■ . D D PO REFORM, Za nas, člane kolektiva je posebno važno in zanimivo vprašanje, kakšno je eno leto po gospodarski i*eformi - gospodarsko stanje podjetja - in kakšni poslovni rezultat -smo v prvem letu po reformi dosegli. Na naših sestankih smo večkrat obrar* vnavali vplive gospodarske reforme na naše poslovanje in ukrepe, ki bi jih bi- lo potrebno podvzeti, da bi lahko obdržtv* li in utrdili, naš položaj. Položaj, v ka** terem -se je podjetje nahajalo po reformi, ni bil lahek, saj so* cene izdelavnih materialov in uslug narasle tudi do 60 fot z reguliranjem obračunskega tečaja dinarja pa smo v izvozu pridobili, oz. poročali efekt samo za 11 %. Zato smo morali najti rešitve v našem poslovanju in rezultati poslovanja kažejo, da smo znali sa>-grabiti na pravem koncu. Pri vseh težavah, ki so jih morale sprejeti strokovne službe v reševanje, je pa vse to spremljala srečna okoliščini, da je ravno ob začetku gospodarske reforme bila zaključena rekonstrukcija našega največjega obrata smuči in nekaterih pomožnih enot, kot e~ nergetika, skladišče in drugo. Z modernizacijo proizvodnih naprav in odpravo oz- Jože Lipnik kih grl, so se na eni strani povečale proizvodne kapacitete, na drugi strani pa se je naredil velik korak naprej pri izboljšanju tehnologije. Vse to je vplivalo na to, da se je kvaliteta izdelkov izboljšala, doseglo boljši asortiman proizvodov in zato lahko doseglo višjo ceno na zunanjem tržišču in tudi razširilo prodajo v izvozu. Nove proizvodne naprave tudi omogočajo boljše izkorišča^-nje materialov in je zato poleg splošnih ukrepov, ki smo jih izvedli pri re-šerranju težav, rekonstrukcija sigurno najhitreje omogočala, da se je uredil položaj podjetja po reformi. Vplivi gospodarske reforme pa se niso odražali samo v direktnih finančnih in materialnih vplivih, temveč tudi'v raznih splošnih ukrepih, ki imajo osnovni značaj pri reformi. To je predvsem spre menjeni režim koriščenja deviznih sredstev za repro—materiale in pa rekonstrukcija pri kreditih za obratna sredstva. Nikdar v zadnjih letih še niso bile težave z deviznimi sredstvi tako resne kot v letu 1966. Tu je prišlo tudi do resnih zapletov z banko zaradi našega sezonskega položaja poslovanja, kar se je po velikih težavah do nekam ugodno rešilo samo bolj po zaslugi posameznikov. Za obratna sredstva lahko trdimo, da so bila ob začetku gospodarske reforme naj_ težji problem v podjetju. Sredstvji, s katerimi je podjetje razpolagalof še zdalekO niso zadoščala^a kritje poveča-nega obsega proizvodnje, ki je bila dosežena v zadnjih letih in za kritje povečanih stroškov po reformi. Problem se je še povečal zaradi splošnih ukrepov pri poslovanju z občasnimi obratnimi 1 sredstvi. Po velikih težavah nam je uspelo, da se je položaj z obratnimi sredstvi uredil bolje, kot bi lahko pričakoval največji optimist. Iz republiškega rezervnega sklada smo dobili odobfen kredit za trajna obratna sredstva v višini 500 milj. starih din in s tem v celoti pokrili manjkajoča obratna sredstva. Kljub taki rešitvi, pa je sedanji položaj z obratnimi sredstvi ponovno problematičen. Delno je ponovni težavni položaj nastal zaradi še ostrejših restrikcij pri kreditih, delno pa smo takemu položaju krivi sami, saj so zaloge v letu 1966 naraščale dosti hit— reje kot bi smele in kot bi bilo normalno zaradi povečane proizvodnje. 1 i i V kolikor bomo hoteli, da bodo pozitivni uspehi na vseh področjih, kjer smo jih do-J ; segli, tudi koristni in uporabljivi, bomo norali resno upoštevati vlogo obratnih i j sredstev, da ne bi doživeli kakšnega neljubega presenečenja z najresnejšimi posle— j dicami. Proizvodni programi morajo upoštevati tudi gibanje vseh vzporednih faktor— I jev in se jih tudi'podrejati, ne pa vse dru^o, razen proizvodnje in prodaje, smat— j rati kot nekaj nebistvenega, ki mora teči avtomatično neodvisno od proizvodnje. I ' i Uspeh poslovanja za tekoče obdobje selahko najlepše ocenjuje, če primerjamo rezul- [ tate s preteklim obdobjem. Zato nekaj najosnovnejših podatkov iz poslovanja v letu I 1966 v primerjavi z letom 1965. Podatki so dani v novih dinarjih in pomenijo samo | ocenitev, dokler ne bo izdelan zaključni račun, za katerega je rok 15. febr. 1967» 1966 1965 indeka 1. Fakturirana prodaja: a) izvoz 17,453.000 12,241.650 142,6 b) domači trg 13,978.000 13,310.340 105,0 c) skupaj 31,431.000 25,551.790 123,0 2. Plačana prodaja 22,800.000 23,412.131 97,4 3. Proizvodnja po prodajnih cenah 31,000.000 26,713.300 ' . 116,0 4. Povprečno zaposleni 541 551 101,8 5. Proizvodnja na zaposlenega 57.301 48.481 118,2 6. Povprečni netto OD na mesec na zapos 800 600 133,3 7. Doseženi dohodek 8,000.000 7,798.114 H'2,6 8. Dohodek na osebne dohodke 5,800.000 5,639.970 102,6 9. Dohodek za sklade 2,200.000 2,158.144 192,6 t Iz polnitev plana za leto 1966 — po prod h ijni ceni: plan izvršeno indeks 1. / Proizvodnja 27,000.000 31,000.000 114,8 2. Skupna prodaja 27,000.000 31,431.000 116,3 3. Izvoz v dolarjih 1,100.000 1,378.261 125,3 •umu niiiiitiiiimiiMiuiniiiiiniiiiiniifiiiiiiniu litinniiiiHiiiiiiii iiioiHViiiiiiiiiini (HIHIO 2 Z ZASEDANJA S. K. gb Bistveni izvlečki iz zapisnika zadnjega zasedanja DS so objavljajo zato, ker kolektiv mora biti obveščen o poteku in sklepih. Objava celotnega zapisnika pa bi bila preobširna. V začetku so je pregledalo vsa neizvrše-ne sklepe in terjalo odgovore’ o vzrokih neizvršitve od odgovornih služb: 1. Ka.i je z neizvršeno nabavo strojev iz kupljenih deviz? DS je že na prejšnjem zasedanju sprejel, sklep, v kolikor si banka prilašča 25 fr na podražitev nabave kot iz lastnih sredstev, da se pogodba stornira. Odgovor; Ing. Jože Osterman: Storno je izvršeno. Stroje bomo nabavili iz lastnih sredstev. 2. Kako je z obratom Fortuna: Preureditev, organizacijo in proizvodnjo, (Elaborat). Odgovor: Ing. Jurij Hočevar: Delovna sila se je povečala na 30 ljudi. Prostori so urejeni in odgovarjajo zahtevam Loydove registracije, ki je že izvršena. 'Proizvodnja je že stekla, kvaliteta je zadovoljiva zahtevam, ki jih postavlja kupec. V mesecu januarju se bodo izvršile še organizacij site dopolnitve obrata. 3. Kdaj bodo gotove zasižne garaže za tovarniška vozila? DS je sprejel sklep, da se ta prostor da meseca o-prila uporablja za skladišče polizdelkov čolnov, od takrat naprej pa j naj vzdrževalni obrat dela na izgra- : ditvi garaž. I 4. Utrditev odnosov med mojstri in de- j lavci, med kontrolo in mojstri, med ^ samimi kontrolorji, od najvišjega do : najnižjoga sploh in okrepitev avto- | ritete. Odgovor: Pristop k temu organizacij— j skemu vprašanju v mesecu januarju 1967. I i Dodatno k točki 1: Govorica, češ Mercedes se^fahko nabavil j takoj, stroji pa še danes ne, ni objek- ■ tivna. Avto se je nabavil iz lastnih | sredstev — retencijske kvote, za, stroje,| kot je razvidno zgoraj, pa odkupljena j sredstva Še zdaj niso žal aktivirana. j 1 Podano je bilo tudi poročilo o zaključ- j nih odpremah v letu 1966 (glej posebni j članek). I Prav tako je bila skrajno vestno obrav- i navana aktualna problematika razširitve | nadaljnih tršišč, konkretno v .Ameriko, j kar lahko berete v posebnem prispevku v j tej številki našega lista. : I Pod razno je bilo izneseno vec proble— , mov: a) Sklep o povečanju amortizacijskih, stopenj za leto 1966. b) Sklep o revalorizaciji osnovnih sre— > dstev. c) Sklep o prodaji osebnega avtomobila 3 FIAT 1100 na javni dražbi. | d) Sklep oz. poročilo o delu U0 bo predloženo zaključnemu računu. I ' Je) Z 11 glasovi za in 6 glasovi proti ni bil sprejet sklep o izključitvi tov. Arih Lovra iz delovno skupnosti, ker 11 članov ni polovica vseh 23 članov DS. I DS je že na prejšnjem zasedanju s ta-jnim glasovanjem 13 članov za in 4 članov proti izglasoval, da so tov. Arih izključi iz podjetja ob prvem ponovnem disciplinskem prekršku* Torej se mu je kazen za izključitev odložila pogojno* Disciplinska komisija je že takrat predlagala brezpogojno izključitev, ker je omenjeni i-zostal od dela najmanj petkrat v presledkih zaradi alkohola. Ker pa postopek ni bil pravilen, je disciplinska komisija za naknadni prekršek že po tem, 14. XI. 1966 morala z njim ves postopek ponoviti in šs enkrat predlagati DS izključitev. Kako je izpadlo glasovanje, je omenjeno v začetku. Disciplinska komisija smatra, da s tem primerom nima kaj več opraviti, da je svoje delo izvršila in stavij a ta primer DS v dokončno rešitev* Tako bo na naslednjem zasedanju ta zadeva še enkrat predložena na glasovna je. Smatra se, da odločitev nekaterih členov DS ni v skladu s politiko pojačanja delov-' ne discipline, oz« da kvarno vpliva na druge delavce, oz. delovno disciplino. f) Na vprašanje, zakaj je najemnina lo-? kala trgovine na letališču letos 250.000 Sdin mesečno, lanska leto pa 50.000 Sdin, je bilo pojasnjeno, da se plačuje le 220.000 Sdin mesečno za povečan lokal in to po ključu predpisov o najemninah. g) Kaj je z novim trgovskim predsw| štvom v Zagrebu? Odgovor: G-a še ni, ostane zaenK*8! zastopnik kot do sedaj. Ko pa W deva za to dozorela se bo o tem pravijalo in sklepalo na zasedanj samoupravnih organov. h) Šušljaaje 13. plači po tovarni 0Jj temeljeno, ker o tem na nobenih rumih ni bilo govora. Treba je ^ meti naš pravilnik o nagrajevanj1^ ki sproti — mesečno deli vse us^ jene viške. j i) Odprt je nov devizni račun pri njski kreditni banki. I i j) Na naslednjem zasedanju naj se *'] li predstavnik podjetja v upravP1 j bor inštituta. k) Sprejeti so bili dodatni dopusti 1 3 dni na delovnih mestih: - priprava kaurit lepila, - delo s plastiko (Fortuna), - električno in avtogeno varenje' - kovaško delojj - strojno brušenje Al smuči. 1) Za zasedrnja DS naj se v investicJ skem programu 1967 stavi potreba bave magnetofona z mikrofoni. O 4 DELO KOMISIJ b KADROVSKA. KOMISIJA je zasedala na 3 sejah in na vseh obravnavala predlog Pr>>-vilnika o delovnih razmerjih, katerega bo predložila preko UO v obravnavo med Slane delovne skupnosti in v končno potrditev DS. I Odšli iz podjetja: po sporazumu v JLA. po sporazumu v pokoj v odpovednem roku umrla samovoljna zapustitev dela KOMISIJA ZA DELITEV IN NAGRAJEVANJE OD je na svojih sejah predelala osnutek Prar-vilnika o razdeljevanju OD in dodatna merila za nagrajevanje po kvaliteti pri \ lepljenju metalnih smuči. 15 5 5 2 2 6 35 gibljivi del OD V MESECU NOVEMBRU V MESECU DECEMBRU | KOMISIJA ZA IZ3ME IN TEHNIČNE IZBOLJ&^E | j— | vedem n.pr. Skandinavijo: vprašanje prodaje čolnov, vprašanje tudi prodaje smuči za drugo leto, vprašanje ita -ljanskega tržišča, itd) H 6 Soveda, to so šele prvi pocetni koraki, : pri katerih bo trebji smele je zakorakati na zunanje tržišče, kajti sama gospodar-' • • i . ska reforma xn pa posledice osxrega gos— ! i podarjenja, ki iz tega izvirajo, nas si- ! 11jo, da se še bolj jjosvetimo zunanjemu I j tržišču, da podvojimo naše napore, itd. 0 tem bo treba spregovoriti obširneje in j se orientirati predvsem na vprašanje ka— I drov, ki bodo sposobni reševati vpraša- | nja zunanje trgovine, to je predvsem nu— ! eliti tem kadrom možnost, da si skozi po— ; sebne sole poglobijo še znanje vsaj an— ! gleškega jezika, ki je po našem mnenju i osnovni garant za uspeh, danes pa le o— i vira, da naši uspehi še niso najboljši. j Povedal bi rad še nekaj besed o našem, ■ najbrž najperspektivnejšem in naj važne j-! šem, toda daleč naj slabše . pozncr^m tr^-I žiščuj to je tržišču celotne Amerike, to j je ZDA in pa Kanade. Kakor vam je pozna-I no, smo do lanskega leta za ti dve dežo— 1 li imeli ekskluzivno dogovore (pismonili j nismo sklepali) za prodajo na teh dveh I tržiščih in sicer v O.U* Sports v Seat-I lu in pa Gresvig Limited v Torentu. Ti j dve firmi sta sigurno bili in morata še v bodoče ostati osnovni družbi za prodor naših smuči na to tržišče in za njihovo pionirsko prodiranje z našo znamko v A-meriko, jim moramo biti hvaležni. Vendar v letošnjem letu prav ti dve firmi, predvsem Kanada, nista izpolnili naših pričakovanj, odnosno sta naročala a-sortiman smuči, ki nam ni odgovarjal, to je predvsem cenene smuči« V Združenih državah Amerike, se je prvotno, lopo in pa vaftljivo naročilo znižalo, za nas za to tržišče neodgovarjajočo nizko količino. Vsled tega pa smo v letošnjem lotu imeli z njimi v septembru sestanke, kjer smo jim povedali, da vprašanje okskl’000 — US i ! i 0 7 milj." D M | STAiS OLIMPIJSKA SKAKALNICA 1968 v B3RG ; :jlu I t Olimpijska skakalnica pri Grenoblu sto- * he 7 milijonov mark. Nekaj primerjav z j drugimi tovrstnimi objekti: velika ska-! kalnica v Bcrg-Islu 3,4 milijonov mark, j v Squaw Valleyu 500.000 mark. Heini ICLo-i pfer iz 0berstdorfa} ki je napravil na— ! črt že za več kot 200 skakalnic, ima ! tudi pri tej glavne zasluge. Pri tej j spodnji je treba premetati 182.000 cnP j zemlje, da bi dobili zaželjeni profil J za to 140 m napravo. V dveh mesecih so j z bagrom prekopali še 150.000 cm-^ zemljd. ZAHVALA ! Sindikatu tovarne "Elan" se najlepše zahvaljujem za obisk (kot bolnik) in darilo ob Novem letu! Velikonja Eranci PL A N IZVOZA j Realizacija izvoza 1966; I I j 1. konvertibilno področje j 2* klirinško - vzhodno področje ŽALNA SEJA Ob smrti tov. Borisa Krajgerja je bila v j)odjetju dno 5. januarja žalna seja •• • ■ ob udeležbi predstavnikov samoupravnih organov, UO, DS, uprave, inštituta in organizacij ZK, sindikata in mladine. Navzoči so se spomnili nanj s kratlcLm življenjepisom in enominutnim molkom. * Predlagali so upravnemu odboru v potrditev znesek: 1.000 tydin iz sredstev podjetja in 1.000 Ndiniz rrredstev inštituta^ v sklad izgradnje novega onkološkega inštituta in klinične bolnice v Ljubljani, namesto venca na grob. Sklenili so tudi, da se pogreba udeleže predstavniki vseh gornjih organizacij in forumov in določili razdelilnik in prevoz. O ZAHVALA Ob tragični in nenadomestljivi izgubi svojega očeta LEOPOLDA LEBAR-j a se najlepše zahvaljujem vsem članom kolektiva za izrečeno sožalje in sočustvovanjo. Posebna zahvala pa velja sindikatu in sodelavcem iz remonta za podarjena venca ter -®em, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti. Žalujoči sin Roman mw\"" a<£ Vzporedno z razvojem podjetja, mehanizacije, tehnološkega, procesa, rekonstrulfr-cije, odnosno večje modeme opreme obra-■fev z lesno-obdelovalnimi stroji, je narekovala nujno usposobitev delovne sile, ki dela na teh delovnih mestih. Smoter i-zobraževanja, ki je potekal v tri-mesočni dobi praktičnega poučevanja na samem delovne® mestu, je bil, da se doseže kvalitetne j.s e delo, boljši izkoristek lesa in da so delavci poučeni o samem delu, o zavarovanju z dosledno uporabo zasči-djoih. sredstev v izogib poškodb pri dolu. Program izobraževanja je zajemal poleg praktičnega poučevanja tudi teoretični del, ki je bil izveden v obliki seminarja in je zajemal: — Temeljne pravice in dolžnosti po ustavni ureditvi in interni zakonodaji} — osnovne lastnosti lesa in vrste, Id. se v naši proizvodnji obdeluje} — osnovne karakteristike le sno-obdelovaL-nih strojev; — varstvo pri delu in požarno varnost (ta tema je bila popestrena tudi s predvajanimi filmi; Vlasta Vidic Za praktični del usposabljanja kadrov pa so bila izdelana tehnična navodila, . oz. skripta, z opisom vseh lesno-obde-lovalnih strojev, ki so v obratovanju. V dneh od 12. do 15. decembra so delavci pred strokovno komisijo polagali poiskus znanja iz praktičnega in teoretičnega dela. Izpite, je polagalo 79 delavcev, 5 delavcev pa še ni javilo izpitni komisiji. Izpite je uspešno opravilo 73 delavcev, 6 delavcev pa bo moralo polagati popram vne izpite. - , Komisija se pri ocenjevanju ni poslužila klasičnih ocen, temveč je rezultate znanja vrednotila z opisnimi ocenami, to je ne zadovoljuje^ zadovoljuje, se odlikuje. Nekaj članov delovne skupnosti je v dobi praktičnega poučevanja in v času u-trditve znanja pokazalo resno zanimanje. Ta1 trditev se je odražala pri preizkusu znar-fa, saj n# izobraževalno vsebino tudi dobro osvojili. Rezultat poiskusa znanja po opisnih o-cenah jo sledeč: se odlikuje zadovoljuje ne zadovoljuje 15 delavcev 58 delavcev 6 delavcev 1 Komisija je na podlagi znanja ovrednotila z oceno *'se odlikuje" sledeče delavce: 11 1. Gašperšič Peter 2o Grčar Helena 3. Hrovat Kati 4. Jurgele Ivanka 5. Lavrič Karol 6o Mali Pavla 7. Novkovič Slobodan 8. Pantič Milenko 9« Pangerc Tinca 10. Polajnar Vinko II). Rakovec Minka 12» Resman Ema 13. Rakar Marija 14 o tunkovič Pranj o 15. £aj a.Anton S tem poučevanjem so delavci dobili sta— tus priučenega delavca oz« polkvalifiko-cije za delo na delovnih mestih lesno—0— bdelovalnih strojev, in so za strokovno usposobitev prejeli potrdila. Ta priznana polkvalifikacija pa ima značaj le interne uporabe in ga druga podjetja ne bodo priznala, razen v primerih, če bi se kdo zaposlil v sorodnem podjetju in na istih, strojih. opozorilo novinarjem «i videvanja — osnutki in to že v drugi varj rianti in da se to še vedno preverja, j dopolnjuje in izpopolnjuje, predno ga i bodo pregledali in potrdili samoupravni organi. Šole tedaj bi bilo o tem možno •pisati kot o nečem dokončnem. Drugič redakcij ski odbor našega glasila smatra za potrebno, da bi morali vsi tuji dopisniki, ki se poslužujejo podatkov iz "Naše smučine", imeti zato pristanek od tega organa, ne samo zaradi kršenja avtorskih pravic naših dopisnikov, temveč tudi za soglasnost* >r-j širšo javnost lahko sploh zanima, da ne omenjamo poslovne tajnosti, ' © © VODA: DENAR! Štedimo z vodo, mrzlo ali toplo, ki po tovarni teče nekontrolirano iz I slabo zaprtih ali slabo utesnjenih pipi S tem gre v izgubo mnogo denarja — iz naših lastnih žepcrvl Naše interno glasilo "Naša smučina", Id. izhaja že 6 let, detaljnotpisuje vse podrobnosti dogajanja v podjetju, čemur jo tudi namenjena Obveščanje kolektiva je o— na najosnovnejših nalog samoupravi j anjn. Večkrat pa se dogodi, da iz te notranje polemike povzete po našem časopisu nastajajo razni članki v dnevnem ali tedenskem časopisju. Konkretno je bil posnet iz 'TCaše smučine" v Glasu nas prispevek! "Izvršitev plana proizvodnje v letu 1966" in "Plan proizvodnje 1967" z vsemi podrobnostmi. Prvič je pisec spregledal, da so to šele prod— 12 ‘rr V letu 1966 je bilo v podjetju 37 poškodb pri delu, od tega so bile tri poškodbe na poti z dela in na službeni poti. Z ozirom na število zaposlenih v letu 1966 je bi]© poškodb pri delu 6,7 Na Podlagi tega podatka se je tako v podjetju ponesrečil vsak 15. delavec. Če te podatke primerjamo z letom 1965, lahko ugotavljamo, da je bilo šteTilčno stanje poškodb v letu 1965 nekoliko višje, medtem ko je bil ’/o poškodb na povprečno število zaposlenih isti. V lanskem letu je bilo v podjetju tudi več poškodb Pri delu, ki so bile težjega značaja, °ziroma so zahtevale daljšo dobo bolovn— nja. Od teh poškodb sta bili dve na les— tto-obdelovalnih strojih (krožna žaga in P°ravnalnik), kjer sta poškodovanca iz— 8ubila del.prsta, enako pa sta delala brez ustrezne kvalifikacije, zato je uveden kazenski postopek pri rednem sodišču ! Proti odgovornim osebam. V letu 1966 je | ki-la tudi težje poškodba v kovinskem ob— ! ratu, ko je kontrolor kovinskih izdelkov | lzgubil na štanci prva členka leve roke i poškodba v mesecu decembru, ko je I delavec — voznik viličarja zaradi nežna/— | n0a in neodgovornosti hotel skrajšati j Pot iz novega dela podjetja v stari del j Preko dveh cevi, ki vodijo preko požar® i varnostnega bazena, ter si pri padcu I težje poškodoval hrbtenico. • | Medtem ko smo v prešnjih letih ugotav— j •'■jali največ poškodb v smučarskem obratuj 1 je v zadnjih letih tu poškodb vse manj, j Naraščajo pa poškodbe v ostalih obratih, i ^er pri transportu in manipulaciji. j i To stanje je vsekakor posledica vidnega : Zboljšanja tehnologije dela ter delov— • Qlh pogojev nasploh. ii Bojan Zajc PRI DELU 966 j i I ■ I i Pri ugotavljanju vzrokov, se ugotavlja, da so lesno-obdelovalni stroji še vedno vir stalne nevarnosti kljub ustreznim zaščitam, predvsem pa bo treba posvetiti več pozornosti poškodbam pri transportu, manipulaciji, itd. Tu so poškodbe najtežje. Velik korak k izobraževanju delavcev, ki delajo na lesno-obdelovalnih 'strojih in napravah so poučevanje, oziroma pridobitve polkvalifikacije teh ljudi. 1. NEZGODE PO MESECIH V LETU 1966 ! S število poškodb meseci 9 10 11 12 13 Iz diagrama je razvidno, da jo bilo največ poškodb v prvih in zadnjih mesecih leta. Ta slika se pojavlja Je več let, da je v podjetju največ poškodb v zimskih in jesenskih mesecih. Morda je to stanje tudi posledica velikih naporov podjetja pri izvrševanju planskih obveznosti, k—er so najbolj kritični prav ti meseci. 2. NEZGODE PO DNEVIH V TEDNU število: > 3. POŠKODBE PO URAH V D 310VNEM ČASU . . - I Š. »V j. : . m S?*??’. ^7-:. SiM® iilii dnevi v tednu Iz diagrama je razvidno, da je bilo število poškodb po dnevih v tednu sorazmerno enako, razen srede, ko so bile samo tri poškodbe. Za prejšnja leta je bi- lo značilno, da je bilo največ poškodb v ponedeljek in torek, zato ti podatki predstavljajo delno preokretnico v tem pogledu. število: O o« ^3§k ■&. • •*£*- j' .:J J?' •> • ■f : ure - naduro Ta slika gibanja poškodb po urah v delovnem času (izmeni) se pojavlja že i več let npzaj in povdarja predvsem to, ' da poškodbe linearno naraščajo v prvih j treh urah dela, v četrti uri, ko so ma^. | lice, padejo, nato sledi v peti uri de— i lovnega dne maximalni porast poškodb pri dolu, 6 in 7 ura predstavljata maxi-j malni padec proti koncu dela pa poško— | dbe pri delu zopet narastejo. j Gibanje poškodb po mesecih v letu, po j dnevih v tednu in urah v delovnem času I nam prikazujejo deločene pokazatelje, j predvsem v tem, da se ti pcdatki prib- ! ližno ujemajo že več let .nazaj. Zato jih ne zanemarjajmo in poiskusimo prav ! v teh mesecih, dnevih in urah storiti vse za svojo varnost in va&iost naših sodelavcev. 14 /u~ >0)(,L \A Im ^ ^2/1r /7 f ^ ‘^AS 7 - ? ' ■ + '(-j&~ "*yK' ^ *U« j- j ^ya % ^ r\* r~N o ■ ^,^.X-- ''W> ' N fca ^ r\ 'lr&^/{zs(<$-’' jivi/1' XSYis\. /ulJ^s-O^ ^ As^> '"V2r ^ / ■AT<> ^x * V" \ c^-t. X. ^ ^ ^<-?l //^vmn. // &x£Jr\,L <34— fir.ue J, I 15 'UPOKOJENCI ČE i RTIČ SKUPAJ l Sindikat je, skupno s predstavniki DS, j UO, uprave in organizacij ZK ter mladine I sprejel dne 22. 12. 1966 upokojence iz j našega podjetja. Snidenja so se udeleSi- I li skoraj vsi povabljenci V imenu prireditelja je goste pozdravil I predsednik sindikata tov. Janša Stanko, i ing. Jurij Hočevar, šef tehničnega sek— j torja pa je v nekaj besedah orisal raz-I voj podjetja, posebno v zadnjem letu ( . j ter perspektivo za nadaljne plodno delo. I Oba pa sta zaželela gostom čim več zdxn— j vja, da bi se še dostikrat tako zadovolj— j ni srečali, čimveč zabave na tem sniden— ' i ju in srečno ter 'zadovoljno Novo leto. I i PREKLIC i I I Podpisani JAGODIC VINKO, zaposlen t ! skladišču gotovih izdelkov s tem pre- I klicujem izjavo, oz sum, da sta mi Tor- ! I dič Branislav in Šunko Ivan vzela do- I - , | narnico z večjo vsoto denarja, in se J jima zahvaljujem, da sta odstopila od i j tožbe. Dedek Mraz pa je vsakemu upokojencu prinesel darilce, pogostitev pa se je | zavlekla v pozne večerne ure. t f I Upokojenci so izrazili željo, da bi na— i slednje leto prejeli "Elanove" značke i in da bi se ob domači glasbi tudi malo | zavrteli j 80 x 10 m. 26% ^ i Milica Kapus ; ! i ?irma "Karstadt" v Kolnu je zgradila pr- 1 ' to umetno snučišče v Zvezni republiki, j Dolgo je 80 m, široko 10 m, naklon 26 %, i ! lirtačasta obloga sestoji iz nylon krtač, ! na razpolago pa je tudi vlečnica. 1 I I Štirje izkušeni smučarski učitelji uvaja-| jo navdušene smučarje v vožnjo po novem j ■ smučiCču. Cena znaša 2 DM, z vključno 10 j i vožnjami z vlečnico. DECEMBRA GIBANJE DELOVNE SILE STANJE DELOVNE SILE ZADNJEGA DECEMBRA 1966 V podjetju z obratom družbene prehrano je bilo skupno zaposlenih 537 delavcov, od tegas 305 mogkih 282 žensk V inštitutu pa je bilo zaposlenih 14 delavcev, od tega: 11 moških 3 ženske ZUPAN Martin — tesar KV, na ročnih mi-zarBkih delih v smučarskem obratuj j j POGAČAR Marija - delavka NK, na izdelo- i vanju izdelkov iz pla- stike na Fortuni} 1 KEJŽAR Bogomir delavec NK, na izdelo- vanju izdelkov iz plastike na Fortunif i ' I LiANJDELC Pavla - ekonomist SS, na administrativnih delih v I obratu na Fortuni) i i JAKŠA Nada - delavka NK, na lepljenju v smučarskem obratu; i j SKOČIR Romana - delavka NK, na lepljenju v smučarskem obratuj | HRIBERNIK Kristina - prodajalka KV, na lepljenju v smučar4 skem obratuj j | j V33ČKD Marija - delavka NK, na strojnih; mizarskih delih v smučarskem obratuj I PAVLIN Milena - delavka NK, na strojnih mizarskih delih v sim>-čar skem obratu. V decembru so se v podjetju zaposlili sledeči delavci} JERAM Peter - mizar PK, na lepljenju v smučarskem obratuj JAKOPIČ Vincenc - mizar KV, na izdelovanju izdelkov iz pla>~ stike v obratu na Fortuni. Iz podjetja pa so odšli v decembru sle—j deči delavci: , • VOLKAR Leopold - po sporazumu v pokoj j j 2RČEJ Stanislava - v poskusni dobij ČERNE Marjan - po preteku pogodbe j GR0Z3TTI Jože - po preteku pogodbe j TADIČ Branislav - po preteku pogodbe. 17 DEDEK MRAZ JE OBDAROVAL NAŠE OTROKE ZA N0V0L3TN0 JELKO j Skupaj obdarjenih otrok I od 6 — 15 let i od O - 6 let fantki od O - 6 let punčke 448 182 125 141 : Po sklepu UO izdano za jdko 1.200.640 Sdin kar odpade na otroka 2.680 Sdin I Poleg daril za otroke je UO namenil tudi v okvir* Novoletne jelke 100000 Sdin po-1 moči otrokom pokojnega Potočnik Antona. ' STARŠI OBDARJENIH OTROK SE MJ NULEPŠE | ZAHVALJUJEMO! ^ j h? borce-NOB ""'N- je v okviru 25 obletnice ustanovitve jugoslovanske ljudske armade DS povabil na tovariški večer in to tiste, ki imajo priznano za aktivno delo dvojno delovno dobo. Z upokojenimi vred je v podjetju skupaj 47 borcev. j V spomin na jubilejno leto, jim je DS poklonil obzornik "Boj pod Triglavom", ki ga j je izdala krajevna organizacija Združenja borcev NOV Gorje pri Bledu. Tovariškega srečanja sta se udeležila predstavnika ZB Gorje: Kocjančič Janez in Repe Vinko. 18 KINO RADOVLJICA ; ZLATA PUŠČICA - ital jonski barvni film 12. 1. 1967 14. 1. 1967 15. 1. 1967 ob 20 uri ob 20 uri ob 16 in 20 uri I BOLNIŠKA SOES - sovjetski film 13. 1. 1967 ob 20 uri I EN DAN V ZOOLOŠKEM VRTU - japonski film 14. 1. 1967 ob 18 uri JUNAK IZ TEXASA - ameriški barvni film 15. 1. 1967 ob 14 in 18 uri NA VZHODU NEKAJ NOVEGA - ital j ansko-so-vjetski barvni film 17. 1» 1967 ob 20 uri AVANTURE CISCO KIDA - ameriški film .18, 1. 1967 ob 18 in 20 uri AMANDUS - jugoslovanski barvni film 19. 1. 1967 ob 18 uri 21. 1. 1967 ob 20 uri 22. 1. 1967 ob 15,30 in 20 uri POSODI MI SVOJEGA MOŽA - ameriški barvni film 20. 1. 1967 ob 20 uri 21. 1. 1967 ob 20 uri 22. 1. 1967 ob 17,30 uri GROM IN PEKEL - francoski film 25. 1. 1967 ob 18 in 20 uri HAMLET - sovjetski film ! 26. 1« 1967 Ob 20 uri | ‘ MOJA PESEM - M)JE SANJE - ameriški barvni film , 27* lo 1967 ob 20 uri 28. 1. 1967 ob 20 uri | 29. lc 1967 ob 15, 17,30 in 20 UPOR NA LADJI B0UNTT - ameriški barvni I film j 28. 1. 1967 ob 17 uri j | RAZPOTJE LJUBAVI - nemški barvni film i 31p 1. 1967 ob 20 uri | 1. 2. 1967 ob 18 in 20 uri I j ČLOVEK IZ H0NGH0NGA - francoski film I 2. 2. 1967 ob 18 uri ! 4. 2. 1967 ob 20 uri 1 5o 2. 1967 ob 16 in 20 uri I MORILEC S TEMZE - nemški film j I 2. 2. 1967 ob 20 uri | 3.2. 1967 ob 20 uri j 4. 2, 1967 ob 18 uri i VRNITEV V i/ESTECE PEJT0N - ameriški bor-j vni film | 5. 2. 1967 ob 18 uri j I j LADJA NORCEV - ameriški film 7. 2. 1967 ob 20 uri | 8. 2. 1967 ob 18 in 20 uri j OROŽNIK SANTROPEJA - francoski barvni I film 9. 2. 1967 ob 20 uri 11. 2. 1967 ob 18 uri 12. 2. 1967 ob 16 in 20 uri PRVA ZLAGA - ameriški vojni film 10. 2. 1967 ob 20 uri 11. 2» 1967 ob 20 uri 12. 2. 1967 ob 18 uri I KRIŽANIČA AVR0RA - sovjetski film j 14. 2. 1967 ob 20 uri | LEPOTA VRAGA - francoski film ' 15. 2, 1967 ob 18 in 20 uri Ne brusi pri nezaščitenih brusilnih strojih! Tudi najmanjša okvara na stroju lahko povzroči obratno nezgodo! Spolzka tla in nered povzročata nevarne padce! Ali si se prepričal, če so pogonska zobata kolesa dovolj zavarovana! Krožna žaga brez cepilnega klina je za posluževalce nevarna! V lakirnici je zrak nasičen s topili, zato je nevarnost požara velika! Javi takoj elektro-oddelku vsako najmanjšo poškodbo na napeljavi, varovalkah, stikalih itd. Roka je nenadomestljiva - zavarujmo jo pri delu! Pri vsaki najmanjši nezgodi poišči prvo pomoč - odprta rana je nevarna! Prehodi morajo biti vedno prosti!