9. številka.
K. K. STAATSÁNWALTSCHAFT WARBURG! Emgol^t am ML 1913
mit Bóilagea
s)
marca 1915.
List ljudstvu v pouk m zabavo.
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru a pošiljanjem na dom za ceio leto 4 K, pot leta 2 K in za četrt leía 1 K. Naročnina za Nemčijo ó K, za druge hvciaresfcijske dežele 8 K, Kdor Hodi sani po njega, plača na leto samo 3 K. — Naročnina se pošilja na: Uredniite-o Jihsvesstega Oospodarja" v Mariboru. — List se dopošUja do odpovedi. — Udje „KfitoüSkega tiskovne^» društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška certa štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, sprejem*
naročnino, inserate m reklamacije.
Za inserat« se plačuie od enostopne petitvrste za enkrat 18 vin., ali kar je isto, 1 kvadratni centimeter prostora stane 12 vin. Za večkratne oglase primeren popust. V oddelku „Mala naznanil«* stane beseda 5 vin. Parte m zahvale vsaka petitvreta 24 vin.. Izjave in Poslano 36 vin. - Inserati se sprejemajo do torka opoldne. — Nežaprte reklamacije so poštnine proste.
Boji za Stanislav še neodločeni.
V Karpatih kljub snegu neprestano hudi boji. — Naše razmerje z Rumunijo in Italijo povoljno. — Med Nemci in Francozi zopet vroči boji. — Napetost med Japonsko in Kitajsko
raste. — Veliko število angleških ladij potopljenih.
Zapora žita m moke.
Ker je treba tudi za nevojaško prebivalstvo poskrbeti do prihodnje žetve dovolj živeža, odredila je vlada po celi državi popis žita in moke. Popis se je vršil po občinah, občine so poslale popise na glavarstva, glavarstva na namestnije in namestili jo na notranje ministrstvo. Tako bodo dobili v notranjem ministrstvu v par dneh natančne podatke, koliko ž ta in moke še imamo v državi. Potem se bo odredilo, kako se sme popisano žito in moka uporabljati. V glavnem bo uravnal porabljanje zalog notranji minister, natančneje pa v vsaki posamezni deželi namestništvo. Dokler se ta uravnava n e i z v r š i, se sme v vsakem gospodinjstvu uporabiti na dan za osebo približno % kg moke. Kar je več, jedjanopod zaporo, to se pravi, .ne ..ne se .»brez dovoljenja ne prodati, ne posoditi, ne zamenjati, skratka, pustiti se mora doma pri miru, dokler ne bo iz notranjega ministrstva prišla odredba, s katero se bo uporaba u-ravnaia.
Velik strah je zavladal, da bodo uporabo uravnali tako, da se bo kmečkemu ljudstvu odvzelo za živež potrebno žito in moka. Ponekod so brezvestni ljudje, ki imajo satansko veselje nad tem, da razburjajo po nepotrebnem ljudi, to naravnost trdili. Toda kako bo v resnici ? Gotovo je, da bo vsak gospodar smel za se, za svojo družino in za svoje delavce obdržati toliko moke in žita, kolikor ga po pametnem računu do prihodnje jeseni potrebuje. Z ozirom na gospodarske razmere na Slovenskem Štajerju bo zelo malo kmetov, ki bi imeli preveč moke In žita, zato je precej gotovo, da bo skoraj vsak smel vse obdržati, kar ima. Ker se pri splošni uravnavi, ki jo bo
LISTEK.
V domovini.
(Tri slike. Napisal Matko Krevh.) Št. 52.
Na samotnem polju je delala sključena in bedna kakor starka. Ni še štela trideset let,, a trpljenje ji je upognilo hrbet, začrtalo ji brazde v čelo in obraz. Težka je bila motika, še trši gruda, a žena je delala in trpela iz ljubezni do otrok. Morala je, kajti njen mož se je bojeval v Galiciji.
Koščene roke so dvigale motiko enakomerno in pri vsakem mahljaju je zazijala zemlja. 'O ta s krvavim potom oškropljena zemlja! Kadar se je odprla plast, zazdelo se je ženi, da vidi pred seboj s krvjo oblit obraz moža. Sam Bog ve, kaj je ž njim; že mesec dni ni dobila nobenega poročila od njega.
» »
*
Vračal sem se slučajno mimo tistega samotnega
polja.
Ženi je zastala motika v zemlji, njene velike o-či so se vprašujoče ozrle v mene.
„Kako je, Lokarica?"
„Ej, križ je, gospod! Sama sem, gruda pa je
trda."
„Ali vam ne bi mogli pomagati otroci?"
„Z otroci ni nič. Kadar se vrne mož, tedaj bo konec vsega gorja: da, mož! — Kaj mislite, gospod, ali bo kmalu prenehala ta strašna vojska?"
a podlagi popisa odredilo udiranje ministrstvo, ne v-teje samo pri nas popisano, ampak tudi na Ogrskem upljeno in na razpolago stoječe žito in moka, zato je verjetnost še večja, da bo skoraj vsak smel vse obdržati, kar ima. Ker pa je na Ogrskem osobito turšice veliko na razpolago, zato je skoraj čisto gotovo, da se iuršičnih zalog n a š i h k m e t o v n i h č e ne bo ni-1 v mislili dotaknil. To zadnje pomirjenje so dobili1 naši poslanci, ki so res ob pravem času in z vso pazljivostjo tej zadevi posvečali svojo skrb, od avstrijskega ministrskega predsednika samega. Za vznemir-en„e torej ni sedaj prav nobenega vzroka. Tudi hu-dovati se nad izvršeno zaporo ter preklinjati celo ak-• i jo je skrajno nemodro in nevarno, ampak edino pametno in koristno je, ako skrbimo, da bo ministrska in namestniška uravnava, kako smemo uporabljati ži-:o in moko, za kmečko ljud Vo dobro izpadla.
1. Kmetovalci izražajo željo, da bi se n a d a n za osebo (družina in delavci) določilo za uporabo več kot /i kg moke; vsaj 1 kg bi bilo z ozirom na to, da se v kmečkem gospodarstvu rabi moka ne samo za peko, ampak tudi pri kuhali zjutraj, opoldan in z-večer, potrebno in priporočljivo. Nadalje se mora pustiti gotova količina ži;ta in moke prosta 2. z a p e r u-tninarstivo, 3. za prašičerejo, 4. za teleta in mlade krave, 5, za žrebeta.
Opozarjamo danes zopet na to, da spada sedaj pod zaporo samo žito (to je pšenica, rž, ječmen, oves in koruza) ter iz tega žita dobljeni mlinski pridelki, n. pr. moka, zdrob, ječmenček itd. Otrobi ne spadajo pod zaporo. Tudi fižol, ajda, proso in leča ne spadajo pod zaporo. Samoumevno no spadajo pod z a-p o r o drugi kmečki pridelki, n. pr. krompir, repa, bob, čižek, seno itd. Pod z a p o r o ne spada tudi ta-
Uboga, uboga žena!
Doma v moji sobi leži na mizi izkaz ranjenih in padlih št. 52, in na njem ^toji zapisano razločno in jasno: Anton Lokar, rezervist pešpolka ... — mrtev.
Mrtev.
Strmela je nepremično v popisan list.
„Anton Lokar, rezervist pešpolka ... — mrtev." — Tako je ime njenemu, možu; Anton je rezervist pri ... pešpolku, a mrtev? Njen mož? Ne, to je pomota, strašna pomota, napisana iz gole zlobe, da jo prestrašijo in spravijo v obup. Nekdo drug z istim imenom ¡e mrtev, ne njen mož. Ranjen je morda, mogoče ujet, toda mrtev? O Bog — tudi on je človek, umrljiv, kakor vsi drugi, in padel je na bojišču daleč, daleč od doma tam gori v tisti strašni Galiciji.
Zlobna je novica o smrti njenega moža, kdo bi ¡i verjel! Toda list pravi: Anton Lokar — mrtev.
Vrni se zvesti mož k svoji ženi, ki te pričakuje z ljubeznijo in udanost.io, vrni se dobri oče k svojim i trokom, ki te kličejo dan na dan:
„Ata, ata, kje si?"
* *
*
Kakor okamenela je strmela v popisan l'st.
Tedaj jo potegne za krilo njen najmlajši otrok: „Mama, lačen!" Vzdramila se je mati pri tem klicu, odložila list in vzela v naročje lačnega otroka. Strastno ga je pritisnila na prsi šepetajoč: „"Revček moj, ideja nimaš več! Sirota si, sirota ste vsi, moji dragi otroci. A ne bojte se! Jaz vas preživim, jaz vas preskrbam — za vas zadnjo kaplo krvi!"
*
» *
Veliko je bilo njeno trpljenje, a brezmejna nje-¡a ljubezen.	, ;
kozvano zadnje žito, ki se more porabljati le za šro-tanje in služi kot živalska krma, kajti pod zaporo s~ pada le tako žito, ki je za mletev. Karpanespa-d a p o d z a p o r o , se sme prosto rabiti, zavživati, prodajati, posojati itd.
Prepričani smo, da bodo poslanci Kmečke Zveze verni tolmači kmečkih želj glede na uravnavo žitne in mokine uporabe. Toda nič ne bo škodilo, ako se v tej velevažni zadevi ganejo tudi občine in zadruge ter y smislu naših današnjih izvajanj, oziroma svojih lastnih želj naredijo in takoj odpošljejo dobro utemeljene uloge na c. kr. namestništvo v Gradcu ter na c. kr* notranje in poljedelsko ministrstvo na Dunaju. Med „Raznimi novicami" prinašamo za slične uloge obrazec, ki se lahko poljubno uporabi.
¿j Nova navodila glede zapore.
Mnogi ljudje so radi zapore žita in moke zelo
razburjeni. Ponekod je to tudi razumljivo, ker mnogi niso dovolj poučeni, kako se jim je ravnati in kako se bo postopalo pri podrobnem izvrševanju te cesarske odredbe. V naslednjem podamo nekaj pojasnil, katere smo uradno izvedeli.
Prošnje.
Vsakdo, ki je prizadet po zapori žita in moke, sme prositi za razne ugodnosti, N. pr.:i Ako imaš teleta, praseta, prašiče za pitati in perutni« no, a nimaš dovolj „zadnjega žita", napravi dobro u„ temeljeno prošnjo, da se ti dovoli, dajati živini tudi drugo žito (koruzo, oves itd.) ter slabšo moko. Za težke konje se dovoli tudi več kot 3 kg ovsa, a zato se mora prositi. Priporočamo toraj, da se v potrebnih slučajih napravijo prošnje, katere se potom občinske* ga urada pošljejo na okrajno glavarstvo. Prošnje se sploh lahko napravijo za vse. Uradno smo izvedeli, da lahko občine za več posestnikov skupaj napravijo
Brez očeta.
Živahni in nemirni so bili učenci drugega razi. reda, uč telj jim je pravil „živo srebro", ker niso nikoli mirovali, nikoli vstrajali v pozornosti do konca*
Kdo bi jim zameril! Življenje je bilo v njih in mladost je tako brezskrbna, tako solnčnolepa.
V tistih dneh pa so zakrili oblaki jasno solnce tudi otrokom. Učitelj jim je pripovedoval o vojski, o njenih grozotah, o pogorelih vaseh, o revežih brez strehe, brez živeža, brez doma, otroci pa so ga poslušali s širokoodprtimi očmi in z napeto pozornostjo, saj so se vojskovali tudi njih očetje in bratje v tej veliki \ ojski.
„Glejte, dragi otroci", govoril je učitelj in kazal na zemljevid, „tukaj je Galicija, tu ob tej reki trdnja* va Przem.vsl, ki je Rusi ne morejo vzeti in je nikoli no bodo. Ob tem gorovju, ali vidite te temne lise, leži prelaz Dukla, kjer se vojskujejo naši vojaki, ki so Homa v naši vasi in v sosednjih vaseh. Kadar pride-1 ;o nazaj, pa vam bodo pripovedovali o tisti hudi vojski v Galiciji in vi jih boste pazljivo poslušali in pridni boste, kajne?"
Otroci so se zagledali v zemljevid in se zamislili v tiste kraje, o klerih je pripovedoval učitelj. NjiH domišljija še ni mogla ustvarjati1 pisanih in živahnili slik, a ena podoba je bila izrazita in jasna: otroci so si predstavljali svojce, ta očeta, ki meri na sovražnika s puško, drugi brata, ki vihti na konju sedeč bridko sabljo in seka sovražnikom glave.
Tedaj dvigne v zadnji klopi rdečeličen deček1 roko proseč:
„Prosim, gospod učitelj!"
„Kaj bi rad, Jožek?"
XLIX. ............
prošnje za uporabo žita in moke za vzdrževanje perutnine in druge živine. Seveda se mora v tej skupni prošnji za vsakega posestnika posebej navesti vse, kar želi in koliko živine ima, kateri bi rad pokladai žito. Povdarjamo, da se žito in moka brez oblastvenega dovoljenja ne sme pokladati živini.
Ce je kdo pomotoma napačno napovedal.
Cesarska naredba določa, da se strogo kaznuje vsak, kdor bi nalašč napačno napovedal množino žita in moke, ki ga ima pri hiši. Ce je kdo pomotoma priznal manj moke in žita, kot ga poseduje, lahko p omoto vsak čas popravi, da se izogne kazni* Občinski urad mora take popravke vzeti na znanje in jih predložiti okrajnemu glavarstvu.
Kako je glede delavcev?
Mnogi niso na jasnem, kje se naj vpišejo vini-čarji, ki med tednom delajo pri, svojem gospodarju; dninarji, ki delajo pri sosedu, rokodelci itd. Uradno se nam je zagotovilo, da sme posestnik vse tiste delavce, ki jih ima povprečno med tednom na hrani, prišteti med svoje in se mu temu primerna množina žita in moke vzame v poštev. Kdor v tem oziru ni pravilno naznanil, še lahko popravi naznanilo pri občini.
Semensko žito.
Ce se bojiš, da bi ti toča ali drugo neurje pokončalo letošnjo setev, si smeš pri vseh žitnih vrstah shraniti potrebno seme tudi za letošnjo jesensko setev oziroma za spomladansko setev (jarine) 1. 1916, a moraš za to zopet posebej prositi.
Vaga.
Popis žita in moke se je vršil v naglici in ni bilo skorai nikjer časa, da ba se žito in moka natančno stehtala.. Priznala se je navadno približna količina ž,ta in moke. To se je posebno zgodilo pri turšici, katera še ni zluščena* Ce je kdo pozneje sprevidel, da je imel več ali manj koruze, ali je pri poznejšem va-ganju videl, da se je pri naznanilu zmotil, naj to javi pri občini, da se izogne kazni ali škodi.
Kako je z mlinarji?
Mnogi se bojijo, da je žito, ki ga dajo v mlin, izgubljeno, da jim mlinar ne bo dal določene moke nazaj, ali, pa si bo za mletev več računal kot dosedaj; drugi so celo mnenja, da bodo mlinarji jemali od kmečkega žita gotovo mero za državo itd. To so napačna mnenja. Mlinarji morajo tudi zanaprej mleti posestnikom žito, kakor do sedaj in tudi; ne smejo vzeti večje merice ali plačila za mletev. Ce bi kateri mlinar jemal več kot dosedaj, ali se izgovarjal, da se mora nekaj odstopiti državi, se ga naj takoj brez usmiljenja naznani oblasti. Pismene ovadbe so tudi lahko brez podpisa.
Kljub zapori!
V cesarski naredbi, s katero se je začasno uravnala uporaba žita in mlinskih izdelkov, se glasi do-slovno:
§ 3. Kljub zapori smejo brez dovoljenja
a)	posestniki pod zaporo danih zalog za preživ-
ljanje pripadnikov svojega gospodinjstva . (gospodarstva), vštevši tiste delavce, ki jim gro prosta hrana ali krušno žito in mlinski izdelki za mezdo, porabljati svoje lastne zaloge, od tega pa do obče uravnave porabljanja porabiti samo količino, ki ne presega z a g 1 a v o 7.2 kg mlinskih izdelkov ali 9 kg žita n a m e s e c (240 gramov mlinskih izdelkov — to je približno 14 kg — ali 300 g žita na dan),
b)	peki in sladščičarji porabljati moko za peko in ti-
sti, ki obrtniško za plačilo oddajajo ndinske izdelke tretjim osebam, dobavljati jih, kolikor je
„Moj brat Karel je pisal, da je na vojski straš no mrzlo."
„Moj ata — moj brat — naš stric — so tudi pisali", šlo je naenkrat vse križem po razredu; vsak je hotel povedati o svojih domačih, ki so pisali z boiišč.
Med temi glasnimi pa je obsedelo nekaj učencev čisto mirno in brez zanimanja za pripovedovanje sošolcev. Njih oči so strmele nekam v daljavo, drobne roke pa so se nehote sklenile v molitev.
Učitelj jih je zapazil. Stopil je k prvemu, pogla. dil ga z roko po kodrasti glavici in vprašal:
„Stanko, kaj pa ti je, da si tako zamišljen?''
Dvoje otroških oči se je vprlo v njega, rosne so bile te oči, s solzami zalite, iz njih pa je odsevala žalost tako globoka in brezmejna, da je ostrmel učitelj.
„Stanko, zakaj se jočeš", vprašal ga je nežno.
„Meni ne bo nihče pripovedoval", šepetal je deček'.
„Zakaj ne, dragi?"
„Moj ata ne pridejo domov."
„Kako to? Zakaj ne bi prišli?"
„Moj ata so —", več ni mogel povedati. Naslonil se je na klop, zakril si obraz z rokami in zapla-kal tako pretresljivo, da je onemel ves razred; celo najnemirnejši so ostrmeli in umolknili vpričo te velike bolesti svojega tovariša.
Učitelj se je sklonil k njemu, privzdignil mu je glavico in dejal: „Ne jokaj, dragi moj! Ako boš zm;. raj tako priden, kakor si bil dosedaj, prišel boš v nebesa, kjer boš našel svojega očeta. Nikoli več se ne bosta ločila".
m
* *
'O vojska, kako si kruta! Ti si kriva, da umirajo možje in mladeniči na bojiščih, tvoja krivda je, da plačejo celo nedolžni otroci.
to poirebgo za založbo neposredne porabe nji-hovdi odjemalcev v okraju političnega oblastva 1. stopnje. Ako je treba, lahko oblastvo določi to množino porabe za posamezne ali vse obrate al. ukrene druge naredbe, da se zabrani nabiranje mlinskih izdelkov pri konzumentih,
c)	posestniki kmetijskih obratov porabljati žito za la-
stno setev ali dobavljati drugim kmetovalcem za namene setve proti potrdilu, iz katerega je razvidno pridobitnikovo ime, vrsti in množina semenja in dan oddaje,
d)	k o n j e r e j c i pokladati od zaloge ovsa, ki je v
njihovi posesti za vsakega konja povprečno 3 k..' na dan,
e)	mlinska podjet a mleti žito,
1) pričeti prevozi v tuzemstvu se smejo spraviti do kor.ca.
Slike iz vojne.
Hrvaški duhovnik hvali slovenske vojake.
Janez Vogrin, župnik pri Sv. Barbari v Halo zah, je dobil od č. g. Janko Antona, vikarja v Pol , sledeče zanimivo pismo, ki svedoči o globoki veri1 in vrlinah slovenskih mož in mladeničev. Pismo se glasi:
Prečastiti gospod! Vaši slovenski vojaki, poseli no črnovojniki, prav pridno pohajajo v cerkev. Podpisani občuduje živo vero in prav resno versko vzgojo in prepričanje Vašega ljudstva. Imel sem priliko, na raznih shodih prepričati se o veri slovenskega naroda. Ampak na shodu je opaziti mnogokrat samo izbruh verskega prepričanja* Na stotine Vaših fantov in tudi družinskih očetov sem tukaj imel priliko opazo vati prav od blizu od srčne strani in večkrat sem po večurnem spovedovanju sam sebi rekel: „Slovenski narod ima svojo bodočnost, ni mogoče, da propade". Ob nedeljah je cerkev polna vojakov in sicer v velikanski večini slovenskih. Na stotine jih pride k sv. zakramentom. S posebnimi besedami priporočuje-jo v molitev svoje družine. K meni, ki edini govorim ž njimi v slovenščini, pridejo zaupno, kakor, k očetu. Hrvaški duhovniki v tem oziru daleč zaostajamo z našim ljudstvom za Vašim. Samo en slučaj: Na Mariji i praznik (2. febr,) sta prišla k spovedi in sv. obhajilu 2 fanta ob 2!4. uri popoldne. Solznih oči sta mi pripovedovala, kako slovesen shod Marijine družbe je ta dan v njih domačem kraju. Nemogoče jima je bilo, priti bolj zgodaj v Pok>.- Dve nri daleč sta prišla vila korenjaka tešča k spovedi in obhajilu. To so krc-menjaki! Pošiljam Vam sveče, katere so nekateri pr meni v stolni cerkvi kupili in jih pošiljajo domov. Od ust so si pritrgali in pošiljajo mal dar na domače versko ognjišče. Vera našega (hrvaškega) ljudstva jo bolj splošna in površna. Naše ljudstvo gre v cerkev bolj iz navade. Lahko se pokvari, če pride v dotiku s pokvarjenimi ljudmi. Slovenski katolik p ima trdno vero, katera se ne omajo pred nobenim sovražni ktc m. Veselega srca lahko poveste Vašim slovenskim materam, nevestam in sestram, da se njihovi sinovi, možje, bratje in ženini vedno spominjajo Boga in svojih družin.
Vam pa, velečastiti, in vsem slovenskim duhovnikom prav iz srca čast tam, da imate tako dobro ljudstvo. S srčnim pozdravom Janko Anton, korni vikar v stolni cerkvi v Poli.
Nadčloveško junaštvo pešpolka štev. 87.
Dragotin Novak, četovodja 87. pešpolka, doma iz Stročje vasi pri Ljutomeru, piše našemu uredniku,:
Dragi moj Franjo! Da spet izve „.zlata Prleki-ja", kaj delajo nje junaški sinovi, se oglasim in opišem naše gibanje v hribovitih Karpatih. Ko sem danes prebral dopisnico od g. Vlad. Pušenjak, katero sem z vel;kim veseljem prejel, svojim dragim tovarišem „Prlekom", so z gromovitim „Živijo Pušenjak" s-prejeli dobro nam došle vrstice na znanje. Kako pa tudi ne bi. Naši fantje so sama pristna spodnještajer-ska korenina. Kakor ste že iz več poročil slišali, se naš domači pešpolk št. 87. bori z levovo srditostjo in junaštvom. Dolžnost me sili, da Vam, dragi rojaki, s-poročim, kaj smo dosegli mi Slovenci v zadnjih dneh.
Bilo je dne 17. svečana. Cel dan je bil izvan-redno živahen pri 87. pešpolku in vse se je pripravljalo na nek važen dogodek. Naenkrat se izda povelje, da bo izpad na podvo'eno močnega sovražnika. Ko so •naši fantje slišali povelie „Naprej, Hura!", ni bilo nobenega več zadržati, Kakor besni so junaški „Prle-ki" do pasa v snegu drveli na sovražnikove utrdbe, iz katerih so padale krogle kakor najhujša toča med naše vrste. Gromenje topov je bilo tako, da se je tresla zemlja, ali vse to ni zadržalo naših fantov in mož. Korakali in plezali so po globokem snegu s puško v roki v strmi hrib ter tako obsodili močnega sovražnika na smrt. Nasprotn k se je boril s vsemi sredstvi, samo, da bi zavrnil in pobil naše neustrašene fante. Ali prišlo je drugače! Ko so se bataljoni približali drug drugemu v neposredno bližino, pričelo se je strašno klanje „na nož" in s kopiti. Tukaj ne morem popisati in se tndi ne da, s kakim junaštvom se je odlikoval naš domači polk!
Izid je bil nepričakovan, Sovražnikovi «ddelki. kateri so ostali še živi, so se spustili v divji beg in njih močno utrjene postojanke so zasedli naši Prleki ter povrli tega vzeli sovražniku dve strojni puški popolnoma novega sistema. Iz hvaležnosti in ljubezni,, da so naši Prleki zavzeli velevažno postojanko sovražniku proč, kar so drugi računali skoraj za nemogoče, sta bili ti dve strojni puški pri 3. kornem poveljstvu razstavljeni s popisom čina in napisom imena do-tičnih vojakov, kateri so to strašno orožje z brezpri-mernim junaštvom zavzeli. Vse se j« 4 u d i 1 o nadčloveškemu junaštvu pešpolka št. 8 7. Prišle so telefonične in brzojavna fcsslitke k polku od visokih vojaških dostojanstvenikov. Kako je postal naš domači polk priljubljen, ni mogoče popisati Celo naši najhujši narodni nasprotniki pišejo posvojili časnikih o junaštvu 87. pešpolka.
Velezanimivo je v strelskih jark.h pri nas Prle-kih. Postavili so si taklo s sledečim dvojezičnim napisom: „Tukaj železni regiment, tujcem vstop prepovedan!" In tako se zabavamo v teh krvavih dnoh. Čudovita potrpežljivost, naših fantov!
Ko sem po dobrouspelem izpadu govoril z ranjenim tovar.šem A. K., kateremu je krogla predrla levo ramo, se mi je smejal in rekel: „Akoravno imam strašne bolečine, moram se vendar smejati, ako se s-pomnim na to, kako se je grdo ,režal' nek Rus, katerega sem tako po salamensko po ,keblači* s puškinim kopitom zdelava!. In taki krvavi resnični vojaški dogodki so naša zabava. Vojska je pač vojska! Kadar so bili naši fantje v sovražnikovih okopih, so zapeli, pesem:
Le naj ropoče in gromi, iz tisoč topov naj gromi, Naj krogle križem švigajo, Slovenci n« pobegnejo 1
Pozdravljena mi bodi v imenu vseh tukajšnih Prlekov mila slovenska domovina in dragi domači! S-pomnite se pa tudi naših padlih sobratov, katere krije tuja zemlja, v molitvi! Pozdravlja Vas 8« živeči Dragotin Novak.
Ure mojega življenja so bile štete . . .
Pismo pionirja Vinkota Kokolj ia Sp. GruŠov-j a pri Prihovl.
Dragi oče! Dosti je res preteklo iasa, odkar vam nisem več poročal, ali dragi oče, tega mi Se ne smete zameriti! Preden pismo nadaljujem, vas prisrčno pozdravljam in želim, da bi vas to pismo v najboljšem zdravju našlo. Dragi oče! Ves čas šestih mesecev nisem od vas prejel nobenega pisma. Žalosten sem, da mi nič ne pišete. Znabiti ste mi poslali kakšno karto, ali jaz nisem nič prejel, morebiti ste imeli tudi dosti dela in sktrbi, pa vam ni bilo za pisanje. Prosim, storite vse za svojega edinega sina! Ko sem bil v bolnišnici pri Zemunu, so prišli iz Češkega obiskat svoje sine, neki stric je došel po mrtvega striči nika, da ga odpelje v domovino. Jaz se moram v prvi vrsti zahvaltti ljubemu Bogu, da sem še živ ostal. Bil sem že v takšnih nadlogah in težavah, da so po mojih mislih bile že preštete ure mojega ž i v 1 j en j a. Do mesca decembra sem povsod dobro odnesel svoje kosti sovražnim kroglam. Ko smo šli
nazaj iz pro..... Srbije, pa so nas par mož dobili. —
Jaz bi vam imena krajev pisal, pa ne smem, ker je blizu meje' ali čez mejo, in na poštah pisma pregledujejo. Ali, hvala Bogu, v 18 dnevih smo bili trije zopet došli na našo zemljo. Po mejah je hudo razsajala kolera in legar. Od Oršove pridem bolan na ne-lri otok pri Zemunu, ki se imenuje „jvojni otok", kjer sem bil tri tedne v bolnišnici, kamor še, hvala Bogu,
nt došla kolera. Tam nas je bilo.........Kako se
nam je godilo, ni mogoče povjedati. Kruh smo radi jedli, celo od tistih vojakov, ki so umrli in so ga jim stariši poslali. Umrlo je vsaki dan do ... . mož, ali hvala Bogu, da mi je še življenje podaljšal, da sem zopet zdrav došel k bataljonu, kjer sem zopet za or-donanca.
Vreme je slabo, slabo. Na vaje idemo vsaki dan dvakrat, kakor v mirnem času. Drago je tukaj za živeti. Prosim zdaj prav lepo, da se me usmilite in mi pošljete pomoč v denarju. Znate, ljubi oče, tistih 18 krajcarjev na dan preide, da ne vem kam, na vsakih 10 dni moram dati 56 kr. za perilo (od vsakega komada srajce ali gat je 20 v). Sam ne morem prati, ker je mrzlo, pa moram plačati, drugače nam pa po noči uši kri pijejo. Skoro me je sram to povedati. Pa naj bo, ker jih imajo tudi častniki, samo da bodete vedeli za mojo dobroto. Prosim vas, da mi tudi pišete, kako se še kaj pri vas godi, kaj je s Kurnikom, ali še živi, kdo je moral zadnjič „einrukati" iz grušovske občine in koliko pisem ste prejeli od mene. Usmilite se me! Iskreno vas pozdravlja vaš hvaležni sin Vinko!
Kako umira slovenski vojak,
Vojni kurat g. Fr. Zagoršali piše svojemu pri-, jatelju dne 22. februarja:
Pišem ti štiridesetokrat, včasih več, včasih pa manj, kakor mi je pripuščal čas. Ali si ti vse dosedaj dobil?
Vsak dan prihajajo novi bolniki, novi ranjenci, drugi odhajajo, ti ozdravijo, drugi umirajo. Najbolje bi bilo, kot bi imel pet rok in enako veliko nog, ker pri vsej, še toliki skrbi, mi tuintam vendar eden ali drugi uide nepreviden v viečnost. Drugi pa s1 loh o sprevidenju nočejo ničesar slišati, ali pa pravijo, da je še Gas, dasi že stojijo z eno nogo v večnosti. Naj-<,
večje pozornosti in pazljivosti pa je treba pri nalezljivih boleznih, ki so pogoste in nevarne. Legarije sedaj prav pogosten ter jih tudi mnogo umrje. Malo sliko, da si moreš vsaj za silo predstavljati, kjakjšno je naše delo. Soba, približno tako velika, kakor vtečja obednica, kjer leži 19 vojakov, bolnih na želodčnem tifusu. Nekateri so silno slabi, dva sta ravnokar u-mrla. Bil sem pri njima ter jima še podelil papežev blagoslov. Odejo čez glavo, ker je umrl. Končano. A treba je tolažiti druge, jih aprevideti ter spraviti z Bogom. A k; ko? Ne morejo več govoriti. Pokažem mu križec ter dam znamenje, dta naj moli. Ganljivo! Sol-zia za solzo mu privre v oči. Revež jokai! Sluti namreč, da se kmalu preseli v večnost in da bo treba dajati račun pred strogim Sodnikom, Mirno mu dam odvezo. Ustnice šepetajo: usmiljenje, usmiljenje! Marija, Marija! Se mu podelim sv. poslednjo olje ter papežev blagoslov ter hitim dalje, ker tudi druge je še treba potolažiti. Vse to traja le nekaj trenotkov, ker ni časa. Bolnikov je mnogo in treba je pomagati tudi zdravnikom pri obvezovanju in drugem delu. Cez male pol ure pridem nazaj pogledat, in res, revež je izdihnil ter se preselil v lx>ljšo večnost. Bog mu bodi milostljiv!
MisiMsiio bojišče.
Maribor, 3. marca.
B u k o v i n a je popolnoma oč.ščena sovražnikov, Državni in deželni urad' se vračajo ter upelja-vajo avstrijsko upravo. Dežela je hudo udarjena. Rusi so vzeli vse seboj, kar se je dalo odpeljat ia odnesti. Na marš katero streho so Rusi postavili tudi ru-dečega petelina.
Boji za mesto Stani s 1, a v so se razvili v veliko bitko, ki razsaja, sedaj na celi črti1 južno od roke Dnj;estr.. Rusi imajo za hrbtom veliko število ga-liški.h železnic, na katerih lahko hitro prevažajo vojaške čete. To ugodnost, ki jo iim nudijo železnice za hrbtom, so sedaj seveda takoj izrabili in zato nimamo več premoči, ampak na nekater.h točkah so ctalo Rusi močnejši. Vendar se naši hrabro držijo, odbijajo vse ruske napade in se ne umaknejo niti za ped. Zelo težavno je za nas posebno dovažanje živil, Rusi so tudi v tem oziru na boljšem, ker imajo železnice za hrbtom- Pravijo, da še bo bitka južno od Dnjestra nekaj časa trajala.
Boji v Karpatih se za nas ugodno razvijajo. Najhujši so spopadi še vedno pri Dukli. Tajm stojijo tudi naši slovenski polki. Njih junaštvo hvalijo celo nemški 1 sti. N. pr. ima „Marburg. Zeitung" z dne 2. marca slavospev na slovenski domobranski polk št. 20. V ozemlju Dukle polagoma rijemo naprej, Rusi imajo nenavadno velike izgube.
Na južnem Rusko Poljskem in v zahodni Galiciji se vršijo artilerijski bor, s katerimi si vežeta nasprotnika čete, da jih ni mogoče pošiljati drugam na pomoč. Infanterija je obojestransko varno zakopana.
Pred Varšavo nič novega. 'Severnozahodno od Varšave (severno od Vi sle) hudi boji1, Nemci so najprej zavzeli rusko mesto P r a s n y Š, a se morar li zopet umakniti. Proti Izhodni Prusijil so poslali Rusi sveže čete, ki imajo gotovo samo namen, o-virati prodiranje nemških čet v rusko ozemlje.
Bitka za Stanislav.
Rusi pošiljajo na bojišče južno od reke Dnjestr velika ojačenja, da bi. ustavili prodiranje avstrijske armade proti Stanislavu. Zadnje dni so se vršili zopet srdit; boji, Rusi so opetovano napadli naše postojanke pred Stanislavom, severno od Nadvorne in Ko-lomoje, a so bili odbiti» Velike važnosti je, da naše čete, ki so glede števila v manjšini napram Rusom, vzdržujejo svoje postojanke. Ruski napadi se izvršujejo z veliko srditostjo, a naši so se tako dobro zakopali v svojih novih postojankah, da je ves sovražni napor, vreči naše čete nazaj na Karpate, bil dosedaj brezuspešen. Posebno izborno se drži avstrijska artil lerija. Iz doposlanih nam pisem naših slovenskih top-ničarjev posnamemo, da so tudi slovenski korenjaki svoj del doprinesli, da se bitka pri Stanislavu za Avstrijce ugodno razvija.
Rusi v Karpatih zavlekli odločitev.
Pričakovana odločitev na karpatskem bojišču še ni pa<dla> ker so Rusi z dopošidjanjem velikih novih čet tudi na karpatsko bojno črto, odločilno bitko zavlekli. Rusko uradno poročilo pravi,, da se vrši bitka med Avstrijci in Rusi tudi pri mestu Munkač na ogrskih tleh, kar pa ni res. Na celi karpatski črti, razun ob Dukli, so prodrli Avstrijci že čez Karpate na ga-
liško ozemlje. Ob prelazu Vyskov, kjer vodi cesta iz Munkača v Galicijo, se vrši srdita borba na obeh - traieh ceste, a nekaj kilometrov na gališk'1 strani karpatsk>n' grebenov. Na zahodni strani Dukle so Avstrijci dne 23, februarja zavzeli več važnih doijiroutr-jCnih ruskih postojank ter ujeli 10 častnikov in 2 0 0 0 mož. Uplenili so tudi mnogo vojnega gradiva. Ta uspeh je močen sunek v ruski bok ob Dukli.
Bojišče ob Dukli.
Položaj na bojišču ob Dukli je nespremenjen. Naše čete so zasedle trdne postojanke, ki oneinogoču-jejo vsak sovražni poskus, predreti našo bojno črto. Ceravi.o se vršijo boji ob Dukli z vso srditostjo, vendar se velika karpatska bitka ne bo odločna na tem ozemljil, ampak na obeh krilili, t. j. pri Stanislavu in na zaliodno-severni strani Dukle, V prelazih ob Dukli se naše čete izključno le branijo proti nasprotnim napadom. Naše poveljstvo je izbralo ta način \ojevan-ja, ker so prednosti tega vojevanja na ozemlju pri Dukli zelo velike. Armada, ki napada, ima vedno najtežje izgube. Rus , ki so v prvi polovici sedanje vojske le malokedaj šli z bajonetnimi naskoki nad Avstrijce, so sedaj prisiljeni, da vsak dan ponavljajo naskoke» Njih napadi pa se vedno pod krvavimi izgubami po esrečijo. Izmed avstrijskega orožja povzročajo havbice (topovi) Rusom velikanske izgube.
Naši topovi v Karpatih.
Madžarski list „Az Ujsag" poroča o razgovoru /. nekim avstrijskim brigadirjem, ki se je izrazil o av-stro-ogrski in ruski artileriji tako-le: „Zdelo se je za h p, da bodo Rusi v Karpatih nadvladah ne glede na to, koliko baterij bi mi postavili v boj. Začetkom bojev v Karpatih so namreč stali Riusi v izbornili postojankah ter so s svojimi 12 centimeterskimi havbicami streljali 8 km daleč. Kmalu pa se je pokazalo, da ruska artilerija ki^ub svojim izbornim postojankam ne more nadvladati naših baterij, da, k večjemu more ruski ogenj ščititi last 10 infanterija pred nami. To se da lahko razlož i : Tako dolgo namreč nismo posegli v boje, dokler nismo izenačili prednosti in dospeli v postojanke, v katerih smo se mogli razvi ti. iT o je hUo namreč glavno vprašanje vseh bojev v Karpatih. Slo je za to, da spravimo topove na gore in da pripravimo tam tudi prostore, kjer bi mogli postaviti topove. Ljudje in konji tega niso mogli, zato so morali to o-praviti voli. Topove smo položili na vozove, v sredi razpolovljene. Sest, osem, včasih deset volov je komaj speljalo en top. Od spodaj se je dostikrat videlo, kakor da se pomikajo ti vozovi po navpični steni navzgor. V ledu in gozdovih je b.lo treba naprav ti pota, Najbolj so se Ru.si bali, da se naon bo posrečilo, postaviti topove. To so skušali za vsako ceno preprečiti. Neprestano in silno so obstreljevali ceste, jih skušali uničiti in razbiti, da bi onemogočili transport. Da ne bomo pošiljali svodih topov za infanterijo na cestah marveč čez gore, na to niso mislili. To se jim je zdelo popolnoma nemogoče. Rusi, ki vsled ponovnih vpadov žal ravno tako dobro poznajo ozemlje, kakor mi sami, niso mogli verjeti, da bi zmogli kaj takega. Sami so to poskušali, ni se jim posrečilo. Našli smo sledove, dokaze teh poskusov. Neresnično je tudi, da bi bili Rusi v bojih v Karpatih bolj štedili z iminioijo. Nasprotno so njih topovi grmeli dan in noč. Odkritosrčno moram izjavit1, da se ruska kavalerija ni izpre-menila, nikakor pa ne njej v slabo. Zelo ozlovoljiti mora, če slišimo nasprotna poročila, ki kažejo nepo-učnost in zmanjšujejo s tem samo zaslugo naših izbornili vojakov, ki stoje v tem orjaškem boju enakovrednemu nasprotniku nasproti. Ruska artilerija je tudi danes dobra in daje težkega dela, če jo naj prepodimo iz njenih postojank. Vendar se to posreča in se je že posrečilo,"
Izpad iz Przemysla.
Ruski, predvsem petrograjski listi, slave junaštvo branilcev Przemysla. Poročajo, da zadnje dni av-stro-ogrske čete ponovno izpadajo in da ruske čete najljuteje napadajo,
Rusko-Poljsko pod avstrijsko upravo.
V rusko-poljskih okrajih Pietrkow, LaSki, Nowo-radomsk in Oenstochovv je upeljana avstrijska uprava. Prebivalstvu so zagotovljene vse pravice, ki jih je imelo dosedaj» Prepovedano je le, izvažati žito., krompir, seno, steljo, oves, usnje, nafto, živino in živila s. ploh To je znamenje, da na Rusko^Poljskem trdo stojimo ter da so naše postojanke ob Nidi nepremagljive.
Nad Varšavo.
Rusko umikanje vsled poraza pri Mazovskih jezerih še traja naprej. V prostoru med Izhodno Prusi-jo in Varšavo pa so Rusi nakopičili velike množice vojaštva,. Preprečiti hočejo, da bi se nemška vojaška moč, ki je zmagovala v Izhodni Prusiji ob Mazovskih jezerih, z vso silo ne obrnila proti jugu ter tudi od severa sem napadla Varšavo. Pri P r a s n y š u so ruski oklopni avtomobili napadli Nemce od vseh strani in jim zadali strašne izgube. Nemci so se umaknili iz mesta proti severu in zahodu.
Boj za Carigrad.
Rusija je že od nekdaj gledala s poželjivimi očmi na turško prestolico Carigrad in dardanelsko mor. sko ožino, že od nekdai s* je prizadevala na vse kri-plje, da bi spravila Carigrad in Dardanele, ki ovirajo prosti izhod ruskih vojnih in trgovskih ladij v sredozemsko morje, pod svojo oblast. Toda vsa dosedaj-na njena prizadevanja so bila brezuspešna. Carigrad in Dardanele so čuvali kot dragocen biser največji tekmeci Rusije — Angleži, ki bi istotako radi gospo' dovali nad Carigradom in Dardanelaani. Toda v sedanji svetovni vojski, se je izpremenil ves položaj. Kakor znano, primanjkuje Rusiji zlasti topov, katerih bi mogla dobiti v zadostnem števcu edino le iz Francije, Anglje in Amerike skozi Dardanele v Črno morje. Toda to je izključeno, dokler ima Turčija v Dardane-lah kaj govoriti. Da uresniči Rus j a svoje stare želje po Carigradu in Dardanielah, je smatrala sedanji vojni položaj za ugoden ter pritisnila z vso silo na Anglijo, naj se ta odpove svojim željam po Carigradu ter prepusti Carigrad in Dardanele Ruaijjii, Z dolgim o-brazoin je morala Anglija vgrizniti v to kislo jabolko, ker je Rusija dala razumeti, da bi sicer ustavila vse svoje prodiranje v Nemčijo. Nadalje je zahtevala Rusija od Anglije, da mora njeno vojno brodovje, združeno s francoskim, takoj začeti obstreljevati Dardanele, prodreti pred Carigrad in prisiliti Turčijo, da opusti sovražnosti proti Rusiji. Rusija bi bila vsled tega močno razbremenjena in bi mogla svoje čete poslati iz Kavkaza proti Nemčiji,
Anglija se je udala. Združeno angleško-franco. sko sredozemsko vojno brodovje je napravilo prvi resni napad na Dardanele dne 25. februarja. Obstreljevanje se ponavlja z malimi presledki dan za dnevom. Naloga angleško-francoskega, brodovja je, uničiti vse trdnjave ob Dardanelah in priti do Carigrada in še naprej v Črno morje, kjer sedanje turško brodovje nadkriljuje rusko, Uvaževati je, da so Dardanele na obeh straneh močno utrjene, dolge 71 kilometrov in ponekod le 000 metrov široke. Mogočno angleško-tfran-cosko vojno brodovje, govori se, da 00 vojnih ladij, obstreljuje utrdbe Kumkale, Orhanil, Sedil in Erto-grul. ki stražijo vhod v Dardanele. Glede uspehov obstreljevanja si poročila zelo nasprotujejo. Turška u-radna poročila pravijo, da so angleško-francoske vojne ladje dosedaj l,e neznatno poškodovale omenjene u-trdbe, pač pa je bilo zelo težko poškodovanih več an-gleškor-francoskih vojnih ladij. Temu nasprotno pa pravijo angleška uradna poročila, da so morale vsled obstreljevanja dne 25. februarja utihniti 4 dardanel-ske utrdbe, nakar so udrle angleške vojne ladje 4 kilometre daleč notri v Dardanele in odstranile vse mine. Dne 26. februarja so že obstreljevale dardanelsko utrdbo Dardanus. Izkrcale so nato čete pri utrdbah Kumkale in Sedil in so popolnoma porušile imenovane utrdbe.
Ali bo obstreljevanje Dardanel končno uspešno, o tem se š'e sedaj ne more izreči nobena sodba, vser kakor pa spada dejstvo, da, napada Dardanele kar 60 vojnih ladij, med svetovno največje dogodke. Rumuni. ja, Bolgarija in Grčija pa nič kaj rade ne čujejo, da bi naj nad Carigradom in morskim prehodom iz Črnega morja v Sredozemsko morje zanaprej gospodoval R;us. Najrajše bi vsaka imela Carigrad, če že to ni mogoče, naj bi ostal tamkaj Turek.
Domača in zunanja politika.
Italija in Rumunija.
Naše razmerje z Italijo in Rumunijo je kakor dosedaj povoljno. Nič. se ni zgodilo, iz česar bi mogli sodi,ti, da se je položaj poslabšal. V Rumuniji je celo javno mnenje radi ruskih neuspehov v Rukovini in Karpatih ter radi ruske zahteve po Carigradu in Dardanelah nam nekoliko prijaznejše. V Italiji so začeli dijaki šuntati za vojsko. Vlada zapira vsled tega visoke šole. Za nevojaško prebivalstvo primanjkuje v Italiji žita in premoga. V državnem zboru se je sprejelo več postav, ki urejujejo razmere v vojski.
Podmorski boji med Anglijo in Nemčijo.
Vsled nemških m'n in podmorskih čolnov 130 angleških parnikov ne more odpluti iz pristanišč, ker mornarji branijo voziti. Dosedaj je od 18. februarja potopljenih nad 15 angleških ladij. Nekatera poročila naštevajo celo 26 potopljenih ladij. Na dveh ladijah je bilo tudi po par tisoč angleških vojakov, katere so hoteli prepeljati na francosko bojišče. Našli so smrt v moriu, predno so prišli na bojišče. Severna Amerika se trudi, da bi ublažila pomorski boj med obema drža. vama.
Japonska in Kitajska.
Japonska ni naznanila vseh zahtev, katere je stavila, Kitajski, svojim zaveznicam Rusiji, Franciji in Angliji. Od 21 zahtev jih je 10 zamolčala. »Sedaj so tudi zaveznice na Japonsko hude. Japonci so zasedli kitajski mesti Matčang in Futšon, severno od Port

Arturja, baje radi varnosti japonskih trgovskih naselbin, Razburjenje proti Japoncem na. Kit .jskem, narašča. Združe. e države Sever :e Aroer kie ma,o v za-šči-to Kitajske pripravi eno dvojno bro 'o\ e
Razne nov i ca.
*	Cenjeni naročniki, pozor! Tistim naročnikom, ki so si naročili list samo za četrt leta in katerim je potekla naročnina, dne 1. marca, smo list krat-komalo ustavili. Kakor hitro bodo plačali list naprej, jim ga zopet pošljemo. Vse stare naročnike, ki še lista za leto 1914 niso plačali, prosimo, da to storijo še vsaj do Velike noči. Pri eni prihodnjih številk bomo z rudečim križcem na ovitku zaznamovali vse tiste, ki nam še dolgujejo list za 1. 1914. V sedanjih težavnih razmerah moremo list j ošiljati samo proti gotovemu plačilu, ker moramo tudi mi papir, barvo in drugo vse drago plačati in sicer taikoj, ako hočemo kaj dobiti! Brez denarja ne dobimo nič. Kdor si list naroči pismeno, pa ne pošlje nič denarja, dobi samo eno številko, kateri se priloži položnica, A nadaljne številke dobi še le, ko pošlje naročnino.
*	Kdo ne dobi lista? Naši naročniki se velikokrat pritožujejo, da lista ne dobijo nič, ali pa neredno. Temu nismo mi krivi. Mi pošljemo list za v s e naročnike naenkrat in o b i s t e m č a s u, to je v četrtek popoldne, na poŠto. Pošte pa v sedanjih razmerah mnogokrat list napačno razpošiljajo, Prejšnji u-radniki namreč so morali k vojakom in zdaj morajo delo opravljati neizvežbani ljudje, katerim se pripeti marsikatera pomota. Tudi tukaj se torej pravi: potrpeti! Kdor lista ne dobi redno, naj ga reklamira. Reklamacije so poštnine proste, pa biti morajo odprte. Na reklamaciji se naj tudi napiše, koliko, kdaj in na kateri naslov se je poslala naročnina.
C. g. Peter Štefan, c. in kr. duh. profesor na kadetnici v Mariboru, je zbolel. Nadomestoval ga bo profesor dr. Mat. Slavič.
Duhovniške vesti. C. g. Martin Kožar, kaplan v Smartnu pri Slovenjgradeu, je prestavljen v St. Ilj pod Turjakom.
*	Skof Hitmaier zbolel na pegastem legarju. Linški, škof dr. Rudolf Hitmaier je zbolel na pegastem, legarju. Kot goreč dušni pastir si je nakopal bolezen pri obisku na pegastem legarju obolelih ruskih in srbskih ujetnikov v mestu Maaithhausen, Ljudomili škof, ki je, kakor smo poročali, večkrat obiskal razne bolnišnice ranjenih in bolanih vojakov in jim še oelo stregel, je obiskal iz ljubezni do bližnjega tudi bolnišnico za pegastim legarjem zibolelih ruskih in srbskih ujatnfikov, da prinese bolnikom versko tolažbo. Pri tem plemenitem delu si je nakopal kal bolezni. Po sodbi zdravnikov je upati, da bodo obče priljubljenega cerkvenega kneza ohranili pri življenju.
*	Stoletni duhovnik. V budimpeštanskem samostanu oo. piaristov živi stoletni duhovnik Ivan Matu-sik, ki je torej najstarejši duhovnik, na Ogrskem. Star-čekrduhovnik še ima svež spomin in rad pripoveduje dogodke iz prvih časov svoje mladosti.
*	Bogoslovja v Mariboru niso oblastveno za-tvorili, kakor je Čitati v nekaterih listih. Trebuštai tifus se je pojavil samo med vojaki, ki so bili sonasta-njeni v bogoslovju, ne pa med bogoslovci. Obolele vojake so odpeljali v bolnišnico, sobe razkužili, a med bogoslovci sploh ni bilo tifusa, V bogoslovju se nepretrgoma poučuje.
Zadružna Zveza ima svoj občni zbor dne 10. marca v Ljubljani.
Pristopajte k Leonovi družbi! Izšel je 2. zvezek „Časa", znanstvenega glasila Leonove družbe, z zelo zanimivo vsebino. „Cas" izhaja dvomesečno. Letos izda družba za svoje Člane razven glasila še tri knjige in sicer: Izbrani spisi o. Skrabca; (Slovenski župani v preteklosti, od dr. .Grudna in roman Malenkosti od Colome. Danes smo razposlali odličnim Slovencem na Spodnjem Stajerju vabila, da sprejmejo poverjeništvo za to velevažno prosvetno družbo. Do-kažimo. da v teh resnih časih ne zanemarjamo tudi kulturnih nalog. Gospodje naj blagovoljno sprejmejo poverjeništvo.
*	Šolsko leto se ne bo po cieli Avstriji, kakor se je govorilo, končalo koncem maja, ampak kakor navad-i o. Vkljub temu se lahko pouk na onih šolah, kjer so ctroci potrebni za kmečko delo, ustavi. Treba je le dovoljenja deželnega šolskega sveta. Ako pa kateri krajni šolski svet hoče zadevo hitro rešiti, naj se o-brne brzojavno na poljedelsko ministrstvo, da bo kratkim potom doblo dovoljenje pri naučnem ministrstvu.
*	Zaradi «alice se je dr. Korošec zopet obrnil na poljedelsko ministrstvo in dobil dne 2. marca od dvornega svetnika v poljedelskem ministrstvu Porte-la to-le brzojavno sporočilo: „One količine bakrenega ga vitrijola,, za koje so se organizacije na Štajerskem pogodile s tovarno v Ustiu, bodo gotovo na prosto dane. Toda ta količina tukaj ni znana. Portele." Na naše poizvedbe smo zo'pet dognali, da vsled tega
dobi „Verband landwirtsch. Genossenschaften Steier-m irks" v Gradcu kakih 10 vagonov galice. Te dni pojde poslanec Pišek zarajdi galice posredov at na Dunaj.
*	Obrazec za uloge! Kakor pišemo na 1. strani, bi b lo zelo priporočljivo, ako županstva in zadrugo zaradi uravnave, kako se naj uporablja, žito in moka, takoj naredijo tri uloge in sicer na c. kr. zno-tranje ministrstvo, na c. kr. poljedelsko ministrstvo, ter na c. kr. namestništvo m Gradcu. Mi podamo obrazec za ulogo, katerega seveda županstva in zadruge lajhko po svoji previdnosti ali z ozirom na posebne krajevne razmere primerno spremenijo, oziroma razširijo. Obrazec se glasi:
Slavno c. kr. notranje ministrstvo! (oziroma: Slavno c. kr. poljedelsko ministrstvo! oziroma: Slavno c. kr. namestništvo v Gradcu!)
Naše ljudstvo, ki j« poslalo veliko hrabrih mož in mla-denieev na bojišče, se dobro zaveda velike državljanske naloge, ki jo ima prebivalstvo, katero je ostalo doma. Ta naloga je, da prideluje živež za vojaštvo, za mestno prebivalstvo in za se. Kakor naši vojaki na bojišču, tako zvesto hoče tudi naše kmečko ljudstvo vršiti dcprvi važno patriotično nalogo, iz ljubezni do cesarja, do Avstrije in do ljudstva samega.
Toda važen pogoj, da ljudstvo lahko opravlja težka kmečka dela, je, da ima pri svojem delu dovolj živeža. In ta obstoji v nasprotju z mestnim prebivalstvom, ki se prehranja večinoma od mesa, pri kmečkem prebivalstvu skoro izključno iz jedi, ki se napravljajo iz moke. Za to prosimo:
1.	da se pri staini uravnavi, kako smemo uporabljati moko in žito, določi za kmečko prebivalstvo vsaj 1 kg moke, katero smemo uporabljati na dan za eno osebo. Skušnja nas u-či, da je ta količina pri kmetu na dan za osebo potrebna, a-ko hočemo vsako osebo v družini in med delavci oskrbeti s potrebnim kruhom in jedjo.
Neobhodno potrebno se jiavr» tudi zdi, da živinorejo kolikor mogoče držimo vsaj na vfišini, na kateri se nahaja se. daj. Ker je tudi v ta namen treba primerne klaje in ker je takozvano zadnje žito (večinoma) že uporabljeno, za to prosimo:
2.	da se gotova količina (žita in moke pusti prosta tudi a) za prašičjerejo; b) za teleta in mlade krave; c) za žrebeta; d) (za perutnino.
Kraj, datum, pečat, podpis.
*	Kmetovalcem Avstrije. Poljedelski minister dr. Zenker je nanovo izdal na avstrijske kmetovalce oklic, v katerem jih spodbuja, naj dobro obdelajo svojo zemljo, naj ne ostane niti košček zemlje neporabljen, naj nasajajo zgodnji krompir in zgodnjo zelenjavo, naj Štedijo s semeni, naj sejajo tudi jaro ogršči-co in jaro repico ter lan in konoplje. Bilo bi dobro, ako bi se ta oklic prečital tudi v naših izobraževalnih društvih in se o njem razpravljalo. Sploh bi se naj o gospodarskih zadevah v naših društvih sedaj pridno in pogosto razpravljalo.
Domače platno In domače olje. Minister poljedelstva naglaša vv svojem zadnjem razglasu na kmete, da naj sade zopet rastline, iz katerih se pridobiva preja in olje. Vojska maim je torej pokazala, koliko je vredno, Če pridelujemo, kar je mogoče, doma in smo tako neodvisni od zunanjega trga, KNko drago je olje in mogoče še, da bi ga sploh ne dobili. Prej so ga pridelovali doma iz bučinega in solnčničinega semena, iz orehov in ogrščice, repice. Posebno bučino in solnčnično olje je zdravo in okusno jedilo. Lanena in konopljina preja nam je dajala tkanine, Ei so se držale tudi po sto let, kar kupimo zdaj, pa nam služi komaj par let. Sicer pravijo nekateri, da bi bilo silal neumno tratiti zdaj čas s pridelovanjem lanu in pre-denjem in tkanjem, ali zadnji dogodki n'als pouče, da temu ni tako. Svetovna vojska nas uči, da je treba gospodariti tako, da bomo imeli vsega doma. Naj ne leži neobdelana ali zatrznjena nobena njiva ali leha, in dovolj bo kruha, kakor je dovolj dela.
*	Sadite zgodnji krompir! Ce je zgodnji krompir kot sočivje že odnekdaj velikega pomena,, zlasti v bližini večjih mest, je letos dolžnost vsakega posestnika še tako majhnega vrta, da si ga nasadi, kajti brezdvomno je, da bo v poletnem času veliko pomanjkanje tega važnega živila. Samoobsebi umevno se da zgodnji krompir pridelovati, tudi na polju in je letos ¿lasti priporočljivo, da se saditve zgodnjega krompirja, tudi kmetje poprimejo v večji množini, ker bo imel gotovo zelo dobro ceno. Povsod, kjer je zemlja za krompir pripravna, dobro obdelana in lega nekoliko proti severnim mrzlim in vzhodnim vetrovom zavarovana. se da zgodnji krompir pridelovati z dobrim uspehom. Ziemlja bodi dobro zagnojena, kajti zgodnji krompir se mora hitreje razvijati, kot pozni in mora '.moti na razpolago večje množine reddbih snovi. Zato ne smemo pri zgodnjem krompirju šteddi z, gnojem. Važno je vprašanje., kakšne vrste je saditi, Sort zgodnjega krompirja je velko, ampak dobrih vrst je le malo. Najzgodnejši in najbolj; razširjen je „šestteden-ski" krompir. Ker pa razmeroma malo rodi in daje v najboljšem slučaju le .5- do 0 kraten pridelek, ni za pridelovanje v velikem priporoči iv, „Cesarska krona" je znana vrsta, ki dobro in precei stanovitno rodi. Rase močno in daje v ugodnih slučajih 15h do 20 kratni pridelek. Poleglega se da dobro siliti in ni občutljiv proti spomladnim mrazom, ,.^ana (zgodnja) roža" je sicer že 40 let stara vrsta, ampak še veclro ena najboljših. Čeprav ni njen okus tako dober kot pri drugih sortah, je pa njena rodovitnost najbolj sigurna. Od raznih drugih nazgodnejših vrst ie Še omeniti: Cvikavski krompir, dal;e krompirje: Triumf, Thurin-gia., Biser iz Erfurta itd. Tu imenovane sorte krom-n rja so nemškega izvora. Pa tudi na Češkem ie nri-delovanje krompirja zelo razšireno 'n so tam priljubljene mnoge domače vrste, n. pr. Vanikova šneciali-teta rogljički (kifelčki) „non plus ultra", Vanjkov ju-
djsk .6erv©tiC0vy) krompir, dalje: mi .istr. krajan Prašek, Viktorky, Janovky (Ivanovke od sv. Janeza Kr-stnika, ker takrat zore) itd. Za silenje priporočajo od tajili vrst ziasii: Biser iz Eriurta, Triurni in Cesarska krona, S sad tvijo kaljenega krompirja ni dobro dolgo čakati. Najbolje je, da se prične že koncem meseca marca, kakorhitro se zemlja usuši o l z mske vlage. V drugi polovici meseca j ulja se lehko ves krompir, če smo ga sadili kaljenega, izkopa.
*	Pivo dražje. Družba alpskih pivovarn ar jev nam nazna.ija, da se je pivo s 1. marcem podražilo za 4 vinarje pri l.tru, ker so se tvarine za pridelovanje izredno podražile. Ob enem ye bo tudi množina izdelovanja piva omejila,
*	Papir in papirnati izdelki se podraže, ker je poraba papirja za vojake čedalje večja, Uporablja se papir v vojsk, kot obveza za ranjence, kot nadomestilo bate pri ranah n za pokrivala,' za zavijanje nog, ¡ rs in hrbta, za zalepljenje lesenih barak, podplate n drugo. Ker se je podražilo izdelovanje na vse strani, so sklenili nedavno tovarnarji, da podraže v najkrajšem času papirne izdelke ne pav prečno po procentih, ampak po načinu in stroških izdelka,
*	Gorica zdravilišče za vojaške konje. Pred tedni so pripeljali v Gorico 340 deloma bolanih, deloma ranjenih vojaških konj, ki so v nenavadno kratki dobi ozdravili tako popolnoma, d'ai so zopet sposobni
vojaško službo. Sedaj so zopet pripeljali 300 bolanih in ranjenih konj v Gorico.
*	Zapirajte žganjarne! Ministrstvo notranjih zadev je izdalo novo naredbo, ki določa, da< se morajo žganjarne še poprej z n ipirati, kakor je bilo dosedaj določeno, ter da se v slučaju potrebe morajo zapreti tudi o vsakem času, kakor n. pr. opoldne. Nadalje se določa, da se mladoletnim in takim osebam, k.,i so u-dane žganjepitju, brezposelnim in pijancem, beračem in lenuhom, postopačem in pretepačem ne sme prodajati žganja. Določa se tudi, da se y slučaju potrebe ne proda žganja delavcem in vojaJškim osebam. V krajih, kjer je več žganjarn, se lahko po potrebi u-pelje, da je eden dan odprta ta, drugi dan pa katera druga žganjarna. Ob dnevih, kadar se vršijo nabori ali kadar so poklicani podi orožje črnovojniki in rezervisti, lahko oblaisti odredijo, da se zaprejo vse žganjarne za krajši ali daljši čas. V slučaju prestopka proti tej naredbi lahko zapre oblast dotično žgan-jarno za eden ali dva dni, ali pa tudi za delj časa. Dobro bi bilo, da bi naša „,Sveta vojska" izvrševanje te naredbe pospeševala in nadzorovala. Mi smo voljni objaviti vse, kar se bo v katerem glavarstvu v tem oziru dobrega ukrenilo.
*	Dragi „Slov. Gospodar"! Bodi mi pozdravljen, moj najljubši slovenski list. Rad sem Te prebiral, posebno zadnji čas moje vojaške službe si se mi priljubil. Po preteku šestih tednov sem spet čital Tebe, „Slovenski Gospodar." Sedaj sva daleč narazen. Ti tam v mili moji Sloveniji, v mestu Mariboru, jaz tukaj v severni nemški Češki. Slovenski fantje črnovojniki od pešpolkov Štev. 47, 87 in 97 smo tukaj včasih prav veseli, čeralvno nas nadleguje huda zima, ko po noči in po dnevu ujetnike čuvamo. Bodi mi srčno pozdravljen, slovanski narod. Zmaga je in bode na naši strani. Živel naš prebiti vladar. Živela Avstrija! Reichenberg, dne 27. februarja 1915. — Simon Krajnčič.
*	Mrtvi se oglašajo. Iz Podčetrtka nam pišejo: Janez Kliček, doma iz Sedlarjevega, ki je služil v Mariboru pri domobranskem pešpolkiU štev. 26, se je udeležil boja v Galiciji. Zadnje njegovo poročilo je bilo z dne 18. avgusta 1914. Njegovi tovariši, ki so se ranjeni iz boja vrnili, so poročali, da je padel, eden je celo rekel, da. je preko mrtvega stopil. A dne 17. februarja so dobili njegovi domači pismo, v katerem piše, da so ga dne 26. avgusta zvečer Rusi ujeli in da je ž njim vred v ujetništvu pet tovarišev iz St. Petra pod Sv. gorami in eden iz Buč. Mesto, kjer se nahaja, se imenuje Cisto Polje. Pošilja, prisrčne pozdrave! ;
*	Dvorni svetnik g. M. Bedjanič v Mariboru jo dobil od svojega nečaka Andraža Bedjaniča, ki še kot topničar bori na severnem bojišču, dne 20. febr. dopisnico s sledečo vsebino: Dragi stric! Do danes sem še hvala Bogu živ in zdrav. Zima je malo ponehala in sneg je precej skopnel, samo blata je od dne do dne več in vsaki dan idemo od zmage do zmage! Ce bo šlo zmiraj tako naprej, smo za par tednov na meji. Pišite mi kaj! Prisrčno vas vse pozdravlja vaš Andraž
Oče in sin odlikovana. Decembra mesca smo poročali, da je bil radi hrabrega zadržanja, pred sovražnikom na severnem bojišču sin g. državnega in deželnega poslanca viteza Pogačnika, Branko vitez Pogačnik, odlikovan z vojaško zaslužno svetinjo z vojnim okraskom: sedaj se pa poroča- d'a je za hrabrost pred sovražnikom na južnem boiišču prejel drž. in dež. poslanec stotnik Josip vitez Pogačnik vo;ašlco zaslužno svetinjo z vojnim okraskom (signum laudis).
*	Odlikovan Haložan. Odlikovan je bil na južnem bojišču dne 7. svečana t. 1. za več uspešnih in hrabrih del s srebrno kolaino II. razreda naš slovenski rojak od Sv. Barbare v Halozah g. ložef Petrovič, orožniški stražmojster v Kotoru.
*	Odlikovani slovenski vojaki. Z 1 a t o k o 1 a j-n o za hrabrost so dob li radi junaškega zadržanja pred sovražnikom: štabni narednik ,Tor?.e' Strelen, narednik Ivan Ha^žekovič in četovodja Martin A dren-šek ter Alo'z'i L'siak, vs: štir:e od pešnnlkn št. 87. Srebrno kolaino TT. razreda so ^n^nV: kor-poral Leopold Lampreht, frajfar Alojzij Salesina in
JT
Naiim vojakom
naročajte „Slovenskega Gospodarja")! V vseh pismih, ki jih dobivamo z bojišča, izražajo vročo željo po slovenskem čtivu! Vsak teden bo jim „Slovenski Gospodar" prinesel ljube pozdrave in novice od doma. Naročite vsaj za tri mesce! Za tri mesce stane „Slovenski Gospodar" 1 krono.
4. marca 1915.
„SLOVENSKI GOSPODAR."
Stran 5.
¡>ešec Jakob Plevčak, tudi od 87. pešpolka, Odiiko-vanci so se borili na južnem boj šču.
Odlikovani vojaki slovenskih polkov. Srebrno k o i a j n o prve vrste za hrabro obnašanje pred sovražnikom so dobili: praporščak Rudolf Potočnik, četo vodja Jožef Golob, Jožef Grabner, Ivan Linhart. Ivan lil bi, pešec Kari Rath, Ivan Re.terer od 17. pešpolka; praporščak Peter pl. Bolšving in i'eter Schipler, računski podčastnik Jožef Doberšek, I Mulami narednik Vinko Majcen, čptoModja An^on Deučbauer, Jožef Znidarič, Ivan Agrež, Ivan Vigec, : orporal Anto i Kržan, frajtar Jurij Otorepec, nadomestni rezervist Alo.z Rajli od 8 7. pešpolka; ti-iulariii stražmojster Hugon Cernicki in četovodja Leopold Filip č od 5. d r a g o n s k e^g apolka. Srebrn o k o 1 a j n o d r u g e v r s t e so dobJ.: računski podčast ik Valentin Vertč, Irajtar A:to:i Maj čenč, pešec Roman Bende, Franc Masera od 4 7. pešpolka; poročnik Franc Rodošek, četovodja Anton Deučbauer, korporal Sta i ko S vi ki, Franc Tržan, Fr. Ulaga, orožar Ivan Arzeničnik, frajtarji Hinko Polivka, Kari Pud, Franc Vincek, pešci Jožef Belej, Matija Fekonja, Anton Gajšek, Andrej Hrovat, Anton Jer-nejšek, Ivan Jurkošek, Filip Kobola, Miha Kos5, Ivan Kotnik, M ha Kres.nk, Ivan Ogfinc, Franc Sazbec, Avgust Vodopivec, Jožef Zete o, Ivan Žerov::ik od 87. pešpolka; ognjičar Franc Vilčnik, četovodja Andrej Grabner, Leo Fontana, Franc Hernet, Ferdo Kren, Anto i Mar in nadtopničar Fra cDobaj od polj-kega kavb'čnega polka št. 3.
*	Hrabrost slovenskega vojaka. Z veliko zaslužno kolajno e bil odlikovan 1. sušca ¡Slovenec Peter Sadravec, četovodja pri 7. topničarskem polku, doma ;z Frankovc pri Ormožu, kateri je sam ostal živ pri topu in 3K ure neprenehoma streljal na Ruse iui tako i udi pripomogel, da so 1200 Rusov ujeli, čez 60 vozov trena polnih živil in vozov uplenili in veliko število sovražnikov pobili,. Slava slovenskim junakom!
*	V vojnih časih se rode dečki. „Dziennik Cie-szynski" poroča, da je med novorojenci v dveh poljskih občinah v Sleziji pretežna večina dečkov. Od J. januarja do 15. februarja 1915 se je rodilo v vasi Javrorzu 20 otrok. Izmed teh je bilo 18 dečkov. V Bi-strzyci se je v tem Času rodilo 15 dečkov in samo 1 deklica.
*	Prebiranje črnovojnikov od 37. do 42. in celo do 50. leta. Danes 4. marca bo objavljen odlok, ki podiva k prebiranju črnovojnikov od 37. do 42. leta. V i oštev pridejo črnovojnikii, rojeni od leta 1873. do v-itetega 1877. leta, ki niso bili potrjeni ali pa so bili do 31. julija 1914 vsled superarbitracije odpuščeni iz .skupne vo ske, mornarice, deželne brambe ali orožni-šlva; nadalje tisti, ki so šele pozneje pridobili avstrijsko, ogrsko ali bosansko-heroegovinsko državljanstvo in še niso bili pri naboru. Označeni se bodo morali od časa razglasitve odloka pa do dne 20. marca zgladiti pri občinskem uradu, svojega bivališča. Seboj morajo prinesti potrebne listine, n. pr. kritni list, domovinski list, delavsko ali službeno knjižico» Prebiranje se bo vršilo od 6. aprila do 6. maja.. Istočasno bodo baje — uradno še ni razglašeno — vpoklicani pod o-rožje tudi bivši' vojaki in sioer od 42. d o 50. I e t a.
*	Nemški cesar Viljem — Hadži Mohamed Haljum. Angleški listi so pred kratkim poročali, da smatrajo mohamedanci nemškega cesarja za Mohamedovega naslednika. Pripovedujejo o njem, da namerava v bližnjem času romati v Mekko, ki je svetišča mohamedancev, in še več drugega. Zanimivo je, kako nastajajo te pripovedke. V mošejah (turške mo-lilnice) v Palestini se sedaj opravljajo molitve za zmago turškega orožja in za zmago orožja turških zaveznikov. V teh molitvah se imenuje nemški cesar Hadži Mohamed Haljum. Haljum je poarabljeno ime za Viljem. Mohamed je pa častno ime, M se mu ga prideva, približno kakor: („Mohamedu enak." Hadži (to je romar v Mekko) sicer ni nernšKi cesar Viljem v pravem pomenu, vendar mu pridevajo ta priimek, Ker je obiskal mesti Jeruzalem in Damask, ki sta tudi za mohamedance sveta kraja. Ta dejstva so bila povod, da je prineslo angleško časopisje zgoraj imenovano pripovedko.
*	Izgube naših nasprotnikov. Kakor čitamo v „Karntner Ze tung", je izdal mednarodni, urad „Rn-dečega križa" v Ženevi ta-le izkaz izgub, ki so jih i-inele države tro;nega sporazuma: 1. Srbija od 1. avgusta 1914 do 10. januarja 1915: bolnih in ranjenih 125.000, trajno nesposobnih 19.500, vjetih 46. 000, mrtvih 87.000, torej skupaj 278.500 izgub. - 2. Črna gora od 1. avgusta 1914 do 10. januarja 1915: bolnih in ranjenih 38.000, trajno nesposobnih 12.500, vjetih 18.500, mrtvih 22.000, skupaj 91.000 'izgub. - 3. Japonska od 1. avgusta 1914 do 2. novembra 1914: ran-jen h in bolnih 36.000, trajno nesposobnih5500, mrtvih 11.500, skupaj 55.500 izgub. — 4, Rusija, od 1. avgusta 1914 do 10. januarja 1915i bolnih in ranjenih 1,490.000, traino nespos'nb"ih 421.500, vjetih 769.000, mrtvih 464.000, skupaj 2,115.500 izgub. — 5. Belgija od 1. avgusta 1914 do 3L decembra 1914: bolnih in ranjenih 62.000, trajno nesposobnih 27.500, ujetih 49.500, mrtvih 72.000, torej 212.000 izgub. — Francija od 1. avgusta do 31. decembra 1914: bolnih in ranie-n h 718.000, trajno nesposobnih 439.000, vjetih 494,500 mrt ih 464.000, skupai 2,115.500 izgub. - 7. Anglija nd 1. avnusta do 31. decembra 1914: bolnih in ranjenih 185.000, trajno nesposobnih 49,500, vjetih 82.500,
mrtvih 116.500, skupaj 433,500 izgub. — Ako se iz teh .stev.ik izračunajo povprečno izgube do današnjega dne, poiem je Srbi.,a v celem izgubiia 340.000 mož, Cr-
a gora 111.200 mož, Rus ja 4 milijone 184.300 mož, Belg ja 292.000 mož, Francija 2,909.000 mož in Angl ja (¡00.000 mož, skupaj torej 8 milijonov 436.000 m0ž. Odgovornost za točnost podatkov pripada prej imenovanemu 1 s tu.
Oče pokopal svojega lastnega sina. Na francoskem bojišču je dne 9. avgusta 1914 v bojih med Mühlhausenom in Napoleonskimi otoki padel vojak Ksaver E. od 169. nemškega infanterijskega polka. Padli vojak je bil rojen v mestu Riedisheim in je pred vojsko stanoval v Mühlhausnu. Pogrebcem-vojakom ni bilo znano, kje stanujejo sorodniki padlega vojaka» radi tega jih niso mogli obvestiti o njegovi junaški smrti. Sorodniki so bili zelo razburjeni, ko so bila vsa povpraševanja za vojakom brezuspešna. Po dolgem povpraševanju se je dognalo, da je Ksaver E. padel dne 9. avgusta pri mestecu Modenheim in je bil pokopan v tamošnji velik skupen grob. Pozneje se je tudi dokazalo, da je oče padlega vojaka sam pomagal kopati dotični grob in je bil .¡tudi navzoč, ko se je njegovega sina zagreblo.
*	Gališki begunci. Od mnogo strani se nam ,avlja želja, da bi se okrajne politične oblasti močnejše zavzele za. to, da ne dobimo več na Slovenski Sta-jer ga I1 ških beguncev, ker jih itak imamo že zelo ve-i.ko. Odkar je nas t pila zapora moke in žita, so nastale tudi s prehrano težave. Kakor razvid mo iz listov, se tudi nemško štajersko prebivalstvo brani beguncev, čeprav jih ima samo po barakah, mi pa po
aših hišah.
*	Premične barake. Županstva morajo tekom 14 dni naznaniti okrajnim glavarstvom, kako stališče zavzemajo napram premičnim barakam, ki bi se naj zgradile, da se zabrani razširjenje l^ižnih bolezni. Posebej imajo navesti, ali naj bi tatkšna baraka služila celemu zdravstvenemu okraju ali več župnijam skupaj.
*	Pegasti legar. Zdravniški oddelek notranjega ministrstva naznanja, da je v času od 21. do 27. februarja v Avstriji obolelo na pegastem legarjh 432 oseb, od teh so 4 v Gradcu, 111 v ujetniškem ta,boru v Thalerhofu, 21 v Vagni pri Lipnici, 25 v Smihelu na Gornjem Štajerskem, 1 v Oberwölzu, 5 na V u r -b e r g u pri Ptuju, 2 v Celovcu in 17 v Volšpergu na Koroškem. Najbolj se varujemo te nevarne bolezni, a-ko vestno skrbimo za snago in uničujemo mrčesi.
*	Črne koze. Zadnji čas se poleg pegastega le-garja močno širijo tudi črne koze. Od 21. do 27. februarja je v Avstriji se na. novo pojavilo 156 slučajev obolelih na črnih kozah. Od teh je na Dunaju 85 in na Štajerskem 8. — Po mestih se je muogpkje odredilo zoper Širjenje koz oepljenje odrašenih ljudi, poseb-< o moških. Pri- vojakih se mora vsak vojak dati cepiti zoper koze.
*	Goska za 50 K. Na trgu v Plznu je prodala v soboto neka kmetica gosko, ki je tehtala 13.10 k!g. Dobila je zanjo 50 K.
*	Velik požar. V torek, dne 3. marca opoldne, je v vasi Spodnje CrniŠine ob Muri blizu Spielfelda izbruhnil velik požar, ki je uničil 8 poslopij, več glav živjine in tudi dokajšnje zaloge žita in moke. Požarne brambe niso mogle na lice mesta, ker so bili ta dan vsi konji iz okolice pri konjskem naboru v Lipnici. Se le pozno v noč se je posrečilo ogenj ugasniti. Skoda je zelo velika.
*	Za rudarje. V Avstriji se je za rudarje osnovala držama nezgodna zavarovalnica, ki ima namen dajati ponesrečenim rudarjem podpore. V predsedni-štvo in razsodišče te zavarovalnice volijo delavci-ru-darji in delodajalci iz svoje srede gotovo število članov. Volilni dain bo petek, dne 16. aprila 1915, volišče pa v pisarni na Dunaju, XX., Webergasse Št. 4, kamor se bodo pošiljale glasovnice. Naši kraji spadajo pod rudniško glavarstvo Celovec. Podrobna določila glede te volitve bo prinesla prihodnja številka „Straže." Rudarji piai bodo tudi dobili Še o pravem času potrebna navodila od J. S. Z.
Čebelarska podružnica za gornjeradgonski o-kraj ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne 7. marca, popoldne po večernicah, pri Sv. Juriju ob Sčavnici z naslednjim vsporedom: pozdrav, letno poročilo, vpisovanje udov, voliteiv odbora, predlogi in nasveti. Po zborovanju, aJko bo povoljna udeležba, bo predavanje potovalnega učitelja g. Ivana Jurančiča. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor.
*	Tržne cene v Gradcu. Debeli voli 124 do 144 K, srednje debeli 116 do 122 K, suhi 110 do 114 kron; debele krave 100 do 116 K, srednje debele 82 do 98 K, suhe 60 do 80 K; biki 110 do 130 K, mlada živina 100 do 122 K; teleta 188 do 200 K, izjemoma 210 do 220 K; mlade svinje 230 do 240 K, debele svinje 250 do 280 K, srednje debele 238 do 240 K, mesne svinje 230 do 236 K; ovce 120 do 130 K. (Pri goveji živini veljajo cene za 100 kg žive teže, pri teletih, svinjah in ovcah za 100 kg mrtve teže.) Seno 100 !kg: sladko 9 do 10 K, kislo 8.50 do 10 K, slama 8 do 9 K; pšenica 41.50, rž 33.50, ječmen 30.80, koruza 25.50, proso 27 K, oves 27.30 K, ajda 70 K. fižol 68 do 85 K. grašica 11.20 do 11.40 K, leča 16.20 K, prosieno pše-no 60 do 80 K, pšenični zdrob 80 K, koruzni zdrob 56 do 60 K, ajdoiva moka 90 do 108 K, koruzna moka 48 do 58 K, ržena moka 56 K, pšehična moka štev. 0 76 do 86 K, štev. 4 68 do 76 K, štev 6 (črna) 56 do 60 K (100 kg). Jajce komad 10 do 14 v, krompir 14 do 18 v 1 kg, mleEo 28 do 30 v 1 liter.
*	Mariborsko uradniško gospodarsko društvo,
ki mu je načeloval finančni svetnik dr. Resner, je napovedalo konkurz. Gospodarstvo v tem gospodarskem društvu je bilo skrajno neredno. Društvenega poslovodjo in pooblaščenca, vpokojenega davčnega o-skrbnika Bolschagga., so zaprli. Stvar je vzdignila veliko prahu v Mariboru. V „Marburger Zeitung" čitamo: „¡Danes poznamo krivdo samo ene osebe; izkazalo pa se bo, ali in v koliko je sokriva tudi druga oseba."
Mariborska okrajna bolniška blagajna — raz-puščena. V pondeljek, dne 1. marca, je bilo načelst-vo in nadzorstvo mariborske okrajne bolniške blagajne uradno razpuščeno. Za voditelja bolniške blagajne je imenovan nadzornik gragke delavske nezgodne zavarovalnice Huber. Kot ¡vzrok razpusta se navaja: ne; otrebni nakup hiše in napačno knjigovodstvo. Nar čelnik je bil gostilničar in občinski svetovalec Matz-hold.
Maribor. Umrla je dne 1. marca mesarjeva žena Terezija Cerne, rojena Volfgang, stara 62 let. — Ta dan je umrl tudi pozlatar v Gosposki ulici Jožef Dohnalik. Rajni je bil rodom Ceh. — Dne 22. p. m. je umrl Matija Lichtenwallner, oče učiteljev Matija in Franca Lichtenvvallner. Bil je star 85 let.
*	Maribor. Na živi ski sejem preteklo sredo, dne 25. februarja, se je prignalo 4 glave drobnice, 4 bike, 290 Krav in 177 volov. Cene so bile za 100 kilogramov žijve teže: debeli klavni voli 110 do 120 K, srednje debeli 94 do 1(74 K, suhi 84 do 94 K, vOli za pitanje 98 do 108 K, debele klavne krave 88 do 89 K, srednje debele 82 do 92 K, suhe 74 do 82 K, biki 94 do 106 K, dojne krave 92 do 100 K, breje kraive 90 100 K, mlada živina, 104 do 114 K. Teleta 1.20 K do 1.60 K (za 1 kg žive teže). Prihodnji 'živinski sejem se bo vršil dne 10. marca,
4 Sv. Marjeta ob Pesnici. Anton Koletnik, 22 let star, doma iz Dragučove, je bil ranjen na severnem bojišču dne 13. decembra in končno podlegel ranam v neki bolnišnici na Ogrskem, Koletnik je bil vrl mladenič in ud Marijine družbe. Predno je šel k vojakom, je pel pesmico:. „Starši, nehajte žalovati, Marija tudi morala je dati, Svojega edinega sina gor k Očetu nebeškemu."
*	Št. Ilj v Slov. goricah. Vrli naš prstaš Alojz Lopič, stričnik rajnega cmureškega g. župnika se nahaja v obkoljenem Przemyslu in je dodeljen trdnjav. skim topničarjem. Svoji sestri piše, da je zdrav in se mu dokaj dobro godi. — Fiirthova tovarna za debeli papir v Ceršaku je letošnjo zimo ustavila delo radi pomanjkanja naročil. Tovarna ob Sladkem Vrhu pri Cmureku še dosedaj ni ustavila prometa.
Kapela pri Radgoni. Tudi na naši šoli so u-čente IV. in V. razreda marljivo pletle razne zimske predmete za naše na bojnem polju nahajajoče se vojake. Vseskupno so izdelale: 7 paroiv ovitkov za kolena, 28 parov zapestnih rokavcev s prostimi palci in kazalci in 90 komadov ušesnih pokrival. Da se preskrbi potrebni denar za nakup volne in predpisanih igel, je krožila nabiralna pola. Nabralo se je 122.6 K. Z večjimi doneski so prispevali: č, g. Jože! Lon-čarič, Kaplan, krajni šolski svet kapel ski in upraviteljevo slatine. Nabiralo se je po fari, šolska, mladina pa je zložila 35.68 K. Napleteno delo se je poslalo na Rudeči križ v Gradec. C. in kr. vojnemu ministrstvu smo poslali 990 papirnatih vlog za ude-vanje v obuvalo proti mrazu. Sredi meseca decembra 1914 se je poslalo v Korneuburg v dveh vrečah 17 kg dobro posušenega robidnega listja v pripravo čaja za vojake. Listje so nabrali šolarji v prvi polovici meseca novembra. Povodom pogreba umrlega dolgoletnega načelnika krajnega šolskega sveta in cerkvenega ključarja g. Antona Divjak iz Radinec je podaril njegov svak g. naduČitelj Tomo Pušenjak iz Cvena namesto venca nfa/ krsto polkojnega Šolskemu vodstvu 10 K z izrecno željo, naj se uporabi ta denar za na».up knjig takim siromašfkim otrokom, čigar o-Četje stoje pred sovražnikom. Vsem blagim darovalcem prisrčna hv&la in Bog plati!
*	Sv. Križ na Murskem polju. Smrt je v Buče-čovc h pobrala dne 4, febr. Hofmanovo blago mamico. Bolehali so že več let, a letns se jim je bolezen tako shujšala, da so morali zapustiti svoie še živeče sta-riše, moža in še ne popolnoma dorasle otroke, čeravno so bili še le v 45. letu. Na njivo mrtvih smo jih spremili v soboto dne 6. februarja. Toda komaj je bila rakev zasuta, komaj so ugasnili sveče ob mrtvaškem odru, že drugi dan so zopet gorele ob mrtvaški
ostelji babice. Vsled prevelike žalost', katero so imeli zaradi izgube svoie vedno pokorne hčere, jih je v nedeljo nenadoma zadela kap, da so bili pri pr č' mrtvi Njihov pogreb se je vršil v torek dne 9. februar-: i. Pokojnima naj bo lahka zemliica domača!
*	Ljutomer. Dne 23. februarja je umrl g. tože! Slavič, posestnik na Cvenu, cerkveni ključar ljutomerske župnijske cerkve, oče g. kaplana Jank^ Slavič in brat pred enim mesecem umrlega g. žimnika Franca Slavič.. Dva sina, ki sta z očetovimi konji dobivala večkrat prve premije v konjskih dirkah, sta v vojski, eden v Karpatih, drugi še pri topničarjih na Dunaju.
*	Sv. Barbara v Halozah. Naša župni;a je pokazala, v sedanji vojski posebno požrtvovalnost V darovih za avstrijski „Rudeči križ" se kaže požrtvovalnost naših sicer revnih ljudi za avstrisko domovino. Tako smo nabrali za isti namen: Ob^i a Gmš^o^eo 37'— K: občila Sv. Barbara v Halozah 1^6*10 K: občina Grad šče 83'— K; g. baron Kiibeck je nabral 93'90 K; trgovec Starčič 26'— K; župan Štumberger
88'— K; gospa Zlialtia Blass 40'— K; katoliško izobraževalno društvo 10'G6 K; župnijski, urad 170'— K; za božičnico za slovenske vojake je g. župniki nabral 60'52 K. Naša župnija je dala doslej 400 vojakov, izmed katerih jih je že nekaj umrlo junaške smrti, precej pa jih je ujet.h na Ruskem. Cetovodja Martin Korenjak iz Medribnikov je odlikovan s srebrno hrab-rostno svetinjo drugega razreda. Radi lanske silno slabe letine na njivah nam preti lakota, Živil naši sosedi „poljanci" nočejo več pripeljati po nedeljah na tukajšni trg. Ako pa se kdo prikaže z kakim vozom, ga vse oblega kljub visokim cenam, ki je ljudje zahtevajo za svoje pridelke. Tako na primer stane mernik repe 1 krono 60 v! Zato pa smo iz srca hvaležni gospodom poslancem naše stranke (dr. Korošcu in dr. Verstovšeku), da so nam izposlovali pri vladi; podporo! Bog plati!
*	Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Naša občina dobi v kratkem okrog 40.000 novih prebivalcev. Na posestvu grajščaka pl. Hellin pri Sterntalu ob železnici začnejo dne 1. sušca staviti barake za 35.000 ruskih ujetnikov. Imeli bodo električno razsvetljavo, bolnišnico, pokopališče itd. Dobro bi bilo, ako se zadruge in kmetje že zdaj brigajo, da bodo tudi lahko skrbeli za aprovizacijo ujetnikov.
Sv. Ema pri Pristovi. Bliža se nam 25. marec. Ta dan se bode namreč naša mladina slovesno ilaro-vala Mariji, ko bo vsprejeta v Marijino družbo. Veselimo se pa tega dne tudi, ker nas bodo obiskali g. dr. Hohnjec, oni organizator, ki je nebrojno množico mladeničev in deklet organiziral vr nepremagljivo falango! Bog mu daj tudi še tukaj blagoslova!
*	Št. Vid pri Grobelnem. Skrh^i so naši mladeniči in možje. To kažejo tudi v sedanji vojski. Jo-ž e f P o d gi o r š e k , ki siluži pri poljski topničar-ski strel.vni koloni na severnem bojišču, piše svojim star šem dne 10. februarja: L'sodepolno je življenje, ki sem ga nastopil v svojem 28. letu. Vendar sem udan v bož^ voljo. Prepričan sem, da bom vse vojskine napore srčno premagal hi da bo solnce miru in sreče kmalu v spomladanskem cvetju zasijalo na našo domovino. Pravi s 1 o v e n s k i i a n t ne s m e o -pešati! Naša sveta dolžnost je, da vstrajamo. — Kako bo kaj z delom v gorici, kako z obsejanjem polja. Prosim Vas, da skrbite, kolikor Vam bodo dopuščale izčrpane delavske moči, da se delo opravi. Ali ste še zdravi? In č. g. zlatomaš.:i*'c tudi? Bog nam daj in ljuba Marija Završka, da bi bilo te strašne vojske že skoraj konec. Potem bo veselo svidenje. Pozdravljeni !
Sv. Lenart nad Laškim. Jožef Soper, posestnik pri Sv. Lenartu nad Laškim, že več mesecelv ni pisal nič svojim domačim iz severnega bojišča, kjer se je nahajal. Vsi so bili v strahu, češ, da je morda že tudi med padlimi. Njegova žena je pridno molila zanj in naje tet vsak teden eno sv. mašo na Čatst Zagorski Materi božji, do katere je imel njen mož vedno veliko zaupanje. Pred kratkim pa je dobila od svojega moža razglednico iz Moskve; pisana je bila že dne 10. decembra 1914. Ce tudi daleč ločena od moža., je vendar žena vesela, ker ve, da. je mož še vsaj pri življenju.
Dol pri Hrastniku. Dne 1. marca je bil po vlč. g. dekanu dr. Fr. Kruljc v Laškem slovesno umeščen za tukajšnjega župnika g. provizor Peter Gorjup. — V nedeljo, dne 7. marca, se vrši letni občni zbor Slovenskega katoliškega izobraževalnega društva in sicer po prvem sv. opravilu.
*	Št. Janž na Vinski gori. Minuli mesec je nemila smrt pokosila blagega mladeniča Franceta Kro-flič. Bojeval se je v mnogih vročih bitkah v Galiciji, a vsled hladnega vremena in silnih naporov si je nakopal dolgotrajno bolezen, kateri je končno podlegel. V silnih bolečinah je vzgledno vdano trpel in le v molitvi iskal pomoči in tolažbe. Lepo je bilo njegovo življenje, zato je bila srečna tudi njegova smrt. U-mrl je v bolnišnici na Dunaju. Pokojni France je bil blaga duša, prijaznega in prikupljivega značaja, zato so ga spoštovali in ljubili vsi, Ei so ga poznali. Ko se je raz prižnice naznanila njegova smrt, je bilo malodhjne sleherno oko solzno. Naj mu bo lahka tuja zemlja, njegove stariše pa, ki bridiko žalujejo za vrlim sinom, naj tolaži mili Bog.
*	V Skalah se v dneh od 7. do 15. marca obhaja sv. misijon pod vodstvom gospodov lazaristovi iz Celja.
*	Knjižnica S. K. S. Z. v Mariboru bo odprta odslej naprej ob nedeljah od 10. do 12, ure predpoldne, in ne, kakor do-sedaj, od 8. do 10. ure predpoldne.
*	Pogrešajo se: Benedikt I m e n š e k, infanterist pešpol-ka štev. 47, 14. stotnija, vojna pošta štev. 73. Odgovor: Mariji Iraenšek, 'Štatenberg, pošta Makole. — Alojzij F e' r k, rezervist domobranskega pešpolka štev. 26, J. Baon, stotnija, vojna pošta štev. 48. Odgovor njegovi ženii: Julijana :Ferk, Schmiedgas-se štev. 5, Studenci pri Mariboru. — Anton B e 1 šl a k, pešpolk štev. 87, 9t. stotnija, vojna pošta štev. 73. Odgovor na: Marijo Belšak, Gradišča štev. 46, Sv. Barbara v Halozah pri Ptuju. — Andrej Lah, deželnobrambovski pešpolk štev». 26, 3. maršstot-nija, vojna pošta štev. 48. Odgovor bratu: Leopoldu Lah, pek. učenec pri g. Ornigu v Ptuju. — Franc K a n o, p, 87. pešpolk, 4«. stotnija. Odgovor na Matija Kanop, Sv. Anton na Pohorju, pošta Vuhred. — Alojzij Lukman, 87. pešpolk, 6. stotnija^ pred mobilizacijo je bil najemnik hotela Stern v Jielovaru. Odgovor: Alojziju Rizman, kajžar. Sv. Miklavž pri Ormožu. — Korporal Martin Z i b r e t, pešpolk štev. 87, 1. atotnija. Odgovor na župnijski urad Sv. Marjete na Planini, Štajersko. — Frajtar Ignac Stegne, pešpolk štev. 47, 4. stotnija, vojna pošta štev. 73. Odgovor njegovi materi Jožefi Stegne, Tinje, Slov. Bistrica. — Alojzij R o v š n i k, cesarski lovec, polk štev. 4, 5. stotnija, vojna pošta štev. 48. Odgovor njegovi ženi Frančiška Rovšnik, v Podvrhu, Letuš, pošta Rečica ob Paki, Savinjska dol&ia. — Jakob K r a j n c, korporal, sapen-bataljon štev. 3,. Bil je v Pr-zemyslu. Odgovor se prosi na očeta Jožefa Krajnc pri Sv. Jakobu v Slov. gor. — Martin Č i r i č, pri 87. pešpolku, 9. stotnija.
vojna pošta štev. 73. Odgovor na: Bernarda Kjirič, posestnica v Drakovoih šiev. 12, posta Mala Nedelja. — Janez ivolar, 87. pešpolk, od začetka pri 10. stotiuji, a pozneje prestavljen k 2. stotniji, doma ma Polzele v Šaviujski doliini. Odgovor soprogi Mariji Kolar, Podvin, pošta Polzela. — Infanterist Franc P e-s e r 1, 87. pešpolk, 14. stotnija, vojna pošia, štev;. 34. Odgovor njegovemu očetu: Ivan Peseri, kajžar. pošta Sv. Miklavž pri Ormožu. — Kari K r a n e r, pešpolk štev. 47. Nekje se je pisalo, da je ujet na Ruskem. Odgovor ae proai na ženo Mar. Kra-ner, Selnica ob Muri, pošta bt. llj v Slov. gor.
*	„Novi majuik.-* Tako se imenujejo ¡nove šmarnice za leto 1915. Spisal jin je preč. g. Pankracij (jregorc, župnik pri Sv. Venčeslu na Štajerskem. Knjiga obsega 32 krasnih premišlje>-vanj za mesec maj o Mariji, Kraljici src. Posebno lepa. zanimiva in čisto nova bodo za Marijine častilce premišljevanja o Mariji, Kraljici zmag, kjer g. pisatelj opisuje grozne boje pekla in antikrista zoper sv. Cerkev in Marijino kraljestvo pred koncem sveta ter končno zmago Marijino nad vsemi sovražniki. Po premišljevanjih še sledijo masne, spovedne in obhajilne molitve ter raznovrstne molitve k materi božji in za popoldansko službo božjo. Te šmarnice so torej pravzaprav popolen molitvenik. Stanejo na v platno vezane z rudečo obrezo 1 K 60 v., po pošti 10 vinarjev več. Naročajo se,v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Najmanj dela in stroškov je, ako se pošlje znesek 1 K 70 v po nakaznici naprej.
*	Ljutomer. Vabimo na občni zbor kmetijske podružnice za ljutomerski okraj v Ljutomeru v nedeljo, dne 7. marca 1915, ob 8. uri predpoldne, v gostilni g. Franca Seršen v Ljutomeru. Na dnevnem redu je poleg običajnih poročil tudi razgovor o živilih v sedanjem vojnem času z otfirom na uradni popis živili in z ozirom na stanje kmetovalca. Pridite!
*	Ljutomer. Naši Mohorjani so zbrali za vojake na bojnem polju 104 K 98 vin. — Na gostiji Antona Kranjc in Alojzije Kosi so nabrali veseli svatje za r.vstrijski Rudeči križ 6 K 30 vin.
*	Sv. Lovrenc na Dravskem polju. V nedeljo,, dne 7. sušca, popoldne po večernicah, ima bralno društvo svoj občni zbor z običajnim sporedom in zanimivim, času primernim predavanjem. Vsi se uljudno vabite k obilni udeležbi!
*	Katoliško politično društvo »'i vranski okraj bo imelo zborovanje v društveni sobi v Št. Juriju ob Taboru v nedeljo, dne 7, sušca, ob treh popoldne.
Zadnja poročila došla
v četrtek 4. marca.
Veliki boji pri prelazu Usok.
Dunaj, 3. marca.
Avstrijski generalni Štab uradno poroča:
V	Karpatih so se nat zahodni strani prelaza U-sok razvili večji boji. Borba se vrši v večji razsežnosti za posest važnih višin, ki imajo namen, da Krijejo hrbet naši armadi. Več ruskih protinapadov je bilo odbitih. Tekom dne\iqj so naši dosegli na bojni črti več delnih uspehov. Ko so naši z naskokom zasedli neko višino na severni strani kraja Cis-ma (20 km izhodno od Lnpkova), smo ujeli 400 Rusov.
V	južno-izliodni Galiciji (ob Dnjestru) se na celi bojni črti vršijo srditi boji.
Ob Dunbjjcu in na Rusko-Poljskem se ni zgodilo nič posebno važnega.
Nemci se priMyšincu umaknili.
Berolin, 3. marca.
Iz velikega vojnega stana se poroča-:
Pri Grodnu je položaj nespremenjen.
IJlužno-izhočlno od ^Avgustova so poskušali Rusi prekoračiti reko Bobr. Vrženi so bili nazaj, pri ¡čemur so imeli velike izgube. Nemške čete so ujele 1500 Rusov.
Drugi napadi Rusov v ozemlju severno-izhod-no od Lomze so bili popolnoma odbiti.
Južno-zahodno od Kolna, (leži severno-izhodno od Varšave) so nemške čete napredovale, južno od mesta M y Š i n e c (leži zahodno od Kolna in severno od PrasnyŠa) so Nemci svoje prednje čete pred številnejšim sovražnikom nekoliko umaknili.
Sevlerno-zahodno od mesta Prfcfcnyš so Rusi počasi prodirali.
Več ruskih ponočnih napadov izhodno od Ploc-ka je bilo odbitih.
Ustnica uredništva.
An t. B. Pečke, Makole: Najboljše bo, da pišete na „Viehverwertungsstelle, Gradec, Franzensplatz štev. 2", odkoder boste gotovo dobili podrobne podatke. — Sv. Benedikt v Slov. gor.: Dopis bi nam gotovo oblast zaplenila. Kdo se bode tudi zmeni' za taka nespametna natolcevanja. Naprej po dosedat-nji poti! — Ptisma z bojišč, ki danes niso objavljena, priobčimo prihodnjič, ali pa jih oddamo „Straži."
Loterijske številke.
Trst, dne 24. februarja: 63 11 68 33 62. Dunaj, dne 27. februarja: 73 55 18 46 37.
Išče se samski
mežnar
za cerkev sv. Andraža n*d Polzelo, p. Velenje, ki je obenem uslu-žben v župnišču.	13'
¡Slovenci po*or? Dvonadstropna hiša
z majhnim vrtičen v sredi meBta in bliža frančiškanske cerkve » 1 stanovanji, se pod ugodnimi pogoji prod.: Več po»» npravništvi. pod 5tev. 432.
v piv j me se go» s po d» ni a
v župnišču sv. Andraž nad Polzele p. Velenje.	130
Trnje na prodaj.
8ilvanec, bnrgundee, gutodel, kral jrvina, veltliiec, vrbošek, veUriz-Uug in mešane od sta rib vrst. — Cepljeno na vseh priporočljivih podlegah. Korenjaki od Rip. Por tališ. Cena po dogovoru. Anton Turin, Globoko, Studenice pri Po'jčao&h.
Trsje
suhocepljeno na Rup.-Portalis ima ua prodaj Franc Trobent«, Bre-sternica št 33 P. Maribor. Cena 12 viD komad. Ogltsiti «e je v 14. dneh.
Nova hiša
«e pod ugodnimi pogoji proda v Studencih pri Mar,boru. Obstoji iz 3 stanovanj, kleti, gosp poslop jem, vrta in studenca. Nailov pro dajalca pove iz prijaznosti Janez Veršič, poseBtnik Deublerjeva ali ca 18. Studeaei pri Maribora.
142
Trte
prodajam vsled vojske a. I. vrsta po b krajcarje in pol ali 7 h, več boljših vrat. Naslov: Franc Kaušl "Iv. Lovrenc v Siov, goricah pošta Juršinci pri Ptuju.	149
Maj<
erja
i 3 — 4 delavskimi močmi takoj sprejmem. Prostor blizu Maribora Ponudbe pismeno na npravništvo pod ..Majer št. 164".
M SlivnTcTpri" toaribwu
blizu cerkve ali t,l zu kol, dvora se ieli kupiti ali vzeti v najem hiša majhnim posestvom. Ponudbena upravn štvo „Slov.Gospodarju". 165
Hitnsrs &ga po*
mointki
sprejmem takoj v službo. Plača po dogovoru. Oskrba prosta. Pouudhe na: Paromlin J. Zadravec, Središče
153
Izgubila
je v soboto 19 svečana ubega vdova Jožefa ValenSek iz Ostrožnega približno K 250. v mestn Celju, ko je mislila poravnati račune, poštenjak kateri najde denarnico s to svoto,se prosi naj odda pri zalogi punti-gamskega pi»a v Celju, ker dobi odplačilo zato.	138
Upa ssdna drevesca
razne žlahtne vrste ima na prodaj g. Vekoslav Stelcer, lastnik drevesnice, Stribovec p. Št. Ilj t Slov goricah. — Cena 60—80 vinarjev komad.	162
Organist
cecil'jani c poročen, išče službe.
Naslov v npravništcu.	148
Na pr&ds>j gostilna
» lepim po>:eBtvom pri glavni eesti in romarski cerkvi zelo primerno tu trgovino. Lahki plačilni pogoji. Več se izve pri Franc Kepolnsk, Ru^e pri Mariboru.	139
Dva mlada iev-ijarska
pomočnika se sprejmeta pri g A. Ertl M ar i oo r Tegothof.,1. 42. 147
Učenka!
Iščem prostor v trgovino Učila sem se že dalj časa v drugi trgovini. Smožna nemščine in slovenščine. Več se izve po dogovoru. Naslov: Poštno ležeče št. 12i> M, R Celje
160
Cepljeno trnje na prodaj
Laški rizling, žiahtmna bela in tudeča, beli ranfol, trunta, pošip,. cepljene na Ripana portalis, še ne izkopane, dohre kakovosti. Cena I. vrste 100 kom. 10 kron. Kusci se blagovolijo oglasiti pri Francu Mnršič, posestnik iu trtuar v Sen-čakn, Sv. Lovrenc v Slov. gor. P. Juršinci pri Ptuju.	8T
Kdor kupi
gostilno z trgovino in posestvom za 66.000 kron naj piše pod: „Smrt i a bojišču" poštnoležeča Mata Štaj.
133
Sprejme se takoj
poštena d klica kot učenka v trgovino mešanegr. blaga. Katera je trgovini nekoliko vajena ima prednost Kari Jenčič Loka pri Zid. motu.	136
Trgovski pomočnik
se takrj sprejme v trgovini g. Janeza Loschnigga v Šmarju pri Jelšah.	1<«
Išče o ? mnjerja
z družino, ki ima letna spričevala in enega hlapca. Veleposestvo Frei-enbeig Petriček Celje.	122'
AiILO na
redni občni zbor
Hranilnice in pos. v St. Ilju y Slo?, gor.
reg. zadruga z neom. zavezo.
kateri se vrši dne 21. marca 1915, ob 3. uri pop~ v posojilaiških prostorih (Slovenski Dom v Št. Ilju)
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poroč lo nadz ratva.
3.	Odločitev račonskega zakljnčka za leto 1914.
4.	Slučajnosti.
Ako bi ne bil ta občni zbor ob navedenem času sklepčen, se vrši pol ure pozneje na ist»m mestu in po iBtem dnevnem redu diug občni zbor, brez ozira na število navzočih članov.
O priliki smrti in pogreba preblagega soproga, očeta, starega očeta, tasta itd. goBpoda
Tomaža Miki,
b!v. trgovca in vtlspcsestnlka pri sv. Marjeti niža Ptuj«,
dešlo nam je toliko prisrčnih izrazov sožalja, da se ne moremo vsem osebno zahvaliti, zato tem potom izražamo prisrčno zahvalo pred vsem domačim čč. gg. dušaim past rjem, ki so p kojnega v njegovi dolgi in mučni bolezni velikokrat obiskali, tolažili in z sv. zakramenti okrepčali. Nadalje vsem, ki so pokojnega spremljali k zadnjemu počitku na pokopališče: čč. gg. dnhovnikom, predvsem č. g. dekanu zavrčktmu Joiefu Kralju, ki je vodil sprevod na pokopališče, č g. dom. župnikn Alojziju Šuta za jedernate besede slovesa ob odprtem gts bu in vsem dragim mnogoo. gg dnhovnikom, cenj. učitelj-tvu z šolsko mladin«, obema pevskima zboroma, zastopnikom različnih korprracij in odborov iz ptuj. iu orm okraja, občinskih odborov in mnogoštevilni množici sožalnjočih, ki so pokojnika spremljali k zadnjemu počitku.
Pri sv. Marjeti nižje Ptuja, 18. febr. 1916. 161
ŽaSujoča rodbina Miki.





4. *ar©a 1915.
„SLOVENSKI G O S P O 9 A R.«
Stran 7.
Povcdom smrti našega preljubega soproga oz. očeta
avič
t «m »t« 11-1» In trrhvmrgit f.JjsiinrJ»
izrekamo s tem najprisrčnejšo zahvalo v em, ki so lajšali pokojniku zadnje trenutke in nas tolažili on tej prebndki izgubi. Posebno pa se zahvaljujemo najgloboktje preč. g. dekanu Martinu J>rkovič za pregardjive btsede, ki so jih govorili dragemu rajnemu v slovo, drugim mngč. gg. duhov-n kom, sorodnikom, gasilcem, darovalcem lepih vencev in vsem, ki so v tako obilnem številu soremih nepozabnega rar jeega k zadnjemu počitku. Bog povrni veem stotero!
Cven pri Ljutomeru, 25. svečana 1915
Žalujoia is na in otroci,
Zahtevajte'
gratis in franko moj glavni cenik z 4000 slikami ur, zlatnine in srebr-nine,godbenih, jeklenih, usnjatih, gospodarskih in toiletnih predmetov, orožja «ta. Prva tovarna ur Hans Konrad, c.kr. dvorni dobavitelj v Mostu (Brüx) it. 800 (Ceiko). Nikelnaste Rolkopf-ure K 3 90, 4 20, 5"—, srebrne ure K 8'40, ni klas te budilke K 2 90, dvojne budilke z zvenčkom 4 K. - Pošilja p« povzetju. Noben risiko. — Zamenjava dovoljena ali denar nazaj.
1-84.
Posestvo, hiša,
gospodarsko poslopje, njive, travniki, gozdi, njive (nekaj posejanih, zimska setev), okoli 18 oralov, se proda radi družinskih razmer Pi -Blupje je na lepi legi pri vrl i t i cesti. Vpraša se pri lastniku Ai.-drej Gaves, Cvetkofci, Sv. Lenart —Vel. Nedelja.	Ii7
-	i -V- v..

Ü3L w a X
V globoki žalosti potrti se zahvaljuješ, o tem potom vse», ki so spremili ljubega sina ozir. brata, svaka
Maher liran-a
k zadnjemu počitku. 6 usmiljenim lestram, ki so mu potrpežljivo strejle «t ed boleznijo, g. župnika Mlaker iz Hajdina g. kaplanu Šeško iz Hoč, darovalcem krasnih vencev in vsf m, ki so pok jnika spremili k zal njemu počitku izrekamo po-sebao zahvalo. Bog pltčaj vsem!
Dogoše pri Mariboru, 1. marca 1916.
Ž*liiJorl taiali.
Vinogradniki pozor!
Cepljene trte na prodaj
in sicer prve vrste laški rilček (Valschriesling) beli burgnu-deo, bela in čideča žlahtnina (Gutedel), kapčina izabela, silvanee, traminec, kraljevina, pošip, trn ta, šmarnica in mešane vrste ter več tisoč divjakov Rip Portalis Na proda je tudi Teč tisoč Ključev Rip. Portalis. Vse te vrste so cepljene na Rip. Portalis ter popolnoma zaraščene in lepo tko-reninje*ie. za kar se jnmči. Cena je po dogovoru Kdor si hoče dobiti lepe trte m nasaditi lepi vinograd, naj se oglasi pismeno ali ufltmeno pri frinCU Siodnjak, trtnar, Jur šlnd pri Pfuju.	132
na
redni občni zbor
flranjnpos. ? Smarjeti pri Rim. toplicali
T6g. zadruga 2 neom. zavezo.
kateri se bo vršil v nedeljo, dne 14. marca 1915 ob 3 uri popoldne v uradnih prostorih.
Dnevni red:
Poročilo načelstva in nadzerstva. Potrjeaje raeunikega zaključka za leto 1914. Poročilo o izvršeni reviziji
Vol tev načelstva in nadzorstva. Slučajnosti.
N a ö e 1 s t v o.
ni! i 11 s i m am lili
mu
TMHI
draginja je vedno večja, zaslužek pa majhen. Ako hočete z malim trudom, doma v svojem kraju gotovo 10 kron na dan zaslužiti, mi pošljite v pismu svoj natančni naslov in znamko za odgovor.
J. Batič tKrska, Bistrica 26, Kranjsko
HF
Tvrdka

MilanHočevarCelje
Gltvni trg it 10, tik farne cerkve.
Naznatjam, da v moji trgovini dobivate zanesljivo kaljiva semena za polje in vrte po solidni ceni. Posebno priporočam od predenca očiščeno:
Domače ali konjsko dtfeljno seme, petem Lucerner ali nemika, Inkarnat za enkrat kopiti, Esparsef, takozvana rečna detelja, Travlno seme za mokre in suhs travnike, Korenjeve seme,
Runkclnovo repa, rudeio dolgorato, rumeno
doigo in okrofelovato,
Svinjsko sala?©.
Vseh vrst semena za vrte, kakor tudi rafljo in fveplo za vinograde.
Obilnega obiska pričaku oč biležim z velr spoštovanjem
tlita M. Hočevar
Glavni trg št. 10, tik farne cerkve
trgovina Špecerijskega blaga.
š
	
	
	ri,-JOK,
	/t
	s
	
i WM I
«i-

Jarez Cene, bivši mesarski mojster, hišni poses nik v Mariboru, naznanja v svojem in v imenu v»eh ostalih sorodnikov, znancev t r prijateljev tužno vest, da je 1. marca 1915 um-la njegova iskreno ljubljena, nepozabca soproga oz sestra, svakinja in teta, gospa
Terezija Čeri folfpng
Rajna je prestala dolgotrajno bolezen in je ob sklepu življenja bd» previdena s sv. zakr:me ti za umirajoče Stara je bila 62 let Uairia je d dana v Božjo voljo
Trlesni ostanki drage rajne so se dte S. marca 1915 ob 4 nu popoldne v biši ž»-losti Fabriksgasse 16 slovesno blagoslovili in po m f>renetli na mrstno pokopališče v družinsko rakev k zadnemn počitku.
Sveta ma^a zadušnica se tere v četrtek dne 4. marca ob 10. uri v t ančiškaotki c>r-kvi v Maribcru.	146
Maribor, dne 4 marca 1915.
Obittlj i srne.
Posojilnica nNakoiah
vabi svoje zadružnike na redni
občni zbor,
ki se bo vrš 1 v lastnem domu v Makolah št. 11
v četrtek, 11. marca 1915, ob poi 2. uri
popoldan.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo o izvršeni reviziji.
3.	Poročilo računskega pregledovalca.
4.	Potrjenje računskega zaključka za 1. 1914.
5.	Razdelitev čistega dobička.
6.	Volitev načelstva in lač. pregledovalcev.
7.	Nasveti in predlogi.
Makole, dne 25. februarja 1915.
Našelstvo.
Seme pravega kašeljskega zelja
ki naredi velike, trde glave ter redi v vsaki zemlji, prodaja 20 gramov za 1 E. Ign. Mrcina, Zg Kašelj, p. D. M v Polju pri Lju bljani. Denar ali poštne znanke j* poslati z naročilom.	119
KAVA I kg K 2 20
najfinejša E 180, 5 kg franko, iz borna mešanica, izvrstni aroma, „Handels Büro XIV." Sv. Andraž v Ijabodski dolini, Koroško. 59
Cepljeno trsje
Pošip, laški rizling, bnrgundec, rulender, veltliner, dišeči prami-nec, silvanec, muškat, kavčina, ranfol, sladkaminka, izabela. Cepljene na podlagi Riparia Monti kolo-Bupestris Salanis, B-rlaadie-ri, Riparia, Teleki. Podlagi Ber l&ndieri, Riparia, Teleki je najboljša za apneno zemljo. — Več tisoč korenjakov te vrste. — Cena po dogovoru in zelo nizka.
J Vrh&jftk, Br*g, Ptuj.
Gluhost
šumeije po učesih, a ne pr,rojena
gluhost, tok iz ušes, odstrani takoj in gotovo Dr. F, Qu&stleijev bals. kosm.
olje za sluli »Otikon«
Vsak dan dohajajo zahvalna pisma uudežni uspehi. C»na eni steklenici 3 E Edina založba M Vetter, Dunaj III EObeckgasse 16.
Peri-Kava
iz čistega soja boba, na domestek za bobovo kavo 5 kg, zavitek iz žepnega robca K4 60 po povzetju. Sant sa. Eraljevi Vino-brady 1573. Zastopniki se proti visoki proviziji sprejmejo. 2
testi*.
Ljudska hranilnica in posojilnica v Cg!?
registrovsp« zadruga z neom. zavezo
Obrestuje hranilne vloge po 11 0 12 0
od dneva vloga do dneva vzdiga.
Rentni davek plača posojilnica sama.
4'
Daj© posojilo
na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno. stranka plača le koleke.
Uradne ure
za stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne.
- Posojilnica daje tudi domače hranilnike. -
v lastni hiii (Hotel .Pri belem volu*) v Celju, Graika cesta 9, l.nadstr.
Pozor kmetovalci!
Preskrbite si pravočasno, posebno sedaj v vojskinem času, jamčena, zanesljiva in kaljiva Bemena, n. pr.: domačo, nemško (Lucerna), kamnito deteljo, travo, peso rumeno in rndečo, sploh vsa poljska, kakor tudi vrtna in cvetlična semena od znane in odlikovane tvrdke Mauthner, ki se dobivajo pri J2 domači tvrdki
I. RAVNIKAR s-: CELJE
Trgovina s špecerijskim blagom, z barvami in deželnimi pridelki ter zaloga vseh vrst mineralnih voda.
Solidna in točna postrežba. -SSa
Knjigarna, trgovina umeinin in imizikalii
v
Tovarniška zaloga raznovrstnega kancelijskega, konceptnega, barvanega in ovitnega papirja.
Svinčniki, peresa, peresniki, črnilo, radirke, kamenčki, trgovske in odjemalne knjige, pismeni papir v mapah in kasetah, kreppapir, umetne cvetlice itd.
Velikonočne dopisnice v velikanski izberi od 4 vinarjev naprej
Lastna zaloga ljudskošolskih zvezkov, risank in risalnih skladov.
Nagrobni venci in traki.
Ha debela!	Nadrobno!
> Brezovnik
trgovina v Vojni ku
priporoča svoja bogato zalego iranufafctornega, špecerijskega in galanterijskega blaga, želez-Bine, cementa, barv, firneža, lakov, csnjs, stekla, kislih vod, najboljših semen itd.
Donuči pridelki se kupnji jo po najvišji ceni.
<, -Ki- - Í			
			
se moramo sedaj varovati tem bolj, ker sedaj nalezljive bolezni, na primer: škrlattnka, ošpice, koze, kolera, tifus nastopajo z zvišano močjo, zato
rabite
povsod, kjer se pojavijo take bolezni, destniekcijsko sredstvo, ki ga morajo imeti pri vsaki hiši. Najpriljubljenejše razkužilo sedanjosti je nesporno
ki se brez vonja, nestrupen in ceno dobi v vsaki lekarni tn dro-geriji po 80 vin. Učinek Lysoforma je točen in zanesljiv, zatorej ga zdravniki priporočajo za razkuževanje pri bolniški postelji, za izmivanje ran, oteklin, za antiseptične obveze in za irigacijo.
Lys@formovo milo
je voljno toaletno milo, H obsega IX Lysoforma in učinkuje antiseptično in se lahko rabi za najbolj občutljivo kožo. Dela kožo mehko in voljno. Rabili boste zato zanaprej to izvrstno milo, samo navidez drago, v rabi pa Jako varčno, ker milo dolgo traja. Komad stane 1 krono.
Ly*oform s poprovo meto
je močno antiseptična ustna voda, ki takoj in zanesljivo odstrani duh iz ust ter zobe beli in konservira. Tudi pri katarih v vrata, kašljn in nahodu ga po zdravniški odredbi lahko rabite za grganje. Nekaj kapljic zadostrijje na kozarca vode. Originalna steklenica stane 1 krono 60 vinarjev.
Zanimivo knjigo z naslovom „Zdravje in desiniekcija" pošlje na željo gratis in franko kemik HUBMANN, Dunaj, XX., Petraschgasse 4.
Edino zastopsfro in glavna zaloga za BsitrHJoFslM ni epiglnataft!
M^jhinže|eznisgrsfei!i Boshopf-apSK.
Po 14 dnevni pcskušnji
se lahko vsaka ura proti popolai svoti «epet zamenja, torej ni nobene rizike, ampak se laiik« vsak sam prepriča o teh izbornik urah. Prednosti teh ur: Prava železaičartk» Roakopf-ara se je, ne dolgo tega, nalašč za šeieznične is Strapacne službe z novo ksošfcnikcije z boljšala, dobila precizijski tek, p««ebej močne osi, kolesje se vso vrti v kuasoik. Ura teče 32 rir in ide točno na pol minut«, če tudi ura leži, visi ali so nosi v žepu. Ura je zavarovana proti preveliki napetosti peresa, ob-ločje je iz čistega nikla ter je »»varovano še z enim plaščem za varstvo aopar prah ter se vsi pokrovi strog» in natiečao zapirajo. Po dobri preizkušnji so ss te ure radi nizke «eus in vendar dobrega teka nra4a$ upehale pri armadi in različnih želearoicah. Prosim Vas torej, da te ure ne zameiij&t« s dragimi sližEimi urami, ki se dobijo v trgovinah. — Vsik si naj brez nevarnosti, da bi trpe! kako žksdi», naroči mojo ceno ure. - Velik cenik popolnoma zastenj.
A. KIFFMANN, Maribor ob Dravi št. 8,
največja tovarniška zaloga wr, srebrnine in zlatnine, razpošilja v vse dežele. Specialist za boljše ure.
2sr*oJ«vnl asslovi Cirilov«
Trgovino ti Mm §y. Cirila
Maribor, u testni hiši Horošfca cesta št S
i m m m m e a s s s s i? s m a »a a s a s a a ■_s_ajB © s «a b ■ 9 s m m & g
Čekovni raían c. ter. poStne !.: hranilnice it. 25,019 t.i Interarban telefon it. 113
Priporoča svojo veliko zalogo raznega papirja, po-resnikov, peres, škatljic za peresnike, svinčnikov, radirk, kamenčkov, tabljic, črnil, zavitkov {barvanih ia belih, v vseh velikostih), trgovskih knjig, notlcov, pismenega papirja v mapah In škatljah, razglednic itd. Svete podobe (male^ velike in steuske), razpela vseh velikosti, molitveniki, mo-leki, svetinjice, škapalirjL štambiiijs sa urade in dr.
Ceniki na zahtevo sastoaj.
3 zlati nauki za zdravje želodca!
Kdor s „FLORIAN" om te krepča, Zmiraj dober tete ima
Če želodnc godrnia.
Pij „FLORIAN"-«, pa neka!
Ni otožen, ni bohn, Ta ki viiva
SM-8
mm za
RMET09HLCE!
Velika izdatna pomoč sa kmeta v tej dratinji zrnja je, prav dober domači mlin z natorniac kamenjem, kakor se nahaja pri vsakem navadnem dobrem vod-
aera mlina. S tem zopet a s v o zboljšanin Pfeifer - jevem demačem mlinom se zamere napraviti iz vsakega zrnja, vsakovrstno moko in zdrob (gris) za vse kmečko in gosposko rabo z lahkoto na rožuo gonite?, kakor trna i delo z živino, motorno ia vodno silo.
Zahtevajte cenike brezplačne
in poštnine prosto.
Tovarna za mline, kmetijske stroje, Sage itd.,
livarna za železo in medenino
pri Mariboru (Štajersko) Domače x»ocljetje 2
		
wmmm		
Domača in narodna trgovina
Mih HiHl
priporoča svojo bogato izbiro raznovrstnega m-vega biaga za moške in ženske obleka,
esfrsia poSfena! Osne primra!
Kdor bo s bl»riMu ladnvoljen, pore stojim Knatzs^ Kdor bu z	aeaadovoljeM, saj pove iaeai.
Tem potom naznanjam, da sem prevzela 1886. leta ustanovljeno
mojega ranjcega moža
Milan Hočevar,
ter jo bodetu pod doseianjo tvrdko nespremenjeno dalje vodila.
Za ranjcemu v toliki meri izkazalo zaupanje se najtopleje zahvaljujem ter prosim, da isto ohranite tudi meni.
Z odličnim spoštovanjem	g
Mii.HocivaNa idona.
Celje, dne 27. svečana.
Oroile in kslen
na obroke. Posamezni
deli najceneje. Ilustro?
ceniki zastouj. F. Došek, to varas orožja, keles in šivalnih strojev. 0poenó na drž. žel. št. 2121. 1CS8 Češko.
1 Ü^k ' '
50 |0 cenejša:
Amerikanska štedilna kava, vele-aromatična, izdatna in štedilna. B kg poskusna vreča 10 K franko po povzetja. Pfd kilograma vele-prima u&jfiuejii čaj 2 K oddaja A. Sapira, eküport kave in čaja Galunta 496.	881
,... ^...:■. • • .^ijrttiitjaaaiitfB^?^*-'-''^ffiiA ¡&'&l&ii¡jS£¡¿Si& y-i>---'''nV^^flttA^MCr^TarTiiii' ^nSHfe*7'i* d^xHSaB^'MaÉW&	it.: ; vi-'
Manufakturno trgovino J. FAULAND v Ptuju se najbolj priporoča.
Izdajatelj in založnik: Katoliško tiskovno dru&tvo.
Odgovorni urednik: Franjo Zebot.
Tisk tlakama sv. Dirila v Maribor»,