AVSTR. KRSt TOBAČNE DELAVSKE ZVEZE
Št. 36.
V Ljubljani, dne 8. septembra 1916.
1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Izhaja vsak petek
Uredništvo: Kopitarjeva ulica 8
Naročnina znaša:
celoletna . . K 4-— polnletna . . K 2-— četrtletna. . K 1*~ Posamema Itevilka stane 10 vin.
Leto IX.
Dalekosežne izpremembe.
Ljubljana, 2. sept. 1916.
Danes smo čitali v dnevnikih to-le:
Novi davki.
Današnji državni zakonik prinaša tri cesarske naredbe o napovedanih pribitkih. Pri osebni dohodnini ni pribitkov pri najmanjših dohodkih do 3000 K, nato pa začno s 15 %, zrastejo na vsaki stopnji za 5 %, dokler ne dosežejo 70 %. Pri dohodkih preko 200.000 kron znašajo 120 %. Pri pridobninskih družbah znašajo pribitki 30 do 80 %. Pribitki pri zemljiškem davku znašajo 80 %, pri rentnem davku in davku na tantijeme pa 100 %. Pribitke pobere izključno država in tudi ne smejo biti za podlago naklad raznih avtonomnih korporacij. Posebna plačilna povelja se bodo izdajala le pri pribitkih k pri-dobnini, pri drugih pa bodo izkazani v plačilnih poveljih o rednih davkih. Kjer pa je davek za leto 1916. že predpisan, mora davkoplačevalec pribitke sam izračunati. Država računa na 200 do 210 milijonov novih kron iz teh pribitkov. Pri zemljiškem davku misli dobiti 42 milijonov kron, pri splošni pridobnini okoli 29 milijonov kron, 39 milijonov kron pri posebni pridobnini, 12 milijonov kron pri rentnini, 3 milijone kron pri davku na tantijeme in 84 milijonov kron pri dohodnini. Pristojbine so povišane na ta način, da je lestvica zvišana in so odslej zneski zaokroženi in deljivi s številko 10. Stara lestvica ostane samo za kupone državnih zadolžnic, ki so prišli pod pristojbinsko dolžnost, preden zadobi moč ta cesarska naredba. Naredba glede povišanja pristojbin stopi v veljavo 1. oktobra 1916 in prinese državi 70 milijonov K. Pri davku na totalizator misli vlada dobiti novih 2‘5 milijonov kron. Tretja cesarska naredba pa uvaja nov davek užigalice. Davek znaša 2 vinarja za normalni zavoj, v katerem ni več ka-kor 60 nežveplanih užigalic in ravno
i Pfi navoju, ki nima več kakor 90 žveplanih užigalic. Vlada bo določila za užigahce najvišje cene za prodajo na debelo in drobno. Užigalniki, ki služijo namesto užigalic, bodo obdavčeni po vel,kosti (teži) 50 vin., 1 in 3 K za kos.
Ta naredba stopi v veljavo z 18. septembrom 1916 in prinese 12 do 15 milijonov kron.
Tretji dan brez mesa.
V kratkem pride vladna naredba, ki določi tudi ponedeljek kot tretji dan brez mesa. Brez mesa bodo odslej ponedeljek, sredo in petek. V dveh od treh dni po gostilnah in zasebnih hišah ne ho dovoljeno uživati nobenega mesa, tretji dan pač ovčje meso.
Olje in mast
bosta od 15. septembra naprej na karto. Množino za osebo in teden določi notranji minister. Otroci do enega leta sploh ne bodo dobivali surove masti ali izdelkov iz masti in jedilnega olja. Otroci t!o treh let pa samo polovico določene množine. Karto bodo dobili samo v tistih hišah, kjer nimajo masti in olja po 1 kg za vsako osebo (pol kilograma za otroke od enega do treh let) na teden. Gostilničarji, obrtniki, ki pri-delavajo mast in olje, trgovci z mastjo in javni dobrodelni zavodi bodo dobivali pri okrajnem glavarstvu dobavne liste. Vse te osebe bodo morale voditi posebne zabeležne knjige. Proizvajalci surove masti, izdelkov iz masti in jedilnega olja, tudi poljedelci in trgovci bodo morali svoje zaloge naznanjati okr. gosposki, ki ima tudi pravico to blago od vsakega zahtevati in ga oddati na kraj potrebe. Poljedelci smejo obdržali, kolikor rabijo za lastno neobhodno potrebo. — Notranji minister je določil, da sme oseba na teden dobiti 180 gramov izdelkov masti ali olja, oziroma 144 gramov surove masti, osebe s težkim delom pa 250 gramov izdelkov iz masti ali jedilnega olja, oziroma 180 gramov surove masti.
Pivo
se bo v kratkem smelo točiti samo zvečer in še tedaj v zelo omejeni meri.
Ječmen
je vlada prepovedala od 4. septembra dalje variti za pivo. Dokler ni popolnoma znana letošnja letina, gre ves ječmen samo za neposredno preživljanje ljudstva.
Krmila.
Za izdelovanje krmil zahteva nova naredba posebno dovoljenje poljedel-
skega ministra. V inseratih o krmilih po časopisih morata biti označeni cena :n snov krmilnih izdelkov.
Vojska stavi državnikom in vojakom vedno zadače. Nastop Rumunije v svetovno vojsko nam je odtegnil dobavitelja kmetskih pridelkov, ki jih sicer nismo dobivali redno, tudi ne v izobilju, a v sedanjih razmerah je tudi to malo, kar smo dobivali, nekaj pomenilo. Mogoče tudi ni brez pomena izpraznitev nekaj ogrskega ozemlja oh romunski meji glede na preskrbo z živili. Vsekakor vse to vpliva na naše preži vi j en je; računati se bo zato moralo še bolj, kot se je do zdaj, kako naj se preživimo.
Odredba, ki ureja uporabo in razdelitev masti, je stvar, ki se nam res zdi velike važnosti Ta reč se je uredila tako, kot so to že zdavnaj izpeljali v Nemčiji. Čisto mirno pa tudi lahko pričakujemo, da bodo tudi pri nas vpeljali nakaznice na meso; saj gresta mast in meso skup. Ampak brez mesa se že še izhaja, brez zabele pa res ne gre. Saj se že zdaj vidi, kako da peša delavski rod, ker že radi visokih cen je nezabeljene jedi.
Ampak glavno je: samo z nakaznicami ne bo mogel nihče zabeliti jedi. Predvsem naj se gleda na to, da bodo ljudje tudi zabelo dobili in da bodo dobili tudi krompir pa drugo robo, ki gre zdaj med ljudi potom nakaznic.
Mi živimo v izredno hudih časih; v časih vojske in pomanjkanja, zato je nujno potrebno, da se z železno roko poskrbi, da bo tudi vsakdo dobil, kalinu odmerjajo razne nakaznice.
Dolgotrajna izkušnja sedanje dobe naj bi pa že tudi prizadeta mesta izučila da naj osredotočijo nabavo raznih potrebščin. Zdaj je res križ, ko dohajajo ljudje ure in ure in dneve, preden dobe, kar bi morali dobiti. Tisti, ki so jim izročene te stvari, naj store v popolni meri svojo dolžnost.
Jugoslovan. Strokovna Zveza.
Predsedstvo Jugoslovanske Strokovne Zveze
je vločilo sledečo peticijo na ljubljanskega župana:
Na zahtevo svojih članov vlagamo sledečo peticijo:
Zadnje čase prihajajo na našo organizacijo razne pritožbe glede na izdajanje krušnih nakaznic, kruha in moke in posebno tudi na izdajo nakaznic na kavo. O izdajanju nakaznic se graja, ker se ne izdajajo istočasno s krušnimi, močnimi in sladkornimi nakaznicami tudi nakaznice za kavo. Če kdaj, velja pač za sedanje hude čase načelo, da pomenja pač čas zlato. Opozarjamo Vaše blagorodje na to okolnost in prosimo blagohotne odredbe, naj se izdajajo vse nakaznice istočasno. Sicer bi bilo po našem mnenju še posebno za koristi delavstva potrebno, če bi se za izdajanje vseh nakaznic: tiste, ki jih že imamo in ki jih bomo še dobili, dobil bolj praktičen način kot jc sedanji. Nasvetujemo, naj se oddajajo vse nakaznice potom hišnih gospodarjev. Izredne razmere sedanjih hudih časov pač tudi zahtevajo izrednih odredb in bi bil po našem mnenju ta način pač najenostavnejši, ker bi tudi preprečili mogoče zlorabe pri napovedih o številu članov posameznih rodbin. Hišni gospodarji bi gotovo prevzeli to breme, kot zvesti in domoljubni državljani, Ljubljančanom v blago-bit. Opozoriti moramo Vaše velerodje tudi na neko drugo okolnost. Priznamo, da je mestna preskrba z živili v Ljubljani boljša kot marsikje drugod, a izpopolniti se bode še morala, da bo odgovarjala popolnoma svojim namenom. Delavstvo ni popolnoma zadovoljno s preskrbo živil, ker jih večkrat dobiti ne more. Posebno se pritožujejo naše članice v tobačni tovarni. One delajo od 7. ure zjutraj dalje do 6. ure zvečer; opoldanski odmor 12. do pol dveh pač ni za to, da bi delavke, gospodinje in matere se pehale za krušnimi in drugimi nakaznicami, ker večina med njimi med kratkim odmorom pripravlja svoji rodbini skromno kosilo in rodbine ostanejo večkrat brez kosila ali pa zavžijejo nepogrete jedi, ker se mati
peha za nakaznicami. A še hujše je glede na dobavo živil. So posamezni mokarji in peki, ki odpro dobavi kruha in moke ob 6. uri zjutraj svoje prodajalne, a koliko jih mora odhajati, ne da kaj dobe, ker ob 7. uri moraš biti v tvoimici. Delavke so zato velikokrat po več dni brez kruha in so brez preti-ranja ravno zato že zelo oslabele. Opoldne se itak nikjer ne dobijo potrebna živila. Delavka pride zvečer vsa trudna iz tovarne; gre po moko in kruh: »razprodano«, ji kličejo; žalostno gre brez kruha in brez moke domov, kjer jo čakajo lačni otročiči, katerih lakota žalostna mati ne more utešiti. Ampak to velja splošno za delavke, pa tudi za delavce, katerih žene delajo po raznih obratih.
Odpomoč je tu zelo nujno potrebna. Najboljše bi seveda bilo, če bi tobačna režija sledila zgledom državnih železnic in zasebnih rudnikov, ki v lastni režiji skrbe v teh dragih časih za svoje delavstvo in jim nabavljajo pod lastnimi cenami živila, a ker tega ni, se mora pač vse storiti, da bo preskrbljeno vse ljubljansko delavstvo sploh, ne samo tobačno, z živili. Saj v drugih tvornicah in delovršbah obstojajo pač ravno take razmere, kot v tobačni tvornici, ki smo jo navedli kot resničen zgled, ker je največja tvornica ljubljanska.
Kako odpomoči?
Definitivnih nasvetov in predlogov skoro staviti ne moremo, ker je res vprašanje pravične razdelitve, da bi nihče ne trpel škode, in trpeti jo nihče
ne sme, zapleteno. Zdaj dobi stvari po reklu: kdor prej pride, prej melje, tisti, ki ima časa dovolj čakati pri razdelitvah raznih živil tudi po več ur. Izredni časi zahtevajo tudi izrednih odredb. Najprimernejše, če tudi radikalno, bi pač bilo, da bi stranke vsake hiše dobivale skupno svoje življenjske po-
SkOpilh.	H. Conscience.
»Ne, danes še ni prišla. Šla sem na samostanski dvor, da izvem, kaj je ž njo. Surovi Tips mi je pa tako nastopil proti meni, kakor da sem prišla kia-sti.«
»Ali Cecilije ne bo?«
»Da, a šele proti večeru, tako mi je rekel Tis. Rekel mi je pa seveda s takim smehom, kakor se smeja pes, ki hoče ugrizniti!«
»No, kaj za to, samo da bo prišla. Saj jo spremlja lahko naša mati domov, če bo ostala več časa pri nas, kot navadno. Sestrica, usedi se k meni, da pretehtava vse, kako naj slavlje urediva.«	.
Pričela sta se pomenkovati; dekle je večkrat zaploskalo, a govorila sta le tiho in tajnostno; če bi bil Šel kdo mirnu, bi gotovo ne bil razumel niti besedice.
Pred vrati njih hiše je skočila Vana z voza in je šla v hišo. Bart je izpregel konja in ga peljal v hlev. Zelo previdno in zvijačno je odnesel tudi zavoj in košaro
»Dober dan, mamica!« je zaklical,
ko je vstopil v sobo. »Odpri svoje roke, lep denar sem ti zopet prinesel!«
Medtem ko ji je dal nekaj malih novcev, se je zelo nemirno oziral po sobi; njegov obraz mu je temnil, oči-vidno je postajala žalostna njegova duša.
»Pač misliš,« je rekla mati, »da ti ne bom dajala več drobiža, ker bo jedla v bodoče pri nas vdova zidarja Jana s svojimi otroci?« —
»Ne, ljubi moj fant. Le pij kakor navadno ob nedeljah tvojo merico piva; saj ga pošteno zaslužiš.
Bart je vzel nekaj centov, ki mu jih je dala mati, ne da bi bil kaj rekel; ko je odhajala stara žena v svojo spalnico, da spravi denar, je šel k sestri in je zdihujoč rekel:
»Cecilije še vedno ni!«
»Težko, da bi še prišla,« je reklo dekle, »saj čez pol ure bo že temno. Na, saj ji lahko jutri povemo. Pojdi gori in zadrži nekoliko mater, medtem bom vse pripravila.«
»Naj li še nekoliko ne počakava?« jo je vprašal žalostno Bart.
»Počakati? potem ne pojde mati več iz sobe!«
trebščine, pravična razdelitev bi seveda zopet pripadla hišnim gospodarjem.
Druga reč, če bi ne bil izvedljiv naš prvi radikalni nasvet, bi pač bila ta, da se že takrat, ko dobe ljudje nakaznice, določita čas in kraj, kje da bodo dobili potrebščine. Saj se pri tem tudi lahko upoštevajo posebne želje ljudi, kateri so navajeni svojih prejšnjih dobaviteljev v mirnih časih, ki so itak Vašemu velerodju gotovo znane. Za popolno zadovoljitev more pač obveljati le naš prvi ali drugi nasvet. Mestna aprovi-zacija se mogoče drži preveč načina veletrgovine, a zvanje občine je predvsem, da individualizira in da zadovolji vse občane. Glede na razpečavanje mesa na mestni stojnici naj se stvar če le mogoče preuredi. Zdaj se naprej ne ve, kdaj se bo meso prodajalo. Ljudje, da pridejo preje na vrsto, čakajo že ob 2. uri zjutraj na meso, ki ga včasih dobe, včasih pa tudi ne. Naj bi se v časopisju in tudi pri stojnici prejšnji da.n naznanilo, če se bo drugi dan meso razpečalo. Mogoče bi kazalo, da se prodaja meso na več stojnicah.
Prosimo: Vaše velerodje blagovoli blagohotno upoštevati naše nasvete v korist in blagobit Ljubljančanov.
Glasnik
Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze.
ENKRATNA DRAGINJSKA PODPORA ZA VPOKOJENE DRŽAVNE USLUŽBENCE. OZIROMA ZA NJIHOVE
VDOVE IN SIROTE.
V pojasnilo prizadetim strankam javlja c. kr. finančno ravnateljstvo v Ljubljani:
Pravico do enkratne podpore imajo samo v gotovi plačilni razred uvrščeni državni uradniki ter državno učiteljstvo v pokoju, dalje v kategorijo slug
»Prav imaš. A tako rad bi bil videl, da bi bila Cecilija zraven! — Požuri se Vanika; kadar boš končala, daj dogovorjeno znamenje!«
Hitro je šlo dekle v hlev, prineslo je košaro, postavilo pet ali šest krožnikov na mizo, streslo je vanje sladkor, položilo je poleg napol razvito ruto, privezalo je cvetlice na prsteni vrč piva in je prineslo tri čaše za kavo, da bi .iz njih pili pivo, ker kozarcev v hiši niso imeli.
Z mehom je nato tako udarilo po ognjiščnih kleščih, da je zaklicala mati od zgoraj:
»Dekle, ne delaj mi črepinj doli!«
Bart je veselo hitel po stopnjicah, stara žena je šla za njim.
Bil je to prizor posebne vrste, a bil je ginljiv. Oči začudene starke so gledale okinčano mizo in svoja smehljajoča se otroka; vsaki teh pogledov je iskal pojasnila za to posebno prikazen.
»Doigo živi, Ivana! Dolgo živi, Ivana!« sta klicala Bart in njegova sestra; razposajeno sta objemala staro ženo in ji poljubljala oči.
Fant je prvi prenehal, prijel je novo ruto, ogrnil jo svoji materi čez ra-
in delavstva spadajoči vpokojeni državni uslužbenci kakor tudi njihove vdove in sirote, vsi pa le tedaj, če uživajo normalno (morebiti z milostno doklado povišano) pokojnino ali preskr-bovalnino do gotove višine. Pravico imajo torej tudi v kategorijo slug uvrščeni davčni eksekutorji, pomožni sluge, solinski ter gozdni delavci, tobačni delavci in delavke ter njihovi ostali, katerim se je priznala pokojnina ali preskrbovalnina na podlagi za dotično kategorijo posebej izdanih določb. Naspi’otno pa nimajo nobene pravice do podpore vsi tisti, ki dobivajo miloščino. Načeloma imajo pravico do podpore le stranke s pokojnino, ki nimajo nobenega premoženja. Zato pa morajo le-te preskrbeti na svojih pismenih prijavah (prošnjah) pri občinskem uradu svojega stalnega bivališča (v Ljubljani na mestnem magistratu) potrdilo, da so brez premoženja. Tako opremljene pismene, nekolekovane prijave naj stranke vlože pri tistem finančnem ravnateljstvu, od čegar računskega oddelka se jim nakazuje pokojnina. Pri c. kr. finančnem ravnateljstvu v Ljubljani naj priglase torej svojo pravico do podpore vse tiste osebe, katerim nakazuje pokojnino c. kr. finančni računski oddelek v Ljubljani, to je vselej, če ima izročeni knjižni izvleček na sprednji strani spodaj v. sredi besedo »Krain« (Kranjsko) ter na zadnji strani vabilo, naj se naznanjajo izpremembe stanovanja temu uradu.
Najvišji znesek letne pokojnine ali preskrbovalnine z morebitno milostno doklado vred, do katerega se dovoli enkratno podporo, znaša: Za državno uradništvo in učiteljstvo, ki je uvrščeno v gotovi plačilni razred 3000 K (podpora 252 K), za njihove vdove 2400 kron (podpora 204 K), za poduradnike in sluge, za moštvo varnostne straže (policije), za finančno stražo in orož-
ništvo, za paznike v kaznilnicah in jet-nišnicah, za pisarniške oficiante, davčne eksekutorje in pomožne sluge 1500 kron (podpora 120 K),' za vdove teh uslužbencev 600 K (podpora 72 K), za uslužbence, ki spadajo v kategorijo delavstva 600 K (podpora 96 K), za vdove takih uslužbencev 600 K (podpora 60 kron) ter za sirote po državnih uradnikih ali državnem učiteljstvu sirotnina 1200 K (podpora 96 K) ali pa vzgoje-valnina 480 K (podpora 60 K). Za sirote vseh drugih uslužbencev znaša podpora pri sirotnini 48 K, pri vzgoje-valnini 36 K za vsakega otroka.
Če pa presega pokojnina drž. uradnika znesek 3000 K, pa je vendar nižja kot ta znesek s podporo vred, torej nižja kakor 3252 K, tedaj gre temu uradniku podpora v izmeri razlike med njegovo pokojnino in zneskom 3252 K. Prav tako dobi vdova po drž. uradniku, če je njena pokojnina višja kot 2400 K, pa ne presega vsote 2604 K, podporo v izmeri razlike njene pokojnine in zneskom 2604 K. Podobno velja za vse druge kategorije. Glede sirot je treba pripomniti, da dobe podporo samo, če niso še dopolnile 14. leta.
Kako podporo se bo izplačalo državnim uslužbencem v pokoju, ki ne spadajo v nobeno izmed zgoraj navedenih kategorij (kakor: poštarji, poštne oficiantinje in drugi), dosedaj še ni izdanih nobenih navodil.
Konečno se stranke nujno vabijo, da vlože nemudoma svoje, po občinskih uradih glede uboštva zanesljivo potrjene prijave, da se bo moglo podpore tem preje izplačati.
XXX
J. S. Z., pisarna v Ljudskem domu, Ljubljana, L nadstropje, gre rada na roko prizadetim glede na sestavo prošenj.
Mo, hitel je k steni po malo zrcalo in je zaklical:
»Poglej, ljuba mamica, nič več ne boš hodila v stari ruti v cerkev!«
Starka je šele zdaj uganila, zakaj se otroka veselita; tako je bila ginjena, da ni izpregoivorila besede in je strmela v lepo ovratno ruto.
Končno je pričela plakati. Potegnila je svoja otroka na prsi in ju je po-Ijubovala.
»O, kako dober je Bog!« se ji je vilo s tihim glasom iz prs.
Ko je še objemala svojo hčer, je
v^n -k mizi’ naP°lnil je tri čaše s vom m je rekel nežno resno:
»Mamica, na tvoje zdravje! Na se dolgo živeli skupaj v ljubezni; ‘ stopnosti in v čednosti; naj ostar zdrav, da bom delal za dobro s\ Mater in da nam podeli Bog svoj bla slov na tem in na onem svetu. 2i\ Ivana!«
Ravno je dvigal čašo k ustim, e
nročn 'Tino n!eROve sestre je to pre P C»rec f/f Je ®,kozi Vl'ata kličoč:
Wnv!i TTPnt!e’ Gocilija prihaja!«
: , h	se je veselil Bart ir
■le tudi tekel iz hiše.
Mati je ostala le en trenutek sama, ko sta se njena otroka zopet prikazala na pragu s Cecilijo, ki so jo vsi ljubili.
A kako so se vsi izpremenili. Obrazi so postali žalostni; s povešenimi glavami so prišli.
Cecilija je stopila k mizi brez besedi, vsedla se je utrujena na stol in je pričela milo plakati, nemo so stali ostali poleg nje.
Mati je prva prekinila molk, segla ji je v roko in vprašala:
»Moj Bog, ljuba Cecilija, kaj se je zgodilo? Kaj ti je?«
Ničesar ni odgovorila.
Bart ji je gledal ginjen v oko in je v poluplaku le mogel reči:
»Cecilija, ljuba Cecilija!«
Bodisi že, da je ta glas sočutnega srca dekle ginil, ali so solze olajšale njeno gorje, je dvignilo glavo in reklo, dasi tiho:
»Ljubi prijatelji, skoraj ne morem govoriti, tako sem žalostna, pustite, da se še nekoliko izjočem.«
»Cecilija,« je zaklical Bart ves iz sebe, za Boga svetega, povej, kaj ti je?«
Prošnje naj se napravijo približno tako-le:
Visoko
c. kr. finančno ravnateljstvo v
Ljubljani.
Marija Jerklar, vpokojena delavka c. kr. tobačne tvornice v Ljubljani
priglaša
svojo pravico do enkratne draginjske podpore za vpokojene državne uslužbence iz kategorije delavstva.
SvOjo prošnjo utemeljuje:
Njena pokojnina znaša letno ... K ...vin.; premoženja nima.
Prosi:
Visoko c. kr. finančno ravnateljstvo v Ljubljani naj ji blagovoli nakazati pristoječo ji enkratno draginjsko podporo.
Ljubljana, 2. septembra 1916.
Marija Jerklar, vpokojena tobačna delavka, stanuje Ljubljana
Krakovski nasip št. 210.
XXX
Vpokojenemu delavstvu ni po novi odredbi popolnoma ugodeno. Podpora gre pač prenizko in skoraj mačehovsko v primeri z drugimi kategorijami državnih uslužbencev. Medtem ko dobe sluge podporo še s 1500 K letne pokojnine, jo dobi le tisti vpokojeni delavec ali delavka, ki ima na leto največ 600 K podpore. Nekaj je, to je že res, ampak deležno bi bilo lahko te podpore le več vpokojenih delavcev in delavk.
Načelstvo J. S. Z. te stvari ni bilo izpustilo izpred oči in je vložilo pri c. kr. finančnem ministrstvu prošnjo, naj se glede na delavstvo dovoli enkratna podpora v večjem obsegu. Član našega načelstva poslanec Gostinčar je tozadevno že posredoval. Tudi Avstrijska krščanska tobačna delavska zveza je v tej zadevi že posredovala.
XXX
AVSTRIJSKE SOCIALNO DEMOKRATKE ORGANIZACIJE.
(Konec.)
Med posameznimi strokovnimi zvezami so napredovali fotografi za 121, dimnikarji za 100, trgovski in transportni delavci za 370, sedlarji za 647 in zobotehniki za 27; torej skupno za 1265 članov. Druge zveze so izgubile:
	število članov		
	31. dec.	31. dec.	
	1014	1015	odpadlo	
peki		6.372	2.518	3.854
stavbni delavci . .	10.994	4.556	6.438
rudarji		9.020	6.563	2.457
podobarji ....	557	201	356
pivovarnarji . . .	6.276	3.307	2.969
knjigovezi ....	3.092	2.435	657
tiskarji in livarji .	10.897	7.489	3.408
tisk. pom. delavci .	4.033	3.650	383
gledališki delavci .	620	430	190
kemični delavci	6.646	2.840	3.806
krovci .	155	26	129
strujarji. .	760	705	55
železničarji .	41.892	38.013	3.879
mesarji		277	241	36
vrtnarji................ 156
gostiln, nastavi j. .	915
obfiin. uslužbenci .	234
livarji............... 3.496
steklarji ....	3.079
zlatarji.............. 1.077
agenti.................. 480
trgovski sotrudniki	10.126
rokavičarji . . .	923
domači delavci . .	702
lesni delavci . . .	8.400
klobučarji ....	2.770
kartonažni delavci.	30
nastavlj. boln. bi. .	967
krznarji................. 449
kmečki delavci . .	2 003
usnarji................ 1.243
usnjar, galant. del.	237
litografi............. 2.570
slikarji in plesk. .	2.611
strojniki in kurjači	2.488
kovinarji ....	31.844
mokarji.................. 478
tlakalci................. 180
porcelanski delavci	3.989
brivci................... 158
dežnikarji ....	100
krojači................ 2.153
čevljarji. , . . .	2.968
kamnarji ....	1.492
tekstilno delavstvo	33.235
del. v izdel. ilovice	1.105
zavarov. nastavlj. .	2.014
časnikarski uradn.	385
opekarnarji . . .	582
tesarji............... 3.353
druge vrste delavci	170
155 419 187 1.896 1.614 648 240 4-678 436 582 5.172 1.808 15 895 176 1.046 753 197 1.678 1.476 2.084 28.606 230 131 2 697 77 40 2.050 1.869 494 26.529 605 1.617 368 55 1.283 140
6
491
47
1.600 1.465 429 240 5.448 487 120 3.228 962 15 72 273 957 490 40 892 1.135 404 3 238 248 49
1.282
81
60
103
1.099
998
6.706
500
397
17
527
2070
30
Skupaj . . 240.681	177.113	64 833
Nasproti 27% so pridobili le en odstotek.
Denarno so stale soc. demokraške strokovne zveze ugodno. Dohodkov je bilo 4,979.997 kron 39 vin, izdatkov pa 4,995.550 kron 57 vin., primanjkljaj je znašal 15.553 kron, katere pa pri premoženju 14,357.000 pa£ ne pridejo veliko v poštev. Na podporah so izdali 1,801.183 kron 77 vin., ali 36% vseh izdatkov. Nalog strokovnega časopisja je znašal 218.050 izvodov. Nekaj listov so ustavili.
Najiepši zgodovinski film v »Kino Central« v deželnem gledališču v soboto, % v nedeljo 10. in v ponedeljek, 11. septembra. Zopet nekaj izrednega nam nudi »Kino Central« v deželnem gledališču. Velika zgodovinska drama iz angleške zgodovine izza časa kralja Edvarda IV. po delih Shakespeareja in Kazimirja Dela-vigneja se razvija pred našimi očmi. Veličastni prizori, a obenem prizori polni groze, ginljivi prizori materinske ljubezni kraljice Elizabete, prizori neprimerne krutosti vojvode Glocestra, brata kralja Edvarda IV., ki je umoril kralja in njegova otroka, princa Jorškega in princa Walleškega, da bi sebi postavil na glavo angleško krono. Ta film spada v vrsto največjih zgodovinskih filmov in bo tudi v Ljubljani vzbudil največjo pozornost. To je film, o katerem se bo še dolgo časa govorilo.
Okno v svet.
Spletke v socialni demokraciji. Načelstvi socialnodemokratične stranke in glavne komisije strokovnih društev v Nemčiji sta s skupnim oklicom odsvetovali pred splošno stavko med vojsko. To dokazuje, da ni malo ljudi v tej organizaciji na Nemškem, ki bi radi zahrbtno napadli vojake na bojišču; ker to bi pač bilo zdaj stavkati.___________
Izdajatelj Fran Ullreich, Dunaj. — Odgovorni urednik Jože Gostinčar. — Tisk Kat. Tiskarne.
Gospodarska zveza v Ljubljani
ima v zalogi
jedilno olje, riž, čaj, kakor tudi vse drugo Špecerijsko blago.
Oddaja na debelo 1
Za Ljubljano in okolico je otvorila
mesnico
v semenišču v Šolskem drevoredu kakor tudi
špecerijsko trgovino
na Dunajski cesti štev. 30.
Kdor pristopi kot član h „Gospodarski zvezi", dobi izkaznico, s katero ima pravico do nakupa v mesnici in trgovini.
Segata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin.
F Mprfnl LiUBUHHH
18 uiti aui Mestni lrg 18<
Trpina z modnim in iiroimim idagom.
Velika Izber vezenin, čipk, rokavlo, nogavic, otroške obleke In perila, pasov, predpasnikov, žepnih roboev, ovratnikov, zavratnlo, volne, snkanoa Itd.
tTredtiskanje in vezenje monogramov in vsakovrstnih drugih risb.
Priporočamo cenjenemu občinstvu edino domačo tvrdko
Jpac Vok
T iS specijalna trgovina šivalnih slrojev in koles Ljubljana, Sodna ni. 6,
katera ima po ugodnih cenah In obrokih od strokovna-kov priznano najboljše šivalne stroje v Evropi in to so PFAFF v veliki izbiri in zalogi, roletna plamena g-aranoijai ■
PoiiH o vezenin tsali č« mezplačno. Priilni posredovalci se Mejo

nvza
A. <§s E, SSSAEEMMlij M@sto.ii trg	M)
Velika zaloga manufakturnega blaga, različno sukno za moške obleke, volneno blago, kakor
ševijoti, popelin, delen, itd. za ženske obleke. — Perilno blago, cefirji, kambriki, balisti v bogati izbiri. Različno platno in sifoni v vseh kakovostih in širinah; potrebšine za krojače in šivilje. Flanelaste in šivane odeje, različne preproge za j = postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti y = v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni ' S prti, servijeti in brisalke iz platna in damasta. ^ ^	Priznano nizke cene!
n~^	vv ^ is
1 i
Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor: srajce, hlače, krila, bodisi iz šifona ali pa tudi pletene iz volne ali bombaža. — Največja izbira v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh velikostih za otroke. — Predpasniki najnovejših krojev iz pisanega blaga, šifona, listra in klota. Stezniki ali moderci od najcenejših do najfinejših. Fini batistasti, platneni in šifonasti žepni robci. — Zaloga gosjega perja in puha.
Vedno sveže blago!
u
NaiMik flaisiiirieiša prilika zaštedeiiiel
Ljudsko Posojilnico
resistrcvana zadruga z neomejeno zavezo
v Liiiisijani, Miklošičeva cesta št. 6
pritličje, t lastni hiši, nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi
cela dežela Kranjska
in jih obrestuje po	3|^ 0|^
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago.
Načelstvo.