Porabje 3 2 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 19. decembra 2013  Leto XXIII, št. 51-52 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 19. decembra 2013 Porabje, 19. decembra 2013 Blüzi je Gospod »Adventna molitev mi je na tolažbo: ‘Blüzi je Gospod!’« Tak je v pismi za božič 1981. leta nadruknivo sinički plebanoš Janoš Kühar sousedi, markovskomi župniki Ludviki Vargi. Blüzi je Gospod, so si gučali pasteri v Betlehemi, gda so angeli spejvali: Slava Bogi na višini in na zemli mir lidem. Zato so šli v štalico, pokleknili pred Dete pa ga molili kak Boga. Blüzi je Gospod, so spoz-nali trije krali. Zato so šli na dugo pout, iskali novorojenoga Krala pa njemi darüvali zlato, kadilo in miro. Blüzi je Gospod, so čütili apoštoli, zato so šli po sveti pa lidem gučali od Jezuša. Blüzi je Gospod, so vörvali krščeniki prve Cerkve, mantrniki, šteri so rajši mrli, kak bi zatajili Jezuša. Blüzi je Gospod, so čütili naši predniki vse od svetoga Cirila in Metoda naprej, zato so spejvali svete božične pesmi, sredi noči na božič šli k sveti meši, molili, želeli eden drügomi blažene božične svetke. Blüzi je Gospod, je čüto plebanoš Janoš Kühar, zato je leko duga leta slüžo Bogi pa lidem. V slovenski jezik je prestavo nej samo Božo Reč, molitve, pesmi, liki mešne molitve tü. Tak molimo v Meši z lüdstvom za božič v prvi evharistični molitvi: »V občestvi s celov Cerkvijov obslüžavamo sveti den, kda je blažena Marija rodila sveti Odrešenika.« Plebanoš Kühar so obslüžavali sveti den s svetov mešov, z molitvijo. Pokleknili so pred Jezuša pa ga molili. S tem kažejo, kakši naj bo naš božič. Blüzi je Gospod meni in tebi. Blüzi v jaslicaj. Blüzi na oltari. Blüzi v tabernakli. Blüzi v svetom Rešnjom Teli, v sveti hoštiji. Pa jaz? Sem blüzi Gospodi? Vörvlem v njega? Ga poslüšam? Ga molim? Božič je prilika, »ka bi se po njem zdignoli v lübezen do nevidnih stvari,« kak molimo v božičnom hvalospevi. Najprva moramo poklekniti pred Dete Jezuša v jaslicaj, ga moliti kak pastiri, kak trije krali. Te se bomo leko zdignili v lübezen do nevidnih stvari, do Boga, do Jezuša, do Marije. Z rečmi Janoša Küharja vam voščim: »Milosti polne božične svetke in blagoslovljeno novo leto želem!« Lojze Kozar ml. JASLICE V UMETNOSTI Smo v adventnem času, vse bliže božiču, ki ga vsako leto pričakujemo z veličastnimi občutki v srcih. To je čas pričakovanja, veselja in upanja. V adventu narava obmiruje, sonce komajda predre oblake, človekova narava pa teži za barvami in svetlobo. V ta nekoč temni in hladni čas je krščanstvo prineslo toploto, luč ter najrazličnejša videnja novega življenja. Je tudi poseben čas v letu za vse umetnike, ki ustvarjajo na témo božiča. Vsaka umetnina, ki nam je podarjena in si jo smemo ogledati, je za umetnike pričakovanje in upanje, da se nas bo dotaknila. Ob tem pa ima gotovo vso prednost in čast izdelava jaslic. Če pogledamo v zgodovino nastanka tega motiva, je dobro vedeti, da je s čaščenjem jasli pričela rimska cesarica Helena, mati cesarja Konstantina, ki je znan predvsem po tem, da je leta 313 priznal krščanstvo za uradno vero. S tem se je hkrati zaključilo preganjanje kristjanov. Helena, ki je sprejela Kristusov nauk, je namreč v Jezusovem rojstnem kraju Betlehemu našla del jasli, v katerih je Marija rodila sina. Ta ostanek jasli je bil kasneje prenesen v Rim, relikvija pa je še danes na ogled v baziliki Santa Maria Maggiore. O čaščenju jasli sicer pričajo številni zgodovinski zapisi. Ljudje naj bi se namreč s posebnim obredjem med svetimi mašami vedno spominjali Odrešenikovega rojstva. Točno kdaj naj bi verniki začeli postavljati jaslice, pa ni povsem znano. Vemo le, da je Frančišek Asiški, ustanovitelj reda frančiškanov, prve jasli postavil leta 1223, v gozdni vot-lini pri Grecciu v Italiji. Vanje je pripeljal oslička in vola ter tam daroval polnočnico. Jaslice, kakršne poznamo danes, so se prvič pojavile leta 1252 v Nemčiji. To so bile oltarne jaslice, ki so jih, kot že samo ime pove, postavljali na oltarjih. Figure so bile narejene večinoma iz lesa. Kasneje so se iz teh jasli razvile omarne jaslice, ki so jih izdelovale večinoma redovnice. Nekatere figurice so bile izdelane tudi iz voska ter oblečene v dragocena oblačila. Nadalje so se pojavile še t. i. proste jaslice. Zanje je bilo značilno predvsem to, da niso bile več omejene na neko določeno površino, saj so se že razprostirale po večjih površinah. V naše kraje so prišle jaslice v 17. stoletju, vendar so bile sprva zgolj v cerkvah, od 19. stoletja dalje pa so se razširile tudi po slovenskih domačijah. Figurice so ljudje izdelovali sami, bile so iz lesa, gline, kamna, slame in slanega testa. Nekaj časa so bile tudi prepovedane – habsburški cesar Jožef II. je bil leta 1782 mnenja, da so bile potrebne le takrat, ko je bilo ljudstvo neuko, potem pa so postale zgolj igrača za otroke. Odločbo so 22 let kasneje preklicali. Prve uradno znane jaslice na Slovenskem pa so nastale leta 1641, po naročilu ljubljanskega škofa Tomaža Hrena. Postavili so jih v Gornjem Gradu, vendar so bile za javnost prav tako zaprte. Tri leta kasneje pa so v cerkvi svetega Jakoba v Ljubljani jezuiti postavili javne jaslice, za katere so denar prispevali verniki. Tridimenzionalna postavitev jaslic, ki predstavlja Jezusovo rojstvo, uprizarja še Marijo in Jožefa, poleg njih pa so še pastirji z ovcami, angeli, sveti trije kralji (Miha, Gašper, Boltežar), ki sledijo t. i. zvezdi repatici – Jezusa pa so našli šele čez dve leti. Potem so tukaj še kamele, vol (ki predstavlja izraelsko ljudstvo, potrpljenje in Staro zavezo) in osel, ki ponazarja druga ljudstva ter ponižnost. Dejstvo pa je, da v bibliji vseh teh karakterjev nikoli ne najdemo skupaj – niti evangelista Matej niti Luka jih vseh ne omenjata hkrati. Vendar pa jaslice niso vedno mišljene kot natančna predstavitev dogajanja, zato lahko v nekaterih najdemo celo Noeta in njegove živali, Adama in Evo, bele golobice na strehi hlevčka itd … Kot že omenjeno, so jaslice ljudje najprej postavljali samo v cerkvah. Kasneje so jih začeli postavljati tudi po svojih domovih. Najprej so si to lahko privoščili le premožnejši, kasneje pa so se jaslice znašle kar na domu vsake družine. Na jasli, ki so jih in jih še vedno postavljamo po slovenskih domovih, so najbolj vplivale t. i. alpske jaslice, katerih vpliv je k nam prišel s Tirolske, ki še danes velja za klasično jasličarsko deželo. Za te jaslice je značilno, da so figurice večinoma narejene iz lesa, pobarvane ter postavljene v alpski svet. Tako hlevčku, kjer je sveta družina, delajo družbo ljudje iz alpskega sveta. Prav takšne jaslice je za svoje duhovnike naročal tudi škof Anton Martin Slomšek. Naslednji tip jaslic, ki jih najdemo v nekaterih slovenskih domovih, so kotne jaslice. Nekateri ljudje imajo še danes v svojih domovih »bogkov kot«, pod katerega na trikotno poličko postavljajo jasli. Iz mahu, ki ga naberejo, še preden zapade sneg, naredijo hribček, po katerem razporedijo svetopisemske osebe, hlevček, obris Betlehema ter lebdečega angela nad jaslicami, ki oznanja veselo novico. Poleg alpskih in kotnih jaslic pa je v slovenski zgodovini jasličarstva moč videti tudi druge tipe jaslic – vse od oltarnih, omaričnih in prostih jaslic, pa do mehaničnih, kulisnih in italijanskih jaslic. Da jasličarstvo pri nas še živi, priča tudi muzej jaslic, ki se nahaja na Brezjah in ga urejajo frančiškani skupaj s člani Društva ljubiteljev slovenskih jaslic. V prazničnih dneh nas tukaj pričakujejo tudi s posebnimi vodenimi ogledi. Iz leta v leto pa je po nekaterih krajih vse bolj priljubljena priprava živih jaslic. Tako v Postojnski jami vsako leto pripravljajo že tradicionalne žive jaslice, ki so prava turistična atrakcija. Podobna zanimivost so gotovo tudi ledene jaslice, ki jih kar cel mesec pred božičem pripravljajo umetniki v Mojstrani. Ker pa ne smemo pozabiti tudi na tisto »ta pravo umetnost«, bi vsekakor želela omeniti tudi slovenski mojstrici na področju izdelovanja jaslic; to sta sestri sv. Frančiška Kristusa Kralja in hkrati rodni sestri Pavla in Darinka Bajec. Sestri sta preteklo leto imeli od oktobra do decembra v Radovljici razstavo svojih umetniških del. Med njimi so bili prav tako izdelki jaslic. Mnogi razstavljavci jih izdelujejo predvsem ljubiteljsko, sestri Bajec pa se s to dejavnostjo že od nekdaj ukvarjata profesionalno. Nekaterim izmed nas je poznan film, ki je bil leta 2009 predstavljen v uredništvu verskega programa TV Slovenija, z naslovom »Jaslice sester Bajec«. Scenaristka 50-minutnega filma je bila s. Romana Kocjančič, ki že vrsto let ustvarja v uredništvu verskih programov na Televiziji Slovenija. V filmu gre za kratek umetniški portret sester Bajec, na podlagi predloga ljudi, ki živijo z njima v župniji Kamnje, v vasici Skrilje. Pravijo namreč, da so že sam dom sester Bajec prave jaslice, skupaj z vsemi oddaljenimi pastirji – vaščani, ki jim je kot zvezda pokazala pot v ta topli hlevček, kjer je vsakdo sprejet; in ko odhaja, odnaša s seboj luč upanja za svoje življenje. Njun dom je prav tako namenjen otrokom in družinam, kjer se učijo igranja na inštrumente in modeliranja. Sestri sta namreč z otroki naredili že veliko jaslic, predvsem ob božičnem času. Mojca Polona Vaupotič Lončene jaslice v narodnih nošah Umetniške jaslice iz gline Ivana Čibej, Jaslice iz idrijske čipke Zimski svetki v Somboteli »Z nébe je prišo doli k vam angeu, pastirje...« - se je čülo iz iže slovenskoga drüštva v Somboteli. Če rejsan so čakali svetoga Miklauša, so mlajši pa njini stariške, stari stariške vküper spejvali staro madžarsko božično pesem, za štero je gnauk nekak slovenske reči napiso. Za en malo se je rejsan že od daleč čülo cinganje. Mlajši so se malo vkraj meknili, na dveraj pa je nutstaupo dober redeči püšpek z dugov bejlov kecov, palcov pa veukim žaklom. Ka je najšo, se ma je sploj povidlo. Sombotelski mlajši so se naravnali za žive jaslice, za pravi mali betlehem. Miklauš je kaulipogledno: Bianka Čer je bila Devica Marija z detetom, Krisztián Fördős sveti Jožef, dva pastera pa Adrián in Beatrix Fördős. Starca pa je eške bole razveselilo, ka je v sombotelskoj štalci najšo dosta-dosta mali kondravi birk. Miklauš je nej s praznimi rokami prišo. Depa prva, kak bi lejpe dare prejkdau, je tapravo edno pripovejst o drauvni lidaj v ednom dalečnjom rosagi, šteri so zavolo ednoga čemerastoga starca skoro nika nej dobili od Miklauša. Mlajši od drauvni lidi so na konci donk do darov prišli, pa eške čemerastomi starčeki se je prišikalo malo bole veselo preživeti zimske svetke. Mlajši v Somboteli so slovenskomi Miklauši dosta lejpi pesmi gučali pa spejvali. Vsi so bili cejlo leto flajsni pa vrli, zatok je redeči püšpek s svojoga žakla vsikšoma edno malo začko dau, puno slatki dobraut. Eške ništerni vözraščeni so od Miklauša dar dobili. Za saloncuker so edni prgiške, drügi klabük držali. Dobroga padaša mlajšov je eške dosta dela čakalo. Malo se je žaurdjo, ka ga dostakrat hrbet boli. Nej je trbölo drügo ednoma pojbiči, Rudika Čer je včasik zisko svoj krpač pa ž njim Miklauša malo po plečaj vdaro. Zmejs je gučo stare-stare slovenske rejči: »Zdravi bojte, zdravi bojte, friški, friški bojte v etom nauvom leti!« Mali friškar je vse navzauče pofriško. Tak de gvüšno, ka do sombotelski Slovenci sploj zdravi v leti 2014. Pa eške staroga Miklauša več venak nede hrbet bolo, tak leko za eno leto pá dosta darov prinesé vrlim mlajšam. -dm- Z nebe je prišo« slovenski angeu k pastercom Püšpeka Miklauša so žmetno čakale male sombotelske birke V Somboteli ocenili delo slovenske samouprave Gda Miklauš gorpoiške slovenske mlajše v Somboteli, te majo šegau člani domanje Slovenske narodnostne samouprave držati srečanje z lüstvom (közmeghallgatás). Na tom prejkpoglednejo, ka so v preminaučom leti delali pa kakše plane majo za dale. Vöopitajo lüstvo, ka uni želejo pa kak bi kaj ovak steli. Navzauče je pozdravila predsednica samouprave Marija Kozar pa povödala, ka svétniki organizerajo programe vküper z drüštvom, glavni ciu pa ostaja ohranjanje maternoga gezika pa identitete. Pevska skupina »Sombotelske spominčice« je mejla v leti 2013 dosta prob pa 7 nastopov. Samouprava je ob 10. jubileji skupine vödala njini drügi CD z 20 starimi porabskimi slovenskimi pesmimi. Ob 15. oblejtnici samouprave pa drüštva je vöprišo prospekt s farbastimi kejpami o preminauči lejtaj, toga do nutpokazali marca vküper s kračišim filmom o tej 15 lejtaj. (V etom cajti so sombotelskim Slovencom največ pomagale Mestna občina Sombotel, Zveza Slovencev na Madžarskem pa Državna slovenska samouprava /slejdnja največ pri zidanji cimprane iže v Škanzeni/. Najbole pri organizaciji praušk pa je pomago Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu iz Ljubljane. Predstavniki organizacij se vsejm lepau zavalijo.) Leto 2013 se je začnilo s slovenskim fašenskim balom, na cvetno nedelo pa so člani drüštva potüvali po potaj Avgusta Pavla v Monošter. Spominčice so vküper spejvale z mladimi, šteri majo betežne mozgé, sombotelski Slovenci pa so gorprijali Dolenjesinčare. Na »den mater-ne rejči« v majuši so vnüki vküper slovenske pesmi gučali s svojimi starimi starišami, ništerni so kisnej gorpoiskali »Slovenski den« pri gospaudi Ferenci Merklini v Vasszécsenyi. Madžari z Murske Sobote so spejvali v Škanzeni, Duo Mukič je igro šaularom v Sakalauvci. 8. junija so se Sombotelčarge povrnauli v rojstno krajino, gor so poiskali vse porabske vesnice. Konec mejseca so bole daleč potüvali, na prauški so bili v slovenski bregaj Brkini. Konec avgusta so gorpoiskali svoje padaše na prekmurskoj Cankovi, september pa so pričakali že v Monoštri na Porabskom dnevi. Domanji Slovenci so bili glavni organizatorge 10. Narodnostnega dneva v Škanzeni, novembra pa so nutpokazali CD Sombotelski spominčic. Za dale je predsednica samouprave povödala, ka de se leto 2014 začnilo s fašenskim balom, na šterom de igro Drago Jošar. Gvüšno pa do se Slovenci iz Sombotela 1. marciuša napautili na Gorenji Sinik, ka aj bi poglednili borovo gostüvanje. Člani sombotelskoga drüštva so povödali, ka so zadovolni z delovanjom domanji slovenski organizacij. Samouprava pa drüštvo ta se dale trüdili, ka aj bi se v najvekšom varaši Železne županije eške dugo čüla slovenska rejč. -dm- V Somboteli so prejkpoglednili letošnjo delo samouprave Grubera grob 15 let folkorne skupine Bogojina V Avstriji pauleg Salzburga v varaši Hallein smo pred ednov ižov najšli v leti eden grob. Na križi je napisano, ka tü počiva Franz X. Gruber. Tau ime pozna cejli svejt, ka je un napiso melodijo božične pesmi Sveta nauč, štere reči so dojobrnili na več kak 300 gezikov na svejti. Slovensko in madžarsko je tö malo ovak dojobrnjeno, kak se je cü melodiji šikalo: Stille Nacht! Heilige Nacht! Alles schläft; einsam wacht Nur das traute hochheilige Paar. Holder Knabe im lockigen Haar, Schlaf in himmlischer Ruh! Sveta noč, blažena noč, vse že spi, je polnoč. Le devica z Jožefom tam v hlevcu varje detece nam. Spavaj dete sladkó, spavaj dete sladkó. Csendes éj, drága szent éj, mindenek álma mély. Nincs fönn más, csak a drága szent pár. Várja, gyermeke alszik-e már. Küldj le rá álmot, nagy ég! Küldj le rá álmot, nagy ég! Na grobi Grubera so lejpe rau-že, vidi se, ka ga vredi majo, poštüjejo. Na iži, pred šterov stogi, so table pa njegvi kejp. Nad dverami je njegva glava iz kamla, pod njauv pa piše, ka tü je živo in mrau Franz X. Gruber. Naraudo se je 1787-oga leta v Hochburgu, kak škonik in kantor je delo v več varašaj. Melodijo za pesem Sveta nauč je napiso 1818-oga leta, reči pa plebanoš Joseph Mohr. Pesem sta vküper tazospejvala 24. decembra v cerkvi v Oberndorfi. Plebanoš je igro cü na gitaro, ka orgole so se ranč pobantivale. Gruber je v Halleini živo od 1833-oga leta in tü je mrau leta 1863, 76 lejt star. Pokopali so ga na varaškom cintori, sledik so pa njegvi pepeu prejkpripelali pred ižo, gde zdaj počiva. Dosta lüdi odi sé, največ pa na sveti post, 24. decembra, gda tü tazospejvajo pesem Sveta nauč. Tomi pravijo nemški »singen in Grubergrab« (spejvanje pri grobi Grubera). Slike in tekst: Marija Kozar Obletnico delovanja domače folklorne skupine so obeležili s kulturnim programom v soboto zvečer, 7. decembra, v kulturnem domu v Bogojini. Prireditev, ki so se je udeležili obiskovalci iz cele vasi in okolice, se je začela s predvajanjem posnetka z enega od prvih nastopov folklorne skupine Bogojina, nato je jubilante pozdravila predsednica Kulturno-umetniškega društva Bogojina, Stanka Sukič. Svoje čestitke je izrazil tudi župan občine Moravske Toplice, Anton Glavač. Na začetku kulturnega programa so občinstvo pozdravili Prekmurski rogisti. Za njimi je na oder stopila Folklorna skupina Sakalovci, ki je predstavila porabske plese. Folklorna skupina namreč že od svojih začetkov sodeluje s to porabsko skupino, zato jo je na svojo obletnico tudi povabila. Prav tako tudi Varaždinski folklorni ansambel, pri katerem so imeli bogojinski folkloristi enega od prvih nastopov pred 15. leti. V Bogojini so se pred leti učili in plesali tudi porabske plese in so jih kar zasrbele pete ob nastopu sakalovske skupine, so mi povedali nekateri člani. Ob koncu programa so oder zasedli najprej Mladi folkloristi KUD Bogojina, nato pa jubilanti, FS Bogojina. Slavnostni govor je imel vodja skupine Matjaž Cerovšek. »Spominov in anekdot se je v petnajstih letih mnogo nabralo. Tudi obrazov v folklorni skupini se je zamenjalo kar nekaj, odrov, nastopov in gostiteljev je bilo ravno tako dosti, spoznali smo mnoge prijatelje. Vendar se mi zdi najpomembnejše, da smo postali velika družina. Folkloristi smo se naučili večino ravenskih, goričkih in porabskih plesov, vmes smo tudi kaj zaigrali in zapeli. Zadnji čas pa je med folkloristi izredno živahno, imamo 11 parov, mlade glasbenike in plesalce, letos smo že pripravili celovečerno predstavo Ge mi odiš lübi dragi in Folklorni večer v sklopu Vaškega dneva, naše umetnike boste lahko tudi videli čez nekaj trenutkov. Še prej pa mi dovolite, da se dotaknem načrtov za prihodnost. Pripravljali bomo nove koreografije, se udeleževali revij folklornih skupin, glavni cilj pa so novi folklorni kostumi« - je med drugim povedal vodja. V imenu Folklorne skupine Bogojina je predal tudi zahvale tistim osebam, s katerimi že dolgo sodelujejo. Iz Porabja sta zahvalo dobila Klara Fodor za vzpodbujanje sodelovanja s Porabskimi Slovenci in Laci Kovač za dolgoletno sodelovanje. Ob koncu programa so sedanji in bivši člani Folklorne skupine Bogojina lahko prevzeli bronaste, srebrne in zlate Maroltove značke, ki jih je izročila sodelavka JSKD Območne izpostave Murska Sobota, Marta Horvat. Folklorni skupini Bogojina tudi ob tej priliki čestitamo za 15 let delovanja in želimo, da bodo še dolgo sodelovali s porabskimi skupinami. Nikoletta Vajda-Nagy Razglednica, ki je izšla ob obletnici Grubera iža in grob paulek cerkve v Halleini Grubera križ Grubera grob Napis nad dverami »Tü je živo in mrau Franz X. Gruber« Ljubljana: Zasedanje Sveta za Slovence v zamejstvu SKRB ZA MATERINŠČINO JE STALNA NALOGA VSEH V zakonu o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja, sprejetem v državnem zboru leta 2006, sta med novostmi mesto ministra brez listnice za Slovence v zamejstvu in po svetu in Svet za Slovence v zamejstvu in Svet za Slovence po svetu, kot posvetovalni telesi Vlade Republike Slovenije. Drugič v novi sestavi se je 6. decembra, na povabilo predsednice vlade mag. Alenke Bratušek, v Ljubljani sestal Svet za Slovence v zamejstvu. Poleg premierke, ki vodi Svet za Slovence v zamejstvu, so na pogovor prišli: ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Tina Komel, zunanji minister Karel Erjavec, minister za šolstvo in šport dr. Jernej Pikalo, minister za kulturo dr. Uroš Grilc in državni sekretar dr. Boris Jesih. Predsedniki vseh zamejskih krovnih narodnostnih organizacij in njihovi sodelavci, razen Narodnega sveta koroških Slovencev iz Celovca, so predsednico vlade, ministre in državnega sekretarja seznanili z razmerami pri manjšinah v Avstriji, Italiji, na Madžarskem in Hrvaškem. Slovence na Madžarskem sta zastopala predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš in predsednik Zveze Slovencev Jože Hirnök. V Sporočilu za javnost je tudi zapisano, da so izpostavili tudi pomembno vlogo mladih pri razvoju in obstoju manjšine. Potrdili so program Sveta Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu v novem mandatu, ko bodo posebno pozornost namenili ohranjanju slovenskega jezika. Sicer pa bodo v tem mandatu obravnavali tudi druga vprašanja, ki zadevajo manjšino in se nanašajo na področja šolstva in znanosti, kulture, gospodarstva, mladih ter učinkov in posledic finančne in gospodarske krize na slovensko avtohtono narodno skupnost v sosednjih državah. E. Ružič Udeleženci zasedanja Sveta za Slovence v zamejstvu Narodnostna gala prireditev s podelitvijo priznanj Pro Cultura Minoritatum Hungariae v Budimpešti 8. decembra so v Budimpešti podelili priznanja za kulturno udejstvovanje narodnosti. Priznanja, ki se podeljujejo vsako leto ob Dnevu manjšin v okviru narodnostne gala prireditve, so dobili kulturni delavci in skupine. Nagrado je letos dobila tudi Folklorna skupina ZSM Sakalovci. Kultura na Madžarskem ne bi bila popolna brez kulture manjšin tega območja. Zato je delo posameznikov in manjšinskih skupin nenadomestljivo, saj s tem prispevajo k celovitosti kulture na Madžarskem. Predhodna inštitucija Inštituta za nacionalno kulturo je spoznala pomembnost teh skupin in je prvič leta 2005 ob Dnevu manjšin pripravila dogodek t.i. Narodnostno gala prireditev. Glavni dogodek tega programa je podelitev priznanj »Pro Cultura Minoritatum Hungariae«, drugače rečeno »Za kulturo narodnih manjšin na Madžarskem«. Kot priznanje se podeljujeta diploma in plaketa v obliki »lista bilobe«, ki simbolizira povezanost. Priznanje se lahko podeli skupinam ali posameznikom narodnostne manjšine, ki delujejo odlično v krogu narodnostnih manjšin, in s tem ohranjajo ter razvijajo kulturo narodnosti ter prispevajo k sožitju v Karpatskem bazenu. Folklorna skupina ZSM – Sakalovci je dobila priznanje za 15-letno delovanje in kot vzor mladim pri ohranjanju narodnostne dediščine. Z velikim navdušenjem smo čakali ta dan, ko lahko predstavimo porabske plese tudi pred cenjeno publiko v glavnem mestu. Nastop je bil uspešen, po tem pa smo se družili z drugimi odlikovanci ob pogrnjeni mizi. Rada bi se v imenu skupine zahvalila najprej Jožefu Illésu za večletno vodenje in organiziranje skupine in njegovo potrpežljivost, sekretarki Zveze Biserki Bajzek za skrb za skupino, kajti brez nje bi ostali brez spremstva v Budimpešti, Borisu Velnerju za glasbeno spremljavo in nenazadnje Dragici Kolarič za strokovno vodenje skupine in koreografijo. Hvala tudi Zvezi Slovencev na Madžarskem za dolgoletno finančno podporo. Kljub temu, da se število članov zmanjšuje, upam, da bo skupina še dolga leta delovala in ohranjala slovensko folklorno dediščino. Lilla Fasching članica skupine Sakalaovska folklorna skupina po proslavi. Prva z desne mentorica Dragica Kolarič. S plaketo v roki vodja skupine Jožef Illés Ljubljana: Slovenska manjšinska koordinacija ali Slomak 2 NAREJEN KORAK NAPREJ, A - ŠE - NE DO KONCA... 6. decembra, po zasedanju Sveta Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu, se je večina predstavikov krovnih organizacij iz Avstrije, Italije, Hrvaške in Madžarske zbrala na sedežeu Svetovnega slovenskega kongresa na delovnem pogovoru o nadaljnji usodi Slovenske manjšinske koordinacije - Slomaka. Iz razprav je mogoče povzeti stavek iz naslova: Narejen je korak naprej, a ne do konca, dokončni dogovor se bo v istih prostorih predvidoma zgodil 24. januarja 2014, koordinator do tedaj ostaja predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök, pri pripravi sestanka pa mu bo pomagal Jure Kufersin iz Trsta. Na pogovor o tem, kako bo s Slomakom - prihodnje leto bo 10 let, ko je bil v Potrni uradno ustanovljen in v Ljubljani predstavljen slovenski politiki in medijem - so prišli predsednik Zveze Slovencev Jože Hirnök, ki je kot podpredsednik sestanek sklical, predsednik Slovenske kulturno gospodarske zeveze iz Trsta Rudi Pavšič, ki je doslej Slomak uradno vodil, predsednik Zveze slovenskih organizacij iz Celovca Marjan Šturm, predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk Bernard Sadovnik, predsednica Kulturnega društva člen 7 za avstrijsko Štajersko Susanne Weitlaner in Branko Lenart, predsednik Kulturno prosvetnega društva Slovenski dom v Zagrebu Darko Šonc in Jure Kufersin iz Trsta. Kljub pisnemu in ustnemu vabilu na pogovor nista prišla predsednik Sveta slovenskih organizacij iz Trsta dr. Drago Štoka, ki je bil na pogovoru pri premierki Alenki Bratušek, in predstavnik Narodnega sveta koroških Slovencev v Celovcu, ki ga vodi dr. Valentin Inzko, ki ni bil na zasedanju Sveta za Slovence v zamejstvu. Obe organizaciji sta v Slomaku sodelovali vse od ustanovitve naprej, medtem ko se je Skupnost koroških Slovencev in Slovenk pridružila na novo. Jože Hirnök iz Monoštra, ki je sestanek vodil, je poudaril, da je skrajni čas, da začne Slomak delovati, bodisi pod dosedanjim imenom ali kot Novi Slomak. Rudi Pavšič iz Trsta se je zavzel za novo ime, za pripravo in sprejem statuta, ki bo opredeljeval formalnosti, kot so mandat predsednika ali koordinatorja in podobne zadeve. Za prvega koordinatorja za pol leta ali eno leto, kakor bi se dogovorili, je Rudi Pavšič predlagal Darka Šonca iz Zagreba zato, ker je zdaj tudi Hrvaška članica Evropske unije, pomeni, da so vse države v Evropski zvezi. S tem bi tudi izrazili priznanje Slovencem na Hrvaškem, kjer se zadnje čase krepi nacionalizem. Tudi Marjan Šturm je podprl predlog, da bi koordinacijo vodil Darko Šonc, vendar je le-ta menil, da se za zdaj za to ne čuti sposobnega. Jože Hirnök je vztrajal, da se morajo dogovoriti za nekaj konkretnega, in sicer glede tistih, ki niso prišli, a so bili povabljeni, je menil, da bodo povabljeni še enkrat. Bernard Sadovnik je, denimo ocenil, da je najslabša varianta za organizacijo ne biti zraven, čeprav velja tudi, da ne kaže nikogar siliti, da se mora vključiti v delo Slomaka. Zaplet v Slomaku je pravzaprav nastal, ko so začele po petih letih prihajati pripombe, češ, da prvi predsednik predolgo vodi organizacijo. Rudi Pavšič je temu pritrdil in predlagal, naj novega predsednika izberejo na Koroškem, vendar jim to ni uspelo. Kdor nekoliko bolj pozna tamkajšnje razmere, temu dilema ni tuja. V Ljubljani so tisti, ki so bili zbrani, soglasno menili, da ni nujno imeti predsednika več let, ampak lahko Slomak vodi koordinator, bodisi pol leta ali eno leto in potlej se po tem principu narodnostne organizacije hitro izmenjajo na čelu organizacije, ki naj bi se po novem imenovala Slomak 2, vsako leto pa bi pripravili dve vsebinsko pomembni in aktualni srečanji. V tem pa je bila v minulih letih največja kakovost Slomaka: na pogovorih v Monoštru, Trstu, Zag-rebu, Ljubljani, Celovcu ... so se pogovarjali o konkretnih manjšinskih vprašanjih, iskali odgovore in s pripombami ter predlogi seznanjali zlasti Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu oziroma najprej državnega sekretarja, po tem pa še resornega ministra. Kot dodano vrednost dosedanjega dela Slomaka je potrebno posebej omeniti, da razprave niso temeljile ali izhajale iz strankarske politike, ampak iz konkretne manjšinske prob-lematike, brez primesi parcialnih ali ideološko pogojenih interesov in hotenj. Nemara je prav v nadstrankarskem delu Slomaka videti in najti odgovor na vprašanje, zakaj se nekatere krovne organizacije na Koroškem in tudi v Italiji niso pripravljene vključiti v organizacijo. Zakaj naj Slomak nadaljuje z delom, ali je sploh potreben, smo povrašali Darka Šonca, ki vodi krovno organizacijo Slovencev na Hrvaškem, Suzanne Weitlaner, predsednico štajerskih Slovencev v Avstriji, torej dveh manjših manjšinskih skupnosti, in državnega sekretarja v Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Borisa Jesiha. Darko Šonc: »Slomak je bila dobra, uspešna in potrebna organizacija, kar je postala v zelo kratkem času. Delovali smo zelo dobro. Nekoliko nerodno je prišlo do tega zastoja. Sam nisem pristaš spreminjanja imena, lahko se še naprej imenuje kar Slomak. Tisti, ki želijo biti z nami, naj se nam pridružijo, kdor pa noče, naj ostane zunaj. Slomak se je sestajal tudi na Hrvaškem in mi smo lahko skozi pogovore predstavili svoje probleme, ki so bili po tej poti posredovani slovenski vladi in drugim inštitucijam, od katerih smo pričakovali pomoč in rešitve.« Susanne Weitlaner: »Iz izkušenj o dosedanjem delu Slomaka lahko rečem, da je bilo sodelovanje dobro, bilo je vsem v korist, zato upam, da bo Slomak zopet deloval v tej smeri. V prijetnem ozračju smo se pogovarjali o marsikateri skupni temi in se tudi za marsikaj dogovorili.« Dr. Boris Jesih: »Ne vem, če bo ravno Novi Slomak, vsekakor pa bo pomenil nov začetek. Slomak je zašel v institucionalno krizo in menim, da se s pobudo za Novi Slomak ta kriza poskuša preseči. Upam, da jo bodo predstavniki vseh, poudarjam predstavniki vseh političnih organizacij Slovencev v vseh sosednjih državah, uspeli preseči, se pravi, da bodo uspeli doseči dogovor in oblikovali telo, ki bo skupno koordinirano nastopalo predvsem do Republike Slovenije. Reči moram, da je Slomak pred desetimi leti odigral pomembno vlogo in ne vidim razloga, zakaj ne bi bilo tako v bodoče. Seveda bo Slomak imel vso podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu.« ERNEST RUŽIČ Pogovora v Ljubljani so se udeležili: Marjan Šturm, Bernard Sadovnik, Jože Hirnök, Jure Kufersin, Rudi Pavšič, Susanne Weitlaner, Darko Šonc, Branko Lenart ... Tau vse se je zgodilo leta 2013 na Slovenski zvezi Kak vsakšo leto, tüdi leta 2013 se je Slovenska zveza poskrbela za različne programe, prireditve za Porabske Slovence, družine, mlade pa sterejše, aj majo možnost med drüžanjom ohranjati svojo dediščino, materno rejč pa krepiti svojo slovensko identiteto. Delavci na Zvezi si pripravimo plane za programe pa drügo potrejbno delo. Letos smo zavolo gospodarske krize tö mogli šparati, zavolo toga tö smo menje programov meli. Ka je vsepovsedik menje pejnez za kulturo, smo čütili po tom tö, ka so naše kulturne skupine letos menje pozvanj dobile tak iz Slovenije kak z Vogrskoga. S strani Zveze niti eno pozvanje smo nej nazaj pravli, vej pa naš cilj je, aj se porabska kultura širi, naj živi. Trenutno Zveza gordrži 9 odrasli kulturni skupin pa pomaga pri njinom deli. Ljudske pevke v Varaši so letos svetile 20. oblejtnico dela pa obenem končale svojo delo, poslanstvo. Radi bi se pevkam, vodji Aranki Swarcz pa tüdi mentorici Mariji Rituper zahvalili za njine trüde pa za ohranjanje slovenski pesmi. Konca leta smo praznovali 75. oblejtnico mešanoga pevskoga zbora Avgust Pavel z Gorenjoga Senika. Proslava je bila v Varaši. Skupine v leti 2013 so vsevküper 94 nastopov mele. MePZ Avgust Pavel Gorenji Senik 10, FS Gorenji Senik 7, Ljudski pevci Gorenji Senik 12, Sakalovska folklora 12, Komorni zbor v Varaši 8, Varaške ljudske pevke 4, gledališka skupina Fodor Duo 7, folklorna skupina upokojenk 8, števanovske ljudske pevke 12 pa števanovski Veseli pajdaši 14. Več skupin je letos sodelovalo na mednarodni festivalaj pa na revijaj v Sloveniji. Sakalovska folklora je s svojim programom gorstau-pila na srečanji vsej Slovencov v Ljubljani z naslovom »Dobrodošli doma«, na 43. mednarodnom folklornom festivali v Beltincaj. Varaški komorni zbor je letos drugo paut sodelovau na reviji »Primorska poje« v Postojni pa na reviji odraslih pevskih zborov v Murski Soboti. MePZ Avgust Pavel Gorenji Senik je 41-ič gorstaupo na Taboru slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični pa sodelovau na reviji cerkvenih pevskih zborov v Pečarovcih. Števanovska gledališka skupina s svojo nauvo igrov je gorstaupila na reviji v Murski Soboti. Za tau, ka se porabska kultura gordrži pa na odri se leko nutpokaže, smo leko hvaležni našim aktivistom, mentorom, vodjam pa muzikantom. Slovenska zveza svoje cilje te dosegne, če poskrbi za tau, ka Porabski Slovenci s svojimi družinami majo kama pridti, se drüžiti pa uživati bogastvo slovenske kulture. Na začetki leta smo svetili vküper z Državno slovensko samoupravo slovenski kulturni svetek (Prešernov dan), gde so nastopile porabske odrasle in otroške kulturne skupine. Nut smo pokazali knjigo Štefana Kardoša z naslovom Zaveča slejd, predavenje je emo Slavko Šerod o pomeni gob. Katarina Munda Hirnök je nut pokazala pa predstavila svoje mišlenje o filmu Spomini na deportacije. V sredini junija smo meli koncert Klarise Jovanovič pa skupine Della Segodba v Slovenskom daumi. Septembra smo držali srečanje Porabskih Slovencov v okviri Porabskoga dneva v Varaši. Ranč te den je biu tüdi 13. Svetovni festival praženega krompirja. XII. mednarodna likovna kolonija, stero smo vküper pripravili z Galerijo-Muzejem Lendava, na šteroj je delalo 7 umetnikov, dva iz Slovenije, trge z Vogrskoga pa en iz Italije pa Nemčije, je bila na začetki augustuša v Monoštri. Na konci leta smo v gledališči svetili s koncertom Ansambla slovenske vojske 15. oblejtnico Slovenskega dauma. Važno je, aj med programi leko nika ponidimo za mlajšo generacijo. Meseca marca smo vküper z Zavodom za šolstvo Murska Sobota svetili 25. oblejtnico Bralne značke v gledališki dvorani v Monoštri. Na programi so se s svojim programom nutpokazali porabski učenci pa pesnik, pisatelj Andrej Rozman Roza. Za števanovske pa varaške malčke smo meli gledališko predstavo z naslovom Mojca Pokrajculja, štero so nut pokazali šaularge iz Šalovec. Na Gorenji Senik smo povabili mladinski pevski zbor OŠ Ivana Cankarja iz Ljutomera, šteri so s svojim koncertom očarali mlajše DOŠ Jožefa Košiča. Mladi futbalisti iz Porabja so letos z bronasto medaljo prišli domau iz Postojne, gde je bilau 37. srečanje mladih slovenskih športnikov iz obmejnih dežel. Vleti je biu slovenski jezikovni tabor v Pirani, steroga smo organizirali vküper z Zavodom za šolstvo Murska Sobota pa višjo svetovalko za porabsko slovensko šolstvo mag. Valerijo Perger. V Varaši smo meli 43. mednarodno likovno kolonijo mladih, na štero so prišli mlajši iz Slovenije, Italije, Avstrije pa iz Porabja. Na športnom področju smi letos devetič oragnizirali kolesarski maraton Lipa vküper s Kolesarskim drüštvom 1896 v Varaši. Cejlo leto smo meli različne razstave (fotografije, kejpe, kipe, like iz kukarčnoga lopinja, knjige) v Slovenskom daumi. Umetniki so prišli največkrat iz Slovenije pa tüdi iz Porabja. Letos so tüdi dobili nagrade, priznanje porabski pa slovenski lidgé, skupine. Marija Rituper je v Ljubljani prejkvzela Srebrno plaketo JSKD za ustvarjalno delo v Porabji, predlagatelj je bila Slovenska zveza. Na predlog Državne slovenske samouprave pa Slovenske zveze je dobila Marija Svetec spominsko plaketo Avgusta Pavla Skupščine Železne županije. Na Porabskom dnevi je Slovenska zveza podelila priznanje »Za Porabje« Ilonki Braunštein pa Gyöngyi Bajzek. Folklorna skupina Sakalovci je 8. decembra prejkvzela priznanje Pro Cultura Minoritatum Hungariae, stero je podelil Madžarski inštitut za kulturo in umetnost v Budimpešti. Na tau nji je predlagala Državna slovenska samouprava. O vsem tem, ka se je med letom godilo v Porabji in okolici, vas seznanjajo slovenske novine Porabje, na konci leta pa letopis Slovencev na Vogrskon, Porabski koledar. Za letošnji knjižni dar Slovenska zveza podari vsakomi, šteri naraučano majo novine, nauvi CD od Ljudskih pevcev Gornji Senik pa knjige Bee Baboš Logar. S temi porabskimi ljudskimi pesmimi želimo Vam, blajžene božične svetke, zdravo pa srečno nauvo leto. Gyöngyi Bajzek sekretarka Zveze »Baug daj sveti post, baug daj sveti den« Že samo par dni je do božiča, gda se pri vsakšom rami postavi krispan. Ta šega že več stau lejt drži, ka na božič svetimo Jezušovo rojstvo. Edni samo krispan postavijo, pa se sploj ne spravlajo s tejm, ka sploj tau pomeni. Tü v Porabji je vsigdar bogaboječo lüstvo živelo, pa tau je za njij eden najvekši katoličanski svetek biu. Ešče gnesden se tau fejst drži, istino, več zato nej tak kak inda svejta. Prvin je srmasrtvo bilau, nej bilau daril pa itak so se bola radüvali božiči, pravi Lasuna Marika, po možej Domiter iz Sakalauvec. - Tetica, kak se je prvin lüstvo kreda dejvalo na božič? »Prvin je bola srmastvo bilau, pa itak je lüstvo bola vse držalo kak zdaj. Zdaj mlajši že vse majo, vse njim dajo, pa je itak nej tak veselo, kak prvin bilau. Prvin smo se bola radüvali krispani, te smo samo oreje pa repo meli gorzvezano pa če kaj malo pokaraja, ka smo ga doma spekli. Gda se je advent začno, te smo na aukna zvüna z brojce taše šaupe gorasklali. Gda je pa adventna tretja nedela bila, te smo pa znautra se že prijali pečti, ka smo na krispan goravezali.« - Sto je pri vas po krispan üšo? »Nam je po krispan vsigdar oča išo, sledkar, da sem se že oženila pa se mlajše mejla, te pa moj mauž. Tašoga reda smo okno odprli pa te tam je Jezuš v bejlom dugom gvanti nam krispan prineso. Prauto slejdnjoga smo se že tak mogli smejati, zato ka naš pojep tak tagledo po Jezuši, pa mi gnauk samo tau pravi: ‚Mati, te pa taše črejvle ma kak naš oča’.« - Jezuš je vam kakšno darilo prineso na božič? »Srmastvo je bilau, dapa zato vsigdar smo nika dobili, če drugo nej, te edne zoknine. Gda so že naši mlajši bili, te je že zato bola vse bilau. Ešče zdaj pred očami mam, kak so se radüvali, gda so darilo vö iz papira brali.« - Ka mislite, sto se bola radüvo božiči, vi ali gnesden tej mlajši? »Tak mislim, mi smo se bola radüvali, te je srmastvo bilau pa ka koli mali dar smo dobili, mi smo že veseli bili. Tej zdaj dosta več pa lepšoga dobijo, dapa tau je itak nej tašo, zato ka že vse majo, pa ne moreš tašo njim küpti, ka bi nji tak fejst veselilo kak nas, da smo kaj dobili. Mi smo srmacke bili, ka je žalostno bilau, dapa itak smo bola veseli bili na božič, kak je tau gnesden.« - Ka je potistim bilau, gda je Jezuš krispan prineso? »Te potistim smo boga molili pa smo popejvali, dapa tak, ka smo oči nej dolavzeli s krispana. Prvin so ešče mlajši bola znali boga moliti, zdaj tej že tak ne vejo. Zaman je človek vcuj žene, gnesden je tau že težko, ne vejm, kama te svejt pride.« - Gda ste vi zvedli, ka krispan ne nosi Jezuš? »Vej pa sem že skur vö iz šaule prišla, gda sem zvejdla. Tau so moji stariške tak vse tanaredli, ka smo mi tau nikanej znali. Drugo pa tau, ka v kapejli smo vsigdar meli betlehem, pa vejn zavolo tauga smo mi tö bola vörvali v tejm.« - Gda je biu sveti post? »Sveti post je štirdvajstoga decembra, tau pravijo, ka tisti den niške ne smej k rami pridti. Samo tisti mlajši, steri na sveti post kaulak odijo, prvin smo tašoga reda nej zandoleli dvera zapirati.« - Ka so te delali mlajši, zaka so kauli odli od rama do rama? »Od rama do rama so šlij pa so tau gučali, ka: ’Baug daj sveti post, baug daj sveti den’. Pa tašoga reda smo eden cuker dali ali samo edno djabko, tisto te za njé je veselge bilau, dapa gnesden že bola samo pejneze čakajo. Ranč kak na licijo na sveti post so tö samo pojbičke leko kaulak odli, dekličine nej. Pri nas v Sakalovci ešče odijo na sveti post, tak vejm, ka v drugi vesi tau več nega. Vidiš, vse je ovak, prvin je nej bila taša ves, gde bi nej odli pozdravlat, zdaj je pa že samo pri nas tau gora ostalo. Na sveti post smo ešče brojco meli pod staulom, da smo k staula šli djejst, te smo go pa malo vužgali. Stariške so nam furt tau prajli, ka tau je dje Jezušovo trplenje, tista brojca tau znamanüje. Tau je edna stara šega, pa mi tau ešče zdaj tü držimo, škoda bi bila, če bi se tau pozabilo. Dostakrat pravim našim mlajšom, če tisti časi, tisto srmastvo ešče nazaj pride, taši srmacke te, zato ka vi ste nej vcujnavčeni k tauma. Te je tašo nej bilau, ka dja tau prosim, ka štjem, tau mo djo, ka štjem, ka so nam dali, tisto je bilau, pa kreda. Na sveti post smo kloce meli, süje slive, drügo nej bilau.« - Ka ste djeli na drügi den? »Drügi den smo še zeli tisto, ka je prejšnji den ostalo, zato ka tisto je nej bilau slobaudno talejvati.« - Nejste lačni bili? »Nej, smo nikanej lačni bili, zato ka te kloce so sküjane bile pa smo te tau s krüjom podjeli. Gda je tau vse sfalilo, te smo potejm že mesau tö leko djeli. Zato, ka pri vsakšom rami so bile kokauši, pure pa svinje. Te je nej trbelo tjüpti kak zdaj, gda doma že nejmaš. Na božič je bilau mesau zavole, dapa potistim cejlo leto že samo malo. Če je mesau bilau, te sem podnek dubila eden falat mesa, pa če sem ga nagnauk podjejla, te sem že večer nej mejla drügo kak krü. - Te je ešče nej bilau elektrike, kak ste sploj krispan vidli v kmici? »S patrolinom smo svejtili, na krispani so pa svejče bile, tisto je meni lejpo bilau pa vekšo veseldje bilau kak zdaj, gda posvejt gori.« - Prvin je doma na stauli tö biu adventni venec? »Vejš, ka smo ga meli, samo prvin smo ga doma spleli iz borovi vejk.« - Kak ste k meši odli pred božičom pa na božič? »Mi smo te gospauda nej meli, zato ka smo se k Števancom držali, gospaud Markovič so pri nas samo četrtek meli mešo. Mi smo k meši na Dolejnji Senik odli pa ranč tak na paunaučnico tö, kakšnikoli mraz ali snejg je biu, stariške so nej njali, ka bi doma ostali.« - Gnesden na božič trno nejmamo snega, prvin je tö tak bilau? »Te je božič vsigdar bejli bijo, tau se je zdaj vse nika obrnaulo, že samo rejdko je tak, ka snejg zapadne. Vejm, ka gda smo k meši šli na paunaučnico, taši mraz je bijo, ka smo mislili, ka nam obraz dolazmrzne. Zdaj se je vse obrnaulo, lüstvo se je obrnaulo pa ranč tak svejt tö. Vejn zato, ka lüstvo že ne vör-dja, dapa tau nede dugo, zato ka se nika zgodi. Dosta taši je, šteri tak živejo, kak če bi ranč nej bilau Boga, dobro, tau en čas dé, dapa brezi Boga živeti ne moremo. Zato ka vüpanje samo v Baugi leko mamo. Baug je za nas dosta trpo, gda je križ neso, tak ka mi tö moramo trplivi biti, ka nam Baug dá, tau moramo vzeti pa ne smejmo se žaurgati. Zato pa tak mislim, ka božič samo v Bogu, samo z Baugon leko tak svetiš, aj ti tisto veseldje pa radost prinese. Brezi tauga je božič nej božič, krispan pa samo edna drejva.« Karči Holec Lasuna (Domiter) Marika iz Sakalauvec se rada spomina na nekdenešnje božične svetke Vabimo Vas na obisk POTUJOČE KNJIŽNICE Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota. Brezplačno Vam nudimo izposojo knjig, zvočnih in videokaset. Gradivo si lahko izposodite za 14 dni. Vaš kraj bomo obiskali v ponedeljek, 6. in 20. januarja, v ponedeljek, 3. in 17. februarja, v ponedeljek, 3., 17. in 31. marca, v ponedeljek, 14. aprila, v ponedeljek, 5. in 19. maja in v ponedeljek, 2. in 16. junija. ČAKAMO VAS na Gornjem Seniku od 8.30-9.30 ure, na Dolnjem Seniku od 9.40-10.10 ure, v Sakalovcih od 10.20-10.40 ure, v Števanovcih od 11.00-11.45 ure, in v Monoštru pri hotelu Lipa od 12.15-13.00 ure. Rdejči kalap tetice Peggy Milan Vincetič Dobro je bilou, ka je bila snežna ter tak vouzka, ka me neje mogla držati za rokou. Ar tetica Peggy King iz Betlehema, štera je bila v naši okroglini samo paverca Margit Časar, si je skouz nateknola telko prstankov, ka so ji segali skoron do nojetov. Tou pa samo zatou, ka bi skrila svojo staro, bole kak rastova skordja, raskovo. »Vöri mi, my darling, ka je naš meriški Betlehem, v šterom živem že več kak štirdeset lejt, pravi varaš, v šterom se je za-istino naroudo naš Jezušček. Ar se je vsigdar vse začnilo samo v Meriki,« je žmetno sopela za menov, »a tou tvoja mati, štera je skoron pozabila na mené, nede nigdar zapopadnola.« »Vej pa te je, tetica Peggy,« sam podržo z mojo materdjo, »cejlo leto bole žmetno čakala kak na té božični večer! Skouz mi je pravila: gda pride tvoja meriška tetica Peggy, moreš biti pravi pojep, nej pa čondraš, vküper ta šla v pounoučnici, ar morem ges tisti čas pripravlati v künji …« Rejsan: neje mi drügoga ous-talo, kak iti z njou. Do cerkve na brejgi je vodila vouzka ter, autoja nejsmo meli, pa tetica neje prigovardjala, či gli ma v Meriki auto vsakši vözobrnjeni néger, šteri tazmeče vilice. Zatou pa se je cejli den napravlala, kak če bi šla k zdavanji: v velkom kufri je mejla telko gvanta, ka neje znala, ka naj oblečé, ar v Meriki nega sikišine kak tü, tam cipele nosijo samo gnouk, za svetejšnje dneve pa si takšne miss, takšne ženske, kak je ona, nadenejo kalapouš. Pa tou, kak je pravla, red hat, rdejči kalap, ar se té paše k vsakšin lasam, starosti pa lici. »Tetica Peggy,« sam se nag-loma obrno. »Kak se je leko Jezušček naroudo v Meriki, če pa v Svetom pismi piše, ka …« »Tüdi Sveto pismo je bilou najprle napisano v Meriki, my darling,« mi je ščela zaroubiti vüje, »tisti vaš, kak se že pravi …« »Krištof Kolumb …« »Mister Christofor Colombo,« se je zasüknila, »ga je prvi pripelo v Europo, ka znaš! Nikaj neje bilou prlej kak Merika, tou, ka vas včijo v šoulaj, pa je edna sama laž …« Naposlüšo sam se njene Merike: kak tam vsakša iža zraste v skyscraper, v nejbodreganco, kak po street, cestaj, vozijo samo big car’s, velki avtoji, kak je njeni mouž Johnny, šteroga je zapistila po dvej lejtaj, ar tam leko skačeš z vejke na vejko, kak ti je mila voula, biu steelworker, delavec v železarni, šteri je biu tak pun železa, ka gda je stoupo k štekari, ga je strousila electricity, lektrika. »Pa tou ešče neje vse,« sam vlejko na vüje, gda sta z materdjo pilé coffee, kavo, »v Betlehemi mamo tisto pravo ižo, v šteroj se je naroudo Jezušček. Ka brodite, šteri varaš ma lejko imé Betlehem? Samo tisti, v šterom se je naš Zveličar naroudo,« je poklonckala po stouli. »V toj našoj meričkoj betlehemskoj iži pa leko ešče gnesden vidiš tüdi dare, štere so prinesli svejti trigé kralov-dje …« »Pa so tüdi oni bili z Merike?« sam se oglaso. »Od kec pa naj bi bili, my darling,« je zdignola kazalec, »vi ste bili te ešče v tak trdoj kmici, ka niti zvejzd nejste poznali! Mi pa smo že te meli tisto pravo zvejzdo …« »S košnatim žarečim repom, Margit?« se je kcoj pridjala mama. »Peggy,« jo je popravila tetica, »kmica pa ešče itak ostane kmica …« Mejla je rejsan puno glavou: tou kmico bi leko rezo. Gda si stoupo malo na šürše, si mejo snejg za lačnicami. Če se na brejgi nej bi svejtila cerkev, bi gvüšno zabloudila. Pouleg toga so napravili posvejt celou v törni, pa tüdi cerkveni dvour je tak razsvetleni, ka se je za vsakim potegnila duga senca. Tüdi v cerkvi je bilou sveklou kak v nebesaj. Za vörvajouče, pa tüdi vse ove, šteri so prišli k meši samo na vekše svetke, je bila cerkev dosta premala. A so se vseedno stisnoli, ka celou na srejdi med stolicami neje bilou mesta niti za drouvno miš. Tetica Peggy, v štero so se obrnoule vse oči, kak če bi spadnola z neba, pa se neje dala. Zgrabila mi je rokou pa me povlejkla za sebov. Lidgé so se ji meküvali, ona pa je samo momlala, please, please, prosim, prosim, sledi pa samo thank you, fala lejpa, že od daleč se je vidlo, ka je Merikanarca, ar je mejla na kaputi s kosmatim golejrom zlate knofe pa špangice. Pa tüdi na rdejčom kalapi je pleso tenki zlati lanček. Stavila se je na kouruši. Ges pa prestapo kak prestrašeni vrabel ob njoj. Bojo sam se, ka mo jo zgübo, ka do me lidgé, ar so se klačili skouz dveri kak fčele v deži, poojdli kak müjo. Čülo se je samo šušnjanje, lidgé so šugtivali, vsake telko pa se je štera glava obrnoula prouti nama. Tetica pa je stala kak öšpereš: njene drouvne, vrageče oči so jim dale znati, ka je ta cerkev prouti njenomi Betlehemi samo mala kapejla, v šteri je mesta samo za edno svejčo. Gospoud so prišli v baržun odenjeni. Pokleknoli so pred oltarom, si zbrisali švicatno čelo, odprli Svejto pismo pa najprle začnili šteti evangelij. Tetica Peggy si je samo zdijavala, ar je bila gvüšna, ka bi tou ona znala boukše prešteti, ar je ta čejst v Betlehemi že od nigda pripadala samo njoj. Čüto sam, ka je kak vipera mlejla s prsti, kak se je obejsila na leranco, štera je kak gouska štejla verzuško, štero je sama napisala o djaslicaj, štere je tüdi sama pomagala okinčati. Bile so male, a prilične, samo malo preveč kmične pa veške. Verujoči so se drüžno zavalüvali Bougi, njegvoj Rejči, tome, ka je poslo na svejt svojga Sina, tetica Peggy je tüdi ponavlala za njimi, samo v merikanščini. Njeni glas se je zgübo, samo ges sam čüjo, kak z njenih lamp idejo tijinske rejči, štere je vlejko na vüje tüdi kantor. Rejsen: ešče angeli bi se razdjoukali od lepote pokornoga pa vernoga naroda. Prouti konci je že šlou, gda je kantor dao znamenje kouruši, ka pride na vrsto vsem poznana nouta Sveta nouč. Organist je čüteče špilo, nouta je napunila cerkev z milino, lidgé so zapopejvali s kourišom: » …spavaj dejte sladkó, spavaj dejte sladkó … rojen je rešenik …« » … sleep in heavenly peace, sleep in heavenly peace … Jesus at your birtht …« je po konci kak sraka visoko zategnola tetica Peggy. Žmejrila je pa si rdejči kalap potisnola na šinjek, čüto sam, kak so se njeni prsti spremejnili v črvlenke, vido, kak si je živčno odkapčavala kaput, ka si nabere ešče več sape, ar se je drüga verzuška komaj začala. Pokumala je organisti, naj pa začne špilati, na kouruši pa so se začnili drejgati z lakejti. Ministrant jo je gledo kak poklačena žaba, naednouk pa, nej ka bi čako gospouda, naglo pozvouno visoko zdigno zlati klüček. Tetica je za moment odprla oči, moutno vidla, kak gospoud devlejo zlati kelih na oltar, gda pa je zdigno roké, pa ji je sfalilo tüdi poda pod nogami. Či gli so jo cukali za rokav, pa ji gratulejrali, ka ma takšen glas kak slavec, je bila tüjma kak drek v travi. Samo gospoudi je čista potüjma po meriško pravila, gda je primila rejšne tejlo, Jesus at your birth, naroudo se je rešenik, meni pa so gospoud, gda sam tüdi primlo svejto Kristušovo tejlo, samo zašepetnoli, sleep in heavenly peace, spavaj dejte sladkó. Rejsan san tisto nouč tak sladko pa tak dugo spao, ka se nejsan niti zbüjo, gda me je tetica Peggy zazranka küšnila, ar je mogla ešče tisti den nazaj v svoj meriški Betlehem. Pravila je, ka ne smej zamiditi svetih trej kralov, šteri do Ježuščki pa poklonili dare, šteri so, kak mi je pravila moja mati, menje vrejdni kak njenih five dollars, pet dolarov, šteri mi je za sloboud potisnila pod vankiš. »Šparaj jih, my darling,« mi je pisala okouli vüzma, pa kcoj priložila ešče ten dollars, deset dolarov, »ar te drügo leto čaka pravi Christmas v mojom meriškom Betlehemi, pred šterim se lejko tisti vaš stoukrat skrije, ar …« »Ar ste vi ešče itak v tistoj svojoj trdoj kmici,« sam ponouvno namesto nje, gda sam doubo karto s palestinskoga Betlehema, na štero je napisala, ka je pravi Ježušov Betlehem tam, gé spadne na zemlo, gda ga ličiš do zvejzde z žarejčin repom, njeni rdejči kalap. Kejpec kcoj namalala Mateja Jakopič. »Proza za odrasle« Na Goričkom se znauvič klantiva Telko lüstva je nauvo soboško Gledališče Park venak eške nikdar nej vidlo. Tiste sobotne večeri so v kulturnom središči nutpokazali nauvi CD skupine »Gorički Klantoš«, na šteri koncert je telko lidi najgir bilau, ka so eške po stubaj stali, depa takše smo tö vidli, šteri so vanej na ganki sejdli pa tak poslüšali. Voditelica skupine Marija Rituper (štero sploj dobro poznamo kak dugolejtno mentorico več porabski skupin) so pred koncertom eške veuko skrb meli: »Ka pa če niške ne pride? Ka pa če tau več nikoga ne zanima?« Že frtau vöre pred programom se je geniti več nej moglo v dvorani (folkloristi s Sakalauvec so se tö pripelali v Mursko Soboto). Koncert je povezüvo Milan Zrinski, cejli čas se je gučalo v domanjom geziki. Med pesmimi, štere so Klantoši igrali pa so gor na nauvom CD-ni z naslovom »Noute našega srca«, se je voditeu pogučavo s člani skupine. Zvödali smo na priliko, ka je kontrabasist Mojmir Wolf Čeh, šteri že več kak 40 lejt živé v Sloveniji, zavolo lübezni. Ali tau, ka je violinistka Zorica Vrečič profesorica glasbe, štera je že več mladi talentov vönavčila. Mira Huber, štera spejva v skupini, je kantorka v vesi Pečarovci, Boris Velner pa je inženir strojništva (gépészmérnök), šteri gazdijo má. Naj se spomnimo še pevca Borisa Kočiša pa saksofonista Ladislava Györeka, šteri vogrski tö guči. Na koncerti smo leko čüli dosta lejpi prekmurski gorički naut (npr. »Kak lejpo je pač na tom svejti«, »Irmica« ali »Rožmarinska vejka«), depa smo poslüšali več porabski pesmi tö (npr. »Črne oči«, »Lubi moj, se potolaži«). Gostje večera so bili člani beltinske Marko bande (s cimbalami pa goslimi), tak je bila Slovenska krajina cejla: Goričko s Porabjom pa Dolinsko z Ravenskim. Mentorico gospau Marijo Rituper smo malo vöopitali od nau-voga Goričkoga klantoša. »Od stare skupine je pevec, srmak, prehitro odišo na drügi svejt. Po njem smo skupini dali ime Klantoš. Po njegvoj smrti smo nej znali, ka bi, pevca je žmetno dobiti. Tak smo čakali 17 lejt, ka smo na nauvo vküp staupili. Boris Velner me je nagučo: ’Marija, vi pa dünok dente nazaj, ka nega nika takšoga!’« - so od nauvoga začetka pripovejdali glasbena pedagoginja. »Pri meni mamo probe, v skupini so skoro vsi profesionalni muzikanti. Ge jim pripravlam nautline, dosta sem je zbrala že v svojoj pesmarici. Program je nauvi, depa mamo en par pesmi od stare skupine tö, kak je ’Zemla rajska mila’ ali ’Fčelica’. Mi je pa ejkstra veseldje, ka smo Porabje cuj vzeli, ka moji strašno radi spejvajo pa igrajo porabske pesmi. Pa lidgé tau radi čüjejo« - so od repertoara povödali gospa Marija. »Gda smo mi s starov skupinov pred 20 lejtami kaseto vödali, je spejvanje na Goričkom zaživelo. Skoro vsikša ves má gnes ljudske pevke. Mi smo s temi goričkimi pesmimi dali korajžo lidam, ka so začnili spejvati. Dosta lidi ne vej, ka smo te pesmi mi, Klantoši na oder postavili, dali v svejt« - so od pomena skupine povödali mentorica pa dale gučali: »Mi delamo s tem cilom, aj se ljudska pesem gordrži. Tau je naša narodna kultura, vej je pa človek brezi kulture zgübleni. Narod brezi kulture je nej narod.« Fudaša Borisa Velnera smo pitali, zakoj je tak fejst sto, ka aj bi Klantoši znauva začnili igrati. »Dvej leti je trpelo, ka so se gospa Marija nej mogli odlaučiti, če bi tau delali tadale ali nej. Te sva se zgučala, ge sem najšo štiri člane, uni pa dva. Meni je tau pri srci, te naše domače stvari, s tauv muzikov sem gorraso« - je povödo harmonikar, šteri že 24 lejt igra, pa dale gučo: »Leko povejm, ka mi tau delamo profesionalno, dosta se je trbej odpovödati svojomi časi, svojoj držini. Depa če tau delaš, odtehta vse drügo.« Fudaš z glasbenov srejdnjov šau-lov je skončo: »Že trinajset lejt odim v Porabje, ka se tam eške čüje prava domanja rejč, odnosi med lidami so eške ranč tak pristni. Nam tau tü že dostakrat fali. Vlečé me, vsikdar znauvič z veseljem dém tá.« Pečarovska organistka Mira Huber, štera je pevka skupine, tak brodi o gorički pa porabski pesmaj: »So bole žalostne pa bole počasne. Ge bi včási čakala, ka bi malo bole hitre pa bole vesele bilé. Ge sem malo od té pesmi poznala, dosta sem se mogla na nauvo včiti. Marija od toga sploj dosta znajo, od nji sem se včila.« Delo z nauvim CD-nom je šaulana pesmarca z veseljom nasé vzela. »Vsi smo meli tau željo, ka bi CD napravili. Steli smo te stare pesmi gordržati: aj se čüjejo, aj se znajo, gda so bile pa kakše so bile. Vsi smo pristaupili z veseldjom. Vsakši keden smo meli vaje, zdaj pred koncertom seveda dvakrat. Intenzivno smo se pripravlali« - je povödala Mira Huber, štera je na koncerti vküper z Marko bando v soloni zaspejvala »Spominčice«. Tau je bila edna od tisti več madžarski pesmi, štere so böltinski goslarge na večeri zaigrali. Nauva skupina še ne igra predugo, pa so že vödali CD, šteroga so s pomočjauv Marije Rituper gorvzeli v studioni Dragona Jošara. »S kem prva sem stejla, tačas, ka sem živa« - so malo za hejc povödali gospa Marija: »Kelko eške morem, telko eške delam. Zdaj eške tau ustvardjam, leko pa, ka zranje betežna gratam. Drügi pa tau nede delo.« Zakoj pa so porabske pesmi na CD-ni? »Ge sem s Porabjom živela že za časa Jugoslavije. Prejk sem ojdla, gda sem za Cankarjev dom pripravlala folkloro pa pesmi. V Porabji sem njala pau živlenja skoro, nej je bilau kedna, ka bi nej dvakrat-trikrat üšla tá. Tak ka je Porabje nindri moja drüga domovina« - so slobaud vzeli Marija Rituper. -dm- 6. decembra so v Slovenskem domu v Monoštru odprli razstavo Pokrajinske in študijske knjižnice iz Murske Sobote z naslovom »Proza za odrasle«. Razstava je prikaz literarnih del ustvarjalcev iz Prekmurja med letoma 2009 in 2013. Obiskovalce je pozdravila direktorica knjižnice Jasna Horvat, ki je poudarila, da »knjižnična dejavnost Pokrajinske in študijske knjižnice poteka med Slovenci v Porabju na več področjih. Uspešni smo predvsem pri izposojanju gradiva potujoče knjižnice in razstavne dejavnosti, v letošnjem letu pa smo to delo razširili še z urami pravljic«. Razstavo je pripravila in obiskovalcem predstavila bibliotekarka Julijana Vörös, ki je zbrala predvsem literarno bero (prozo) zad-njih petih let. Osredotočila se je na prekmurske avtorje, na tiste, ki so rojeni v Prekmurju in živijo ter ustvarjajo v tej pokrajini (Lainšček, Vincetič, Ružič, Kardoš, Kolmanič, Mlinarič itd.). Predstavila je tudi tiste, ki so sicer po rodu Prekmurci, toda življenjska pot jih je odpeljala drugam (Flisar, Šömen, Šarotar itd). Na razstavi so zastopani tudi avtorji, ki so začeli pisati v zadnjih letih, s svojo motiviko so pa tako ali drugače vezani na Prekmurje (Bea Logar, Ivanka Klopčič, Jože Hradil, Simona Rituper, Milan Ostojić itd.). Na razstavo sta uvrščena tudi dr. Jožef Smej in Francek Mukič. »Imajo pa tudi Porabski Slovenci svojega avtorja, ki piše v slovenskem knjižnem jeziku. Francek Mukič je do zdaj izdal dva romana, Črnošolec in Strgane korenine, oba je za svoje rojake priredil še v porabskem narečju,« je povedala avtorica razstave Julijana Vörös. M.S. Mentorica skupine Marija Rituper Platnica CD-ja Najšli so žlato v Moldaviji »Vüpam, ka se ta vez nede več nikdar vtrgnola« »Mojega dejdeka Nikolaja Makoveckoga je kak mladoga rusoškoga sodaka v cajti prve svetovne bojne paut pripelala na Goričko. V Rogašovci je spozno mojo babico, oženila sta se, mela tri mlajše in živela na malom paverstvi. On je delo tüdi kak veški koršmit,« začne svojo pripoved Majda Bedek. Njeni dejdek je biu rojeni v vesnici Visoko, stera je po razpadi velke Rusije oziroma Sovjetske zveze prišla pod Moldavijo, rosag, steri je stisnjeni med Romunijo in Ukrajino. Nikolaj si je furt želo, ka bi eške gnauk vido svoj domanji kraj. Ta želja se njemi je spunila 1982. leta, gda je biu star 75 lejt. Te je doma eške najšo brata pa sestro, stariške so že pomrli. Tau je bilo prvič in zadnjič, deset lejt po tistom je mrau v Rogašovcaj in za vsigder ostano v »Slaveniji«, kak je rad pravo nouvi domovini. »Po dedekovi smrti smo zgübili stike z žlato. Tau je bilou po edno tali zatau, ka smo mi nej znali po rusoško. On si je dosta piso s svojimi, té pisma smo vse krajdjali. Meni je žau gé, ka sam se nej navčila té gezik. Stike smo zgübili tüdi zatau, ka je Rusija razpadnola, pa smo več nej pravi atrejsov meli,« povej Majda, stera je dedeki obečala, ka de tüdi sama šla obiskat žlato. Po tresti letaj se ji je ob pomauči mauža ta želja tüdi spunila. »Je bilau v pomauč tau, ka ste sivi pojep (rendőr), pa ste zatau leži najšli ženino žlato?« pitam Dragoja Bedeka. »Nej, naša sreča je bila ta, ka mamo dobre pajdaše. Osem lejt smo se mantrali, ka smo prišli do pravi atrejsov. Iz Kijeva, slovenske ambasade v Ukrajini, je 8. marca letos od pajdaša prileto SMS, v steron je pisalo samo tau, ka so najšli žlato, več pa do napisali zranje. Ne morete si misliti, kak smo bili veseli. Ceilo nauč smo nej spali. Drügi den smo po telefoni že gučali, ob pomauči skypa, internetnoga telefona, pa tüdi vidli njenoga bratranca v drüjgom koleni z ženo in dvema sinama, pa njegovo mamo, babo Ano, ženinoga očo sestrično,« povej Drago, Majda pa cuj da: »V rokaj so držali pisma, stera je piso dejdek. Ana je ceili čas gučala, ka je tau čudež. Na žalost se je nej včakala našoga obiska v leti.« Z žlato so si pogučavali ob pomauči prevajalke, Ruskinje Ilone, stera tak kak Majda in Drago žive v Dobrovniki. »Sirouta je od veseldja in sreče nam gučala po rusoško, njim pa slovensko,« se s smejom spominja Drago in raztolmači, ka je mejseca augustuša Ilona šla z njima tüdi na dugo paut proti Moldaviji. »Če bi šli juliuša bi babo Ano eške najšli živo. Pajdaši z ambasade so nam prajli, naj demo rajši augustuša, ka je te menje vrauče. Vnoči na velko mešo smo se vseli v auto. Znau sam, ka je daleč, pa je nej tak na leko priti v Moldavijo, gé so nas rejsan toplo pričakali. Tau samo moji Goričanci znajo, kak je tau. Kak pravijo, če je človek vekši srmak, baukši je po srci in düši,« povej Drago, steri je ta pa nazaj domau prevozo 3814 kilometrov. »Šli smo prejk Budimpešte, v varaši Csop smo prejk staupili v Ukrajino. Najprlej smo mogli titi v Kijev, ka smo se pajdašom na slovenskoj ambasadi zahvalili za pomauč. Gda ti néške po tresti letaj pomaga najti žlato, moreš titi, ka njemi bar boug plati povejš, če že drügo nej. Proti Moldaviji smo se pelali po takši poštijaj - ge sam gor raso v Šalovcaj, pa ne pomnim, ka bi v gaušči meli tak slabe poštije -, ka je biu malo asfalt, velka graba, zemla, pa asfalt. Vozili smo se tak, kak če bi šau po zorani njivi. Gda smo skorik na granico z Moldavijo prišli, se je osemkilometrska kolona napravila. Zvedli smo, ka neka gori. V koloni je tüdi ena sneja ostala, stera je na svoje gostüvanje zamidila. Šampanjec je talala okauli, mi pa smo ji dali domanjo palinko. Na granici pa je tak bilau, kak negda sveta na Vogrskom. Velka rampa, pa si mogo pisati, kama pa h komi deš, kakši auto maš, pa tak dale. Namesto popau-dnevi ob štiraj smo k žlati prišli večer v desetoj vöri,« dojspiše paut Drago. Oba z Majdo pravita, ka je žmetno z rečami opisati tau, ka se je godilo v Moldaviji. »V trej krajaj smo bili. Eške več žlate nas je čakalo, pa smo jij nej mogli obiskati, ka smo nej meli več cajta. Najbole sam si želela, ka poglednemo kraj, gé se je dejdek naraudo, Visoko, gde živé očin bratranec Pjotr, mi bi pravli Peter, pa njegov sin s familijo,« pravi Majda in povej, ka v Moldaviji je nej léki žitek, »pa se niške za nikoj ne tauži ali stara, kak pri nas. Niti z eno rečjov so nej pravli, ka jim je žmetno, pa ka nemajo tau pa tisto. Tam majo en traktor za več vesnic vküper. Skromno živejo, najbole s tistim, ka si sami pridelajo. Bratranec ma eške fčele, pa tüdi med odavle.« Domau so ji skor nej pustili, samo te, gda sta Majda in Drago obečala, ka pa prideta, pa eške mlajše in drügo žlato pripelata. »Zdaj paut znam, pa žlati bi tüdi rad pomago. Kak je žena pravla, traktorov skor nega. Bratranec Miša si z njive zdaj krumpline in drügo vozi s starim motorom, na steroga ma prvezano prikolico. Motor je skor telko star kak ge. Mam volau in željo, vüpam, ka de mi zdravje tüdi slüžilo, ka drügo leto, gda mo üšo v penzijo, s pomočjo žlate peneze vküppoberemo in eden mali traktor v Moldavijo odpelamo. Zakuno sam se, ka jim pomoren, pa če Baug da, te tau drügo leto tüdi bau,« garantera Drago. Majda eške povej: »Zdaj, ka sva doma gé, se redno čüjemo. Oni bi radi, ka bi se vsakši den, pa nega telko cajta. Gda smo domau prišli, je cejla žlata vküp prišla, ka ji je vse zanimalo, kak je bilou v Moldaviji. Presrečni so, ka smo dejdekovo žlato najšli. Vüpam, ka se ta vez nede več nikdar vtrgnola.« Silva Eöry Drago Bedek Majda in Drago Bedek sta žlati obečala, ka drügo leto pa prideta Sveče iz čebelnega voska Méhviasz-gyertyák sohar72@gmail.com Pjotr je fest veseli biu, ka je Majda z maužom prišla v Moldavijo Prižgimo luč, ljudje! Ljudje, prižgimo luč! Naj luč na ceste sije! Iz oken vsake hiše Naj prek dežel in mej Srebrno cesto riše, Da bomo šli po njej. Prižgimo luč, ljudje! Naj luč na ceste sije. Ljudje, prižgimo luč! Najprej za naše male: Ko nam preveč bo let In njihov bo ta svet, Naj vrt jim bo, ne skale. Prižgimo luč, ljudje! (Fran Milčinski – Ježek) Ob razmišljanju, kaj napisati za zadnjo, praznično številko Porabja, so se mi v spomin prikradli čudoviti stihi pokojnega slovenskega vsestranskega umetnika z malo trpkim nasmehom, Frana Milčinskega – Ježka; k njegovim pesmim se vračam vedno znova in vsakič mi povedo kaj novega, zato za uvod citiram eno najlepših… Prižgimo luč, ljudje! Ne le na božičnih drevescih, ulicah in izložbah trgovin – predvsem v svojih srcih, na stezicah drug k drugemu, v svojih lepih mislih in dobrih namenih! V soju luči iztekajočega se leta 2013 se oziramo nazaj tudi na šolskem področju in razmišljamo, kaj je bilo tisto dobro in pozitivno, po čemer si bomo to leto zapomnili, in kaj je bilo tisto ne dovolj dob-ro, kar bomo poskušali v letu 2014 popraviti ali izboljšati. In da ponovno poudarim: šola je le eden izmed kamenčkov v mozaiku ohranjanja jezika in narodnostne biti; tu so še narodnostne inštitucije, družine, cerkev, mediji, kultura – predvsem pa ljudje, ki delujejo na vseh teh področjih. Posamezniki in skupnost kot celota. Vsi, ki nam slovenski jezik in kultura pomenita čustvo, lepoto in življenje… »Pa se vrnimo nazaj k šoli in izobraževanju. Osrednji cilj narodnostnih šol naj bi bil poučevanje slovenskega manjšinskega jezika tako in toliko, da bi učenci ob koncu šolanja lahko brez zadreg uporabljali osnovne komunikacijske vzorce v slovenščini. Pa jih lahko? Retorično vprašanje, ki pa ima nekatere odgovore, seveda v pogojnikih. Če bi učitelji z učenci več govorili slovensko – razen učne snovi tudi vsa navodila, pojasnila, komunikacija zunaj učilnice – če bi učitelji slovenščine bili tisti strici in tete, s katerimi lahko govorimo samo slovensko, če bi na šolah bilo več slovenščine v medsebojni komunikaciji med učitelji – ne pa izgovorov, da se je potrebno jezikovno prilagajati enemu ali dvema samo madžarsko govorečima kolegoma v zbornici – če, če, če…«, sem ob neki priložnosti zapisala pred tremi leti. Je danes teh čejev kaj manj? Slutimo lahko, da jih bo v prihodnje moralo biti manj, saj predvsem dvojezični šoli, števanovska in seniška, ne bosta mogli delovati brez več neposredne dvojezičnosti! V ta namen so se pred kratkim začeli učiti slovenščino vsi učitelji Madžari na obeh šolah. Bravo! To je velik napredek, ki ga lahko le pozdravimo. V letu 2013 pa je bilo veliko zanimivih in pozitivnih dejavnosti in dogodkov, o katerih je potrebno spregovoriti. Za organizacijo in izvedbo le-teh smo poskrbeli predvsem na Zavodu RS za šolstvo, OE Murska Sobota, finančno pokritje stroškov pa je zagotovilo slovensko šolsko ministrstvo. Osrednje letno izobraževanje, tradicionalni 5-dnevni Seminar slovenskega jezika in kulture, je letos gostila enota Zavoda RS za šolstvo v Ljubljani, kjer se je seminar tudi odvijal. Udeleženci so prvi julijski teden, poleg živahnega utripa slovenske prestolnice, uživali tudi v zelo dobro pripravljenem in izvajanem strokovnem programu seminarja. Narodnostne šole tudi vse leto dobivajo slovensko otroško in mladinsko periodiko, poskrbeli smo za številne strokovne in leposlovne knjige, učbenike, priročnike, didaktična gradiva, materiale za likovni in tehnični pouk, take, ki jih učenci in učitelji s pridom uporabljajo. Februarja se porabski učenci udeležujejo Zimske šole v naravi na Rogli v Sloveniji, ki bo – zaradi različnih razlogov – v prihodnje na vsaki dve ali tri leta (če sploh še bo). Slovensko šolsko ministrstvo pokrije stroške za 50 učencev, ki obiskujejo pouk slovenščine, in 5 spremljevalcev. Tudi v počitniškem času je vedno kaj zanimivega, tako za učitelje kot za učence. Osrednja počitniška dejavnost so bile tudi letos zdaj že tradicionalne Jezikovne počitnice na OŠ Cirila Kosmača v Piranu, kamor se je odpravilo kar 40 porabskih učencev in dijakov ter nekaj spremljevalcev. Sonce, morje, nova doživetja, prijateljstva in nove slovenske besede – to je formula, ki vedno znova na-vduši. Take počitnice bomo porabskim učencem seveda ponudili tudi v prihodnjem letu. V Piranu so sodelujoči učenci, poleg morskih radosti, še likovno ustvarjali, plesali, imeli gledališke delavnice, jezikovne in pevske vaje. Bilo je pestro in zanimivo, vredno ponovitve in nadgraditve. Vse to so le osrednje dejavnosti leta, ki se poslavlja; bilo pa je še ogromno drobnih, a pomembnih stvari, kot je v lepem mozaiku nepogrešljiv vsak kamenček… Tudi mi smo po svojih močeh in v dobri veri soustvarjali pisan mozaik, za kar sem hvaležna vsakemu, ki je našel in pridal lep delček! Leto 2013 se izteka; ostaja še nekaj svetlikajočih se predprazničnih dni, v enem izmed njih je bil tudi svečan zaključek za porabske pedagoške delavce in zaposlene na Državni slovenski samoupravi, ki je vzdrževalka dvojezičnih narodnostnih šol – prednovoletni družabni večer, tokrat na Domačiji Marof v Mačkovcih. Prijetno vzdušje in sproščeni pogovori nam vedno dajo dob-ro energijo za prihodnost. Novo leto 2014 trka na vrata… Verjamem, da bo lepo, če si bomo sami naredili takega. Prižgimo luč, ljudje! Luč, ki bo svetila na pot upanja, povezanosti in pozitivnih misli, ki rojevajo same lepe besede. Naj jih bo čim več slovenskih! Srečno! Valerija Perger Porabski učitelji na seminarju v Ljubljani Slovo od šolskega leta na monoštrski osnovni šoli Zaključna prireditev na Jezikovnih počitnicah v Piranu MOJ PORABSKI VSAKDAN Ura zvoni. Pol šestih zjutraj je. Včasih se zbudim že malo prej in potem budilko izklopim, kajti lepše in bolj zdravo je vstati brez kovinskega ropota tik ob glavi… Vstanem in dokončno prebudim telo in duha s petimi tibetanskimi vajami, ki jih že nekaj časa vsako jutro pridno izvajam. Brez skrbi, nisem v nobeni novodobni sekti; v določenem trenutku ti pač telo sporoči, da ga je potrebno malce razgibati, še posebej, če si veliko za volanom, kar jaz prav gotovo sem. Po celotnem jutranjem obredu pripravljanja sebe in sina na nov dan sledi slovo, izrekanje dobrih želja za prijetno in uspešno preživet šolski dan in nato se odpraviva vsak na svojo stran – Luka na šolski avtobus, jaz pa v avtomobil in na dolgo pot v Porabje… Jutranje nebo nad Prekmurjem je res nekaj posebnega; najraje imam jasno modrino, ki se na vzhodu prelije v rdeč pas jutranje zarje, ki me v celoti napolni z zemeljsko energijo – gorivom za naporen dan. Malce manj kot uro vožnje do moje prve vsakodnevne postaje na monoštrski gimnaziji si krajšam s svojo veliko ljubeznijo – glasbo. V drugem nadstropju gimnazije me pričaka šest petošolcev, ki so iz dneva v dan manj uporniško nastrojeni proti načinom dela pri urah slovenskega jezika. Vztrajam in bom vztrajala – nekoč mi bodo hvaležni… Ura mine, kot bi trenil, ker smo pridno delali. Ponovno sedem za volan in se odpeljem v Števanovce. Pojoče zategnjen: Dobeeer daaan! je postal vsakodnevna samoumevna fraza tako mojih kot vseh ostalih števanovskih učencev. Prične se ura in vstopim v 4. razred. Pet otroško razposajenih monoštrskih fantkov najprej potrebuje nekaj minut proste zabave. Pokažejo mi avtomobilčke, takšne in drugačne drobcene predmete, včasih iz torbe kateri potegne tudi kakšnega miniaturnega ljubljenčka – pajka, hrošča, paličnjaka – potrpežljivo občudujem objekte in subjekte njihovih konjičkov in nato preidemo na delo: govorimo, pišemo, vadimo, igramo različne vloge, skratka skorajda prepričana sem, da ne vedo, zakaj se morajo učiti slovenščino, pa se vseeno učijo, celo tekmujejo med sabo, kateri bo naredil manj napak in si s tem prislužil moj prijazen objem in pohvalo. Verjamem, da se bo kar precej mojega gradiva naložilo v njihove možgančke. Ure je konec, in čeprav še nismo končali, nadaljujemo z delom v odmor, dokler ne končamo. Po odmoru imam 5. razred. Pridna, tiha, molčeča Betti je duša razreda. In zaradi nje sta tudi sošolca Balint in Matjaž pridna in delavna. »Metka, káko si?« me nagovori Matjaž. »Hvala, dobro. Pa ti?« ga vprašam. »Nej dobro, nimaš naloga«, žalostno odgovori. »Zakaj pa nimaš naloge?« vprašam. »Zvezek doma«, zamrmra. »Torej si pozabil zvezek«, odvrnem, »jutri mi ga boš pokazal«, ga potolažim. »Dobro, Metka«, se mu razjasni obraz... In ura se začne. V petem razredu imamo poleg učbenika tudi zvočno gradivo, tako da najprej poslušamo vsako besedilo, zapišemo neznane besede v slovar in potem še sami beremo, ustno in pisno odgovarjamo na vprašanja, ponavljamo in utrjujemo toliko časa, dokler se celot-na tematika vsaj delno ne »naloži v bazo podatkov«. Naslednjo uro je na urniku 6. razred – dve števanovski deklici, Viktorija in Rita, in mali monoštrski najstniški upornik Kristian... Škoda, da tudi k temu učbeniku ni dodanega zvočnega gradiva, kajti besedila so precej zahtevna, ampak svoje priprave na ure poskušam prilagoditi zmožnostim učencev in tudi lastnemu (sicer neobveznemu) učenju madžarskega jezika. Tri števanovske ure pouka zelo hitro minejo; večinoma odhajam domov z dobrim občutkom. V ponedeljek in petek pa se še po števanovskih treh razredih moram zapeljati na Gornji Senik – odprtje nove ceste mi bo precej skrajšalo pot – po ponedeljkih sem prisotna pri uri slovenščine v 3. razredu, ki ga poučuje učiteljica Ibolya. Njihov pozitiven napredek spremljam že tretje šolsko leto in priznati moram, da učiteljico Ibolyo in njen trud zelo cenim. Po petkih, ko imam individualno uro z dvema učenkama iz 8. razreda, so mojega prihoda na gornjeseniško šolo še posebej veseli učiteljii, saj jim uzavestim konec še enega napornega delovnega tedna – a ne samo njim, tudi sebi, kajti sobota in nedelja sta zame dneva, ko mi ni treba prevoziti neskončnih kilometrov z avtomobilom... Sredi tedna, natančneje v sredo, pa še obiščem skupinico četrtošolcev na osnovni šoli Jánosa Aranya v Monoštru. Njihova učiteljica Agica se z veliko doslednostjo in matematično natančnostjo loteva vsebinskih in jezikovnih zahtev poučevanja slovenskega jezika, kar priča tudi jezikovno znanje njenih učencev. Srčno upam, da bodo nekateri od njih v prihodnosti dokazali, da se slovenskega jezika v Porabju da naučiti... Nekako takole izgleda moj delovni teden v Porabju. Morda bi bilo včasih lažje, če bi vse skupaj vzela kot delo, službo, ki jo moram imeti za socialno varnost – ampak žal - ali pa na srečo ni tako... Ljubim svoj materni jezik in zato ga nezavedno želim ohranjati na njegovem etničnem ozemlju, ki je nekoč, po spletu političnih preigravanj, ostalo ločeno od matične domovine... In ker je predpraznični čas – čas dobrih želja in novih upov – želim vsem porabskim učencem, njihovim staršem in učiteljem, srečno, zdravo in uspešno novo leto 2014! Metka Perger Gornjeseniški tretješolčki Števanovski četrtošolčki Učiteljica Metka z Viktorijo in Rito Ekskurzija v Prekmurje v okviru jezikovne spodbude Gorenjesenički cerkveni pesmarge spejvali v Somboteli V eni od prejšnjih številk časopisa ste lahko brali o Jezikovni spodbudi v Monoštru. Takrat sem tudi zapisala, da bom o tej dejavnosti še poročala. Tedni so minevali in smo se že marsikaj naučili, si zapomnili v slovenščini. Ker so otroci zelo pridni in vsak teden pridejo k pouku, se je Klub prek-murskih študentov odločil, da jih bomo nagradili. Tako smo imeli 7. decembra ekskurzijo v Prekmurje. Namen tega je bil, da bi otroci dobili pogum za rabo slovenščine. Zato so se nam pridružili še nekateri člani Kluba prekmurskih študentov. Z udeleženci smo se ta dan zjutraj dobili v Monoštru, v avli gimnazije. Ekskurzije se nas je udeležilo 14, 12 otrok in 2 spremljevalki. Ko smo stopili na avtobus, sta nas ob šoferju čakala Jana in Filip (oba člana KPŠ-ja). Onadva sta cel dan preživela z nami. Našo skupinico so najprej pričakali na posestvu Passero v Tešanovcih. Tu sta nas sprejela Jasmina in Tomaž, ki sta po študiju sklenila, da bi doma naredila posestvo. Začela sta najprej z vinom, potem pa nadaljevala z ostalimi stvarmi. Imata tudi čokoladnico oz. Čokoladne radosti Prekmurja. O nastanku tega sta povedala, da je ideja prišla takrat, ko je hotel Tomaž za božič obdariti svojo ženo s čokolado, ki jo je pripravil sam doma. To sta potem začela razvijati in tako imata že več vrst čokolad. Pet vzorcev smo tudi mi poskusili. To so bili: Čokoladne hruške na peclju, Čokoladni pralineji z gibanico, Čokoladni pralineji z bezgom, Čokoladni pralineji z bučnim oljem, Čokoladne tablice s konopljinimi semeni. Vse čokolade so temne čokolade, ampak načrtujeta, da bosta izdelala tudi mlečne. O imenu Passero pa toliko, da je to dekliško ime Jasmine in prihaja iz Italije. V Sloveniji so približno štiri družine s tem priimkom in so vsi v sorodstvu. Njihovi izdelki imajo kot logotip vrabčka, ker je passero italijanska beseda za vrabčka. Perut ptice pa je lipov list, ki sibmolizira slovenstvo. Ko smo se malce posladkali in slišali nekaj novih slovenskih besed, smo se odpravili v Dob-rovnik v tropski vrt. V vrtu ponuja Ocean Orchids poleg orhidej na ogled še številne zanimive tropske in subtropske rastline iz celega sveta. Tako smo videli npr. vanilijo, bombaž, kavo, poper, papajo, avokado, itd. Uživali smo v toplem vrtu, saj je zunaj kljub soncu bilo hladno. Sledil je obisk Lendave. Tu se nam je pridružila Merien, ki je tudi članica KPŠ-ja. Skupaj smo obiskali meščanski muzej, kjer so nas pritegnili dežniki. V gledališču smo si ogledali dvorano in poslušali informacije, ki jih je povedala direktorica. V zimskem času vsak rad popije kakšen čaj, zato smo se v Murski Soboti, v MIKK-u, kjer je tudi sedež Kluba prekmurskih študentov, tudi mi ogreli s čajem. Tu se je za kratek čas pridružila še Nuša. Popoldne smo si privoščili okusno kosilo. Za sprostitev smo eno uro igrali bowling. V tem smo vsi uživali. Ko je postalo temno, smo se odpeljali v Boračevo (to je poleg Radencev), kjer je »prekmurski živalski vrt« Sikaluzoo. Ta živalski vrt se v mesecu decembru spremeni v Lučkolandijo. Na žalost je bilo za živali mrzlo, zato smo jih videli le nekaj. Kljub temu smo se počutili zelo dobro, saj smo se sprehodili po pravljični deželi z velikim številom svetlobnih podobic. (angelčki, jeleni, zvezde, sani, snežinke, zvončki itd.) S to točko se je naš dan končal in smo se morali vrniti domov. Moram pa dodati, da smo se vrnili domov z zelo lepimi spomini in doživetji ter z veliko novimi slovenskimi besedami. Na srečo je ta dan tudi Bog bil z nami, saj lepšega dneva si niti ne bi mogli želeti, ker je ves dan sijalo sonce. Za to bi spet lahko napisali samo en stavek, ki je že za mnoge znan: » Ko se angelčki peljejo, je lepo vreme«. Martina Zakoč V sombotelskoj cerkvi svetoga Martina je dugo časa bila šega, ka so slovenske skupine, cerkveni zbori držali adventne koncerte. Ta tradicija je za en cajt tazamrla, lani decembra pa so domanji dühovnik János Schauermann pozvali hrvaške pesmare za koncert. Letos 14. decembra so na red prišli Slovenci, fara je vküper s slovenskov samoupravov v Somboteli pozvala Zbor svete Cecilije z Gorenjoga Senika, aj polepšajo čakanje božiča. Skupina spejva pri sveti mešaj že več desetletij, ime patronuš-kinje cerkvenoga spejvanja so gorvzeli leta 2009, gda so v domanjoj cerkvi orgole blagoslavlali. Že edno leto prva je njini kantor pa zborovodja grato dr. Gábor Sebestyén, šteri vküpdrži lidi, ki radi spejvajo v cerkvi, poštüjejo tradicijo pa mauč skupnosti. Zvekšoga spejvajo stare slovenske cerkvene pesmi, od šteri smo na sombotelskom koncerti leko čüli pet. Zbor svete Cecilije s Senika je zaspejvo eške dvej vogrski pa edno latinsko pesem, vse lepau dvo- ali štiriglasno. Pesem »Je angeu gospodov« so ništerni domanji Slovenci v cerkvi cujspejvali. -dm- Na posestvu Passero v Tešanovcih med pokušnjo čokolad V Dobrovniku v tropskem vrtu V Murski Soboti pred stavbo, kjer ima sedež tudi Klub prekmurskih študentov Pismo iz Sobote Inventura Liblene moje, dragi moji, tou je slejgnje pismo iz Sobote v tom preminoučom leti 2013. Pa je zatoga volo čas, ka malo nazaj poglednem, ka se je godilo, ka nas je zaodilo, ka smo naprajli pa ka bi leko, pa smo nej. Kak prvi se najprva doma moram staviti pa kaj od toga prajti. Zvün toga, ka smo doma vsi eno leto bole stari gratali, je vse skur tak bilou, kak eno leto nazaj. Moja tašča Regina, trno čedna ženska, se od vsej nas pa eške koga najbole na politiko razmej. Če bi njou sto škeu poslüšati pa bougati, bi nam tekla méd pa mlejko. Depa, njou niške neške poslüšati pa niške bougati, zavolo toga mamo takšne nebeske nevoule. Moj pa od žene sin ranč tak, njoj vej prajti, ka aj politiko domou ne nosi, ka njemi je od nje že vse lagvo pa njemi je že rejsan više prišla. Depa, moja tašča Regina, trno čedna ženska, ga sploj neške poslüšati. Ja, tak je bilou eno leto nazaj tö, pa tak de, kak tou vögleda, v nouvom leti ranč tak. Pa de tak v mojoj slüžbi tö. Kak pa je sploj leko ovak. Brodim si, ka smo že včeni, ka vse več delamo za vse menje pejnez. Kak nas kakši nouvi doj küpijo, brž je buksa bole prazna pa nam gučijo, ka moramo za té pejneze več delati. S tejm, kak nigdar ne vejš, sto je zaprav tvoj vert, so leko velke nevoule. Tou eden moj poznanec, ménje njemi je Mirko, trno dobro vej. Sejdo je v krčmej pa na velke gučo, kak so kuman tisti den zvedli, kak nouve verte majo, ka so ranč nej od nas doma. Čemeriu se je, ka se je vse trousilo. Takšo lagvo je od nji gučo, ka tou ranč napisati ne morem. Možakari so ga poslüšali, skur vsikši njemi je istino dau. Njemi je vsikši istino dau, ka samo zatoga volo küpijo, ka vse spokradnejo, vse na nikoj dejejo, potejm pa več nin nikoga nega, pa slüžbe tö več nega. Tam za šankom pa ga je eden možakar poslüšo pa li samo poslüšo. Za eden čas ga je pito, ka bi un s takšnimi napravo. Mirko je vdaro s pesnico po stoli: »Tak včasin bi njim vse vkraj vzeu, je nut v vouzo zapro ali pa je stiro, aj dejo, odkejc so prišli!« »Ge nikan nemo išo,« je možakar kcuj k njemi stoupo. »Tebi pa zranja nej trbej v slüžbo priti, ka je tou moja firma gé. Takšnoga nemo tam trpo, zaprav, te sploj več neškem videti.« Ja, moj Mirko, zdaj je demokracija pa skrb moramo meti, ka gučimo! Depa, kak povejdano, slüžba je vse menje slüžba, vse bole je robija. Moja tašča Regina, trno čedna ženska, vej od toga vcejlak ovak prajti, una od toga vcejlak ovak brodi. »Ge ne vejm, zakoga volo se gor gemleš? Vej pa vsikši na toum svejti vej, ka se pošteno delo vsigdar pošteno plača. Če pa ti v slüžbi manjariš, za tou ne moreš čakati pošteno plačo. Ge vejm, gda sam ge eške v slüžbo ojdla, je tou tö tak bilou.« Ja, najraj bi njoj pravo, ka je te eške Boug po Zemlej ojdo. V slüžbi ti je ranč nej trbelo delati pa si plačo doubo. Depa, nemo zdaj djoukali za tistim, ka je bilou. Pa ranč nemo djoukali zatistoga volo, ka nas eške čaka. Kak so inda prajli, trbej naprej gledati z optimizmom. Tak kak gledajo naši najbole prejgnji, tisti, ka naš kormanj süčejo es pa ta. Takše porcije, davke so nam gor djali na naš srmački žitek, ka ne vejmo, kak tadale. Tou nas nika ne smej brigati, samo ka uni vejo, kak tadale. Té velke pocije so nam na pleče zatoga volo gor sklali, ka de nam sledkar boukše šlou. Moj sin na tou vej dosta prajti. Poslüšo je té naše glavaše, ji je poslüšo pa pravo: »Ka so uni zmejšani ali ka njin gé?! Vej pa ge bi rad gnes dobro živo, nej pa nin za pet ali deset lejt! Če že porcije plačüvlemo, aj se tou na našom žitki pozna!« Ja, sin moj, vej se pa eške kak pozna. Samo nej ka bi dobro vövido, liki se bole lagvo vleče té naš žitek. Mi bole starejši pa smo se toga o sveklom pa boukšom časi, ka nas čaka tam nin daleč, že nageli v edni drugi časaj, v socializmi. Zdaj pa v toj čüdežnoj demokraciji gnako poslüšamo. Če zdaj bole dobro brodim, ka je sploj dobroga bilou v preminoučom leti? Leko tou, ka sam dosta grbanjov pa vsefele drugi gob nabro. Leko tou tö, ka smo meli najboukšo žensko na smučaj na svejti. Ja, pa tou, kak smo v cejloj Evropi skur najviše gori po korupciji. Tadale smo doubili nouve velke baute. V tejm smo najboukši na svejti. Vse menje pejnez mamo, vse več velki baut se dela. Eške bi se kaj najšlo, zakoga volo smo lejko srečni pa veseli za leto, ka pomali mejra. Kak zatoga volo tö, delajo z nami, ka škejo, mi pa tou lepou gledamo pa poslüšamo. Zdaj pa tanaprej. Kak nekše fele horoskop škem prajti, kak bou v leti 2014. Kak prvo, mo si želejli vse najboukše, dosta sreče pa zdravdja v nou-vom leti. Tou se gvüšno zgodi. Za fašenek de vsepovsedi veselo pa tak malo oumano. Za vüzem mo šunko geli, djajce pa gren. Mlajši do v šoulo ojdli, kak majo šegou, dokejč se vleti za dva mejseca doj na zapre. Na gesen vsisvecovo na red pride, potejm de pomalek že Miklauž koulak ojdo, nej dugo za njim pa mo znouva gučali, ka nouvo leto kcuj dé. Tak, vidli te, ka de vse ranč tak, kak sam v tom kratkom horoskopi doj napiso. Kakoli pa eške drugoga kcuj pride, tou mo pa eške vidli. Vi vsi pa mi ostanite zdravi, lejpi tö, pa tadale se radi mejte, kak do tejga mau. Miki PETEK, 20.12.2013, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.30 ADVENTNI DNEVI, KRATKI FILM, 10.35 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM OKRASNA ORHIDEJA, POUČNA NAN., 10.40 KAKO SEM VIDEL SVET IZPOD MIZE, MLADINSKA NADALJEVANKA, 11.00 KOVANEC V ZRAKU, KRATKI FILM, 11.15 FIRBCOLOGI, ODD. ZA OTROKE, 11.55 PANOPTIKUM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TARČA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 16.00 ADVENTNI DNEVI, KRATKI FILM, 16.05 ALEKS IN GLASBA, RIS., 16.10 MOJA SOBA, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DOBRA URA, 18.25 SOŽITJE ZA SKUPNO RAST, KRATKI FILM, 18.30 INFODROM, 18.35 ANGELINA BALERINA, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 DRŽAVNA PROSLAVA OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI, 21.05 BELA KRIZANTEMA, DOK. FILM, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 POLNOČNI KLUB, 0.15 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 0.30 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFOKANAL PETEK, 20.12.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 INFODROM, 8.05 OTROŠKI INFOKANAL, 9.30 ZABAVNI INFOKANAL, 10.25 DOBRA URA, 11.40 SOŽITJE ZA SKUPNO RAST, KRATKI FILM, 12.10 ALPSKO SMUČANJE – SV. POKAL, 13.35 DOBRO JUTRO, 14.40 SLEDI: SLOVENCI V BIH, 15.15 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.45 POLET S PLANICE NA LUNO, DOK. FILM, 16.35 OSMI DAN, 17.05 MOSTOVI – HIDAK, 17.45 ALPSKO SMUČANJE – SV. POKAL, 18.45 KNJIGA MENE BRIGA, 19.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 NOVA DVAJSETA, SLOV. NAD., 20.30 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 21.25 NA LEPŠE, 21.50 SODOBNA DRUŽINA, AMERIŠKA NAN., 22.10 URA, ANG. NAD., 23.10 SHERLOCK II, ANG. SER., 0.40 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.30 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 21.12.2013, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.05 ODMEVI, 6.55 ADVENTNI DNEVI: 21. DECEMBER, KRATKI FILM, 7.00 RADOVEDNI TAČEK: JELKA, POUČNA ODDAJA, 7.15 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, ODDAJA ZA GLUHONEME, 7.25 BINE, ODDAJA ZA GLUHONEME, 7.40 POZABLJENI IGRAČI, RIS.I FILM, 8.05 ZVITI ČRVIČKI, RIS., 8.10 STUDIO KRIŠKRAŠ, 8.35 KULTURNI BRLOG, KULTURNE NOVIČKE ZA OTROKE, 8.37 ŽIVALSKE ZGODBE, 8.40 RIBIČ PEPE, ODDAJA ZA OTROKE, 9.00 ZAPLETENO? NITI NE! NAJ SE TI NE ZALETI, 9.05 FIRBCOLOGI, ODDAJA ZA OTROKE, 9.25 TIŠINA, LAKOTA, SAMOTA, DOK. FILM, 9.40 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.25 BIZGECI, RIS., 10.40 MEGABITI ENERGIJE, DOK. ODD., 10.50 INFODROM, 11.05 BOŽIČKOV VAJENEC, ANIMIRANI FILM, 12.20 MOJA SOBA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.25 TEDNIK, 14.20 PRAVA IDEJA!, 14.55 NA LEPŠE, 15.20 SLOVENSKI MAGAZIN, 15.50 IZOBRAŽEVALNO-DOKUMENTARNA ODDAJA, 16.20 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 NA VRTU, 17.40 PO STOPINJAH MARCA POLA,, DOK. SER., 18.35 OZARE, 18.40 VSE O ROZI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.05 FESTIVAL SLOVENSKE DOMOLJUBNE PESMI, 22.05 ZAIGRAJ ŠE ENKRAT, SAM. TV SATIRA, 22.55 POROČILA, 23.30 INŠPEKTOR BARBAROTTI, NEMŠ. NAN., 1.00 OZARE, 1.05 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 1.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.20 INFOKANAL SOBOTA, 21.12.2013, II. SPORED TVS 7.30 PISAVE: SAŠA VUGA, FERI LAINŠČEK, 8.00 OSMI DAN, 8.30 POLNOČNI KLUB, 9.55 ZIMA JE ZAKON, ŠPORTNA ODDAJA, 10.25 ALPSKO SMUČANJE – SV. POKAL, 13.40 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 18.05 ŠPORTNIK LETA SLOVENIJE, 19.25 NOGOMET: FIFA MAGAZIN, 20.00 JEDRSKI DIVJAK, DOK. ODD., 21.25 ČAST PRIZZIJEVIH, AM. FILM, 23.30 SOBOTNA GLASBENA NOČ, 0.25 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 0.55 NA LEPŠE, 1.25 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 22.12.2013, I. SPORED TVS 6.55 ŽIV ŽAV, 10.20 POLNA HIŠA ŽIVALI: STRAH V JAMI, NEMŠ. NAN., 10.45 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.25 SLOVENSKI POZDRAV, 14.20 SLOVENSKI VODNI KROG, DOK. NAN., 14.50 ZGODBA O GLENNU MILLERJU, AM. FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 SLIKOVITIH 55: MITO TREFALT, 18.40 PRIHAJA NODI, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 OBLAST, DANSKA NAD., 21.10 INTERVJU, POGOVORNA ODDAJA, 22.00 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA, DOK. SER., 22.10 KULTURNI VRHOVI, DOK. SER., 22.45 POROČILA, 23.10 SLOVENSKI MAGAZIN, 23.40 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 0.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.00 INFOKANAL NEDELJA, 22.12.2013, II. SPORED TVS 7.30 GLOBUS, ZUNANJEPOLITIČNA ODDAJA, 8.00 SLOVENSKI MAGAZIN, 8.30 TURBULENCA, 9.25 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 11.25 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 12.25 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 14.25 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 16.35 MARIJA MAGDALENA, KOPRODUKCIJSKI FILM, 18.10 60 LET PRIJATELJSTVA, DOBRODELNA PRIREDITEV ZVEZE PRIJATELJEV MLADINE MARIBOR, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 GLASBENI VEČER, 21.25 CITY FOLK - OBRAZI MEST: PRAGA, 21.50 NAZAJ V NARAVO, DOK. ODD., 23.00 ZAIGRAJ ŠE ENKRAT, SAM. TV SATIRA, 23.45 DEDEK MRAZ, KRATKI FILM AGRFT, 0.00 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 23.12.2013, I. SPORED TVS 6.20 UTRIP, 6.30 ZRCALO TEDNA, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.30 ADVENTNI DNEVI: 23. DECEMBER, KRATKI FILM, 10.35 IZ POPOTNE TORBE: BOŽIČNI ČAS, POUČNA ODDAJA, 10.50 PROFESOR PUSTOLOVEC, IGRANA NANIZANKA, 11.10 PEPI VSE VE O FILMU, POUČNA NANIZANKA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.35 POLNOČNI KLUB, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 ADVENTNI DNEVI: 23. DECEMBER, KRATKI FILM, 15.50 GUMBEK IN RJAVČEK, RIS., 16.10 STUDIO KRIŠKRAŠ, 16.35 KULTURNI BRLOG, KULTURNE NOVIČKE ZA OTROKE, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DOBRA URA, 18.25 SOŽITJE ZA SKUPNO RAST, KRATKI FILM, 18.30 INFODROM, 18.35 KNJIGA O DŽUNGLI, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 OPUS: AIDA, 23.35 KNJIGA MENE BRIGA, 23.55 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 0.40 DUHOVNI UTRIP, 0.50 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 INFOKANAL PONEDELJEK, 23.12.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 INFODROM, 8.05 OTROŠKI INFOKANAL, 9.00 ZABAVNI INFOKANAL, 11.35 DOBRA URA, 12.50 SOŽITJE ZA SKUPNO RAST, KRATKI FILM, 12.55 DOBRO JUTRO, 15.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 16.25 NA LEPŠE, 16.45 INTERVJU, POGOVORNA ODDAJA, 17.45 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 18.05 DOBER DAN, KOROŠKA, 18.35 PRAVA IDEJA!, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 20.00 DEDIŠČINA EVROPE: ADLONOVI - DRUŽINSKA SAGA, NEMŠ. SER., 21.35 LUTHER, ANG. SER., 23.20 SLIKOVITIH 55: DRAGE MOJE TOVARIŠICE KUHARICE, DOK. FILM, 0.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.55 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 24.12.2013, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.05 ADVENTNI DNEVI, KRATKI FILM, 10.10 STUDIO KRIŠKRAŠ, 10.35 KULTURNI BRLOG, KULTURNE NOVIČKE ZA OTROKE, 10.40 VELIKI PRIJATELJI: PTIČJI BOŽIČ, 10.45 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, 10.50 BINE, ODDAJA ZA GLUHONEME, 11.15 BOŽIČNE BIBARIJE, RIS., 11.45 BOŽIČNA REŠEVALNA AKCIJA, KRATKI FILM, 12.00 MINUTE ZA RADOVEDNE, 12.20 OPUS: AIDA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 ADVENTNI DNEVI: 24. DECEMBER, KRATKI FILM, 15.45 NELI IN CEZAR, RIS., 15.50 TIM IN BAVBAVČKI NA BOŽIČNI VEČER, RIS., 16.15 RIBIČ PEPE, ODDAJA ZA OTROKE, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DOBRA URA, 18.30 INFODROM, 18.40 ZAKAJ? ZATO!, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 NAZAJ K NEDOLŽNOSTI, DOK. FILM, 21.00 BOŽIČ V STRASBOURGU, 21.55 BOŽIČNA PREDSTAVA, ANG. FILM, 23.45 POLNOČNICA, PRENOS IZ ŽUPNIJE PREDDVOR, 1.00 JOŽEF IZ NAZARETA, KOPR. FILM, 2.35 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 3.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.50 INFOKANAL TOREK, 24.12.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 INFODROM, 8.05 OTROŠKI INFOKANAL, 9.00 ZABAVNI INFOKANAL, 11.50 DOBRA URA, 13.05 SOŽITJE ZA SKUPNO RAST, KRATKI FILM, 13.40 DOBRO JUTRO, 16.00 KULTURNI VRHOVI: JOŠT NAD KRANJEM, DOK. SER., 16.40 SLOVENSKI VODNI KROG, DOK. NAN., 17.05 GLASNIK, 17.45 MOSTOVI – HIDAK, 18.15 MOŽ, KI JE REŠIL BOŽIČ, AM.-KAN. FILM, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 BOŽIČ V DRUGEM MESTU, AM. TV FILM, 21.25 MIRANDA, ANG. NAN., 21.55 POLETNI KONCERT IZ SCHÖNBRUNNA: MICHAEL SCHADE, DUNAJSKI FILHARMONIKI IN DIRIGENT LORIN MAAZEL, 23.40 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 25.12.2013, I. SPORED TVS 7.00 MEDO POPI IN PRIJATELJI, 8.00 RIBIČ PEPE, 8.25 LARINA BOŽIČNA ZVEZDICA, RIS. FILM, 9.10 SVETOPISEMSKE ZGODBE, 9.20 DRUGA ZVEZDA Z LEVE, RIS. FILM, 9.45 INFODROM, 10.00 EVANGELIČANSKO BOŽIČNO BOGOSLUŽJE, 10.55 NAZAJ K NEDOLŽNOSTI, DOK. FILM, 11.55 URBI ET ORBI: PAPEŽEVA BOŽIČNA POSLANICA MESTU IN SVETU, 12.35 BOŽIČNA PRAVLJICA, GLASBENA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 BOŽIČNA PESEM Z MUPPETKI, LUTKOVNI FILM, 14.55 MOSTOVI – HIDAK, 15.30 ADVENTNI DNEVI, KRATKI FILM, 15.35 ANIMIRANKA: VOLK IN LISICA NA MOTORJU, 15.40 TRIJE DETEKTIVI IN SKRIVNOSTNO BOŽIČNO DARILO, 16.05 PUJSA PEPA, RIS., 16.15 SIMFONORIJE, RIS., 16.20 ČUDEŽ, DOK. PORTRET, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 ANIMIRANKA: HVALEŽEN MEDVED, 17.20 DVORIŠČE, ANIMIRANI FILM, 17.45 RIBIČ PEPE, ODDAJA ZA OTROKE, 18.40 SVET ŽIVALI, RIS., 18.45 NELI IN CEZAR, RIS., 19.00 DNEVNIK, DNEVNIKOV IZBOR, VREME, ŠPORT, 20.05 PETER OPEKA V SLOVENIJI, 21.30 TOPLO SRCE AFRIKE, DOK. ODD., 22.25 POROČILA, 22.45 VELIKI BOŽIČNI KONCERT, DNEVNIKOV IZBOR, VREME, ŠPORT, 2.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.30 INFOKANAL SREDA, 25.12.2013, II. SPORED TVS 9.00 OTROŠKI INFOKANAL, 10.00 PRAVLJICA O SLADICAH IN POTICAH, ODDAJA ZA GLUHONEME, 10.55 ŽABA GRETA, LUTKOVNA PREDSTAVA, 11.45 DOBRA URA, 13.15 TEDNIK, 14.15 SLIKOVITIH 55: MITO TREFALT, 15.40 EVROPSKI MAGAZIN, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.20 NA VRTU, 16.45 ČUDEŽNI PSIČKI, AM. FILM, 18.15 KONCERT GIMNAZIJE KRANJ, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 ZIMA JE ZAKON, ŠPORTNA ODDAJA, 20.30 STARŠI V MANJŠINI: BOŽIČ, ANG. NAN., 21.10 EMMA, ANG.-AM. FILM, 23.05 ČUDEŽ NA KOROŠKEM, AVSTR.-NEMŠ. FILM, 0.40 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 26.12.2013, I. SPORED TVS 6.35 DNEVNIKOV IZBOR, 7.00 PRAVLJICE O ZOBNIH MIŠKAH, RIS., 7.05 GREGOR IN DINOZAVRI, RIS., 7.15 MINUTA V MUZEJU, 7.20 TIMI GRE, RIS., 7.25 BOB IN BOBEK, RIS., 7.35 MINUTA V MUZEJU, 7.40 VSE O ROZI, RIS., 7.50 LOKOMOTIVČEK TOMAŽ IN PRIJATELJI, RIS., 7.55 KLASIČNE PRAVLJICE, 8.00 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 8.45 MOJSTER MIHA, RIS. FILM, 9.35 MOJA SOBA, 10.10 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 10.35 NA VRTU, 11.00 POZIMI SE DELA SOL, DOK. FILM, 11.45 DRŽAVNA PROSLAVA OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 NE JOČI, PETER, SLOV. FILM, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.35 ANIMIRANKA: ZAJEC IN JEŽ, 15.40 TRIJE DETEKTIVI IN SKRIVNOSTNO BOŽIČNO DARILO, NORV. NAD., 16.10 VSE O ROZI, RIS., 16.20 ADI V VESOLJU, 16.25 BI SE GNETLI NA TEJ METLI, RIS. FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 MEDVED PU IN SLOVON, DRUŽ. KOMEDIJA, 18.30 PIPI IN MELKIJAD, RIS., 18.35 MANJA, RIS., 18.40 PRIHAJA NODI, RIS., 19.00 DNEVNIK, 20.00 OBRAZI 2013, 21.50 STO DVAJSET LET SLOVENSKEGA PLANINSTVA, 22.20 POROČILA, 22.45 OSMI DAN, 23.15 SVETO IN SVET, 0.10 DNEVNIK, 1.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.25 INFOKANAL ČETRTEK, 26.12.2013, II. SPORED TVS 9.00 OTROŠKI INFOKANAL, 10.00 SKRIVNOST V SRAČJEM GNEZDU, 11.00 GASILEC SAMO, RIS. FILM, 11.20 VOLK IN KOZLIČKA, LUTK. ODD., 11.55 SLAVNOSTNI KONCERT OB 80-LETNICI MATEVŽA FABIJANA, 13.25 OBZORJA DUHA: BOŽIČNA ODDAJA, 14.00 SLOVENSKI UTRINKI, 14.25 PO STOPINJAH MARCA POLA, DOK. SER., 15.20 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA, 15.40 MEDVED, FR. FILM, 17.20 FESTIVAL SLOVENSKE DOMOLJUBNE PESMI, 19.25 ZIGIJEVO DARILO, RIS. FILM, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 VOHUNSKA ZANKA, KAN. TV FILM, 21.30 VELIKO PRIČAKOVANJE, ANG. NAD., 22.25 L ... KOT LJUBEZEN, SLOV.-ČEŠKI FILM, 0.05 INFOKANAL * * * PETEK, 27.12.2013, I. SPORED TVS 6.30 DNEVNIKOV IZBOR, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.05 ZA DEVETIMI GORAMI: O PASTIRČKU IN DEBELI UŠI, 10.20 ANIMIRANKA: VOLK IN LISICA NA MOTORJU, 10.25 FIRBCOLOGI, ODDAJA ZA OTROKE, 10.50 MONIKA, DOK. FILM, 11.05 ČUDEŽNO DREVO, MUZIKAL, 11.55 SVETO IN SVET, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TOPLO SRCE AFRIKE, DOK. ODD., 14.20 ČUDEŽ, DOK. PORTRET, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ANIMIRANKA: O VEVERICI, KI JE VZELA JEŽA ZA MOŽA, 15.50 TRIJE DETEKTIVI IN SKRIVNOSTNO BOŽIČNO DARILO, NORV. NAD., 16.20 ALEKS IN GLASBA, RIS., 16.25 MOJA SOBA: SAŠKA IN ROBI, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 DINOZAVER, DRUŽINSKI FILM, 18.35 ANGELINA BALERINA, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 NOVA DVAJSETA: KJE BOŠ SPAL?, SLOV. NAD., 20.25 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 21.30 MED VALOVI, 22.00 POROČILA, 22.25 POLNOČNI KLUB, 23.35 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 0.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 0.45 INFOKANAL PETEK, 27.12.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 9.00 ZABAVNI INFOKANAL, 10.30 DOBRO JUTRO, 12.40 SLIKOVITIH 55: ZAPOJTE Z NAMI: JOHANNES BRAHMS, OTROŠKI ZBOR GLASBENE ŠOLE FRANCA ŠTURMA, 12.55 PRISLUHNIMO TIŠINI, 13.50 SLOVENSKI MAGAZIN, 14.25 OSMI DAN, 14.55 KNJIGA MENE BRIGA, 15.25 NAZAJ K NEDOLŽNOSTI, DOK. FILM, 16.25 MIGAJ RAJE Z NAMI, 16.55 ODBOJKA - SLOVENSKI POKAL, 19.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 S TREVORJEM MCDONALDOM ODKRIVAMO ANTILE, DOK. SER., 20.45 SODOBNA DRUŽINA, AM. NAN., 21.05 URA, ANG. NAD., 22.05 SHERLOCK: PADEC PRI REICHENBACHU, ANG. SER., 23.35 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.20 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 28.12.2013, I. SPORED TVS 7.00 RADOVEDNI TAČEK, ODDAJA ZA OTROKE, 7.10 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, ODDAJA ZA GLUHONEME, 7.20 BINE: OBDAROVANJE, ODDAJA ZA GLUHONEME, 7.35 GUMBEK IN RJAVČEK, RIS., 8.00 STUDIO KRIŠKRAŠ, 8.25 KULTURNI BRLOG, 8.30 RIBIČ PEPE, ODDAJA ZA OTROKE, 8.45 FIRBCOLOGI, ODDAJA ZA OTROKE, 9.10 REŠITEV ZA STAREJŠE, DOK. FILM IZ SLOVENIJE, 9.25 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.10 INFODROM V 2013, 10.40 DUMBO, RIS. FILM, 11.40 RIBIČ PEPE, MUZIKAL, 12.25 MOJA SOBA, RESNIČNOSTNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.25 TEDNIK, 14.20 PETER OPEKA V SLOVENIJI, 15.55 KULTURNI VRHOVI, DOK. SER., 16.25 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 NA VRTU, 17.40 PO STOPINJAH MARCA POLA, DOK. SER., 18.30 OZARE, 18.40 VSE O ROZI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 PRIFARCI PRAZNUJEJO 25!, 22.00 ZAIGRAJ ŠE ENKRAT, SAM – POSEBNA ODDAJA: PSIHO, 22.45 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.20 INŠPEKTOR BARBAROTTI: ZANIČEVANJE, NEMŠ. NAN., 0.50 OZARE, 0.55 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 INFOKANAL SOBOTA, 28.12.2013, II. SPORED TVS 7.20 SLOVENSKI UTRINKI, 7.45 OBRAZI 2013, 9.55 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 10.55 OPUS: AIDA, 11.35 POLNOČNI KLUB, POGOVORNA ODDAJA, 12.55 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 13.50 MED VALOVI, 14.20 ALPE-DONAVA-JADRAN: CERKNIŠKO JEZERO, 14.45 BALTO - ČUDEŽNI PES, DOK. ODD., 15.45 ZIMA JE ZAKON, MAGAZINSKA ŠPORTNA 16.25 NORDIJSKO SMUČANJE: NOVOLETNA SKAKALNA TURNEJA - KVALIFIKACIJE, 17.55 OSMI DAN, 18.25 DOBRI NASVETI, AM. FILM, 20.00 ŽIVLJENJE NA SMETIŠČU, DOK. ODD., 21.40 DOBRO UREJENI MRTVECI, BOS. FILM, 2005, 23.10 ARITMIJA, 0.10 ARITMIČNI KONCERT, 0.40 MED VALOVI, 1.10 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 29.12.2013, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, 10.20 POLNA HIŠA ŽIVALI: VAMPIRJI, NEMŠ. NAN., 10.50 SADOVI NARAVE, DOK. ODD., 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.25 SLOVENSKI POZDRAV, 14.20 SLIKOVITIH 55: PESEM JE ... ALENKA GODEC IN SKUPINA CAFE, 14.35 SLOVENSKI VODNI KROG: KOBILJSKI POTOK, DOK. NAN., 15.10 SREČA V NESREČI, ŠPANSKI FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 SLIKOVITIH 55: KUHARSKE ODDAJE, 18.40 PRIHAJA NODI, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 OBLAST, DAN. NAD., 21.00 INTERVJU, POGOVORNA ODDAJA, 21.55 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA, DOK. SER., 22.05 KULTURNI VRHOVI, DOK. SER., 22.40 POROČILA, 23.05 ALPE-DONAVA-JADRAN: CERKNIŠKO JEZERO, 23.35 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 0.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 0.55 INFOKANAL NEDELJA, 29.12.2013, II. SPORED TVS 8.00 ALPE-DONAVA-JADRAN, 8.35 GLASBENA MATINEJA: EVROVIZIJSKO TEKMOVANJE MLADIH PLESALCEV 2013, 10.25 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 12.55 ZIMA JE ZAKON, ŠPORTNA ODDAJA, 13.25 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 14.50 NOGOMET: FIFA MAGAZIN, 15.30 KOŠARKA - EVROPSKO PRVENSTVO 2013: ŠPORTNI VRHUNEC LETA, 16.25 NORDIJSKO SMUČANJE: NOVOLETNA SKAKALNA TURNEJA, 18.30 3000 KILOMETROV S SIMFONIKI, GLASBENO-DOKUMENTARNA ODDAJA, 19.25 VALE IN LAJČI, RIS., 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 GLASBENI VEČER: OB 200-LETNICI ROJSTEV VERDIJA IN WAGNERJA, 20.00 VINOGRADNIK IN VITEZ, GLASBENI DOKUMENTARNI FILM, 20.55 OPERNE ARIJE: SOPRANISTKA BERNARDA BOBRO, 21.00 OPERNE ARIJE, 21.30 CITY FOLK - OBRAZI MEST: EINDHOVEN, 22.00 NICKYJEVA DRUŽINA, DOK. ODD., 23.35 ZAIGRAJ ŠE ENKRAT, SAM – POSEBNA ODDAJA, 0.20 ZABAVNI INFOKANAL zveza.hu Monošter - Szentgotthárd Gárdonyi u. 1. Tel.: (+36)94/383-060 E-mail: info@lipahotel.hu www.lipahotel.hu www.porabje.hu