Glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra -11. maj 1985 — številka 17 Zmaga Ko so 9. maja pred šti-ridesetimileti po vsej Evropi utihnili topovi in se je tudi »uradno« končala druga svetovna vojna, so v naši deželi, Sloveniji, boji še vedno trajali. Nemci in njihovi zvesti pomagači, domači izdajalci vseh vrst in narodnosti, so se na slovenskem Koroškem še vedno trdnovratno upirali in niso hoteli položiti orožja. Šele teden dni kasneje, 15. maja so se boji končali na Poljani pri Prevaljah in šele takrat se je tudi za nas zares končata druga svetovna vojna. Od takrat dalje živimo na svojih tleh že štiri desetletja v miru. Tudi v Evropi. Če malce pobrskamo po zgodovini, vidimo, da so ta štiri desetletja našega stoletja skoraj najdaljše obdobje miru v zgodovini Evrope, saj smo na evropskih tleh samo v tem stoletju poleg druge svetovne vojne Imeli še prvo svetovno vojno pa balkanske vojne in še bi lahko naštevati. Živimo torej v »krhkem« evropskem miru, ki ga nenehno ogroža blokovska razdeljenost sveta, oboroževalna tekma med velesilama, kopičenje najstrahotnejšega atomskega orožja, ki je sposobno večkratno uničiti ves naš planet, da ne govorimo o namerah prenesti vojno zemeljskega kopnega in morja tudi v vesolje, tako imenovano »vojno zvezd«. Po zmagi živimo torej v miru, ki pa je sorazmerno relativen. Že podatek, da je bilo v obdobju našega miru na starem kontinentu kar 146 vojn s 30 milijoni žrtev, drugod po. svetu, potem je želja po absolutnem miru na vsem svetu še kako utemeljena. In mir je vsekakor predragocena stvar, da bi ga prepuščali samo politikom in vojakom, mir je stvar vseh ljudi in prav na tem področju je Jugoslavija s svojo neuvrščenostjo med največjimi braniki miru, saj se še kako dobro zavedamo, kaj je vojna, ki smo Jo sami občutili na lastni koži In v kateri smo tudi mi pred štiridesetimi leti zmagali, čeprav teden dni kasneje, kot ostali svet. D. Ž. vf SOZD Konkretno o Telematiki in varnostnih razmerah v Iskri V torek, 7. maja, je bila pod predsedstvom Jožeta Čebele 4. seja odbora za samoupravni nadzor SOZD Iskra, na kateri so najprej obravnavali poročilo o nadaljnjem razreševanju problematike v DO Telematika. Član K PO DO Telema-tika Brane Račič je poročal o trenutnem stanju v Telematiki. Povedal je, da so zaključni računi že objavljeni in znani, da so februarja letos sprejeli načrt za leto 1985 in da sanacijske ukrepe vsebuje že sam načrt. Začel se je tudi sanacijski postopek in 12 ekip, ki štejejo kakih 60 ljudi, bo pripravilo sanacijski plan DO do 31. maja, do 20. maja pa bo pripravljen prvi delovni osnutek sanacijskega programa, ki šteje kar tisoč strani. Nadalje je še po\7edal, da je Telematika v prvem četrtletju letos poslovala brez izgub ter pri tem navedel nekaj številk za prvo četrtletje kot: 8 milijard skupnega prihodka, 17 milijonov dolarjev izvoza, 700 milijonov čistega dohodka itd. Tako so, po njegovem mnenju podatki gospodarjenja za prvo četrtletje ugodni, v drugem četrtletju pa bodo začeli izvajati sanacijski program, ki seveda prinaša s seboj tudi vrsto problemov, za katere pa je dejal, da jih bodo po vseh, dosedaj prebredenih težavah, uspeli uspešno razrešiti. Sicer pa bo Telematika sprotno poročala odboru o izvajanju sanacije in svojem gospodar- ' jenju. V nadaljevanju seje je član KPO SOZD Iskra Boris Mužič podal informacijo o varnostno-političnih razmerah in uresničevanju družbene samozaščite v SOZD Iskra, s predlogi ukrepov za izboljašnje stanja na tem področju. Na začetku je opozorik da varnostne ocene (TOZD, DO) niso celovite ter odraz trenutnega stanja v raznih okoljih, čeprav so nekatere varnostne ocene tudi dobre. Iz njih je razbrati, da manjka medsebojni informacijski sistem, da je ZK premalo prisotna pri varnostnem ocenjevanju, premalo je sodelovanja na ravni občin, prav tako je čutiti premalo mobilnosti mladinske organizacije in ni bilo dovolj storjenega za dvig varnostne kulture delavcev. Poseben problem je tudi vprašanje delegatskega sistema in informiranja delegatov. Glede delovne discipline je dejal, da je v Iskri v glavnem dobra, ni pa disciplina odvisna od kakih posebnih ukre-pšov, temveč predvsem od tega, če so delavci preskrbljeni z ustreznim repromaterialom in če imajo nor- malno delo. Problem pa je še vedno kraja družbenega premoženja, ki je nismo uspeli zmanjšati, medtem ko v Iskri ni bilo zaznati pojavov nacionalizma. Požarna varnost v Iskri je na dokaj visoki ravni, vendar nas to dejstvo ne sme uspavati, večji problemi pa so nastali z onesnaževanjem okolja (Krupa, Stegne). Med pomanjkljivostmi je še omenil necelovit pregled nesreč pri delu (lani jih je bilo po dostopnih podatkih v Iskri 296 ip 92 nesreč na poti na delo), zato moramo v vsem podpreti odbor za varstvo pri delu. Ob koncu je spregovoril še nekaj besed o potovanjih Iskrinih delavgev v tujino, kjer so podatki za lani zaskrbljujoči, saj je bilo lani potovanj na tuje kar 3756, medtem kojih jebilo predlanskim 1942. Tretja, zadnja točka pa se je nanašala na poročilo o poslovanju firme Iskra Electronics Inc. New York, ZDA. O tem sta poročala Janez Čufar in Boris Slapnik ter opozorila na izgubo omenjene firme. Po podrobnem poročilu so člani odbora sklenili, daje potrebno dobiti celovito in točno informacijo, tako o višini, kot vzrokih za izgubo, pojasnila odgovornih delavcev doma in v tujini za nastali položaj, kot tudi ukrepe za razreševanje položaja. To pa ne velja samo za problem naše newyorške firme, temveč za vse Iskrine firme in predstavništva v tujini. D. 2. Referendum o pripojitvi TOZD TGA Reteče k TOZD Elektromotorji, Železniki: V Železnikih glasovali proti Glasovanje o pripojitvi Tovarne gospodinjskih aparatov k Elektromotorjem v Železnikih ni bilo uspešno. Medtem ko so v Retečah s 65% glasov potrdili svojo pripravljenost, da se povežejo s Tovarno elektromotorjev v eno temeljno organizacijo pa so v Železnikih glasovali proti. Tam seje 25. aprila za pripojitev opredelilo le 35,6% članov kolektiva. O vzrokih za neuspeh sicer skrbno pripravljenega referenduma je še prezgodaj govoriti, prav tako tudi o ukrepih, ki bodo sledili v nadaljevanju sanacije Tovarne gospodinjskih aparatov iz Reteč. Vsekakor pa je v tem trenutku pomemben podatek, da so v Retečah poslovanje v prih treh mesecih letošnjega leta zaključili brez izgube, saj so prigospodarili celo 4,5 milijona dinarjev akumulacije. Pomembno za delo tovarne v Retečah pa je tudi vprašanje obrata v Azanji pri Smederevski Palanki, ki se je pred prvomajskimi prazniki dokončno odcepil od Iskre in se priključil SOZD GOŠA Smederevska Palan-ka. Uspešno poslovanje v prvem letošnjem trimesečju (ko so že upoštevali zakonska določila, prepo- vedujejo upoštevanje nezavarovanih plačil), za katerega so prispevali ogromno naporov vsi člani kolektiva v Retečah pa bo podlaga za obdobje, v katerem naj bi se dogovorili, kako naprej. SF Prakse štipendistov Iskre v tujini Zaradi precejšnjega zanimanja med štipendisti Iskre za opravljanje delovne prakse v tujini, sem se odločil, da napišem o tem nekaj, vrstic. Za mladega človeka je praksa v tujini resenkratna priložnost, da se seznani s proizvodnim procesom v tovarni, zdelovnimi navadami v tujini, tujo deželo, njene običaje in način življenja. Vse to so dobrodošle izkušnje, ki jih delno lahko uporabi tudi pri nas doma. Prijave interesentov zbiramo v okviru Kluba inovatorjev Iskre, ki združuje vse štipendiste Iskre. Ta Klub se ukvarja z raznimi dejavnostmi, največ s tehnično dejavnostjo, ker je v tem smislu najboljše opremljen. V zadnjem času poseduje tudi računalnike (Sinclair in Iskrin HR-84). Pogoji za odhod na prakso v tujino so naslednji: — potrdilo o vpisu na fakulteto (III. in IV. letnik) — znanje jezika dežele, v katero potuje — Izpolnjen obrazec, ki ga prejmete v Klubu — aktivnost pri delu v Klubu inovatorjev w Na podlagi zbranih prijav skuša ing. Janez VOLK pridobiti čim večje število ustreznih praks v tujini in usklaja termine opravljanja praks. Treba je poudariti, da brez njegovega požrtvovalnega dela in njegovih bogatih izkušenj ob kontaktiranju s tujimi firmami, bi verjetno marsikatera praksa za naše štipendiste odpadla, saj se tudi v tujini pojavlja kriza pri zaposlovanja tujih delavcev. Prakso je možno opravljati tudi prek mednarodne izmenjave študentov. Za te prakse oddajte prijavnice na svoji fakulteti. Praksa v tujini traja najmanj 1 mesec. Za podrobnejše informacije se obrnite na naslov: Klub inovatorjev Iskre, Ljubljana, Trg revolucije 3/XI. Edi Fabjan Dnevni red 6. zasedanja DS SOZD Iskra (14. 5. 1985) 1. Potrditev sklepov 5. zasedanja DS SOZD Iskra z dne 5.3.1985 in informacija o izvršitvi in izvajanju sklepov — poročilo volilne komisije SOZD o izidu volitev v DS SOZD in odbor za samoupravni nadzor SOZD v DO Merilna elektronika — poročilo komisije za ugotovitev izida referendumov v SOZD o izidu glasovanja o predlogu SaS o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za OD na podlagi minulega dela v SOZD Poročevalca: Jasto Marcon, Jože Golob 2. Poročilo o poslovanju SOZD Iskra v letu 1984 Poročevalec: Zoran Polič 3. Informacija o zunanjetrgovinski menjavi Iskre v I. trimesečju 1985 Poročevalec: Miloš Resnik 4. Poročilo o delu komisije za inovacijske nagrade Iskre, s predlogom podelitve inovacijskih nagrad Iskre v letu 1985 Poročevalec: Franc Hudej 5. Stališča predstavnikov samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in poslovodnih delavcev Iskre do reinteg-racijskih procesov v SOZD Iskra — Poreč 1985 Poročevalec: Ivo Banič 6. Predlog za financiranje surovinske baze Poročevalca: Stane Preskar, Jože Sure 7. Razpis del in nalog člana kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra za organizacijo in infe/matiko in imenovanje vršilca dolžnosti Poročevalec: Boris Lasič 8. Odgovori na postavljena delegatska vprašanja na 5. zasedanju DS SOZD Iskra Poročevalci: Miloš Kobe, Zoran Polič, Rado Faleskini 9. Vprašanje delegatov. - Predsednik DS SOZD: Janez Kern SOZD Krfitično o trženju z deželami razvitega zahoda Letošnji Iskrin izvoz je daleč pod načrti, zato nam brez odločne akcije v proizvodnih in tržni organizaciji ne bo uspelo uresničiti zastavljenih 86 milijonov dolarjev izvoza v ta del sveta — Vzroki za izpad so predvsem v vse slabši izvozni ponudbi, zlasti v primerjavi z vse močnejšo svetovno konkurenco — Izvozni plan je žal še vedno skupek želja posameznih DO — Potrebne so spremembe v urejenosti Iskre Commerce za neposrednejši prenos vplivov tržišča na proizvodnjo — Ok oramo materialno osnovo poslovnih enot v tujini — Na uvoznem področju pre id poslovnimi partnerji. Zaostajanje Iskrinega izvoza za načrtovano dinamiko v prvih letošnjih mesecih je bil osnovni vzrok za sklicanje nedavnega posvetovanja o izvozu v dežele razvitega zahoda, vsekakor najbolj zani-.mivega tržnega območja za Iskro. Posvetovanje je organizirala Iskra Commerce, poleg izvoznih operativcev v tej tržni organizaciji in vodij poslovnih enot nš razvitem zahodu pa so se ga udeležili tudi predsednik KRO SOZD Iskra Boris Lasič, svetovalec KPO Franc Vreček in direktor IC Janez Vipotnik. Letošnji Iskrin izvozni načrt v dežele razvitega zahoda znaša 86 milijonov dolarjev. Sodeč po rezultatih v prvih mesecih, tega načrta, kot vse kaže, ne bo moč uresničiti, po ugotovitvah posveta pa je osnovni vzrok za izpad v naši ponudbi, saj je izbor izdelkov že vrsto let enak, ko prednjačijo elementi in podsestavi, končnih izdelkov pa tja skoraj ne; .o:d- ba se tako : , ni po programski plat:, i - n ovosti, konkurenca na teh tržišč..,1: , 1 seje medtem še kako okrepila. Posvetovanje je opozorilo tudi na hud problem cenovnih pritiskov in pa našega sistema planiranja, ko je Iskrin izvozni načrt še vedno skupek želja posameznih DO, ki pa pogosto z realnimi možnostmi, glede na kakovost ponudbe, nimajo dosti skupnega. Izredno pereč problem je tudi v tem, da že ob tako skromni ponudbi nimamo pravilnega strateškega pristopa do posameznih tržišč. Vse preveč se namreč odločamo na osnovi kratkoročnih elementov trženja, določeno tržišče osvojimo, nato pa se spet selimo na drugega, pač glede na trenutni položaj, dolgoročnost trženja pa žal zanemarjamo. V Iskri Commerce tudi poudarjajo, da bodo morali vplive 'tržišča' v prihodnje čimbolj približati proizvodnim delovnim organizacijam. V ta namen bodo začeli še bolj sistematično zbirati podatke o posameznih tržiščih in izboljšati sistem informiranja. Pomembna ugotovitev posveta o trženju z deželami razvitega zahoda, spodbudila pa jo je zadnja ZT -konferenca, je ta, da je potrebno problematiko zunanje-trgovinske aktivnosti obravnavat: tudi skozi perspektivo programov in torej ne povsem regionalno. Pri tem je posvet preučil tudi matrično urejenost mednarodnega trženja Iskre in ugotovil pomanjkljivost, tako v regionalnem trženju IC, kot tudi v trženju programov DO in v trženju ciljnih panog odjemalcev. Eden izmed sklepov posvetovanja je ta, da mora- IC okrepiti koordinacijo med proizvodnjo in tržiščem. Dvodnevno posvetovanje se je dotaknilo tudi Iskrinega uvoza. Razprava je opozorila, da Iskra kot celota premalo skrbi za nabavni marketing, da ne izbira dobaviteljev med poslovnimi partnerji, da ima premalo možnih dobaviteljev, s tem pa ne dosega najboljših cenovnih učinkov pa tudi zanesljivost dobav je manjša. Uvozna problematika je seveda najtesneje povezana tudi s trejiutnim gospodarskim in deviznim položajem v Jugoslaviji, kot nevzdržno in izredno škodljivo pa so ocenili to, da posle s tujimi dobavitelji sklepajo predstavniki posameznih DO, kar vse vpliva na to, da ne moremo enotnega nabavnega marketinga zgraditi za vso Iskro. Pomembna točka posvetovanja je bil tudi položaj Iskrinih poslovnih enot v tujini. Osnovna ugotovitev je bila ta, da je treba čimprej okrepiti gpiotni poligžaj teh enot in jim omogočiti, da bodo bolj elastične v svojem poslovanju ter sposobne tudi drugih poslov in ne samo prodaje in nakupa. Zaradi izredne aktualnosti objavljamo hkrati s tem člankom tudi povzetek sklepov 7. letnega posveta o izvozu v dežele razvitega zahoda. Lado Drobež Povzetek sklepov posvetovanja Izvoz Na posvetu je bila dana zadolžitev, da mora izvoz v dežele razvitega Zahoda letaj 985 preseči 85 mio $ v ta namen naj tržna področja Izvoza do 15. maja poiščejo in predlagajo akcije za izvoz prek gornje ocene in sicer: po posameznih tržnih področjih: RZ — 1 dodatno 2,0 mio$ RZ — 2 dodatno 5,0 mio$ RZ — 3 dodatno 4,0 mio$ Določanje ukrepov za doseganje letnega načrta je izhajalo iz: — posebnega pomena, ki ga ima izvoz v dežele RZ za Iskro zaradi vključenosti v tokove poslovnih in tehnoloških znanj ter zaradi pridobivanja konvertibilnih plačilnih sredstev, — usmeritve Iskre na ciljne panoge odjemalcev, — usmeritve Iskre na osredotočeno trženje. Posvet je ugotavljal nadaljnje premike v sestavinah tržne ponudbe Iskre tržiščem RZ: — zaostajanje sodobnosti izdelčne ponudbe zaradi omejitve pri uvozu tehnološke opreme tpr zaradi notranjih vzrokov v Iskri, — oženje možnosti za ugodnejše pogoje (ceno, kredite itd.) v tržni ponudbi Iskre zaradi zaostrovanja pogojev gospodarjenja v Jugoslaviji — tesno povezanost med pripravljenostjo DO izvažati ter konkurenčnostjo Iskre na mednarodnem tržišču; — nadaljnjo rast pomena mreže poslovnih enot.lskre vtujiniza izvozno dejavnost Iskre ter potrebo po intenzifikaciji trženja v tujini — potrebo po doslednem uveljavljanju načela, da ima IC Izvoz (TP. oz. poslovne enote v tujini) za trženje končnim porabnikom vselej pravico do najnižje cene, ki jo je DO poprej potrdila za trženje prek tujih posrednikov Posvet je obravnaval matrično urejenost mednarodnega trženja Iskre in ugotavljal pomanjkljivosti, tako v regionalnem trženju IC, kot v trženju programov DO in v trženju po ciljnih panogah odjemalcev: — usposabljanje komercial DO za izdelčni del mednarodnega trženja zaostaja za predvidevanji, — številnost tržnih področij v Izvpzu in slabo delovanje informatike (zlasti AOP) v Iskri Commerce otežkočajo v sedanji obliki sodelovanje DO v mednarpdnem trženju, — koordinatorji v Izvozu IC so začasna rešitev za usklajevanje izvoza programskih skupin DO ciljnim panogam v tujini; to dejavnost je treba čfmprej organizacijsko urediti in zadostno dimenzionirati — vsebinsko in metodološko nepopoln način načrtovanja postaja resna ovira za spremljanje, vodenje in izvajanje mednarodnega trženja in terja hitre izpopolnitve, — potrebne so spremembe v urejenosti Iskre Commerce za večjo prožnost v delovanju in za neposrednejši prenos vplivov tržišča na delovne organizacije. Posvet je obravnaval opuščanje poslov, oz. tržišč zaradi razlogov v IC in DO. Priporoča, naj —- poteka opuščanje v soglasju med komercialo DO in TP Izvoza IC; ta sporazum naj bo za pomembnejše posle, oz. tržišča pismen in mora dol- očati razmejitev posledic, — ob enostranskem opuščanju je druga stran dolžna pisno opozoriti (direktorja komerciale DO, oz. direktorja TP) na posledice opustitve. Okrepitev tržne dejavnosti pogojujejo tudi razpoložljivi resursi. Vodstva DO in IC naj dogovorno razširijo kadrovanje in dopolnilno usposabljanje delavcev za vse dejavnosti mednarodnega trženja Iskre. Direktorji TP odgovarjajoza pravočasno načrtovanje in izvedbo dejavnosti iz združenih sredstev za osvajanje tujih tržišč. Podpora služb IC dejavnostim mednarodnega trženja ni zadostna. Okrepiti jo je treba kar najhitreje, zlasti na področju financiranja, organiziranja, pravnih zadev itd. Uvoz v letu 1984 V letu 1984 je bila realizacija uvoza 118,5 mio $ (102 mio US $ in 16 mio Cl $). Delež oprfeme je znašal le 7 mio $ (le 50% načrta), zaradi zakasnele odobritve IFC projekta. Delež poslovnih enot Iskre v tujini znaša 63%. V letu 1984 smo zmanjšali carinske zaloge od 14 mio $ na 3.2 mio $ in delež terminskih nakupov od 5 mio S na 1 mio $. Znesek neplačanih obveznosti do poslovnih enot in ostalih dobaviteljev se je zmanjšal za 14.8 mio $. • ‘ . Uvoz v letu 1985 Načrtovana rast uvoza za leto 1985 v primerjavi z letom 1984 je predvidena v višini 17% (več kot z družbeno predvideno rastjo uvoza). Razlog je načrtovan uvoz opreme v višini 25 mio $. 105 mio $ uvoza odpade na repromaterial in od tega cca 95 mio s konvertibilnega področja. Delež blagovnih kreditov bo za cca 5 mio manjši, kot v 1984 (odpadel Hermes), potencial neangažiranega izvoza posameznih DO je manjši kot v 1984, postopek obračanja blagovnih kreditov pa daljši. Delež uvoza po načelu 1 : 1, pa bo za 15% večji, kot leta 1984. Delež kooperacij se lahko še poveča z usposobitvijo poslovnih enot Iskre za kooperacije. Prenos poslov na mrežo poslovnih enot Iskre se bo nadaljeval (zlasti za Iskra France. Iskra Milano in Perles) pri uvozu repromateriala in opreme. V minulem letu smo največ pozornosti posvetili prenosu poslov na mrežo poslovnih enot in informatiki in posredno tudi kakovosti. Leta 1985 pa bo težišče na kakovosti in poslovni disciplini, kerseše dogaja, da posle z dobavitelji sklepajo predstavniki DO sami. Poslovne enote v tujini Posvet je obravnaval analizo rezultatov poslovanja mreže poslovnih enot Iskre v tujini. Posvet opozarja, da moramo pospešiti usposabljanje poslovnih enot tudi za kooperacijsko poslovanje ter za zbiranje in obravnavanje tržnih informacij ter izboljšati informiranje poslovnih enot o novostih v izdelčni ponudbi delovnih organizacij. Obisk v TOZD Brez večje učinkovitosti ne bo Obisk predstavnikov SOZD Iskre je potekel v skupnem prizadevanju, da bi z izmenjavo mnenj bolje ovrednotili sedanji gospodarski in družbenopolitični položaj ter s tem možnosti uspešnejšega poslovanja v nasled.njih letih. Osrednja ugotovitev je bila, da hiter tehnološki razvoj v svetu postavlja nove, ostrejše norme v nadaljnjem razvoju in, da bo tisti, ki tem zahtevam ne bo mogel zadostiti, izločen s tržišča. Zato bo nujna tehnološka posodobitev, pri čemer pa je iz pogovora bilo dokaj razvidno, da se s tem postavljajo pred Iskro izredno težke naloge, saj je osvajanje nove tehnologije in njeno uvajanje v proizvodni proces, povezano z ustreznejšo organiziranostjo in z dodatnimi vlaganji, ki si jih finančno šibke delovne organizacije kot je sedaj DO Elektroz-veze ne morejo samostojno zagotoviti. Po drugi strani pa je proizvodni program DO Elektro-zveze tržno zanimiv in kot vse kaže bo področje prenosa v naslednjih letih celo pridobilo na tržni veljavi. Z novimi proizvodnimi programi in vzporedno posodobitvijo proizvodnje bo DO Elektrozveze sicer nekoliko zmanjšala tehnološki zaostanek, toda samo to ji še ne bo zagotovilo trajne sanacije. Ugodnejša je primerjava lanskoletnih poslovnih rezultatov DO Elektrozveze glede na prejšnja leta, ko je poslovala z izgubo. Lansko leto je zaključila pozitivno in v mejah načrtovanih rezultatov. Zadovoljivo so predvsem uresničili načrtovani prihodek, dohodek in akumulacije. Slednje so povečali celo z indeksom 200 glede na leto 1983 in s tem za 40% presegli lanskoletni načrt. Vendar je treba oceno zadovoljivih finančnih rezultatov vzeti dokaj kritično, saj so precej zaostali za izpolnitvijo proizvodnega načrta, predvsem zaradi -zamud v razvoju in uvajanja v proizvodnjo nekaterih novih izdelkov, poznih dobav rep-romateriala, oz. nekompletnosti ter nenazadnje nezadostnih in neusklajenih proizvodnih zmogljivosti. Izvoz na konvertibilno področje jim je realno računano v dolarjih uspelo povečati za 10%, kar še vedno ni zadovoljivo, ker so s tem uresničili le 70% svojega izvoznega načrta. Podoben položaj imajo v izvozu na klirinško področje, kjer so v dinarskih vrednostih dosegli sicer 100% porast izvoza, predvsem na račun tečajnih razlik. Žal z deviznim. prilivom od izvoza na konvertibilno področje ne pokrivajo vseh uvoznih potreb in so zato prisiljeni iskati ostale necenene uvozne možnosti, prek blagovnih kreditov, nakupov deviz, soudeležbe kupcev itd. Vse to jim otežuje ter zavira poslovno dinamiko in uresničevanje pogodbenih obveznosti. Nekaj več možnosti imajo, da svoje devizne potrebe ugodneje rešujejo v letošnjem letu in še posebej v letu 1986. Upajo tudi, da * bodo s pogodbami, ki so jih v zadnjem času podpisali z nekaterimi večjimi kupci na konvertibilnem tržišču v bodoče uspešneje sanirali svojo devizno bilanco. V letu 1984 so bistveno povečali dohodek na zaposlenega, glede na leto 1983 so ga celo podvojili, izboljšali so tudi strukturo lastnih virov v pokrivanju poslovnih sredstev ter s tem zmanjšali odvisnost svoje DO od tujih finančnih virov in stroškov poslovanja, čeprav je ta prispevek še vedno krepko premajhen. Z lastnimi viri pokrivajo le 8% obratnih sredstev tako, da so še vedno precej vezani na premostitvene kredite. Glede na to, da so pridobljene avanse v preteklosti (predvsem pa v letih 1980, 81 in 82) zaradi znanih težav nenamensko porabili, so bili za izpolnitev »starih« pogodbenih obveznosti v pre-teklecn in v letošnjem letu prisiljeni iskati neselektivne kredite, katerih obrestna mera danes dosega že 60%. Tako so imeli.izredno visoke stroške, saj so bile obresti večje od njihove akumulacije in se celo približale celotni masi osebnih dohodkov. Povprečni neto OD na zaposlenega je bil lani 27.983 din, torej 41% več kot leta 1983. S tem seveda ne morejo biti povsem zadovoljni predvsem, ker je visokokva-liteten kader, ki ga potrebujejo zaradi vsestranskega znanja izredno iskan. Tako jih je V letu 1984 zapustilo 21 delavcev z visoko strokovno usposobitvijo, leto prej pa celo 42. Skoraj v večini primerov so to bili s trudom in sredstvi ostalih sodelavcev v DO »vzgojeni« inženirji tako, da čeprav zaposlujejo nove sodelavce jim ostajajo odprte vrzeli, ker tako obsežni programi in ambiciozni načrti, kot jih ima njihova DO zahtevajo veliko dopolnilnega znanja in izkušenj. Vsekakor pa razveseljuje dejstvo, da se je v zadnjem času osip kadra skrčil na minimum. Zdaj zaključujejo za svoje razmere dokaj veliko investicijo, ki je pokrila del proizvodnega programa. Ostaja pa jim še zelo velik primanjkljaj v posodabljanju proizvodne in merilne opreme predvsem na področju civilnega programa, kjer bi z relativno majhnimi vlaganji lahko dosegli relativno ve-' like učinke. Vsekakor si bodo prizadevali tudi tu doseči posodobitev opreme, vendar so se možnosti investiranja v zadnjih 2 letih izrednih skrčile in bodo zato v dobršni meri odvisni predvsem od akumulacije svoje DO. Pred seboj imajo še precej pomembnih nalog, ki jim bodo morali posvetiti še posebno pozornost. Predvsem je tu uresničevanje svojih načrtovanih nalog in reorganizacija v enovito DO. Združujejo že sorodne tehnologije, vse od elektronskih sklopov, proizvodnje mehanskih delov do tehnoloških povezav in gospodarske priprave proizvodnje. Sledi še združevanje programov investicijskih možnosti, priprav proizvodnje in drugo. Predvidevajo, da bodo po široki razpravi v celotnem kolektivu opravili do konca julija tudi referendumsko odločanje za prehod v enovito DO. V drugi polovici pa bodo sprejeli vse potrebne samou- moč slediti svetovnemu razvoju informacijskem in proizvodnem področju nekoliko manjši pa na razvojno raziskovalnem. Izredno obremenjujoči so že postali pretočni časi, od informacij, ki jih lahko uporabiš v smislu planiranja do končne analize, oz. podatka po katerem lahko ugoto- pravne akte. Dodelati in sprejeti morajo potem še podrobnejšo mikroorganizacijo nove enovite DO. Za prehod v enovito DO jim torej govori več razlogov. Omeniti velja še nove raziskovalno-razvojne programe, predvsem glede na potrebe in želje kupcev, nove pogoje organiziranja, vključno celotne SOZD Iskra ter nenazadnje obstoječe slabosti v njihovi DO in izboljšanja organiziranosti. Ob tem želijo seveda ohraniti nekatere kvalitete iz sedanje organiziranosti, predvsem nekatere motivacijske pobude v posameznih TOZD, parcialno ugotavljanje poslovnih rezultatov po posameznih programih in s tem pogojeno ločeno nagrajevanje po programih. To kar se je doslej pokazalo za pozitivno in učinkovito bodo seveda obdržali, med drugim tudi možnosti vsestranskega in pravočasnega obveščanja ter dobro delovanje svojih družbeno političnih organizacij. Toliko o poslovanju DO Elektr-ozveze, kot so ga predstavnikom SOZD Iskra posredovali Franc Štancer in njegovi sodelavci. Nato je Razgovora ob obisku delovne skupine SOZD Iskra v DO Elektrozveze so se udeležili: predsednik DS DO Silvo Lednik, v.d. glavnega direktorja Franc Štancer, pomočnik glavnega direktorja Ti bor Šimon-ka, pomočnik glavnega direktorja Momčilo Stanič, predsednik akcijske konference ZK Silvo Lednik, predsednik konference sindikata Maks Simončič, v.d. vodja splošne kadrovske službe Bernard Lenardič, predsednik ZB Maksimiljan Jaklič, predsednik konference ZSMS Franci Kušar in Dušan Hren. V delovni skupini SOZD ISKRA pa so bili: član KPO SOZD Iskra Rado Faleskini, sekretar DPO Miloš Pavlica, predsednik KS ZSMS SOZD Iskra Jože Mokorel, predsednik KOS SOZD ISKRA Avguštin Ciuha. je torej povsem očitna, vendar je tu spet vprašanje vlaganj. Kje dobiti sredstva za izgradnjo nujnega informacijskega sistema? Brez ustreznega sofinanciranja ga že ne bo moč postaviti, ker je za tak sistem potrebno zagotoviti vsaj 200 mio din. pogovor stekel o možnostih učinkovitejšega poslovanja. Rado Faleskini je zastavil vprašanje o tehnološki sodobnosti proizvodnje. Tu ne moremo mimo dejstva, da se na domačem in svetovnem trgu srečujemo s konkurenčnimi proizvajalci, katerih produkti konkurirajo našim. Torej smo se zato prisiljeni primerjati v tehnološkem razvoju s temi neposrednimi tekmeci, ki so pogosto vodilne svetovne firme, pri čemer je potrebno to tehnologijo videti vsaj v treh njenih področjih: v sami produkciji, v načrtovanju in v informacijskih sistemih za upravljanje. Franc Štancer je nato 'pojasnil položaj DO Elektrozveze. Vsa ta vprašanja so za našo DO še kako pomembna, saj je tehnološki razvoj za proizvajalca profesionalnih elektronskih naprav osnovno življenjsko vprašanje. Na žalost pa so tu posledice večletnega nelikvidnega položaja DO, ki so zavrle nu-, jna sprotna vlaganja in njen razvoj do te mere, da nam že vse te primerjave kažejo na vse večje zaostajanje. Pri tem velja ugotoviti, da je ta zaostanek izrazit predvsem v viš, kdaj si sposoben nekaj narediti, oz. kdaj si sposoben sprejeti določeno pogodbo. Kako so ta vprašanja pomembna si lahko že delno predstavljamo, če vemo, da je v proizvodnem programu DO Elektrozveze kar 56.000 različnih kosov materiala. Nujnost uporabe računalniške tehnologije Primerjava proizvodne tehnologije s sodobnimi svetovnimi proizvajalci tudi kaže na precejšen zaostanek, kar pa naj bi nekoliko nadoknadili z investicijami v posodabljanje, ki naj bi spremljale uvajanje novih proizvodnih programov. Nekoliko uspešnejši je pri svojem delu razvoj,- čeprav tudi njemu precej manjka do take opremljenosti, kot jo tovrstno razvojno raziskovalno delo zahteva. Pogovor je nato stekel o možnostih cenejšega poslovanja in notranjih rezervah, predvseh pa o nujnostih zmanjševanja velikih zalog, ki vežejo obratna sredstva in zato slabšajo likvidnostni položaj. Vendar se je pogovor s tem povrnil na nujnost posedovanja dobrega informacijskega sistema torej, da v vsakem trenutku obvladuješ celotni materialni položaj v vseh podrobnostih. Nadalje je še izstopilo vprašanje hitrejšega uvajanja novih tehnologij in kaj pomeni zaostajanje za razvitimi. Določeno proizvodnjo, ki jo vodilni svetovni proizvajalci robotizirajo še lahko' nadoknadimo z dodatnim delom, toda nadaljnje zaostajanje bi že Iskra Commerce Ljubljana, TOZD Zunanji trg vabi k sodelovanju sodelavca.za opravljanje del in.nalog direktor INO firme v Iskri Limited London Pogoji: — diplomirani ekonomist, ali diplomirani inženirelektrotehnike — 5 let delovnih izkušenj — ZT registracija - — aktivno znanje angleškega jezika za mandatno dobo 4 let. Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev pošljejo v 8 dneh na naslov: Iskra Commerce, Ljubljana. Topniška 58, Kadrovski sektor. pomenilo, da tudi s pridnim delom . ne boš mogel nadomesititi razkoraka v tehnološkem razvoju. Kaj torej pomeni lastno znanje si ni težko predstavljati. Vsa ta vprašanja sicer niso bila neposredno usmerjena na DO Elektrozveze, vendar je ta DO prav gotovo ena prvih, ki jo lahko zaostajanje za tehnološkim razvojem usodno prizadene. Franc Štancer pa je ob tem opozoril na skrajne obremenitve gospodarstva, oz. delovnih organizacij, ki so po eni strani primorane odvajati izredno velika sredstva za razne dajatve, po drugi strani pa morajo slediti hitremu tehnološkemu razvoju v svetiT, kar je spet povezano z dodatnimi vlaganji. V tem smislu je položaj v vsakem primeru resen in s tem tudi celotno vprašanje investicij. DO Elektrozveze si jih doslej ni uspevala zagotavljati v takf meri kot bi bilo nujno. V nadaljevanju razgovora je beseda stekla o organiziranosti v SOZD Iskra. Rado Faleskini je podal oceno, da se ob pretežno produktni usmeritvi Iskre, kakršnajje bila doslej, kaže nujnost prehajanja v projektne usmeritve, ki so zdaj v svetu že bolj prisotne. Seveda moraš za tako usmeritev imeti zagotovljene investicije za razvoj, razvojno proizvodni program, pregled nad povpraševanjem na tržišču in imeti ustrezen razvojni kader. Temu ustrezno moraš biti organiziran, kar za zdaj v Iskri nismo in bo zato nujno narediti učinkovitejši poslovni sistem, učinkovitejšo. Iskro. To pa pomeni, da je potrebno zadržati vse kar je dobrega, vendar ne tako, da bomo delali še naprej po starem, ampak, da bomo začeli to na nov način proizvajati: ceneje, hitreje, bolj profesionalno: torej ob uvajanju nove tehnologije povsod, kjer je možno. Nadalje velja ugotoviti, da bodo v bodoče še bolj kot doslej imele bistveno prednost na tržišču celovite ponudbe. Tu ni nujno, da pri tem vse sam proizvajaš, saj tega prav gotovo ne bomo zmogli, vendar moramo svoje zmogljivosti dobro poznati in pri tem biti dosledni v optimalnem izkoriščanju lastnih resursov. V Iskri bi lahko prišli s ponudbamj celovitih sistemov v programu, teleinforma-tike in še kje, kar kaže na to. da bi se morala Iskra v tem smislu tudi organizirati, saj njena trenutna organiziranost ne omogoča optimalnega uresničevanja takih projektov. Oceno družbeno političnega po> ložaja je nato podal predsednik akcijske konference ZK Zorko Rau-bar. ZK dobro sodeluje z vsemi delavci v DO in vključno z vodilnimi delavci tako, da lahko podpre pozitivne pobude, po svojih možnostih pa tudi samostojno prispeva kolikor je v njeni moči. Predsednik konference sindikata Maks Simončič je izčrpneje poročal o delovanju sindikata in njegovih nalogah v zadnjem času, pri čemer velja omeniti ugotovitev da. če ne bomo odgovornosti in pristojnosti bolje sankcionirali z ustreznim nagrajevanjem, ne bomo mogli uresničiti zastavljenih ciljev učinkovitejšega poslovanja. Boris Čerin 11. maj 1985 Z Iskra r stran 5 Avtoelektrika Proslava v čast 1. maju Dan pred praznikom dela je bilo v novogoriški Iskri — Avtoelektriki slavnostno kot že dolgo ne. Delavke in delavci dopoldanske izmene so zaključili z delom pol ure prej, kot običajno, saj je bila za ob 14.30 napovedana proslava v čast 1. maja, praznika dela. Izredno skrbno pripravljena proslava je v zadovoljstvo vseh lepo uspela, za kar imajo največ zaslug prav mladi, ki so jo pripravili. S slavnostno okrašenega odra je zbrane člane kolektiva najprej pozdravil predstavnik mladinske organizacije Valter Sulič, zaposlen v Tovarni delovnih sredstev. V uvodu je spregovoril o pomenu praznika delavskega razreda vsega sveta, o obdobju štrajkov, pokola v Chicagu itd. Nato je povabil pred mikrofon predsednika predsedstva konfe- rence OO sindikata Miloša Vodopivca, ki je v imenu družbenopolitičnih organizacij čestital k prazniku in zaželel prijetno praznovanje. Čestitkam seje pridružil tudi glavni direktor Peter Mivšek in med pozdravom na kratko še orisal sedanji gospodarski trenutek v Avtoelektriki ter se vsem zaposlenim zahvalil za vložene napore pri doseganju dobrih poslovnih rezultatov, ki jih ta 3300 članski kolektiv Na proslavi so se predstavili tudi domači pevci Kondenzatorji Kadrovska gibanja v lanskem letu V Semiču ugotavljajo, da so imeli lani veliko nalog, ki so jih skušali čim bolje opraviti in to v rokih, ki so jih predvidevale posamezne TOZD. Zavoljo tega je precej novih članov semiškega kolektiva prestopilo vrata kadrovske službe, da bi tako lahko skupno razrešili najrazličnejše probleme. Leto 1984 so zabeležili kot uspešno leto. tako za člane kolektiva, kot za vse tiste, ki so iskali zaposlitev. Tako so lani kar 259 novim delavcem zaželeli uspešno in marljivo delo v DO Konenzatorji. Pri tem menijo, da so z njimi v svoj kolektiv dobili mnogo mladih in marljivih delavcev, ki so zavestno prispevali s svojim delom k učinkovitemu poslovanju posamezne TOZD. Številke o lanskoletnem zaposlovanju kažejo, da je lanskoletna zaposlitev znašala kar 9% za celotno DO. To drugače pomeni, da so imeli ob koncu leta 1984 kar 144 delavcev več kot na začetku. Če pregledamo izobrazbeno strukturo delavcev v Semiču, ki jih je bilo lani 31. XII. skupaj 1.709. je bilo zaposlenih 944 delavcev z izobrazbeno strukturo I (do končane osnovne šole). 127 delavcev je imelo izobrazbo III. stopnje (to pomeni pomožne ključavničarje, orodjarje itd.), 351 delavcev je imelo IV. stopnjo (poklicna šola), 163 delavcev V. stopnje (tehniki). 52 delavcev z izobrazbo VI. stopnje (inženirji) in 22 delavcev VII. stopnje (diplomirani inženirji). Glede na spol je bilo v Semiču zaposlenih lani 1.116 žensk in 593 moških Če pogledamo lanskolet- no zaposlovanje, je med novo zaposlenimi delavci kar petina pripravnikov in sicer40. med katerimi so zaposlili 3 diplorhirane inženirje elektrotehnike, diplomiranega ekonomista,.strojnega inženirja, ekonomista. socialno delavko, elektrotehnika — elektronika. 3 elek-trotehnike-energetike. 5 ekonomskih tehnikov. 3 strojne tehnike. 2 upravna tehnika, kemijskega tehnika, 12 RTV mehanikov, kemijskega laboranta, kemijskega procesniča-rja. administratorja, orodjarja, rez-kalca in pomožnega ključavničarja. Štipendisti delovne organizacije so lani opravili obvezno počitniško čestita delovnemu kolektivu ob 1. maju dosega v tem obdobju. Proslavo sta izredno lepo popestrili tudi mladinki Danijela Bitežnik in Irena Birs'a iz tovarne generatorjev in elektronike z recitacijami. ki sta jih izbrali v čast prihajajočega praznika. To poročilo s proslave vsekakor ne bi bilo popolno, če ne bi omenili tudi pevskega zbora, kise je predstavil z dvema mogočno zapetima pesmima. Nič posebnega, boste pripomnili, vendar moramo hkrati povedati, da so zbor sestavljali delavci Avtoelektrike, zbrani iz domala vseh dvoriščnih TOZD in DSSS. Zbor, ki je sicer brez imena je -sestavil-- in vodil Jože Ušaj iz TOZD — Komerciala, glasbeno intonacijo s harmoniko pa velikih zaganjalnikov. In iz vsega tega lahko zaključimo, da se da tudi z domačimi močmi pripraviti nekaj lepega, kar je bil najlepši dar prazniku dela. Marko P.akušček prakso, ki je trajala 16 delovnih dni, v dveh izmenah. Tako je v DO delalo julija 24, avgusta pa 21 štipendistov. Učenci usmerjenega izobraževanja so po programu opravljali v DO proizvodno delo in delovno prakso. Tako je oboje opravilo 153 učencev različnih usmeritev. Lani so tudi v času šolskih počitnic omogočili delo v DO učencem sedmih in osmih razredov osnovne šole. da so opravili" proizvot no delo. V dveh rokih po 10 delovnih dni so sprejeli 50 učencev, od tega 30 deklet in 20 fantov. Fluktuacija je lani znašala 5.2%. kar pomeni, da se je bistveno zmanjšala v primerjavi z letom 1983, ko je fluktuacija dosegala 6,7%, In končno, lani je iz delovne organizacije odšlo 95 delavcev. D. 2. Povzetek analize Izpolnjevanje srednjeročnega plana SOZD Iskra za obdobje 1981—1985 Splošne značilnosti srednjeročnega obdobja 1981—1985 Glede na to, da so za nami že štiri leta srednjeročnega obdobja 1981—1985 ježe možno oceniti izpolnitev obveznosti in uresničitve ciljev, ki smo si jih v Iskri postavili tako v SaS o temeljih plana za srednjeročno obdobje 1981—1985 kot v Srednjeročnem planu SOZD Iskra za isto obdobje. V teku so tudi že intenzivne priprave za sprejem novega srednjeročnega plana 1986—1990 in bo analiza tega obdobja služila kot osnova pri pripravah novih srednjeročnih planskih dokumentov. V nadaljevanju bomo v skrajšani obliki prikazali nekatere glavne značilnosti razvoja SOZD Iskra v tem obdobju. Usmeritve, ki so bile postavljene v tem srednjeročnem obdobju tako v Jugoslaviji kot v Sloveniji so zahtevale zlasti prestrukturiranje gospodarstva na vseh področjih, večjo izvozno usmerjenost, napredek v kvaliteti gospodarjenja, rast'družbene produktivnosti, uokvirjanje vseh oblik porabe v dane možnosti ter zmerno gospodarsko rast. Vendar pa so spremembe v razvojnih pogojih močno ožile razvojne možnosti. Te spremembe so pomenile zaostritev pogojev gospodarjenja kot posledica težjih gospodarskih razmer in kopičenje učinkov dolgoletnih makroekonomskih problemov. Tako je družbeni proizvod v Sloveniji v letu 1983 dosegel komaj realno raven iz leta 1980. Tudi v letu 1984 so bila gospodarska gibanja pod pričakovanji. Za leto 1985 so napovedi bolj optimistične, vendar produktivnost oživlja počasi, ekonomičnost upada, vpliv razvojno-raziskovalnega dela je preslab, družbena režija presega možnosti razpoložljivega dohodka. Prestrukturiranje gospodarstva teče počasi, predvsem zaradi pomanjkanja sredstev. Problem je velika zastarelost opreme. Pozitivni rezultati so doseženi predvsem v večji izvozni usmerjenosti proizvodnje. Kvaliteto gospodarjenja spodkopuje inflacija, ki je v tem srednjeročnem obdobju mnogo večja od pričakovanj, saj je najmanj trikrat močnejša kot npr. v obdobju 1976—1980. S pretežno administrativnim urejanjem ni uspelo zaustaviti visoke rasti cen, ki so se gibale vse bolj v škodo predelovalne industrije, s tem pa tudi elektroindustrije. Hkrati pa so se tudi pogoji gospodarjenja v teku posameznih let na nekaterih ključnih področjih tudi po večkrat spreminjali, kar je seveda negativno vplivalo na gospodarjenje OZD pri oblikovanju trajnejše gospodarske politike. Pod vplivom takšnih zaostrenih gibanj v gospodarstvu dčma pa tudi kljub dokajšnjemu mrtvilu v razvitih industrijskih državah, kamor Iskra pretežno izvaža, bodo poslovni rezultati Iskre v obdobju 1981—1985 dokaj zadovoljivi. Obveznosti iz srednjeročnega plana oz. SaS o temeljih plana, ki so bile postavljene zelo ambiciozno, bodo dosežene predvsem na področju proizvodnje, slabše pa na področju izvoza kjer plana, ki smo ga zastavili, kljub vsem naporom ne bomo mogli realizirati. Vendar pa pri tem lahko ugodno ocenimo Iskrino izvozno-uvozno bilanco, saj bo uvoz rastel relativno počasneje kot izvoz. Doseženi nominalni finančni rezultat bo zadovoljiv, vendar pa ob visoki inflaciji realno to pomeni močno krčenje razvojnih in naložbenih možnosti. Akumulacija realno .nazaduje kljub temu. da bo nominalno dosegla višino opredeljeno v srednjeročnem planu. Tako kot velja za Slovenijo oz. Jugoslavijo so se v zadnjem času v Iskri začele pojavljati tudi večje izgube, ki v letu 1984 ogrožajo ne le nekatere TOZD ampak celotne DO. Krčenje akumulacije ter povečanje izgub močno vpliva na reprodukcijsko sposobnost Iskre, kar se seveda odraža na investicijskih možnostih. Tako bo investicijska dejavnost v tem obdobju skromna, kljub združevanju sredstev v okviru SaS o združevanju dela in sredstev za uresničevanje razvojnih programov v Iskri. Pri tem je odpisanost opreme ponekod že preko 80%. Globalne stopnje rasti posameznih elementov poslovanja v SOZD Iskra pa kaže naslednji pregled (v mio din): Realiz. 1981 Plan Kumulativa 19851981—1985 Realiz. 0 rasti 81—85 CELOTNI PRIHODEK 39.675 213.962 524.864 52,4, Amort. po pred. stop. 703 5.450 14.059 66,8 DOHODEK 12.535 58.571 152.311 47,0 Amort. nad pred. stop. 118 247 874 20,2 ČISTI DOHODEK 8.656 33.957 90.691 40,7 Bruto oseb. dohodek 5.491 22.359 60.019 42,0 Sklad skup. por. 902 2.685 8.475 31,4 Rezervni sklad 304 2.036 4.924 60,9 Poslovni sklad 1.959 6.877 17.273 36,9 AKUMULACIJA 2.381 9.160 23.071 40,1 IZGUBE 322 2.774 5.489 71,3 Proizvodnja (fiz. obseg) 20.839 45.853 156.930 21,8 Izvoz v 000 $ 192.025 267.758 1.095.995 8,6 Uvoz repro. v 000 $ 105.601 110.000 539.866 1,0 Uvoz opr. v 000 $ 17.854 25.000 67.212 •8,8 Domača prodaja izven SOZD 17.475 74.617 197.065 43,7 izven SOZD 5.350 37.482 88.985 62,7 Investicije v OS 1.812 19.736 32.024 81,7 Povp. zaposleni 30.253 34.476 — 3,2 Vlaganja v razisk. . 1.759 10.532 24.653 56,4 Vlaaania v kakov. 823 3.062 8.798 38,9 Kratko oceno doseženih rezultatov v srednjeročnem obdobju po posameznih segmentih pa prikazujemo v nadaljevanju. Proizvodni programi Programska usmeritev Iskre, ki se je pričela v obdobju 1976—1980 se nadaljuje tudi v tem srednjeročnem obdobju. Iskra se postopno in zanesljivo preobraža v smeri, ki je bila dogovorjena v njenem srednjeročnem planu za obdobje 1981—1985 in v Dogovoru o temeljih družbenega plana SR Slovenije za isto obdobje, to je v proizvodnjo večjega deleža investicijske opreme profesionalnega značaja, ki jo nudi v kompleksnih sistemih in inženiringih. Intenzivno je razvijala in vlagala v prednostna področja kot so komunikacijski sistepii, sistemi za avtomatsko upravljanje v industriji, energetiki in prometu, merilno-regulacijsko opremo, sestavne dele elektronskih naprav ter v njihovo infrastrukturo — mikroelektroniko in računalništvo. Programska politika je razvidna tudi iz pregleda strukture proizvodnih programov v primerjavi s srednjeročnim planom (v %): Program Sred. plan 81—85 Izpolnitev 1981—1985 P 1981 P 1985 R-1981 Plan 1985 In vest. oprema • — telekomunik. in rač.' — merno-reg. teh. — avtomatizacija Elementi za vgr. — elektromeh. — avtoelektrika in avtoelektronika — elektr. pasiv. komp. — elektr. aktiv. komp. Elektron, za široki trg — zabavna elektronika — gospod, aparati — hoby programi C zajeto je poslovno računalništvo, procesni računalniki v telekomunikacijah, avtomatizaciji, merilno-regulacijski tehniki itd.) 38,2 44,9 42,3 46,6 25,5 30,2 21,1 26,0 4,7 4,8 10,8 9,6 8,0 9,9 10,4 11,0 43,0 40,0 37,8 35,1 14,2 12,2 15,8 13,5 14,9 13,8 7,3 6,0 9,6 7,5 10,6 9,6 4,3 6,5 4,1 6,0 18,8 15,1 19,9 18,3 10,2 8,4 10,5. 9,4 3,5 2,7 3,6 2,3 5,1 4,0 5,8 6,6 Struktura proizvodnih programov predvsem v prvih letih srednjeročnega obdobja ka^e na tendenco še večje profesionalizacije kot je bila začrtana v srednjeročnem planu, kar se kaže predvsem na področju investicijske opreme. V tem okviru je bil delež programa telekomunikacij in računalništva v prvih treh letih v vzponu, v drugem delu petletnega obdobja pa je program telekomunikacij v krizi. Sorazmerno konstantna pa sta deleža merilno-regulačijske tehnike in program s področja avtomatizacije. Delež programov s področja elementov za vgradnjo seje v prvi polovici petletnega obdobja gibal v smeri kot je bilo začrtano v planu, saj je do leta 1983 padal, vendar pa zasledimo v zadnjem času ponovno povečan delež, predvsem na področju elektronskih pasivnih in aktivnih komponent, a področje elektromehanskih elementov stagnira. Program elektronike za široki trg v strukturi izgublja delež', kar je v skladu s srednjeročno politiko. To velja tako za področje zabavne elektronike kot za področje gospodinjskih aparatov, hoby program pa je zaradi večjih možnosti pla-^ smana v stalnem vzponu. Inovacijska in raziskovalna dejavnost Razvojno-raziskovalna dejavnost se je v vseh proizvodnih OZD vzpostavila kot nepogrešljiva sestavina proizvodnega procesa. Tako imamo preko 50 RR enot v različnih organizacijskih oblikah in na različnih nivojih. Celotna vlaganja v razvojno raziskovalno dejavnost so bila v tem obdobju v primerjavi s sprejetimi usmeritvami v SaS o temeljih plana naslednja (% od dohodka tekočega leta): ' 1981 1982' 1983 1984 P-1985 plan 14.7 15,9 16,7 14,7 18,1 realizacija 14,0 14,2 14.4 16,2 18,0 Pri celotnih vlaganjih v RRD se v povprečju držimo sprejetega načela, da naj vlaganja naraščajo hitreje kot dohodek, vendar to ni bilo doseženo v vseh DO. Tudi ne dosegamo tolikšne rasti vlaganj v RRD v procentih od dohodka, kolje bila dogovorjena v SaS TP — z izjemo leta 1984 in 1985, za katero je pa napoved vlaganj preveč optimistična, predvsem kar zadeva predvidevanja za vlaganja v osnovna sredstva. Dosežena rast že nekaj let komaj zadošča za kompenzacijo podražitev. Tudi pri kazalniku vlaganj v RRD v odvisnosti od celotnega prihodka, ne bomo dosegli dogovorjenih 5,6%, ampak največ 5%, kar je v primerjavi s svetovno konkurenco vsaj dvakrat premalo. Tudi iz strukture vlaganj v RRD sledi, da se pogoji za delo v RRD niso bistveno izboljšali. Najbolj zaskrbljujoče je stalno upadanje realne vrednosti nabave sodobne opreme za razvoj, število delavcev v RRD se je sicer povečalo hitreje kot v drugih dejavnostih (povprečno 7% letno), vendar pa je njihovo razmerje proti številu vseh delavcev v Iskri — okrog 7% — še vedno zelo šibko v primerjavi s sorodnimi podjetji v tujini. Velik integrativen učinek imajo strateški razvojni programi, kot so dogovorjeni v SaS o temeljih plana. Združevanje sredstev za skupna vlaganja v izvajanje inovacijskega procesa na teh programih je po dogovoru naraščalo pospešeno in predvidoma doseglo v letu 1985 1,26% dohodka SOZD ali 7,1% vseh vlaganj v RRD, ni pa doseglo v SaSTP dogovorjene dinamike (2,2% od dohodka oz. 12% vseh vlaganj v RRD). Dosežki na tem področju kažejo smer v prestrukturiranju proizvodnje Iskre ter opravičujejo vlaganja v RRD in združevanje v strateško razvojne projekte. Ne moremo pa biti zadovoljni s hitrostjo uvajanja teh dosežkov v proizvodnjo in na tržišče, čemur so v veliki meri krive tudi premajhne investicije, predvsem v avtomatizirano razvojno, proizvodno, kontrolno in testno opremo. Fizična rast proizvodnje Program razvoja SOZD Iskra predvideva za to petletno obdobje relativno hitro rast proizvodnje, tako naj bi proizvodnja evidentirana na osnovi cen iz leta 1980 rastla s povprečno 15,5% letno stopnjo. Ob nekoliko slabših rezultatih, kot so bili v planu postavljeni za leto 1981 je bila v letu 1982 in tudi v letu 1983 dosežena v SOZD Iskra 19% letna rast proizvodnje, v letu 1984 pa je bila rast proizvodnje nekoliko hitrejša in sicer 21%. Glede na predvidevanja o ugodnejših gibanjih tako v Jugoslaviji kot gibanj povpraševanja na tujih trgih, ocenjujemo, da bo v SOZD Iskra rastla proizvodnja v letu 1985 s približno stopnjo 28%. Tako bo povprečna stopnja rasti v tem obdobju dosegla 21,8%-no rast, kar je več kot smo si začrtali v SaS o temeljih plana za to obdobje. Zaradi slabšega rezultata v izhodiščnem letu 1981 je sicer povprečna rast dosežena vendar pa kumulativnega plana,ne bomo dosegli, saj bomo po predvidevanjih realizirali kumulativno približno nekaj več kot 90% načrtovane vrednosti proizvodnje (brez DO Delta). Glede na različne pogoje gospodarjenja na posameznih segmentih pa bo tudi proizvodnja v posameznih DO dosegle različne uspehe v primerjavi s srednjeročnim planom: Plan popr. stopnje rasti 1981—1985 Ocena popr. stopnje rasti 1981—1985 ERO 16,3 22,7 Telematika 1,0 Kibernetika 12,3 Elektrooptika 11,0 7,2 Elektrozveze 16,8 40,0 IEZE 22,9 Mikroelektronika 19,2 102,2 Baterije Zmaj 6,2 11,9 Kondenzatorji 15,0 8,4 Široka potrošnja 12,1 18,6 Avtomatika 19,5 12,0 Avtoelektrika 11,0 10,7 Iskra Commerce 10,5 42,4 Delta .... 98,1 Najbolj izstopa v negativno smer DO Telematika saj ostaja njena proizvodnja prva tri leta srednjeročnega obdobja na nivoju leta 1981, medtem ko je v letu 1984 padla pod nivo prvih treh let. Za leto 1985 so napovedi te DO spet nekoliko bolj optimistične. Programske težave se v DO Telematika že tudi odražajo v velikih ekonomskih težavah tervelikih izgubah, ki so se pojavile v letu 1984. Tržna dejavnost Prodaja na domačem trgu — Kljub Iskrini poslovni strategiji, ki daje predvsem poudarek nastopu na tujih trgih ima v tem srednjeročnem obdobju odločilno vlogo prodaja na domačem trgu, kar so omogočale predvsem znane razmere, ki so vladale na domačem trgu. Ocenjujemo, da bo Iskra v tem obdobju na domačem trgu prodala za skupno 304 milijard din izdelkov oz. bo prodaja rastla s povprečno 45% letno stopnjo. Pri tem bo dosegla nekoliko nižjo rast Iskrina prodaja izven SOZD — rast 43% in bo iz 17 milijard v letu 1981 porastla na 74 milijard din v letu 1985. Razlog je predvsem v prodaji preko Iskra Commerce, ki kaže rahlo tendenco upadanja — povprečna stopnja rasti 40%, medtem ko raste direktna prodaja izven SOZD Iskra s povprečno 44% stopnjo rasti. Zaradi visoke stopnje inflacije primerjava s srednjeročnim planom ni realna. Za primerjavo je zanimivejša struktura Iskrine prodaje, ki jo kaže naslednji pregled (v %): R R P Sred. plan 1981 1984 1985 za 1985 Celotna prodaja 100 100 100 100 — Prodaja v lastni DO — Prodaja drugim DO 12,7 14,8 14,3 17,8 v SOZD 19,4 23,0 20,5 . 19,7 — Prodaja preko IC — Direktna prodaja izven 12,6 10,3 ) 11,0 10,9 SOZD 55,2 51,9 54,2 51,7 Izvozno-uvozna dejavnost — Za zagotavljanje Iskrine nadaljnje ekspanzije je nujna prisotnost na tujih trgih. Zato je bila ena od ključnih usmeritev v prejšnjem, še posebno pa v tem srednjeročnem obdobju nedvomno izvoz. Zaradi stalnih težav pri odplačevanju obveznosti Jugoslavije so se pogoji poslovanja s tujino stalno spreminjali. Razpolaganje s konvertibilnimi devizami se je bistveno zmanjšalo, tako da od sredine leta 1983 razpolagajo OZD s približno 46% deviznega priliva za uvoz nujnega repromateria-la in opreme. Tudi interes za izvoz je postajal vse manjši, kljub zveznim in pozneje republiškim stimulacijam, saj so se surovine podražile bolj kot se je spreminjala pariteta dinarja. Bistvano so se poslabšali tudi pogoji kreditiranja izvozne proizvodnje. Ob takih pogojih se je odvijpla tudi Iskrina izvozna dejavnost. Ocenjujemo, da bomo dosegfi povprečno 8,6% rast izvoza, od tega na konvertibilno področje s povprečno stopnjo 9,4%. Po letih in v primerjavi s srednjeročnim planom (srednjeročni plan je preračunan zaradi primer-t^jvosti glede na valutne spremembe) je izvoz naslednji (v 000 $): Celotni izvoz Konvertibilni izvoz 1981 192.025 124.643 1982 206.168 124.055 1983 214.432 153.674 1984 215.612 156.715 Pl. 1985 267.758 178.500 Skupaj 1981—1985 1.095.995 737.587 Srednj. plan 81—85 1.340.750 966.045 % izpolnitve 81,7 76,4 Del razlogov za izpad so seveda poleg zunanjih vzrokov neposredno v Iskri in sicer tako objektivne kot subjektivne narave. Nenehno izgubljanje in ponovno pridobivanje tržišč zaradi premajhne zanesljivosti in kakovosti izdelkov in poslovanja, hitro zaostajanje Iskre glede sodobnosti izdelkov za konkurenco, pomanjkanje sistema poslovne informatike in načrtovanja so poleg subjektivnih slabosti največji notranji razlogi za izpad izvoza. Vendar pa so Iskrini rezultati, kljub temu, da v celoti ne bomo dosegli'planiranih obveznosti, v primerjavi z jugoslovanskim povprečjem sorazmerno ugodni. Na osnovi delitve izvoza po valutnih področjih ocenjujemo, da se razmerje tudi v tem obdobju ne bo bistveno spremenilo, kljub temu da smo načrtovali na tem področju večji premik, saj naj bi dosegli razmerje 75% na konvertibilni trg in 25% na področje klirinških plačil. Situacija seje v letu 1984 sicer izboljšala, saj smo na področju konvertibilnega trga izvozili 73% blaga in na področje kliringa 27%, plan za leto 1985 pa ponovno kaže, da bo delež konvertibilnega izvoza padel na 67%. T udi na področju regionalne usmerjenosti izvoza bodo odmiki od začrtanih usmeritev glede na SaS o temeljih plana za obdobje 1981 —1985, ki predvideva da bo delež razvitih držav znašal 50%, SEV 25% in delež v razvoju 25%. Ocenjujemo, da bodo v letu 1985 deleži naslednji: Razviti zahod 35% SEV 38% in DVR 27%. Pri tem ugotavljamo, da je'Iskra prisotna s svojimi izdelki na preko 60 trgih, od tega je bilo samo na približno 10 trgih realizirano preko tričetr-tine vsega Iskrinega izvoza. Pri trženju je pomembna naša ino-mreža, saj v države, kjer so Iskrina predstavništva in firme, realiziramo približno 75% vsega Iskrinega izvoza. Seveda pa so izvozna prizadevanja po posameznih proizvodnih programih oz. delovnih organizacijah zelo različna. Največji izpad v deležu izvoza se pojavlja v DO Telematika, ki je hkrati največja izvoznica. Poleg Telematike beležimo izpade tudi v vseh ostalih DO, z izjemo Elektroop-tike, saj nobena DO ne bo izpolnila srednjeročnih kumulativnih planskih obveznosti. Največji izpad v kumulativi beleži DO Kondenzatorji, znižuje pa se tudi delež te DO v celotnem izvozu. Opazen pa je prodor Široke potrošnje, predvsem na račun kooperacij. To je posledica velike potrebe te vrste proizvodnje za uvoz repromateriala, pri tem pa so vprašljivi dohodkovni učinki tega izvoza. T udi delež Avtomatike narašča vendar bo kljub temu ta DO izpolnila približno le 65% srednjeročnih planskih obveznosti. Težnja po čimbolj ugodni plačilni bilanci države je omejila v tem srednjeročnem obodbju do skrajnosti tudi možnosti uvoza. Ob sprejemanju srednjeročnega plana Iskre za obdobje 1981—1985 smo sloneli na predpostgvki, da bodo uvozne pravice predstavljale55% ustvarjenega priliva na konvertibilno področje. To razmerje pa se je v poznejših letih močno poslabšalo, kar je pomenilo, da bo Iskra s povečanjem izvoza in racionalizacijo uvoza komaj uspela pokriti potrebe po uvozu nujnega repromateriala. Na možnosti uvoza je vsebolj vplivala tudi struktura izvoznih poslov, ker prevzemajo kooperacije, maloobmejni promet ter kompenzacije vedno večji delež konvertibilnega izvoza. S tem" pa ostaja čedalje manj čistega izvoza in seveda tudi prilivov deviz za pokrivanje uvožnih obveznosti. Tako ocenjujemo, da bo povprečna rast uvoza repromateriala komaj 1 % (srednjeročni plan 9,2%), stanje po letih in komulativnevrednosti pa bodo po ocenah naslednje (pri tem je srednjeročni plan preračunan zaradi primerljivosti z realizacijo): 1981 1982 1983 4984 1985 Skupaj 1981— 1985 Plan 1981—1985 % izpolnitve repromaterial 105.601 102.810 110.072 111.383 110.000 539.866 681.944 79,2 v 000 $ oprema 17.854 12.901 4.344 7.113 25.000 67.212 119.956 56.0 Omejevanje uvoza se je odražalo vsa leta v nazadovanju uvoza repromateriala, kar je negativno vplivalo na možnosti rasti proizvodnje. Nad-aljno omejevanje uvoza že lahko resno ogrozi proizvodnjo, kajti proces možne substitucije uvoznih repromaterialov z domačimi je v glavnem končan. Zaradi manjših možnosti uvoza se v zadnjem času vse bolj povečuje delež kooperacijskih, kompenzacijskih in maloobmejnih poslov ter uvoza na dodelavo, kar predstavlja že približno 40% uvoza repromateriala. Še slabša pa je slika na področju uvoza opreme, kjer beležimo velik izpad. Pri tem pa je problematično predvsem to, da je oprema v Iskri v letu 1984 odpisana že 77%. Tako bi nadaljhje krčenje nabaveopreme v končni meri lahko vplivalo tudi na možnosti prestrukturiranja Iskrine proizvodnje v smeri, ki smo jo začrtali z dolgoročnim planom do leta 2000. Predvsem zaradi vedno manjše razpolagalne pravice i devizami se v srednjeročnem obdobju povečuje pokritost uvoza z izvozom. Razkorak med uvozom in izvozom pa kaže tudi naslednji grafikon za SOZD Iskra Kakor pri izvozu tako so tudi pri uvozu deleži posameznih DO različni. Za ilustracijo prikazujemo tabelo deležev izvoza in uvozu repromaterialov posameznih DO v primerjavi s srednjeročnim planom: $1 lskr9 SOZD izpolnjevanje plana 1981—1985 260 24o 22o 2oo’ l8o l6o l4o 12o 80 60 4o celotni izvoz konvert.izvoz celotni uvoz (vključ.oprema) ..uvoz opreme 1981 1982 1985 1984 p-1985 Deleži DO v izvozuDeleži DO v uvozu reprom. KumuL pl. Kumul. r. 1981—85 1981—85 Kumul. pl. Kumul. r. 1981—85 1981—85 Telematika 23,4 10,8 Kibernetika 37,9 11.3 34,2 12,9 ERO 3,5 5,5 Elektrooptika 6,4 - 11,4 2,8 4,5 Elektrozveze 5,8 ' 4.1 9,8 4,3 IEZE 9,1 7,1 9,5 9,9 Mikroelektr. 0,2 1,0 Baterije 0,9 0,7 1,3 1,4 Kondenzatorji 5,9 3,7 6.7 3,8 ŠIPO 15,6 15,8 16,8 23.2 Avtomatika 11,8 9.3 10,2 7,5 Avtoelektrika 6,6 7.0 7.1 6,2 Iskra Commerce — 1,9 2,6 1,1 Delta .... 0,6 7,9 SKUPAJ 100,0 100,0 100,0 100,0 Nabava na domačem trgu Težave, ki se pojavljajo na področju uvoza zaradi omejenega razpolaganja z devizami, se pojavljajo tudi pri preskrbi z domačimi surovinami, saj moramo že za vse osnovne surovine črne in barvne metalurgije plačevati devizno participacijo. Pri tem pa dobavitelji surovin dajejo prednost lastnemu izvozu in se ne drže dogovorov o dobavah na domačem trgu. Zaradi prekomernega izvoza deficitarnih surovin in polizdelkov zahtevajo dobavitelji tudi vse večje cene. ki niso v skladu s projekcijami cen, saj so' porastle ponekod že znatno nad svetovnimi. Kljub permanentno nezadovoljivi oskrbi z repromateriali z domačega trga v SOZD Iskra ocenjujemo, da bo skupna nabava, ki vključuje tudi nabavo znotraj SOZD Iskra rastla povprečno s 63% in dosegla-v petletnem obdobju skupno 149 milijard din. Visoka stopnja rasti domače nabave je na eni strani posledica visokih cen bazne industrije, ki rastejo že nekaj let hitreje kot cene predelovalne industrije, na drugi strani pa se je povečal tudi obseg nabave doma, saj je zaradi vse težjih uvoznih možnosti potekala sorazmerno uspešno substitucija uvoznih surovin z domačimi. Primerjava stopenj rasti je zaradi visoke nominalne rasti neprimerljiva s srednjeročnim planom, medtem pa struktura nabave kaže na sorazmerno konstantne deleže nabave v drugih DO v SOZD kot tudi nabave preko IC, medtem ko je delež direktne nabave izven SOZD sorazmerno večji in deltež nabave v lastni DO manjši kot smo v srednjeročnem planu predvideli^ %): R 1981 R 1984 1985! Srednj. plan za 1985 Nabava skupaj 100 100 100 100 — nabava v lastni DO 26,2 25,5 27,8 32,9 — nabava v drugih DO v SOZD 12,4 16,6 10,9 13,2 — nabava preko IC 24,7 19,7 22,3 23,6 — direktna nabava izven SOZD 36,7 38,2 39,0 30.3 začela delovati praktično šele v tem srednjeročnem obdobju. Ugotavljamo, da se kadrovska struktura v tem času izboljšuje posebno kadrov z visoko in srednjo izobrazbo, saj smo že v letu 1983 presegli obveze iz SaS o temeljih plana. Delež priučenih delavcev nam pada prepočasi. medtem ko deleža delavcev III. in IV. stopnje (široki profil) pa ne dosegamo. Deleži so v primerjavi s SaS o temeljih plana naslednji (v %): visoko strokovni višje strokovni srednje strokovni široki profil ozki profil Skupaj Plan 1981 1985 31. Realizacija 12. 1983 31. 12. 1984 4,9 5,5 6,5 7,0 3,5 4,4 4,3 4,6 15,8 - 17,6 18,4 18,8 27,7 31,2 27,0 69,6 48,1 41,2 43,8 100,0 100,0 100,0 100,0 Na izboljšanje kvalifikacijske strukture je vsekakor vplivala tudi Iskrina štipendijska politika, saj je Iskra v obdobju 1981—1983 intenzivneje štipendirala kot ostala Slovenija. Tako pride v Iskri 1 štipendist na povprečno 15 delavcev, v Sloveniji pa na 22 delavcev. Drugi način izboljšanja kvalifikacijske strukture je izobraževanje zaposlenih za pridobitev strokovne izobrazbe. Njihovo številože več let ostaja isto. V letu 1982 je procent zaposlenih, ki se izobražuje ob delu padel s 5 na 4. V letu 1983 pa smo ugotovili pozitivne premike in sicer, da več delavcev študira na tehničnih smereh. Pri vsem tem pa ugotavljamo, da se razkorak med zahtevano in dejansko izobrazbo ne manjša. V obdobju 1981—1984 ima ustrezno stopnjo strokovne izobrazbe le 60% zaposlenih na delih in nalogah, za katere se zahteva višja oz. visoka izobrazba. Pri tem je fluktuacija VS kadrov dvakrat večja kot fluktuacija ostalih delavcev predvsem zato,, ker so neustrezno zaposleni in nagrajevani. V ŠaS o temeljih plana 1981—1985 je izobraževanje kadrov ob delu za izpopolnjevanje strokovnih znanj, ki so za SOZD skupnega pomena, poverjeno Izobraževalnemu centru Iskre. Izobraževalni center deluje peto leto. V tem času je bilo izvedenih 14 programov, ki se jih je udeležilo preko 1.000 delavcev. K Iskri sodi tudi Srednja šola Kranj, ki je z usmerjenim izobraževanjem prevzela izobraževanje za elektro in kovinarsko usmeritev ter za računalniškega tehnika v računalniški usmeritvi. Obratna sredstva , Ugotavljamo, da se gospodarjenje z obratnimi sredstvi v tem srednjeročnem obdobju poslabšuje, tako se slabša struktura virov kot tudi sredstev: Na področju zalog je stanje v SOZD Iskra naslednje "(v mio din): 1981 1982 1983 1984 '1985 0stop. r. Zal. mat. in drob. inv. Nedokončana 4.707 6.442 10.845 17.204 22.860 48,5 proizv. Gotovi izdelki in trg. 2.449 2.455 4.040 7.237 7.579 32,6 blago 1.543 2.191 3.102 4.840 5.225 35,7 Skupaj zaloge Verižni indeks 8.699 11.088 127,5 17.987 162,2 29.281 162,8 35.664 121,8 42,3 V strukturi zalog se konstantno veča delež zalog materiala in drobnega ?rja’ saj se Predvideva povečanje tega deleža s 54% v letu 1981 na 59 /o v letu 1984, oz. po planu za leto 1985 kar na 64%, na drugi strani pa i 1 in