporno in nezdravo delo v šoli.