Published monthly by Slovenian National Federation of Canada,
Edited by: Editorial Board
Address: 646 Euclid Ave., Toronto, Ont. Canada
Subscription rates: J3 per year, 25c per copy Advertising
1 cohimn x 1"
$2.80
sLo\>ensk<\
FOR A F R E E SLOVENIA
"The many streams of culture in our country have lent a special character to our national life. AH Canadians have beeome niuch more conscious than formerly of the richness of this nnique quality of our so-
cictv"___
"Speech from the Throne"
(opening of the 4 session o fthe 27. parlia-ment of the Province of Ontario). January 25. 1966 — Page 24.
Čemu le nervoznost?
Hrvaški listi, mod njimi tudi ikaška "Danica", so poročali o sestanku Council of Foreign Relations, ki je bil lani v Nevv Yorku. Sodelovali so razni jugo-hrvati in pa dr. Miha Krek v imenu Slovencev. "Danica" je ošvrk-•nila dr. Kreka poleg ostalih Hrvatov, ki so na sestanku sodelovali.
Dr. Krek se je skušal v "Ameriški Domovini" nekako opravičiti, češ da je Council of Foreign Realtions privatna ustanova in da 'so udeleženci na tem sestanku bili le privatniki. Dr. Krek pravi med drugim, da je sestanek potekal v prijateljskem vzdušju. V "AD" je bil kmalu nato izpad na "Danico". Pisec je hotel ošvikniti pri tem tuci slovensko državno gibanje. Pisec trdi, da Hrvate prav nič nc briga, kdo je bil navzoč od Slovencev na tem sestanku. To jc zadeva Slovencev in ne Hrvatov...
Odločno dvomimo, da je bil sestanek zgolj privatna zadeva. Saj se ni razpravljalo o zadevah privatnikov kot so n. pr. M. Krek, lilija Jukič, Branko Pc-šelj, etc. Tudi nc o privatnih ustanovah, ampak o tem, kako odpomoči Jugoslaviji, ki je in bo v večnih krizah kljub dolarskim injekcijam enostavno zaradi nesposobnosti in nepoštenosti se-.danjenih jugakomunističnih oblastnikov. To torej ni več privatna zadeva, ki nikomur ni mar, ampak je zadeva vseh Slovencev in Hrvatov. Iz slovenskih in hrvaških žepov gre denar v nikdar sito malho Beograda, nazaj pa kapne le nekaj centov.... Ce torej kdo prisostvuje takemu sestanku in daje nasvete, četudi se smatra le kot "privatna oseba" posega v področje, ki se tiče vsega naroda. Ne toliko nas, ki smo izven domovine in nas ne žuli jarem jugo-odnosno snboko-munistov, ampaik onih naših rojakov doma po Sloveniji, ki trpe • in garajo zato, da Beograd meče •milijone in milijone v pomoč "po-litišnim tovarnam" na jugu, nima pa deviz za potre*oe slovenskih podjetij. Ce se ta še vzdržujejo, jih vzdržuje slovensko poštenije in znanje. Te "politične tovarne" po južnih pasivnih pokrajinah, Ikjer ni prav nobenih pogojev ne takih in ne drugih, kričijo vsej slovenski in hrvaški javnosti na odpor! In odpor je! Toda jugo-slovenci in jugohrvati ga nočejo videti, ker jim gre zgolj za obstoj Jugoslavije v upanju: Tita bo vrag enkrat odnesel, naša Jugoslavija, kjer bomo našli spet pašnik, pa bo le ostala....!
Edino pametni odgovor slovenske emigracije bodi: Odmik od Beograda. Prenehanje vsake pomoči komunistom! Stisko so sami povzročili in sedanji napori bodo šli po Savi v Črno morje. Več komunistom dajemo iz Amerike, tem več poLratijo z raznimi
RUDA JURCEC 0 VERI V SLOVENSKO BODOČNOST
Ob proslavi petindvajsetletnlce smrti dr. Antona Korošca v Slov. domu v ,R. Mejia v Argentini dne 14. nov. 1965. je limel slovenski publicist, pisatelj, kulturni delavec in predsednik Slovenske kulturne akcije, g. Ruda Jurčec govor o Koroščevem delu v luči sedanjosti. Zaradi glokobih in pomembnih misli objavljamo zadnji del njegovega govora, kot ga je objavil "Glas SKA".
Mi v grobovih smo vam izro- bo heroj SLOVENSKE LISTINE čili oporoko. Čuvajte j o-1 od a ni- OSEBNIH, NARODNIH IN CLO-kar ne ostajajte samo pri črkah, VECANSKIH PRAVIC — glavna ampak gradite, izdelujte nam osnova listine pa bodi, da bo Slovencem tako listino o naših našemu narodu odmerjen tisti osebnih, narodnih in človečan- prostor in delež, ki mu bo pravilih pravicah, da se bo zanje čen. Novega sveta ne bo, če bo zavzel ves svet. Pravica malega samo en narod živel v zavesti, slovenskega naroda je ista kot da se mu je zgodila krivica in je pravica pri velikem narodu— njegov položaj ne odgovarja tistemu, kar mu po vseh duhovnih
zavarujmo si osebne, narodne in človečanske pravice, kajti ko gre za naše odrešenje, gre hkrati za odrešenje vsega sveta, gre za vstajenje novega sveta.... in ta pohod se v stalnem odreševanju vseh in vsakega ne bo ustavil do konca dni-pred nami je vizija sreče in miru za vse narode in s tem tudi za vas-za našo zasužnjeno domovino doma in za nas vse, ki delamo zanjo na vseh kontinentih. Naša, vam izročena oporoka, terja odrešenje slovenskega naroda v svojo pravo in popolno svobodo. Odrešena, svobodna Slovenija bo sprejeta v svobodno družino narodov vsega sveta.
Ena najlepših in najmonumen-talnejsih odlik Korošecvega dela pa je bila njegova ljubezen do mladine: med mladimi je bil
in zgodovinskih ter stvarnih silnicah v celoti pripada. V svobodni državi svobodnih narodov mora biti tudi slovenski narod svoboden in to po jasnih resni
Courtesy: Toronto Daily Star
Lt. Gov. Earl Howe (za Ontario) čita takozvani vladni zakono-
svoooaen m lu j«"""	.	, 10A, .
cah, ki so in bodo na naši listini dajm^ program (25 1.1966.)
enake kakor pri vseh drugih narodih.
Bodimo polni vere v klic: dvignite glave—kajti bliža se naše odrešenje—kajti grobovi se ne odpirajo samo za smrt, ampak klije iz njih novo življenje tudi za to, da bodo srečno in zadovoljno živeli vsi narodi. Verujmo to, kar že raste in živi in že veruje mladi rod.
In ali smo odkrili res veliko resnico.... Da, odkrili smo si jo. kakor nam jo je zapel naš narodni genij pred več ko sto leti, ko je iz Prešernovih verzov zado-
ontarijskem parlamentu. Iz programa je razvidno, da misli konzervativna vlada G.J. Robartsa
razširiti zdravstveno zakonodajo, ritev parlamenta se je začela z
ustanoviti legalno pomoč, z od redbami zavarovati delniški trg med prebivalci ter začeti z izdajo dovolilnic za domove, ki nudijo oskrba otrokom. Letošnja otivo-
večjim pompom kot običajno, tudi povabljencev je bilo več. Na sliki na levi so vladni člani na desni pa opozicija ontarijsike poslanske zbornice. V sredi med o-
bema skupinama sede povabljenci, na sliki zgoraj pred stebri zastopniki etničnih listov, med njimi tudi delegat (nekako v sredini slike) "Slovenske Države".
VTISI II DOMOVINE
Slovenski izseljenec, ki je pogosto obiskoval Slovenijo, je po svojem zadnjem obisku napisal naslednje vtise.
vedno res tisto, kar je bil-bil je I neto : "žive naj vsi narodi, ki
do konca poln idealizma, zanosa, optimizma-v tem je bil podoben mladini, ki ne pozna meja. Iz tega izvirajo njegove široke koncepcije o evropski uniji, o balkanski zvezi in načrti za ureditev Podonavja.
Malo nas je; med nami se vrata življenja in smrti naglo zapirajo in odpirajo. Okoli nas je mnogo tokov, ki jih more včasih v bistvu prav zaznati samo mladina. Ko gledamo vrtoglavi napredek tehnike in kulture, bi nas moglo biti včasih' strah bodočnosti, češ . saj smo preneznatni, da bi mogli obstati.
Poglejmo sodobno mladino našega in vseh narodov: mi smo polni mladih žil in vroče krvi in njen je klic: dvinite glave—res verujte v svoje in vseh odrešenje, vsakdo izmed nas in vas naj
hrepene dočakat dan, da rojak prost bo vsak, ne vrag. — le sosed bo mejak...."
Na tem naj slone osnove naše Listine Sposobna je, da ji po Ko-roščevih besedah odrešenja prisluhnejo vsi narodi in ko bomo dosegli pravo in pravično mesto zase v zboru vseh svobodnih narodov, vefffo, da bomo znali biti pravi sosedi vsem bližnjim okoli nas. In pat:
Dvignimo glave, ker smo v posesti pravic in so na naših straneh zgodovine že besede zmage—za one doma in za nas v svetu. Bodimo zvesti Korošče-vemu spominu in izročilu—verujmo, upajmo in z optimizmom zrimo na našo in vsega sveta pot in smer.
Živimo ure odrešenja—verujmo in naša vera bo uresničena!
SMER V SLOVENSKO DRŽAVO IMA NOVO OBLIKO
Novoletna številka dosedanje razm nožen i ne Smer v slovensko državo je izšla tiskana, kar jc razveseljiv napredek. Na prvi strani je naslednje pojasnilo
„______t.______J________.obenem s povabilom na naroč-
oksperimenti. Jugoslovansko ga-1 bo: podarstvo od 1. 1945 do danes ni nič drugega kot golo, nerazumno eksperimentiranje, ki vedno iz-podlleti. šumsiki razbojniki in v naglici za lase privlečeni gospodarski strokovnjaki Marksovega kova niso zmožni upravljati niti ene same tovarne, kaj šele države.
Naj gredo Titoviči — slovenski, hrvatski in srbski po pomoč v Moskvo! Amerika je doslej dajafla kredite, da se ji lahko smeje ves svet, Beograd pa je v zahvalo blatil njene dobrotnike in jih zmerjaFs kapitalisti, vojnimi zločinci in agresisti, Senator Fulbright se ni sramoval trditi, da je v takozsvani "Jugoslaviji" vse v redu in da je vredna ameriške podpore. Ce so torej ti zastopniki na sestanku Council of Foreign Relations razpravljali
List "Smer v Slovensko državo" torej ni eksponent neke nove stranke, ampak je list vse-narodnega gibanja, ki v primeri s "SLOVENSKO POTJO" ne predstavlja nič nasprotnega, nič različnega in nič ideološko novega "Smer" je sestra "Slovenske poti", " Slovenske države" v Ka-
M. Krekovem gornja organizacija "privatna ustanova", najdejo sklepi in menja takih le sestankov odmev tudi v ameriški zunanji politiki.
Čemu torej nervoznost zaradi kritike? Ali se ti "privatniki" smatrajo za talko zvišene, da nikogar nič ne briga, kaj delajo? In koga so zastopali? Hrvati prav nikogar, saj je večina Hrvatov z glasnimi in brzojavnimi protesti povedala, da nimajo
o gospoda! s kem stanju te posili!nič skupnega s tem sestankom, države, ki je nastala brez volje, In koga je zastopal g. Miha Slovencev in Hrvatov, ali se jim Krek? Ne Slovence, ampaik prani oglasila njihova narodne vest? Vedeti bi morali, da četudi je po
padli del slovenske JEREZE.
tč.
nadi, "Slovenske Svobode" v Nemčiji in več drugih. Je skromna po obliki in videzu, vendar zadosti močna, da premosti organizacijske težave in zlasti denarne težikoče, ki so naravno združene z izdajanjem tiskanega lista. Novoletno številko prinašamo tiskano in jo stavimo na ogled tudi novim naročnikom. Kdorkoli želi dobivati naše glasilo stalno tudi v bodoče, naj to sporoči na Upravo "Smeri", Rodriguez Pena 505, Vila Progreso, San Martin, Prav. Buenos Aires, ali pa na sledeče naslove:
V. Rupnik, Anatole France 2892, Čast dar, Provincia Buenos Aires; Ludvik Hren, Florencio Varela 5314, Isidro Casanova. F.C. N.G.B. Prov. Buenos Aires;
Pavle Vcrbic, C. Arenales 1521, Moron, F.D.F.S., Prov. Buonos Aires.
Naročnina za Argentino je 200 pesov, za južnoameriške države 250 arg. pesov ali protivrednost: za USA 3 dolarje, za vse ostale kontinente pa temu odgovarjajoča protivrednost.
Naročnino lahko pošiljate potom nakazila ali čeka na naslov; V. Rupnik, Anatole France 2892, Castelar F.N.D.F.S., Prov. Buenos Aires; vsi: Republica Argentina.
...•Razmere! Slovenija je mol zna krava "južni brači" bolj kot kdaj-koli. Ne razpoloženje proti Srbom je doma modnejše kot kadarkoli poprej. Govoril sem z nekaterimi mladimi izobraženci, ki so zrasli in se izoblikovali v socialističnem duhu ir. povojnih razmerah. Človek pride nekado do naslednjih zaključkov: psihološko in ideološko deformirani in utesnjeni pogosto tudi moralno uničeni. Komunizem jim je Iztrgal Boga, ni pa jih uspel vzgojiti za svoje ideale. (Tudi mladi intelektualci, ki prihajajo od tam v inozemstvo na obiske ali po zaslužek nudijo isto podobo.) Praznina, obup, nihilizem, ki se utaplja v grobem materia-lizmu: uživaj in spet uživaj! Pri mladih, ki še drže glavo nad nevero, je opaziti veliko, iskreno žeiljo, dokopati se do resnice.
Na kulturnem polju vlada hujši jugoslovenarski pritisk kot v času najhujše Aleksandrove diktature. Suša, upor med mladimi, posebno na univerzi. Tu so menda sploh vse izgubili. S srcem nimajo menda sploh nikogar na svoji strani, za skledo leče se marsikdo proda in se pusti posiliti. Generacija starih-komunistov se je po večini strahotno poburžujila in korupcija jim razjeda obisti. Od vsega zagona in celo idealizma, ki jih je vsekakor prevzemal nekoč, je ostala ena sama stvarnost: oblast in nje napoj — za kar so
petnajst ali dvajset milijonov življenj. Človek se vpraša, kaj bo, ko ti stari izginejo iz pozor-nice, kajti težko, da bi se našli dorasli nasledniki. Komunisti se tega tudi zavedajo. Katoliški krogi so doma v trpljenju dozoreli. Presenetil me je pogum. s. katerim gledajo stvarnosti v obraz. Tu ni samovaranja, ki izvira iz moralne šibkosti. Sebi so temeljito izpvašali vest in kar je bilo napak, ne skusajo opravičevati, niti ne pred drugimi.
Versko življenje! Vse kaže, da iz požgane zemlje poganja nova brst, ki je močna, zelo močna. Je le menda napak tolmačil nek-viden predstavnik današnjega režima pred leti, češ da ljudje gredo v cerkev samo zato, ker je to edina možna opozicija, v srcu in po vsej pravici pa jih cerkev sploh ne zanima.
Nekak zaključek vseh mogočih vtisov in pogovorov: gotovo je, da za Slovenijo komunizem kot
Dvojezični stenski koledar s barvastimi slikami iz,
Slovenije
Tovarna ISKRA v Kranju je
izdala stenski koledar za 1. 1966 v slovenščini in angleščini. Vsak list ima koledarske podatke za dva meseca ter krasno barvasto sliko, fotografije M. Kambiča: Zima v Sloveniji, Jezersko, Piran, Krka, Trenta in Ljubljana. Dotok profesionalcev
v Kanado
V primeri z ZDA ima Kanada
danes komaj enak odstotek šola-nih ljudi med svojim prebivalstvom kot so ga imele ZDA pred 11 leti. študija Louisa Paraia o vse-Ijevanju in izseljevanju profesionalcev in izučenih delavcev \ povojni dobi izkazuje, da je imela Kanada med 1950 in 1963 povprečni letni presežek 2.314 profesionalcev (razlika med številom tistih, ki so se vselilil in številom onih, ki so zapustili Kanado, po večini za ZDA). Vsak tretji arhitekt in mehanični inženir 1. 1961 v Kanadi je bil povojni imigrant. Rrazmerje med drugimi profesionalci je bilo naslednje: povojni emigrant je bil vsak pet*
Preč, Tone Vukšinič — župnik v Smithvilleu
ideologija ne predstavlja nobene1 kemični inženir, zdravnik, kirurg
Malo pred božičem je bil nastavljen na župnijo sv. Martina v Smithville, Ontario, preč. g. Tone Vukšinič, ki je služboval doslej v Port Colborne. župnija leži kakih 20 milj. severovzhodno od Hamiltona na cesti št. 20. V župniji je znatno število Slovakov. Preč.. g. Vukšiniču k^napre-_ dovanju iskreno čestitamo!
Vnukinja ameriškega predsednika navdušena nad slovenskimi ploščami
nevarnosti več; kot oblast, sila nasilje kajpada še vedno. Pač pa grozi Sloveniji druga, veliko večja nevarnost: praktičen, zapad-nje-evrapski materializem, ki se je neverjetno zažrl v oslabljeno telo. Ta ni napadalen in nasilen, zato ne vzbuja odpora, marveč počasi, a nevzdržno razkraja. Tu pa se človek resno boji, da bi današnjo Slovenijo čas našel prelahko in da bi slovenski človek enostavno utonil v močvari.
pripravljeni pobiti pet, deset,' Se bilj bi mu ne peli
Tujina se zanima za
Slovence
Tudi tujina se zanima za položaj slovenske narodne skupnosti v Italiji. Sredi Oktobra je bila v Gradcu seja Zveze evropskih narodnih manjšin. Iz Trsta se je seje udeležil tudi zastopnik Slovenske skupnosti pokrajinski svetovavec Saša Rudolf. Kot smo že omenili, so tam govorili tudi o Slovencih v Italiji. Zveza evropskih narodnih manjšin namerava posvetiti enega prihodnjih kongresov prav vprašanju slovenskih manjšin (v Italiji in v Avstriji). Verjetno se bo to zgodilo na prihodnjem kongresu v juniju 1966.
V Nemčiji pa je bil mednarodni seminar o eiovečanskih pravicah. Trajal je 14 dni. Začel se je v Bonnu, nato se je nadalje val v Hanovru in Berlinu, zaključil pa se je v Munchenu. Tudi na tem seminarju so govorili o položaju slovenske manjšine v Italiji. Slovensko skupnost je tam zastopal dr. Matej Poštovan iz Trsta.
in ekonom, vsak četrti civilni in električni inženir in znanstvenik v fizikalnih vedah.
Louis Parai ceni da bi stalo Kanado (v cenah 1. 1961) $532 •miljonov če bi hotela sama izšolati vse te šolane in izučene vse-ljence, ki so prišli v Kanado v letih 1953—1963. Na drugi strani pa je prispevala Kanada Združenim državam $292 milijonov — kar predstavlja stroške za izobrazbo tistih, ki so se po končanem šolaj u izselili v ZDA. Tako ■podpirajo Kanado države, ki so gospodarsko v mnogo slabšem položaju, Kanada pa podpira ZDA. Ni čudno, da v takem sestavu razlike med življcnsko ravnjo raznih narodov še bolj naraščajo, namesto da bi se manjšale.
Knjige celjske Mohorjeve
družbe
Za 1. 1966 je izdala celjska Mohorjeva družba: Koledar za 1. 1966, kot 116. zvezek Slovenskih večernic knjigo dr. Stanka Cajn-karja, Križnarjevi, paljudno-zna-stveno delo dr. Antona Trsten-jaka "Ce bi še enkrat živel" ali psihologija življenj sike modrosti, ki podaje podatke in razlago obširne ankete med Slovenci, ter Kuharsko knjigo Ivana Ivačiča. Za prihodnje leto je napovedanih pet knjig; poleg leposlovnih in koledarja bo objavil dr. Jože Žitnik knjigo o raku "Poslednja kuga" in dr. Janez Janžekovič "Smisel življenja".
Meškova spominska soba
Pred kratkim so v Slovenjem Gradcu v sestavi Sokličevega muzeja odprli sobo, posvečeno spominu Ksaverja Mešlka. Ker je v bližnjem Št. Danijelu nad Poljano in Prevaljami nastalo nekaj najznačilnejših Meškovih del in ker je v tej pokrajini (razen vojnih let) živel pisatelj od leta 1921 do svoje smrti, je bil Slovenj Gradec tudi po svojem občnem kulturnem ozračju in lahki dostopnosti, na moč primeren za ustvaritev talke spominske sobe. Razstavljena so pisateljeva dela, bogata osebna knjižnica in nekaj oprave. Fotografije in fotokopije kažejo Me-škovo življenjsko pot in odmev njegove knjige med bralci. Muzej hrani tudi zelo bogato pisateljevo korespondenco (od približno 300 adresatov). Slovesna sti, na kateri je o Meškovem življenju in značaju govoril prof. Viktor Smolej, so se udele-žili predstavniki krajevnih kui- Gradec, ki je z denarno pomočjo turnih ustanov in šol in predsed- ] omogočila ureditev spominske nik občinske skupščine Slovenj sobe.
Lani 16. novembra je bil slovenski sociolog dr. Edi Gobec poklican v Washington kot obiskujoči svetovalec v borbi zoper uboštvo (War on Poiverty). Istega dne je bil tudi povabljen na večerjo k družini vnukinje ameriškega predsednika Teodorja Roosevelta. Edilh Kermit Roose-velt je namreč svoječasno čitala nekatera njegova poročila in njegov naslov na ameriškem zunanjem ministerstvu in ga prosila za sodelovanje pri svoji knjigi o političnem doprinosu izseljencev. Iz sodelovanja se je rodilo vabilo, da mora Rooseveltove obiskati, kadar bo v Washingtonu. Razpoloženje na večerji je bilo prav prisrčno in domače, medtem ko so za glasbo poskrbele razne ameriške in tuje plošče. Edi je Rooseveltovim obljubil, cla jim bo poslal tudi nekaj slovenskih in za božič je s sedem najlepšimi ploščami izpolnil obljubo. Vnukinja ameriškega predsednika, ki je tudi priznana ameriška publi-cistka in novinarka, se ja za slovenske plošče takole zahvalila: "Thank you so niuch for the wonderful Slovenian records which arrived today. Wluit a lovcly Chrislinas present. My daughter Margot is llirillcd also and \ve have been playing them and playing .them already for jour hours through dinner." ( Ali v prevodu: "Najlepša hvala za krasne slovenske plošče, ki sem jih danes sprejela. Kako lepo božično darilo! Tudi moja hčerka Margot je vzhičena in poslušale smo jih in poslušale že štiri ure in še med večerjo.'"
Pač nov lep dokaz, da nas slovenske kulture tudi v najvišjih krogih ni treba biti sram.
20,000.000 KANADČANOV
Po napovedih kanadskega statističnega urada DBS bo doseglo prebivalstvo Kanade 20 milijonov nekdaj v avgustu 1966. Napoved temelji na zadnjem ljudskem štetju ter na smeri razvoja število rojstev, ki so registrirana.
Študijski seminar avstrijske lige.
V soboto, 23. in nedeljo, 24. oktobra, se je zbralo v prosvetnem damu v Škocijanu v Podjuni okoli 35 delegatov in vabljenih članov Avstrijske lige za človečanske pravice iz vse Avstrije, da v referatih in diskusijah temeljito preuče vprašanje "Avstrija in njene narodnostne skupine".
Udeležence jc pozdravil koro i resoluciji Liga zavrača tudi ugo-ški vodja Lige dvorni svetnike tavljanje manjšine ter hkrati Ervvin Pabst, nato pa je visoko- prosi vlado, da reši vsa še druga šolski profesor dr. Kari Lug-' odprta vprašanja v sodelovanju maver, podpredsednik organiza-! z zastopniki narodnostnih sku-cije, podal nekaj temeljnih misli pln.
o "Strpnosti kot podlagi vsake I Nadalje so delegati in člani
manjšinske politike". Sledili so referati o situaciji v posameznih avstrijskih narodnostnih skupinah. Za Slovence je govorit Okrajni šolski nadzornik Vovik, za Hrvate okrajni šolski nadzornik Mersič, za Madžare Okrajni šolski nadzornik To'lly, o položaju dunajskih Čehov, Ciganov ter Zidov pa je poročal tajnik Lige dr. Erich Kdrner, ki je imel v rokah tudi vodstvo celotnega dobro uspelega seminarja. Manjšinska vprašanja
V diskusiji, se je izkazalo, da rje manjšinska problematika zelo občutljiva in mnogovrstna. Poudarjeno je bilo, da mora vsaka manjšina računati s takimi pripadniki, ki iz samega oportu-nizma menjajo narodnost, hkrati pa je treba videti psihološke in zgodovinske činitelje, ki so privedli do tega. Prav zaradi tega je nemogoče, če bi hoteli ta pojav uveljaviti kot princip za reševanje manjšinskih vprašanj. Namestnik koroškega deželnega glavarja dr Kersfnig je zastopal mnenje, da naj bo toleranca na strani večinskega in manjšinskega naroda tisto merilo, ki narekuje medsebojno sožitje. Deželni poslanec Avstrijske ljudske stranke v gradiščanskem deželnem parlamentu dr. Multler, pripadnik hrvaške manjšine, pa je bil mnenja, da bi v obeh velikih avstrijskih strankah bile potrebne jasne direktive, katerih bi se morali tisti funkcionarji na manjšinskem ozemlju držati, ki dejansko soodločajo o političnih vprašanjih.
Pri nedeljski skupni maši je član Lige pater Ivan Tomažič podal nekaj tehtnih misli o verskem aspekitu popolne enakopravnosti, saj-je ravno krščanska vera bila tista, ki je med narode kot prva vnesla idejo enakopravnosti.
Zbrani člani so se v dopoldanskih urah potem še bavili z raznimi predlogi in konkretnimi vprašanji. Tako so sklenili, da bo Liga podvzela ustrezne korake v zadevi topografskih napisov, sklenjena je bila resolucija predložena od tajnika NSKS dr. Vo-ispernika, ki jo naj zborovanje naslovi na avstrijsko vlado in v kateri je predvsem izpovedano zadovoljstvo nad od kanclerja Klausa v Jugoslaviji nakazano potjo manjšinske politike; v tej
razpravljali o vprašanjih prijav k dvojezičnemu pouku (odjava od tega pouka oziroma možnost za odjavo bi bila na vsak način bolj pravična rešitev, ker ne bi pomenila diskriminacije), o slučajih očividne diskriminacije Slovencev, o zahvalnih adresah za v manjšinski publicistiki zaslužene osebe, o vprašanju Fe deralistične unije evropskih manjšin, o posebnem referatu pri koroški in gradiščanski deželni vladi, ki bi se bavil s slovenskim,! hrvaškimi ter madžarskimi kulturnimi vprašanji.
Volitev manjšinskega sosveta je bila zadnja točka dnevnega reda. V tem sosvetu sta dva delegata iz centralnega odbora ter skupno 18 odbornikov iz avstrijskih narodnih skupin. Za predsednika je soglasno ter z navdušenim aplavzom bil izvoljen naš dvorni svetnik ravnatelj dr. Joško Tischler.
Njegovo programsko izjavo prinšana na drugem mestu.
Ob zaključku je spregovoril nato še dvorni svetnik Pabst ter pokazal predvsem mnogovrstnost manjšinskega problema, socialno pogojenost in zgodovinski razvoj.
Smemo ugotoviti, da je seminar kljub raznim mnenjem pokazal enotno gledanje v bistvenih in za manjšine življenskih vprašanjih Predvsem je dr. Kor-ner opozoril na to, da smo v Avstriji še daleč od vzorne rešitve; še zdavnaj nismo Švica, kjer je vsaka skupina zares enakopravna, še zdavnaj ne Finska, ki ščiti Švede tudi v primeru, da dosežejo samo 796 celotnega prebivalstva neke upravne enote. Jasno pa je bilo povedano, da so ekstremisti tisti, ki dan za dnem glasno odrekajo Slovencem osnovne pravice, ne pa tisti, ki se zanje borijo.
V	soboto zvečer so selski fantje ter šenitjanški tamburaši nu dili zborovanju pester kulturni užitek.
V	zvezi s seminarjem Avstrijske lige za človečanske pravice je bil v ponedeljek zvečer v celovškem radiu v oddaji "Echo der Zeit" intervju z zastopniki Lige za človečanske pravice ter s predsednikom novo ustanovljenega manjšinskega sosveta dvornim svetnikom ravnateljem dr. Jožkom Tischlerjem.
MSGR. FRANCIS SMYTH NA ŠTUDIJSKEM POTOVANJU PO VZHODU
Ravnatelj svetovno znanega Coady International Instita za izobrazbo praktieih družbenih voditeljev v gospodarsko nerazviti deželah msgr. Francis Smyth je dobil eno izmed treh UNESCO zapadnih študijskih podpor za pospeševanj e	medseboj nega
spoznavanja ter sodelovanja med Vzhodom in Zapadorn. Msgr.
M
Smvth bo obiskal Indijo, Ceylon, Malasijo, Filipine ter Korejo kjer bo poleg žtudija gospo danskih in družbenih razmer v teh deželah obenem tudi obiskal bivše gojence Coadv International Instituta. Tako bo mogel i/, lastnega izkustva ugotoviti v koliko je program Instituta primeren za azijske dežele. Na študijskem potovanju ga spremlja tudi registrar zavoda George VVicks. Študijsko potovanje bo trajalo šest tednov.
IZ SLOVENIJE IN! 0 SLOVENSIH
Samomori v številkah
Za 1. 1962 so na razpolago naslednji podatki, ki se nanašajo na število samomorov na 100.000 prebivalcev:
V	Amerikah je najvišje število na Virgin Islands (pripadajo k ZDA) — 14.3; ZDA — 10.8; E1 Salvador— 9.4; Puerto Rico — 7.7; Kanada—7.2; majnižje število samomorov ima Nicaragua —0.4.
V	Evropi prednjači Madžarska —24.9; slede Avstrija —22.4; Finska—22.1; CSR—20.6; (1960); Švedska — 16.9 (1960); Šviča— 18.2 (1960); AngUija in VVales — 12.0; Francfja — 15.1; Grčija— 3.4.
V	Aziji ima jo visoke številke Formoza—18.0; Japonska—17.3 in Hong Kong—10.6. V Avstraliji je odgovarjajoče število 13.7 in v Nevv Zealand 8.4.
V	ZDA in v Kanadi narašča število samomorov vzporedno s starostjo. Podobno smer kažejo tudi podatki evropskih držav. Podatki za povprečje 1926—1930 za ZDa kažejo naslednjo pogostnost smrti, povzročeno po samomoru, na 100.000 prebivalcev za belo raso (barvasta rasa je imela znatno nižje številke):
PREDLOGI ZA PREPREČITEV NEUGODNIH POSLEDIC AVTOMATIKE
starost	moški	ženske
10—14	0,6	0,3
15—19	4,7	4,1
20—29	12,8	7,6
30—34	19,6	9,3
35—44	31,8	10,9
45—54	47,9	13,0
55—64	61,2	13,4
65—74	71,4	11,9
Državna komisija za tehnolo-| gijo, avtomatiko in gospodarski ' napredek predsednika ZDA Johnsona priporoča naslenji načrt za preprečitev nezaželenih posledic avtomatike:
Vsak mladostnik naj dobi vsaj 14 let brezplačnega šolanja.
Vsak mladostnik, ki ima dovolj sposobnosti, naj ima možnost, da si pridobi diplomo na kolegiju.
PrcšOlanje odraslih delavcev se mora znatno povečati — vsaj Vi milijona delavcev na leto.
Vlada naj zajamči delo z minimalno mezdo vsaki delazmožni osebi; za tiste, ki jih ne bi zaposlila zasebna industrija, naj preskrbi javna dela ali dela v ustanovah, ki ne poslujejo za dobiček;
Kongres naj uzakoni "negativni dohodninski davek" — tisti, ki ne zaslužijo na leto $3,000, naj ne bodo samo oproščeni dohodninskega davka, marveč naj država njim plača razliko med lastnimi dohodki in približno višino dohodkov $3,000 na družino.
Država mora porabiti več denarja za raziskovanje na področju zdravja, prometa, okužen ja voda (rek in jezer) ter zraka.
Posebna komisija naj določa narodne cilje ter zasleduje družbene in gospodarske spremembe.
Courtesy: The Casket, Antigonish Predsednik Univerze sv. Frančiška Ksaverija V Antigonishu mgr dr. Malcolm MacLellan (sedeč) in msgr. Francis Smyth gledata potni načrt za ravnatelja Coady International Institute, ki ga bo mogel podvzeti, ker je dobil štipendijo od UNESCO za mednarodno razumevanje.
•	POLJE. Komunisti iz Polja in Most so izdali zbornik razprav o delovanju partije med vojnama in med zadnjo vojno. V teh razpravah povedo, da so popolnoma obvladali Sokola, športna društva, Jugoslovansko Strokovno Zvezo ter druga strokovna društva. Niso pa mogli spodjesti reformiranega prosvetnega društva in kongregaci.je. Za glavne nasprotnike komunizma so označili žup-nišče in kaplaniijo. Priznajo tudi, da so v župnišču in v kaplani ji dobro poznali položaj in da so vedeli, kdo vodi komuniste.
•	Iz pisma industrijskega nameščenca: Imamo nov denar— novi dinar, ki velja dosedanjih 100 dinarjev. En dolar je sedaj no novem 12,50 din. Povprečne plače bodo sedaj okrog 700 do 800 dinarjev. Po gospodarski? podjetjih so spremembe ssplošne: reorganizacija in odpusti iz službe. Gorje tistemu, ki je sedaj brez službe. Če se ubiješ, ne do biš ne službe, ne stanovanja... Že nekaj mesecev nismo prejeli polne plače.. Mene so dodolili v... oddelek. Ta skupina pa bo imela dela le za kako delo dni, potem pa zopet drugam, toda kam? Tega ne vem. Rajši tudi ne razmišljam. Nekako bomo že morali prestati to našo gospodarsko krizo, ki bo verjetno trajala pet let, če ne več...
• Slovenski akademski dom na Dunaju. V novembru so do končali streho na poslopju novega akademskega doma za slovenske študente dunajskih visokih šol. Novi dom bo imel 90 sob. Računajo, da ga bodo odprti že letošnjo jesen in bo tako z novim šolskim letom že služil slovenskim akademikom na Dunaju.
•	Turneja ljubljanske drame.
Novembra je odšla ljubljanska drama na tritedensko turnejo na Češko, Slovaško in Poljsko. O turneji je poročal tudi beograjski TV. V četrtek 9. decembra zvečer so med poročili povedali, da ja ljubljanska drama gosto | vala na Poljskem, češkem in Slo
vaškem z delom "Pobuna u do lini šentflorjanskoj". Hudomušni "Pavliha", ki mu "pobuna" ni ušla, je hitro pripomnil: "Ker ne manjka besed na 'p', lahko pričakujemo še kakšno novost, na primer 'Pobeda u dolini šentflorjanskoj' ali kaj podobnega".
•	Nov član Slovenskega okteta. Mesto pokojnega Janeza Lipu-ščka v Slovenskem oktetu je prevzel tenorist ljubljanske opere g. Rudolf Franol. Slovenski Oktet bo letos slavil svojo dvajsetletnico in se pripravlja tudi na gostovanje v Ameriki.
• Smrti v domovini. Decembra je umrl v Ljubljani slovenski igralec Janez Cerar, ki je preko štirideset let nastopal in igral številne vloge slovenskih in svetovnih dramskih del na odru ljubljanskega dramskega gledališča.
27. decembra pa je ravno tako v Ljubljani umrl dr. Igor Tavčar, profesor za interno medicino na medicinski fakulteti ljubljanske univerze, predstojnik interne klinike ljubljanske bolnišnice, ud Slovenske akademije znanosti in umetnosti in upravnik njenega medicinskega inštituta, sin slovenskega pisatelja in politika dr. Ivana Tavčarja.
•	Ni denarja za gradnjo nove
bolnišnice v Ljubljani. Kakor v kraljevi, tako tudi v Titovi Jugo slavij i ni denarja za gradnjo nove bolnišnice v Ljubljani, ki je zastarela še pred svojimi štiridesetimi leti. Beograd se seveda ne zanima za ljubljanske potrebe, pa naj bodo še tako v nebo vpijoče. Skrajnost potrebe po novi bolnišnici je priravila ljudi v Sloveniji, da so začeli z vseljud-sškitn zbiranjem denarja za gradnjo nove bolnišnice. Tudi slovenske občine so v svojih proračunih določile gotove zneske za gradbeni sklad nove ljubljanske bolnišnice. Titov-iskim funtkcionarjem v Ljubljani je seveda nerodno, ker je prišlo do spontanega vseljudskega nabiranja denarja. Pa tudi strah jih je lahko,, če pride do spontane ljudske akcije v zadevi, ki bi

CANADA
Zagotovite si, de je vaše državljanstvo pravilno registrirano
Mnogokrat se lahko dogodi da vam je dokaz vašega kanadskega državljanstva nujno potreben. Ta stvar je prevažna, da bi se zanemarila. Važno je da ste popolnoma
gotovi.
Na primer, od 1. januarja 1947. poročena žena ne pridobi avtomatično kanadskega državljanstva, ko njen mož postane državljan. Otroci podržavljenih kanadčanov (razen če so rojeni v Kanadi) ne postanejo kanadski državljani dokler njihovi starši ne zaprosijo za njihovo državljanstvo.
Če hočete imeti več informacije, kako dobiti kanadsko državljanstvo, pišiti najbližjemu kanadskemu državljanskemu Uradu (Court of Canadian Citizenship). Ako pa vam je bolj ugodno, lahko pišete na:
The Registrar of Canadian Citizenship, Department of Citizenship and Immigration, Ottawa, Ontario. Kanadski Državljanski Uradi so v: Moncton, N.B., Montreal, P.Q., Ottavva, Toronto, Hamilton, St. Catharines, Kitchener, London, Windsor, Ont., VVinnipeg, Man., Edmonton and Calgary, Alta, and Vancouver, B.C.
JEAN MARCHAND
Minister of Citizenship and Immigration
jo morala reševati oblast, pa je le—ta ni rešila. To pomeni, da je tukaj nevarnost, da pride do spontane ljudske akcije ne samo v zadevi bolnišnice, ampak v še kakšni drugi. LeopOld Krese, predsednik gospodarskega zbora skupščine SRS je dejal: "In če bolnišnice nismo začeli graditi že pred tremi leti, ni bilo samo zaradi denarja, ampak koncepta, za katerega se strokovnja/ki niso mogli zediniti". Menimo, da je takšen izgovor "za lase privlečen".
•	Modernizacija t slovenskih železnic.
Uprava slovenskih železnic bo tekom letošnjega leta izpopolnila svoj vozni park za clektrilicirane proge z dodatnimi novimi električnimi motornimi vlaki, ki jih dobavlja Poljska. Do konca leta naj bi slovenske železnice imele vsega Skupaj petnajst motornih električnih vlakov za osebni promet, ki bodo izpodrinili stare garniture.
Poljska dobava električnih motornih Vlakov bo v zameno za dobavo avtomobilov izdelanih v Sloveniji na osnovi licence italijanskega avtomobilskega podjetja "Fiat".
•	Svetovno prvenstvo v hokeju
na ledu. V Ljubljani se pripravljajo na svetovno prvenstvo v hokeju na ledu, ki bo zadnje dni februarja in prve dni marca. Trajalo bo deset dni.
Vse važne in poglavitne tekme bodo v športni hali v Tivoliju, ki more sprejeti do 12.000 gledalcev. Nekaj manj važnih tekem bodo odigrali tudi v Zagrebu. Cena vstopnicam k posameznim telkmam bo od 500 do 10.000 dinarjev. Računajo, da bo za to priliko prišlo v Ljubljano do 15.000 tujcev in da bo prireditev prinesla od pet do deset milijo nov dolarjev dohodka, "če se bosta izkazala še trgovfria in gostinstvo". Prireditelji prvenstva so postavili posebno komisijo, iki neprestano opozarja trgovce in proizvajalce na izjemne možnosti.
•	Mednarodne smuške tekme na Pohorju.
22. in 23. januarja so bile na Pohorju mednarodne ženske smuške tekme v alpski kombinaciji in veleslalomu. Uradno so priznali le tekme v slalomu. Smuk in veleslalom pa so morali preklicati zaradi slabih snežnih prilik in nevarnosti na progah.
V	slalomu je zmagala Avstrijka Traud'1 Hechler in prejela pokal "Zlate lisice". Drugo mesto je zasedla Kanadčanka Nancy Greene. Njej pa sta sledili Francozinji sestri Christine in Ma-rielle Goitschel, znani olimpijski prvakinji. Amerikanka Robin Morning je zasedla enajsto mesto. Vseh tekmovalk je bilo 55, od tega pa jih je 29 izstopilo ali pa so jih diskvalificirali.
•	Zločinec je bil miličnik.
V	Celju so obtožili 29 letnega miličnika Staneta Kapuna umora in ropa izvršenega na "dan mrtvih" na bencinski črpalki v Celju ob kateri priliki je bil eden ubit dva pa ranjena.
•	Znanstveno delo Slovenca v tujini. Newyorkša knjižna založba McGravv—Hill je napovedala izdajo knjižnega dela ravnatelja ljubljanskega muzeja Jo žeta Kastelica o umetnosti situl-"Situla Art". Jože Kastelic je mednarodno priznan strokovnjak na tem področju. Pri ameriški založbi Vaugn je že izšla njegova monografija o "vaški" siituli, ki jo hrani narodni muzej v Ljubljani in so jo našli na Va-
, čah. Z italjanskim strokovnja-| kom Guidom A. Mansuelijem in avstrijskim strokovnjakom Karlom Kromerjem je Jože Kastelic sodeloval pri knjigi o situlah, ki jo je leta 1964 izdala velika dunajska založba. Slovenska izdaja te knjige je izšla pred kratkim. Situla je bakrena posoda, vedrica okrašena s tolčenim okrasjem. Umetnost situl je cvetela v šestem stoletju pred Kristusom med starodavnimi ljudstvi Venetev in Ilirov na področju Slovenije, južne Avstrije in severozahodne Italije. Znamenita najdišča so Vače, Magdalenska gora, Haillstatt, Kuffarn, fcste in Bologna.
•	Povečanje slovenski oddaj na BBC. Z novembrom je britanska radijska družba povečala slovenske oddaje za $10096. Redne večerne oddaje v slovenščini bodo odslej trajale pol ure, namesto četrt ure kot dotlej.
(Dalje na strani 4.)
^i 1 W>jLOy£m jft
• Ali si že poravnal naročnino • "županova Micka".
za naš list za leto 1966? — Mor- j V nedeljo popoldan 30. januar-da dolgu ješ še ikaj za nazaj? — ja je dramatsko društvo "Naša Podpri S.D. z darom v tiskovni zvezda" uprizorilo znano igro
"Županova Midka" na odru Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. v Euclidu. • Smuški skoki na Slovenski pristavi.
Slovenski fantje smučarji iz Clevelamda, člani Slovenskega športnega kluba, so že pred prejšnjo zimsko sezono zgradili na Slovenski pristavi smuško skakalnico. Vendar prejšnjo zimo ni bilo dovolj snega, da bi Slovnsko gledališče v Toron- j0 preizkusili. To zimo pa imamo
sklad! — Hvala vsem, ki vedo, kaj je njihova dolžnost in so se že odzvali našim opozorilom. Če pa Si med zamudniki, ne odlašaj in pošlji še danes! Pridobi nam novih naročnikov! Oglašuj v našem listu!
Toronto
GRAMOFONSKE PLOŠČE
Najpopolnejša Izbira najnovejših GRAMOFONSKIH plošče na tem kontinentu, uvoženih Iz Slovenije in drugih evropskih dežel. MAGNETOFONSKE trake snemamo po vaš! želji. Zahtevajte katalog v vašem jeziku; pošljemo ga brezplačno.
COMET Records Distributor Co.
555 St. Clair Ave. W. LE. 5-7269 Toronto, Ont., Canada
Zakaj čakali pomladi?
■tu bo 6. februarja 1966. vprizori-3o češko veseloigro "Zandji tak mož....", ki jo je napisal poznani češki pisatelj F.X. Svoboda. Komur je do lepe in vesele slovenske besede, kdor se želi pozabavati v predpustni dobi, te prireditve res ne sme zamuditi. Vsi prisrčno vabljeni!
• Prav tako bo isto gledališče 20. marca 1966. postavijo na slovenski oder v Torontu dramo slovenskega pisatelja Zorka Simčica iz Argentine: "Krst pri Savici". Na to najnovejše delo ustvarjalca Kulturne Akcije že danes opozarjamo. Podprimo naše kulturne ustvarjalci s svojo
v Clevelandu in okolici kar dovolj snega za smučanje. Smučarji skakalci so napravili prve skoke na pristavski skakalnici e 19. decembra. V drugi polovici januarja pa smo dobili sneg, ki je obležal in zadnji teden v januarju so smučarji skakalci pridno vadili v skokih in povabili slovensko javnost iz Cleve-landa in okolice naj jih pride pogledat v nedeljo popoldan 30. januarja na Slovensko pristavo.
Chicago
• Slomškova Zveza v Chicagu.
To je ena izmed najboljiših idej,
prisotnostjo, pokažimo, "da ki so se doslej porodile v Chicžt-nam je še mar slovenske omike"! g"- Namen Zveze je delati za • SUlmondski župan.	j beatifikacijo služabnika božjega,
— Pod okriljem skavtov župni-1 škofa Antona Martina Slomška, jc-Marije Pomagaj so v nedeljo'1*^ v Rimu uspešno naprcdujc-9. januarja vprizorili v slovenski dvorani na Manning Ave. Maeter-lindkovo dramo Stilmondski žu-
pan. Drama ima močno in pouč-
jo. Potrebno je moliti za njegovo poveličanje, se zatekati k Slomšku za pomoč v stiskah in — prispevati za stroške, ki so zdru-
no vsebino, obravnava grozote iženi z dclom za njegovo beatifi-k miru med na- Racijo. Ali ne bo Slomšek, blaženi in pozneje svetnik, naš največji slovenski ponos? Pomagajmo k temu! Tajnik Zveze je p. O d M o Hanjšek, sedaj kaplan v S. Chicagu. V odboru Zveze je
vojne in poziva rodi. Igro je režiral skavtski starešina g. Stane Brunš. !c. Udeležba s strani slovenskega občinst-,va je bila zelo številna.
•	Materina beseda.
18. januarja je zagledala beli dan Materina beseda, slovenski abecednik in učna knjiga za začetnike. Knjiga uporablja »vojsko in učinkovito metodo za učenje slovenskega jezika. Priporočamo jo sleherni slovenski družini. Dobite jo pri ravnateljstvu šole Marije Pomagaj.
•	Nova slovenska dvorana.
— Društvo Slovencev Baraga v Torontu si je oskrbelo lastno dvorano in poslopje na 864 Pape Ave. V soboto 29. januarja je bila otvorjena in blagoslovljena. Otvoritvi in govorom sta sledila banket in prosta zabava.
(ieveland
•	Prireditev "športnega kluba"
V soboto zvečer 15. januarja je "športni klub" priredil plesni večer v lepo okrašeni dvorani slovenskega doma na Holmes Ave. Igrali so "Mladi mornarji".
•	Turneja Glasbene Matice.
C Ieveland ska Glasbena Matica, xi je lani praznovala svojo dvajsetletnico, se pripravlja ne samo za svoj spomladanski koncert, temveč tudi za turnejo po Sloveniji. Iz Clevelanda bo odpotovala 7 junija. V dneh od 9. do 22. (junija pa bo imela koncerte v Trbovljah, na Jesenicah, v Novi Gorici, v Trstu, v Kopru, v Rogaški Slatini v Murski Soboti, v Ptuju, v Črnomlju in v Ljubljani.
•	Plošča "Veselih Slovencev". Clevelandski godbeni ansambel "Veseli Slovenci'', ki ga vodi g. Dušan Maršič, je v januarju posnel svojo prvo ploščo. Plošča bo prišla na trg v februarju. "Veseli Slovenci" so v anketi, ki naj bi izbrala med občinstvom najbolj priljubljene orkestre, ki igrajo polke, dosegli drugo mesto. Anketo je vodil g. Tony Pet-kovšek, vodja znanega radijskega programa "Tony's polka par-ity" na narodnostni postaji WXEN.
•	Predavanje.
V	petek zvečer 21. januarja je na sestanku krajevnega društva ZSPB "Tabor" v Slovenskem domu na Holmes Ave. predaval g. Vrtačnik o Ljubljani v letih 1943—1945.
•	Družabni prireditvi.
V	Baragovem domu je bila v soboto zvečer 22. januarja domača zabava. V soboto 29. januarja
■ pa je imela Slovenska šola pri sv. Vidu v šentviški dvorani svoj "šolski družinski večer" z večerjo in zabavnim delom, večera.
tudi odlična društvena in narodna delavka Mrs. Gizela Hozian. i Slovenci v Chicagu in okolici, j pristopite k Slomškovi Zvezi! Letna članarina je $2.00.
•	Mohorjevke. Družba sv. Mohorja je Slomškova zamisel. Koliko dobrega jc doslej že stonia med Slovenci. Ali se spomnite, kako težko smo jih za advent v domovini pričakovali v vsaki hiši? — Ko gledam seznam udov koroške Mohorjeve družbe, vidim, da je mnogo slovenskih rojakov, tudi takih, ki imajo višje šolsko zobrazbo, pa niiso člani družbe in ne berejo Mohorjevih knjig. Letošnje so naravnost odlične. Samo povest K. Mauserja "Kaplan Klemen" zasluži vso pozornost.
•	Umrla je odlična slovenske žena in mati, Mrs. Marija Trinko. Poleg moža zapučšča tudi sina duhovnika p. Vieneya OFM, dve šolski sestri. Ena od teh, sestra Marta poučuj a na farni šoli pri sv. Štefanu.
•	Slovenska Narodna Zveza letošnji prepust ni imela običajne družabne priredidve. Vzrok. Tomazinova dvorana je radi bolezni lastnikov zaprta. Drugi prostori ne odgovarjajo. Upamo, da bo proti koncu leta kaj boljše.
•	Obračun fare sv. Štefana za preteklo leto izkazuje 580,618.27 dohodkov, Izdatkov je bilo $76.-681.60. Preostanka je $8.750.54. Cerkveni dolg se jc znižal od $39.000 na $28.800.00.
•	Preseli se je z družino naš rojak Tone Guštin iz 2011. W. Cer-mak Rd. v Stiakncy, 111. Mnogo sreče!
Hranilnica in posojilnica
Janeza E. Kreka v Toronto — —.
je imela 10 januarja t.l. svoj redni letni občni zbor v slovenski cerkveni dvorani na Manning Avenue. Vkljub slabemu vremenu in zasneženim cestam se je zbralo veliko članov.
G. Viktor Trček je vodil zborovanje in podal poročilo ravna-telstva. Iz podatkov se vidi, da jfc bilo zadnje poslovno leto zelo uspešno. Prometa je bilo tri in četrt miljona dolarjev. Skoro milijon dolarjev so varčni člani vložili v hranilnico samo v zadnjem letu. To je znak gospodarske soliclnosti in napredovanja naših ljudi. Po drugi strani so pa mnogi dvignili svoje prihranke, ker so si kupili hiše, auto-mobile, pohištvo ali začeli kako podjetje na svojo roiko. 2e več let ni toliko članov kupilo lastnih domov, kakor to leto. Tudi to je dobro znamenje. Saj je eden od namenov kreditnih zvez ta, da navaja člane k štednji. Izskušnja uči, da je lažje izbirati, da se da kupiti pod boljšimi pogoji, če imaš več svojega denarja.
Nadalje je poročal o posojilih in vladnih predpisih glede hipo-tečnih posojil. Veliko je zanimanja za hipotečna posojila, vehdar posojilnica sme dati samo polovico vseh hranilnih vlog na hipotečna posojila.
Razmerje med razpoložljivim denarjem in posojili je bilo v pretekli poslovni dobi vedno dobro uravnovešeno, to je, da je zadruga vloženi denar in vrnjena posojila dala takoj naprej v nova (posojila, eventualni začasni presežek denarja pa naložila na kratkoročne investicije. To je prineslo sorazmerno več dobička kot druga leta.
Upravni odbor zato predlaga, da se povišek dobička pravično razdeli v korist vlagateljev, kakor tudi v korist posojilojemnikov osebnih posojil in sicer tako, da se da vlagateljem poleg letnih 4% obresti dodatno še 10% od tega, kar bi sicer dobili obresti za prejšnje leto. S tem se obrestna mera za leto dejansko poviša na 4.4% letno.
Materina besede
Kot smo že poročali v zadnji številki, je Slovenska šola Marije Pomagaij v Torontu izdale in založila tudi učno knjigo za nižje oddelke slovenskih šol predvsem v Severni Ameriki, pa tudi za družine, ki žele posredovati svojim otrokom slovensko besedo, čeprav iz kakršnega že koli razloga ne merejo pošiljati otrok v slovenske šole.
Avtorji in pomočniki so isti kot pri "Veselem domu" — tudi oprema in organizacija snovi je — seveda na bolj osnovni stopnji— podobna. Na notranji strani platnic je tudi opomba, da je Materina beseda prispevek slovenske šole Marije Pomagaj v Torontu k praznovanju stoletnice" Kanade.
Namen prvega dela je očitno sprijazniti otroke s čitanjem slovenske besede. Ker je knjiga namenjena za rabo v šoli, nima navodil za izgovorjavo, toda tudi v primeru, kjer bodo porabljali knjigo po domovih, to ne bo predstavljalo nobene težave, saj Slovenci praktično nismo že dolgo časa imeli nepismenih ljudi. Da je ta del bolj zanimiv, ima polno risb in tudi tisk je mnogo večji kot v drugem delu, ki ima že malo bolj zahtevne sestavke. Vendar so kratki in obravnavajo snovi, ki bodo zanimive za mlade glave. Primerni so tudi sestavki pod naslovom "Bogatimo si besedni zaklad!" Zdi se, da je v tujem okolju talka vaja bolj potrebna, ker sicer otroci mnogokrat ne prepoznajo besede, čeprav je zelo slična ker seveda slovenščine ne porabljajo tako redno kot bi jo v popolnoma slovenskem oko-
m-
Poleg temeljne slovnice ki je dodana berilom, vsebuje knjiga tudi več fotografij (Pohorje, Bled slovenske planine Ljubljana. Nia-garski slapovi, Toronto ter Cleve-land) ter zemljevide Slovenije in Kanade (s severnim delom Združenih držav). Oba zemljevida imata pri glavnih mestih tudi zastave (slovensko in kanadsko) v barvah.
Ker bo verjetno kmalu potrebna druga izdaja, bi rad priporočal dvoje majhnih dopolnil. Res
naplavite sedaj
Pozimi so delavci na razpolago. Tudi materjal je na razpolago. Prav tako so večkrat na razpolago izven sezonske razprodaje. Zalo je razumljivo, da napravile vsa popravila in izboljšanja sedaj. Ne samo enostavno grajenje in stavbarska dela — temveč tudi stvari kot popravila kosilnega stroja, zakrpan je mrež; čiščenje
zaves in preprog; prevlačenje vaših divanov in popravila električnih naprav. Vsa dela ki bi jih sicer spomladi odložili za dališo dobo, — jih lahko sedaj hitro in odlično ter na lahek način popravite v zimski sezoni. Povrhu tega, so vam na razpolago še od vlade odobrena posojila za popravila domov po nizki obrestni meri,
ki jih dobite preko vaše banke, kar vam bo pomagalo pri vsemogočih obnovitvenih delih, ki ste jih imeli v mislih —v višini do $4.000.—, ki jih lahko odplačale preko dobe desetih let!
Ne imejte nobenih pomislekov o tem— zima je najboljši čas za Izboljšanje 'vašega doma ali podjetja. Napravite sedaj.
Vsi imajo dobiček, če se šle vilo zimskih del poveča!
Issued by authority of Hon. Altan J. MacEachen, Minister of Labour
Odbor predlaga tudi, da se iz-j*® ponavljanje važno pri pouku,
toda isti učinek bi bil verjetno tudi dosežen, če bi se namesto trikrat ponovljenega Slomškove-
POLITIČEN PROCES V ZAGREBU
Po poročilu lista "New York Times" se je v ponedeljek 17. januarja v Zagrebu začel proces proti trinajstim osebam, ki so jih obtožili, da so sestavljali KANADČANI UŽIVAJO "proifašistično" tajno organiza- SAMO 3/* STANDARDA cijo z namenom, da podminira ZDA
posojevalcem osebnih posojil poleg 20% popusta, ki se odšteje takoj pri vsakem plačilu obresti, vrne še 10% tega, kar je kdo plačal za obresti. S tem dosežen skupen popust (rabat) 30% ali približno 8% letnih obresti. (Pri bankah pridejo obresti s stroški vred preko 10%, pri drugih posojilnih ustanovah in družbah pa od 16% do 28%. Op. poroč.)
Končno je odbor predlagal, da se tudi letna članarina $1.- za vsakega člana pri centralni zvezi plača iz dobička Hranilnice in posojilnice. Člani so pozneje pri posebni točki dnevnega reda soglasno odobrili vse te predloge.
Po poročilu ravnateljstva so poročali še blagajnik Janez Seni ca, g. J. Mihevc za kreditni odbor in dr. F. Habjan za nadzorni odbor.
Iz blagajniškega poročila se vidi, da ima zadruga sedaj $1,133, 851.00 dobroimetja, od tega je posodila članom $93,4707.00.
Občni zbor je izvolil na izpraznjena mesta ponovno iste odbornike. Po končanem občnem zboru je zadruga pogostila vse navzoče. — s.
in prevrže komunistični režim.
Obtonžnica je trdila, da so obtoženi udje skupine, ki se imenuje "Hrvatsko osvobodilno gibanje". Nadalje trdi, da je skupina 8. maja razširjala po Zagrebu letake" sovražne in šovinistične vsebine". Poučeni viri trdijo, da so takrat aretirali precejšnje število študentov zagrebške univerze.
Skupino tudi obtužujejo, da je zbirala vojaške tajnosti in skušala vspostaviti stike z hrvatskimi emigrantskimi organizacijami v zapadni Nemčiji.
Po cenitvi kanadskega Gospodarskega Sveta sta življenjska ravan ter višina dohodkov v Kanadi za 25% nižja kot je povprečje za ZDA. Glavni razlog za to razliko je po mnenju Gospodarske-ga-Sveta večja povprečna izobrazba delavcev v ZDA ter kvaliteta voditeljev gospodarstva. Po podatkih iz 1. 1961 47% Kanadčanov starih 15 let in več ni imelo višje izobrazozbe kot ljudsko šolo. Okrog 850.000 je obiskovalo šolo samo 4 leta ali še manj, 175.-000 pa siploh ni videlo šole od znotraj,
ga reka vrstili razni Slomškovi izreki o slovenskem jeziku (n. pr. iz nljegove pridige o dolžnosti do materinskega jezika). Tudi bi zemljevid Slovenije še ne postal nepregleden, če bi bila naznačena vsaj mesta, ki so našteta pod številko 16 na str. 128. Tudi Triglav, ki ga naj učenec poišče na zemljevidu, (točka 4 na str. 127) bi naj bil označen na zemljevidu v knjigi ker je možno, da kaka družina nima doma zemljevida Slovenije. To so seveda malenkosti, | ki pa bod morda lahko upošte-j vane pri naslednji izdaji. Tudi bi priporočal, če je to v meji finančnih možnosti, da bi dobila Materina beseda v novi izdaji barvasto sliko slovenskega para v narodni noši.
Tiste, ki so obe slovenski učni knjigi videli, gotovo ni več treba prepričevati o koristnosti in kvaliteti obeh knjig, tisti pa, ki knjig niso videli, ne bodo obžalovali, če ju naroče pri preč. Tonetu Zrncu C,M., 611 Manning Ave., Toronto 4, Ontario, Canada.
Preč. g. Zrncu in njegovim sodelavcem pa veljajo čestitke in prav iskrena zahvala vseh Slovencev za dobro opravljeno potrebno delo med izseljenci.
dreš
SLOVAKI ZAHTEVAJO CERKVENO NEODVISNOST
Slovaška Narodna Liga v Kanadi je po posebnem odposlancu izročila Sv. Stolici spomenico, v kateri prosi papeža Pavla VI. za ustanovitev slovaške nadškofije, kateri naj bi bile podrejene vse. slovaške škofije kot sufraganati.
Spomenica povdarja, da bi ustanovitev slovaške nadškofije podkrepila versko zavest med Slovaki, obenem pa povečala odpor proti brezbožnemu komunizmu. Kot je splošno znano, so vse 1 slovaške škofije, po padcu samo- j stojne Slovaške, podrejene neposredno Vatikanu in ne več češkemu primasu v Pragi.
Slovaška ima sedem škofij in sicer v Nitri, Trnavi, Banski Bistrici, Spiski kapituli, Režnavi, Košicah in Prešovu. Najstarejša škofija je Nitranska, ki jo je ustanovil že sv. Metod in je kot taka predestinirana za nadškofijski sedež.
Naslov:
ANTONY AMBROŽIČ
V vseh pravnih zadevah se
lahko z zaupanjem obrnete na
novega slovenskega odvetnika JfrJCi?,ter' j^0^ Pub'ic
861 College St., Toronto, Ont.
111 n0tarJa>	Telefon: LE. 1-0715
MIROVNO ZBOROVANJE V VVASHINGTONU
Predstavniki vseh večjih verskih skupin v ZDA pripravljajo veliko zborovanje sredi marca v VVashingtonu — prvo državno medversko mirovno konferenco. Namen konference je pospešili podporo verskih skupin prizadevanjem za svetovni mir.
RIM
ITALIJA
HOTEL BLED'
Vla S. Crece in Gerusalemme 40 ROMA — (Tel. 777-102)
Rojaki ali potujete v Rim? Sprejem na letališču ali železnici, ogled Rima, prenočišče, domača hrana itd., Vse te skrbi bodo odveč če se boste obrnili na:
Vinko A. LEVSTIK - lastnik
CARL VIPAVEC
SLOVENSKI ODVETNIK IN NOTAR
278 Bathurst St., Room 4. Toronto, Ont. _ EMpira 4-4004
obrnite be z zaupanje« v vseh nepremičninskih,
družinskih in pravnih zadevah na:
ZAKAJ STE V SKRBEH?
če potrebujete verziranega knjigovodjo ali računovodjo, če želite ustanoviti novo podjetje, ali družništvo, če potrebujete vešče izveden letni pregled vaših poslovnih knjig, ali morda le izpopolnitev davčrh formularjev vam te uslužnosti v najboljši meri lahko nudimo mi!
Zato se obrnite z zaupanjem na:
Oualified Bookkeeping & Accounting Services
761. Lavvrence Ave. W., Toronto 19 Telefon: 781-5189 ali WA. 5-2420 ali WA. 14485
kjer ste lahko zaupno postreženi v domačem jeziku!
Se priporoča:
Nada Djošič, R.IA.
Registrirani Industrijski Računovodja
BOMBA V TITOVSKEM POSLANIŠTVU
Po poročilu iz Danske v januarju je bombna eksplozija poškodovala titovsko poslaništvo v Kopenhagenu, prestolici Danske.
PIJ XII IN NACISTI
Pokojnemu papežu Piju XII so mnogi očitali, da ni bil dovolj odločen v svojih obsodbah nacizma. Sedaj pa so zgodovinarji
SKUPINSKA POTOVANJA V DOMOVINO
LETALSKE KARTE "JET" ZA 1966 (Za skupinske in 21 dni, v veljavi od 1. aprila) TORONTO—ZAGREB in nazaj . $465.00 CALGARY|EDMONTON—ZAGREB in nazaj $619.00 VANCOUVER VICTORIA—ZAGREB in nazaj $659.00 (Otroci plačajo polovično)	____
POSEBNI POPUST ZA EMIGRANTE ("Jet" letalo) (Za Vašo družino, če se presele v Kanado) ZAGREB—TORONTO	£272.00
ZAGREB—CALGARY EDMONTON	$348.00
ZAGREB—VANCOUVER VICTORIA	$369.00
Urejamo papirje za vseljevanje, zagotovitev potnega lista v starem kraju, sporočimo vnaprej točen dan prihoda Vaših.
Vse letalske, ladijske in vselitvene vozne litske damo tudi na odplačilo, z 10% naplačilom (dovvn paymentl.______
SKUPINSKA POTOVANJA Z LADJO S.S. MAASDAM, odhod 2. aprila iz Montreala, vrnitev 2. junija
iz Le Havre ..........................................................................••;•••• l33®-00
Prav tako druga skupinsl-a potovanja s Queen Elizabeth ] Mary Arkadia itd., skupno z železniško karto od luke izkrcanja v Evropi do Vašega cilja potovanja in nazaj._______
PAKETI! Pošiljamo DARILNE PAKETE HRANE, proste vsake carine i/, lastnega skladišča v dobi 15 do 20 dni. Zahtevajte
DINARSKE POŠILJKE: Izplačujemo denar preko Narodne Banke v dobi 12 do 14 dni. POROKE S POMOČJO ZASTOPNIKA
POTNI LISTI — VIZE — ZASTOPSTVA — ZAGOTOVILA NABAVA VSEH DOKUMENTOV — PREVODI — IZPOLNITEV DAVČNIH LISTIN
PRODAJA VALUT IN DINARJEV — POTOVALNI CEKI NAJEM AUTOMOBILA, KI VAS BO ČAKAL NA LETALIŠČA V ZAGREBU.
Zahtevajte od nas informacije - Odgovarjamo na pisma isti dan
COSULICH TRAVEL SERVICE
1240 Bloor St. W. Toronto 4, Ont. 537-1059
cerkvenem zboru, se bo odrazil tudi v ameriški izdaji njegovih dokumentov. Za praznik sv. Tomaža 7. marca bo izšla 716 strani obsegajoča knjiga DOCUM-ENTS OF VATICAN II obenem s komentarji katoliških, protestantskih in pravoslavnih znanstvenikov. Knjiga bo izšla s trdimi platnicami, pa tudi z mehkimi. Tudi pri tiskanju in založbi sta udeleženi dve podjetji: Guild Press in Association Press.
objavili podatke, da je bil Pij XII celo posrednik med zarotniki proti Hitlerju in med angleško vlado 1. 1940,
KNJIGA VATIKANSKIH SKLEPOV
Bkumenični duh, ki je zaživel tako močno na vatikanskem
ŠTEVILO VERNIKOV V ZDA ZOPET NARAŠČA
Zadnji podatki o številu pripadnikov raznih ver v ZDA kaže, da se je v zadnjem letu, za katero so na razpolago podatki, zvečalo za 2%, dočim sodijo, da narašča prebivalstvo letno samo za 1.5%. Nad 64% prebivalcev ZDA se priznava k določeni verski organizaciji. Pred 20 leti je bil ta odstotek samo 50. Po podatkih The National Council of Churches jc protestantov v ZDA kakih 68 milijonov, katoličanov nad 45 milijonov ter nad 5 milijonov Židov. Med protestanti sta najmočnejši skupini Southern Balptist'Convention ter metodisti, vsaka z nad 10 milijonov pripadnikov.
UMRETI NOČEJO!
Vprašanje slovcnsike biološke rasti v domovini je bilo zadnje čase predmet debat in tudi razprav. Profesor filozofije na teologiji a Ljubljani dr. Janez Janžekovič je ponovno pisal o tem vprašanju v cirilmietodijsiki reviji Nova pot. Prvi članek 1. 1960 je imel kaj drastičen naslov: NEKDO NAJ ZAKRICI. Drugi članek, ki ga je napisal istega leta, pa je naslovil: V 2IVLJENJE ALI SMRT. Dr. Janžekovič opozarja na nevarnost, da bomo Slovenci utonili v jugoslovanski državi, ker narašča slovensko prebivalstvo manj kot 1% na leto, dočim zlasti južni predeli Jugoslavije 3% na leto. Slovenije jc predstavljala 1. 1961 8.6% prebivalstva Jugoslavije, pri takem razmerju pa bo knda 1. 2000 le šc 6.996 vsega prebivalstva.
S psihološke strani se je lotil tega vprašanja psiholog dr. Anton Trstcnjak, ki je organiziral obširno anketo s pomočjo vprašainc pole o mnenjih, ki jih imajo Slovenci. Na nekaj nad 5000 vprašalnih pol z naslovom: Ce bi še enkrat živci, ki jih je razposlal po celi Sloveniji, jc dobil 3.338 odgovorov. Podatke te raziskovalne študije jc objavil v knjigi pri Mohorjevi v Celju: CE BI SE ENKRAT 21 VEL ali PSIHOLOGIJA ŽIVLJENJSKE MODROSTI.
Dr. Trstcnjak označi vprašanje slovenskega narodnostnega obstoja v Jugoslaviji takole: "To se pravi z drugimi besedami, da Slovenci "v Skupni domovini" pomenimo vedno manj. In če pri tem premislimo, da smo kot narod tako že najmanjša enota in glede prirastka že sedaj na zadnjem mestu, potem se to reče, da se stapljamo in izginjamo sredi lasitne domovine v naraščajočem številu drugih, življenjsko rodovitnejših narodov" (str. 66).
Kot psiholog skuša najti odgovor na to vprašanje nc iz statistik rojstev, marveč iz preučevanja mnenj dokaj šnjega števila Slovencev iz vseh krajev, vseli poklicev in vseh stopenj izobrazbe.
Dr. Trstcnjak izvaja svoje bolj optimistične zaključke iz odgovorov na naslendja vprašanja:
"Ali bi hotcili imeti otroke?
"Ce ste jih imeli: Ali bi jih hoteli zopet imeti in ali bi jih hoteli imeti več, manj ali enako, kot ste jih imeli v sedanjem življenju?"
V naslednjem ponatiskujemo dve preglednici, ki podajati odgovore v odstotkih.
Razpredelnica 21 (na str. 65) podaja odgovore na vprašanje, ali bi ljudje zopet hoteli imeti otroke, če bi še enkrat živeli. Dr. Trstcnjak pravilno povdarja, da take hipotečne trditve sicer odkrivajo mišlcnje in vrednotenje ljudi in so torej dokaj zanesljivo vodilo, kaj bodo v svojem vsakdanjem življenju delali, toda ovire, spremenjene okoliščine, sprotna propaganda, strah ali zaupanje v bodočnost morejo njihove dejanske odločitve močno spremeniti. Kljub temu je sklepanje na taki podlagi s tako omejitvijo dopustno in veljavno.
Razpredelnica 21
Ali bi hoteli imeti		Da	Ne	Skupaj
zopet otroke?		%	%	%
	moški	89,0	11,0	100,0
Od. 21. do 30. 1.	ženske	68,4	31,6	100,0
	skupaj	74,8	25,2	100,0
	moški	88,0	12,0	100,0
Od. 31. do 40. 1.	ženske	90,6	9,4	100,0
•j '	skupaj	89,5	10,5	100,0
	moški	98,9	1,1	100,0
Od 41. do 50. 1.	ženske	78,3	21,7	100,0
	skupaj	86,1	13,9	100,0
	moški	84,4	15,6	100,0
Od 51. do 60. 1.	ženske	83,3	16,7	100,0
|	skupaj	83,8	16,2	100,0
	moški	82,9	17,1	100,0
Od 61. do 70. 1.	ženske	73(8	26,2	100,0
i	skupaj	19,0	21,0	100,0
	moški	78,8	21,2	100,0
Od. 71. do 80. 1.	ženske	67,9	32,1	1.00,0
i	skupaj	73,1	26,9	100,0
	moški	94,7	5,3	■100,0
Od 81. do 90. 1.	ženske	87,5	12,5	100,0
	skupaj	90,6	9,4	100,0
	moški	89,0	11,0	100,0
Skupaj	ženske	77,6	22,4	100,0
SKUPAJ	skupaj	83,8	16,2	100,0
Voljo do otrok pa šc bolj izraža drugo vprašanje, ali bi hoteli				
imeti več otrok kot sedaij. Odgovori so dani v tabeli na str. 68.				
Razpredelnica 25				
Ali bi hoteli imeti		Več Manj Enako Skupaj		
več otrok?		% %	%	%
	moški	40,7 12,2	47,1	100,0
Od. 21. do 30. 1.	ženske	47,3 10,9	41,8	100,0
; i I -i	skupaj	47,2 11,3	41,5	100,0
	moški	30,8 14,0	55,2	100,0
Od. 31. do 40. 1.	žen sike	33,0 10,7	56,3	100,0
11 i	skupaj	32,1 12,2	55,7	100.0
	moški	31,4 9,3	59,3	100,0
Od 41. do 50. 1	ženske	31,3 9,7	59,0	100,0
	skupaj	31,4 9,3	59,3	100,0
	moški	38,3 15,6	46,1	100,0
Od 51. do 60. 1.	ženske	47,8 11,0	41,2	100,0
i. .	skupaj	43,3 13,2	43,5	100,0
	moški	25,8 18,5	65,7	100,0
Od 61. do 70. L	ženske	39,0 20,7	40,3	100,0
1 f ,	skupaj	31,1 19,4	49,5	100,0
	moški	25,6 17,9	56,5	100,0
Od. 71. do 80. 1.	ženske	29,5 25,0	45,5	100,8
■ i i	skupaj	27,8 21,6	50,6	100,0
	moški	31,2 6,4	62,4	100,0
Od 81. do 90. 1.	ženske	17,6 5,9	76,5	100,0
	skupaj	24,3 6,0	69,7	100,0
	moški	33,7 14,0	52,3	100,0
Skupaj	ženske	38,3 12,8	48,9	100,0
SKliPAJ	skupaj	36,6 13,6	49,8	100,0
Ponazorila obeh razpredeflnic		(ki ga ni v Trstenjaikovi		knjigi)
kaže zelo pregledno,	da je volja	do otroka v Sloveniji zelo močna.		
nošnje, poroda ter nege mnogo manj prizadeti kot ženske. Primerjava po letnih skupinah kaže, da je pri moških želja po atrokih najmočnejša med 41 in 50 letom, ko so si svoje življenje že v glavnem uredili in so na višku svojih moči, ter v zadnjih letih življenja, ko si žele otrošike družbe (nekatera evropska mesta so
izkoristila to spoznanje pri graditvi domov za starčke: grade jih poleg otroških igrišč.) Pri ženskah je volja do otroka najmočnejša med 31 in 40 letom, ko njepa naravna rodovitnost že pojema ter na koncu življenja iz istih razlogov kot pri moških.

mmm
T
flU B/ HOTELI IMETI ZOPET OTtfOKE ?
'O
AL/ B/ HOTEL/ IMET/ ZEC OTROK ?
. i. i ' ■; HO
f !■ ►;
MOŠKI
- Z ENSKE
0
Vir: Jr.ft. TRSTENJAK, CE B/ ŠE EN m T ŽfVEL
y 3/	V/ s/ b/ 7/ 41
30 V0 SO LO 70 fO ?0
Lzrn srnR OST/
IZ SLOVENSKEGA TISKA. . .
Razmerje med spoloma pri naslendjem vprašanju pa je prav obratno. Več žensk si želi imeti več otrok kot v dosedanjem življenju kot pa moških. Razlika sicer ni tako velika kot v prvem primeru, vendar dovolj očitna. Med tem ko si želi več otrok tretjina moških (33.7%), naraste odstotek pri ženskah na 38.3%. Krivulji obeh spolov sta precej vzporedni (z izjemo zadnjega desetletja). Pri obeh spolih je želja po večjem številu otrok najvišja v zgodnji dobi (21 do 30 let) ter \ dobi po prestanku ženske rodovitnosti (od 51 do 60 let).
Dr. Trstenjak zaključuje na podlagi teh podatkov: "Odgovori, ki smo jih pri tem vprašanju dobili, pa nam odgrinjajo dovolj razveseljivo sliko, ki nas upravičeno napolnjuje prej z optimizmom (z upanjem), ko s pesimizmom (črnogilednostjo). Od 2984 jih je skoraj celih 84 odstotkov na vprašanje: ali bi hoteli (zopet) imeti otroke, odgovorilo docela pritrdilno, odklonilno pa samo 16 stot-kov, pri čemer pa raznih dvoumnih ali neodločenih ("ne vem") nismo niti upoštevali" (str. 66). Dr. Trstenjak nadaljuje: "Ti podatki pa dobe svojo okrepitev še v odgovorih na vprašanje: ali bi hoteli imeti več otrok. Povprečno polovica ljudi (49,8 odstotka vseh) se odloči, da bi želeli imeti enako število otrok kakor sedaj, več kot 36 odstotkov bi jih hotelo imeti celo več ko sedaj; in le 13,6 odstotka bi si jih želelo manj, kot pa jih dejansko imajo...." (str. 68).
"Pri tem je seveda odločilno, kako se ti odgovori porazdeljujejo po starosti, kajti od mladega rodu jc odvisno, kam gre razvoj: ali bomo številčno napredovali ali nazadovali. Zanimivo pa je, da mladi rod glede volje do otrok ne zaostaja za starejšimi rodovi...." (str. 68, 69).
Odgovori pa so odkrili kljub dr. Trstcnjakovemu optimizmu tudi manj razveseljive poteze, ki jih dr. Trstenjak ni prezrl: "Kar je pri tem bolj zaskrbljujoče, je očividna razlika med moškimi in ženskami in to v prid moških. Povprečje moških, ki • bi si želeli zopet imeti otroke, znaša 89 odstotkov, medtem ko znaša povprečje takih žena komaj dobrih 77 odstotkov. Res pa je, da si želi povprečno neikaj manj nad 33 odstotkov moških več otrok, kot jih ima sedaj, med tem ko znaša pri ženah lo odstotek dobrih 38; talko da moramo reči: moški in ženske se glede, tega v svojem povprečju ne razlikujejo veliko. Toda pri mladih ženah meti 21. in 30. letom je ta odstotek mnogo manj ugoden ko pri moških. Mošiki v teh letih si v 89 odstotkih želijo še imeti otroke in jih je samo 11 odstotkov, ki jih odklanjajo; medtem ko samo 68 odstotkov žena iste starosti šc želi imeti otroke in jih jc obenem nad 31
odstotkov taikih, ki si otrok ne želijo. Ta razlika med 11 in 31 odstotki je občutna in daje misliti. Razmeroma visok odstotek (25,2) nladih, ki si ne žele otrok, dvigajo torej žene, ne možje", (str. 71) vadar govore demografi o porastku prebivalstva, se zanimajo iredvsem za ženske v starosti od 15 do 50 let. Zato je usmerjenost iensk v mlajših letih bolj pomembna kot pa samo, da dviga skupno lovprečje. Končno so le ženske tiste, ki v glavnem določajo število "ojstev. In v tej skupini so odgovori vse prej ikot obetajoči.
Dr. Trstenjak še enkrat povzame pomen odgovorov, ki jih je objavil in analiziral: "Vsekakor nam naši odgovori razgrinjajo resno sliko; ne žalostno. Ljudje imajo voljo do otroka; zato tudi za nas Slovence proti koncu 20. stoletja še vedno velja bodrilna beseda: "Ta rod ne bo izumrl" ". (str. 74).
Kot že omenjeno, dajejo že navedeni odgovori povod za zaskrbljenost. Nekateri dodatni podatki, ki so na razpolago v knjigi, nudijo še dodatne razloge za zaskrbljenost. Poklicna razdelitev oseb, ki so odgovorile na prvo vprašanje, kaže, da si 24.3% industrijskih delavk in 22.5% kmetic ne želi otrok. Ker sta to še vedna dve najpomembnejši (številčno) skupini med Slovenci, je usmerjenost žensk v teh dveh skupinah toliko bolj pomembna. Presenetljivo je tudi, da je želja po atrokih najnižja med ženskami z zgolj Ijudskošolsko izobrazbo.
Dodatiko zaskrbljenost morajo povzročiti tudi podatki glede samomora. Slovenija izkazuje vi. 1958 in 1959 povprečno 25 samomorov na 100.00 prebivalcev, dočim je odgovarjajoča številka za celotno Jugoslavijo samo 12. Ce bi izvzeii Slovenijo, bi bila številka za Jugoslavijo še nižja, ker se visoko število samomorov v Sloveniji odraža do neke mere tudi v državnem povprečju. Še žalostnejše podatke navaja dr. Trstenjak za 1. 1962: "....je lata 1962 v Sloveniji pri mladini (od 15 do 19 let) od vseh smrti odpadlo na samomore že 22 odstotkov; to se pravi, da si je vsak peti mladi človek sam vzel življenje", (str. 76) Talko visoko število samorov v Sloveniji na sploh in med mOadino posebej je zgovoren dokaz, da velik del ljudi ne vidi izhoda iz položaja, ki ga ne morejo več prenašati. Ker kažejo številke samomorov pri drugih narodih, da se število samomorov veča s starostjo — in ker skupina od 15 do 19 let ni bila upoštevana v dr. Trstenjaikovi študiji, je upravičena bojazen, da bodo odgovori še bolj negativni, čc bo študija ponovljena čez 5 ali 10 let). Taka pesimistična usmerjenost gotovo ne pospešuje vitalnosti nobenega naroda in ogroža še bollj Slovence v Jugoslaviji, ki so izpostavljeni načrtnemu raznarodovanju srbskega komunizma.
Celjan
Povprečje za vsa leta je za moške 89.0%, za ženske 77.6%. Razlika mod obema spoloma je dokaj razumljiva, ker so možUo « težavami
Iz Slovenije in o Slovencih
• Reforma, štednja in mladinsko skrbstvo. Delinkventnost in moralna pokvarjenost mladine na Slovenskem narašča. Vzroka sta dva: pomanjkanje moralne vzgoje — v bistvu verske — in pa socialno gospodarske prilike. Seveda ne zanikamo tudi važnosti psiholoških in psihičnih vzrokov in težav v posameznih slučajih. V komunistični družbi seveda vidijo vzroke in probleme le kot psihične, psihološke ali socialne. Rešitev naj bi prišla po njih mišljenju od psihologov in socialnih delavcev, nastavljenih po raznih centrih za socialno skrbstvo. Podobno kot šolstvo in kulturne ustanove pa zadeva reforma tudi centre za socialno skrbstvo. Odpuščajo nastaviljen-ce in ukinjajo ustanove. Takole se pritožuje časnikar Janez Govc v T.T.: "Pri vsem tem pa je marsikaj čudno. Problemi de-linkventnosti mladih ljudi so v Kranju in v celi Sloveniji, da ne rečem Jugoslaviji, vse bolj pereči
in ob tem, ko se na šolali ravnatelji in predavatelji prijemljejo za glavo, ker ne morejo več krotiti nekaterih učencev in zahtevajo, da jim drugo leto ali pa takoj, če je možno, dajo socialnega delavca ali psihologa, ki se bo ukvarjal s temi problemi (imel bi preveč dela) pa so na centru ob rebalansu občinskega proračuna morali odpustiti člo-•vcika, ki je imol na skrbi mlade delirikvente in je na zavodu za zaposlovanje prijavljen socialni delavec kot breaposelen in ne morejo dobiti zaposlitve absolventi te šole.... Kaj je to tista štendja o kateri toliko govorimo? Kaj nam ne bodo neprilagodljivi mladi ljudje še čez nekaj let pokazali na primerih, da je bila ta štendja pravzaprav razmetavanje? Sicer pa vse to kaže dokaj čuden odnos prav do socialnega skrbstva, ker se v i zadnjem času pojavljajo težnje, da bi centre, ki so šele zaživeli, ukinili in so to ponekod že napravili (Trbovlje)".
• Skrajno žalostni primeri otroške in mladinske pokvarjenosti. Isti Janez Govc je iz zapiskov centra za socialno skrbstvo v Kranju pobral naslendje primere otroške in mladinske pokvarjenosti. Deset, dvajset kraj ima že za seboj. Star je štirinajst let. — Okradel je gospodarja pri katerem je delal in potlej še nekatere. Z vsem skupaj je pobegnil v Valdoltro in tam živel v hotelu vse dotlej, dokler mu ni pošel denar . Kako da v hoteilu nanj niso postali pozorni? Ali jim je šlo resnično le za denar? In še to: "otrok" je star dvanajst let. —
Grupa mlajših mladoletnikov je najela sobo v tržiškem hotelu, med njimi dvanajst trinajstlet-nice in prav toliko stari dečki. Razvilo se je sladko življenje, Iki je trajalo vso noč. Nihče temu ni napravil konca, čeprav so v hotelu vedeli, kaj se dogaja zgoraj. Kaj jim je šlo resnično samo za denar? Podobne stvari se dogajajo tudi v kranjskem hotelu
Evropa in še kje, če prav po zakonu mlajšim mladoletnikom ne bi smeli samim oddajati sobe.— Stara je petnajst let. Enkrat ločena. Drugič poročena. Dva splava. En otrok. Pomanjkanje odgovornosti in nagnenje k prostituciji. — Ce vse to počenjajo že mlajši mladoletniki, tedaj si lahko mislimo, koliko bolj izvirni so starejši mladoletniki.
SLOVENSKA DR2AVA Izhaji prvega v mcsecu.
Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 3.-$. za Argentino 40., pezov, za Brazilijo 50 kruzeirov, za Anglijo 15 šilingov, za Avstrijo 3C šilingov, za Avstralijo 2.- avstr. L. za Italijo in Trst 600.- lir. za Fran cijo 500.- frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi Slovenske poti.
Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva uaziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja.
IZ PISMA UGLEDNEGA SLOVENCA, ki je obiskal Slovenijo:
"Kakor so mi pravili dobro informirani ljudje, se vodilni v Ljubljani zelo zanimajo za delo emigracije; literaturo, ki izhaja zunaj, dobro zasledujejo, posebno pa jih je zanimala JurčeCeva knjiga "Skozi luči in sence". Sicer pa se ti "vodilni" čutijo vedno bolj osamljeni in osramočeni. Okrog sebe čutijo praznoto in zaničevanje. Narod doma živi mimo njih. Nepriljubljen oz. bolje rečeno najbolj osovražen je Kardelj, katerega dolže, da je prodal slovenske interese Bel-gradu...."
"Mladina, intelektualna, gre svojo pot. Za preteklost sc ne zanima. Hoče nekaj novega, versko in politično strpnega. Veliko je navdušenje za Združeno Evropo. Trdili so mi, da drugega dela "Belogardizma" verjetno ne bodo izdali, ker jo bilo laži že preveč in nihče res ničesar ne verjame. Mladina gleda na zgodovino NOB (narodno osvobodilna borba! op.) precej kritično in si skuša o medvojni borbi ustvariti svoje Objektivno mnenje".
"...prevozil sem celo Slovenijo od Štajerske do Kopra. Povsod srečavaš precej temnih tipov ljudi. Gledanje naroda na naše južnjake se je še bolj zaostrilo. Pravijo jim "Bizantinci" in jih popolnoma bojkotirajo, da je "brači" težko živeti med našimi. Uporabljajo jih za nižja dela".
"Preko Vršiča sem se peljal tudi v Trento, dolino Soče in Nove Gorice. Ogledal sem si celo novo semenišče, ki je delo pok. msg. Toroša. Velika pridobitev za te trde čase! Nekaj posebnega pa je Velenje, ki mu ljudje pravijo Potemkinova vas. Je pravi model modernega mesta, kjer se morajo stanovalci-proletarci strogo držati hišnega reda; okna in balkoni morajo biti vedno okinčani, okrog hiš no sme biti nobene solate ali peter-šilja, kajti vedno morajo biti pripravljeni za uradne obiske".
"...pred ljubljansko stolnico sem si ogledal mali obelisk, ki je ovit s trnjem in nosi napis, da škof "ni hotel pomagati od okupatorja preganjanim množicam, ki so ga prišle prosit za zaščito". Nekdo je svoj čas odbil prst na roki, toda spomenik "kljubuje razjarjeni množici". Je "nedotakljiv"!
"Ljubljana sama ima polno novih poslopij. Na krovu hotela "Slon" je vse pripravljeno za pristajanje helikopterjev. Dve visoki zgradbi Izvršnega sveta sta ostali hedovršeni, ker je Belgrad ustavil sredstva.... Enako bojkotirajo letališče Brniki, ki je odlično urejeno. Na jugu pa zidajo kot blazni; so še vedno imperia-listi".
"....sicer pa se povsod po deželi vidijo spomeniki partizanskih bojev, ki jim pravijo "kužna znamenja".
"Moje prvo razočaranje na-po-ti v Jugoslavijo je bilo v Benetkah. Na kolodvoru je bila neika čudna gneča tipičnih Balkancev, 'ki so po "naški" vpili in se divje drenjali za prostore po vagonih. Sramotna slika! Ti naši južnja-ki so v masah izkoriščali brezcarinski sistem za predmete, ki jih potniki nosijo s seboj in so kupovali v Italiji posebno punčke in drugo drobnarijo, da so jo doma preprodajah. S seboj so pa prinesli mesnine in podobno robo. Prenočevali so kar po parkih, po sistemu "idi na polje". Naval teh junakov je bil grozen. Pehali so se kar skozi okna v vlak, kar pri nas v zapadni Evropi ni navada. S tako nabasanim vlakom smo se pomikali proti naši meji. Na meji so "trgovce" pometali iz vagonov in jim robo natanko pregledali, nas pa niso nič vprašali, kaj in koliko nosimo s seboj. Glavno, da valuto prineseš v deželo. Zanimanje za tujo valuto, zlasti j a za dolar je bajno. O tem sem se takoj drugi dan prepričal v Ljubljani, kjer so mi po trgovinah ponujali najrazličnejše blago z 20% popustom, če bi ga plačal s tujo valuto...."
"Gospodarska plat je izključna domena ravnateljev, ki so vsi partijci. Tudi večina ključnih postojank je skrbno zasedena po zaslužoiikih iz boste...."